Letnik 2*
Maribor, torek 3« junija 1919
Ste v. 124.
Političen list.
Naročnina .znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. a ,	..	četrtletno	K	16-50.
si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K i'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242.
Naša ofenziva na Koroškem.
Ljubljana, 1. junija. LDU. poroča 31. maja 1.1. ob 22. poluradno: Naša ofenziva se uspešno nadaljuje. Tekom 30. t. m. so naše hrabre čete zavzele Borovlje in Suhi vrh (ob severnem izhodu Podrožskega predora). Labud je v naši posesti. Nemci ob svojem umiku rušijo in plenijo. Vse hiše v Spodnjem Dravogradu so oplenjene. Železniške naprave so uničene. Daše junaške čete so zaplenile okoli 20 topov raznega kalibra in veliko število strojnic. Samo ena kolona je zaplenila 42 strojnic. Tudi mnogo pušk, municije in tovornih avtomobilov. Ujeli smo večje število sovražnikov. Naše izgube so razmeroma male.
Čete, ki so osvobodile slovenski Korotan, prebivalstvo navdušeno sprejema. Povsod čujejo naši vojaki o grozodejstvih, ki jih je uprizarjalo podivjano nemško vojaštvo v Borovljah in Labudu. V vseh teh krajih se s prihodom naših čet vpostavlja red in mir.
Ob nepravem času.
Dne 28. maja je bila na dnevnem redu kot druga točka debata o trimesečni laemnnen. vrovizorij je finančni minister kratko utemeljeval in izjavil, da je sprejetje predloga obenem zaupnica vladi. Govoril je tudi voditelj jugoslovanske socialnodemokratične stranke Anton Kristan, ki je izjavil, da bo glasoval proti predlogu, češ da vlada ni upravičena razpolagati z državnim de-
d. o.
narjem. Silno je napadel centralno vlado in vse resorte. Očital jim je, da so nazadnjaški in da ne umevajo duha mo
dernega časa. Odgovarjal mu je ministrski predsednik Stojan rronc, ki je
izrazil svoje začudenje nad gOvorom poslanca Kristana, ki samo kritikuje, ne pove pa nič pozitivnega. Ministrski predsednik je pokazal na bedo in trpljenje naroda ter vprašal voditelja jugoslovanske socialnodemdkratične stranke kako more on Jugoslaviji postavljati
Po njih vzgledih.
Danes sera zrl za mimo korakajočimi srbskimi Četami, ki so odhajale na fronto branit našo slovensko domovino.
Z njim lastno mirnostjo so stopali v discipliniranih vrstah mimo nas. Odločnost in narodni ponos je odseval rat njih obrazov.
Človek se ne more dovolj načuditi vstraj-nosti tega slovanskega naroda, ki je vklub 8 letnemu bojevanju na raznih frontah ohranil zaupanje v svojo lastno moč, ki ni klonil tilnika pred tolikimi sovražniki vkljub tem«, da je bila njih domovina več let okupirana po Nemcih in Madžarih, ki so tam razširjali svojo toli hvalisano kulturo s tem, da so morili ženske, starčke in otroke, požigali srbska sela ter izvažali vse iz dežele, kar je imelo količkaj vrednosti.
Prav uič bi se Nemci ne smeli pritoževati, "to bi jim sedaj Srbi povračali njih grozodejstva.
Nemci in Madžari se pri tem niti v splošnem jje morejo izgovarjati na strahote vojske, češ, da se je pač klalo in požigalo, ko seje nemška yojska valila po Srbskem in so se domačini °bupno branili proti krvoločnemu prodiranju.
Grozote nad Srbi so se namreč nadaljevale tudi pozneje, ko je nemškoavstrijska vojska že preplavila vso Srbijo tpr je srbska vojska vsled premoči morala zapustiti domača tla.
Požigi, umori, obešanje in brezsrčno rekvi-riranje je vršila avstrijska vojaška oblast tudi leta 1917 in 1918, ko s Srbi ni bilo več direktne vojne, ko je bila Srbija le pod upravo nemško avstrijskih oblasti.
Vsi uradi, zastopi in oblastva so prišla poc avstrijsko-nemško upravo. Srbščina je izginila iz uradov, po kojih so se šopirili Nemci, Če ravno jih prebivalstvo ni razumelo. Madžarska žendarmerija je nepopisno krvoločno ravnala s srbskim prebivalstvom, ki je bilo brez vsake
*aščitbe; nešteto batin je padlo po ledjih ne dolžnega civilnega prebivalstva
Kar je bilo vplivnejših mož, se jih je terniralo, da se je ložje njih žene in hčere silo valo; premoženje se jim je zaplenilo, ali pa kratkomalo brez vsakih odredb oropajo. Celi vlaki so tekom okupacije dan in noč vozili h Srbije na Nemško srbske dragocenosti, pohištvo, domačo tkanino, živila, les i. t. d.
Da bi Srbija vsled prirode ne bila tako bogata dežela, moralo bi Srbsko prebivalstvo V teh strašnih časih dobesedno od gladu umreti, Toda rodovitna srbska zemlja je sproti toliko rodila, da so se grabežljivi Nemci kar čudili. Dasi so Z vso vnemo vozili živila v gladno Nemčijo, so srbska tla vendar sproti toliko dona-šala da je nekaj ostalo tudi za domače prebivalstvo, če ravno so nekateri pri tem grozovitem gospodarjenju res lakote pr«<ainuli.
vzore, ko vendar vsakdo pozna razmere, ki vladajo v državah, kjer so socialisti na krmilu. Konečno je ministrski predsednik med splošnim odobravanjem zaklical poslancu Antonu Kristanu, da se njegovemu govoru^ pozna, da poslanec ni bil nikdar v ' vojni, tudi ni vsled vojne trpel, ker drugače ne bi mogel tako govoriti proti državi, ki je vstala iz največjega trp-jenja.
Socialnodemokratična stranka se je orej postavila proti vladi, čeprav sedita dva pristaša jugoslovanske socialnodemokratične stranke v vladi za Slovenijo.
Po težkih bojih in v najtežavnejšem času se je porajala naša država, svobodna Jugoslavija. Še danes niso določene njene meje. Na Koroškem se moramo oojevau, «a prezčrreiircr ncmo-
ke čete, ki so vdrle v našo ozemlje ter ga popolnoma opustošile. Kakor vsak gospodar, ki je še le pričel gospodariti in delati na svojem novem domu, tako potrebuje tudi mlada država reda, denarja in pa zvestih sodelavcev. Vlada bi rada ugodila vsem zahtevam
Avstrijske oblasti so določile po vseh krajih, po vaseh i. t. d. talce, ki so s svojim življenjem in imetjem garantirali za vse, kar je ta krivična uprava od srbskega prebivalstva zahtevala. Ako je n. pr. kak Srb od popisanega blaga brez dovoljenja oblasti kaj odprodal ter pred strogo kaznijo zbežal, bil je zato tale do-tične vasi vstreljen.
Spominjam se na neko selo v sodnem okrožju Jagodina. Tam je bil med drugimi tudi 72 let stari oče določen kot tale zato, da bodeta njegova sinova na domačen polju delala in ne vbežala k komitašem. Sinova sta res celo leto pridno delala na polju, a ob žetvi so prišli madžars i žandarji z opštinskimi pandurji ter odvzeli vSO žetev.
Sinova sta ostala z ženo, malimi otroci ter starši brej sredstev. Eden teh sinov ni mogel preboleti tega nasilja ter je zapustil dom in od?el v šumo h komitašem.
Ko so to avstrijske oblasti doznale, pozvale so 72 letnega očeta in ostalega sina na Beziiks-kommando v Jagodini. Poklicali so tudi mene, naj tema nesrečnežema smrtno povelje raztolmačim. A ker te absurdne naredbe niso spadale v področje nagega vojaikega sodišča, zamogel sem ta težaven posel odkloniti.
Nek madžarski praporščak jima je na to v slabi srbščini povedal, da bodeta radi pobeglega sinn kot talca brez sodnega postopanja v
naroda, ki je toliko pretrpel in ki še trpi. V to svrho pa mora nedvomno imeti denarja. Smelo lahko trdimo, da so vse stranke, ki so zastopane v Narodnem predstavništvu, edine v tem, da se mora vlada podpirati v teh hudih časih ter ji dovoliti potrebni kredit, da uredi plače državnim nastavljencem, da plača vojaštvo, ki se bori za našo slovensko Koroško.
Značilno je, kako smotreno dela jugoslovanska socialnodemokratična stranka, da bi preprečila vladi osvoboditev našega slovenskega Korotana. Kakor hitro so zaslutili, da se pripravlja naša vojska, da osvobodi slovenske Korošce izpod nemškega jarma, takoj so zahtevali demobilizacijo, odpravo prekega soda. Naposled pa odpovedo še kredit vladi, ker vlada po mislih socialnih demokratov ni sposobna, razpolagati primerno z državnim denarjem, in ker je preorientalna. Če so šli junaški Srbi na Koroško ter osvobodili slovenski narod pred navalom nemškim, tedaj je to orientalno. Mislimo, da bi socialnodemokratična stranka dosegla tudi med svojimi pristaši nekoliko večji učinek, če bi v najresnejših časih nekoliko drugače nastopala v vprašanjih, ki se tičejo obstoja naše domovine, naše mlade Jugoslavije.
Označba dopisov in vlog na deželno vlado v Ljubljani.
Predsedništvo deželne vlade se v zadnjem času vedno bolj obremenjuje z vlogami in dopisi, ki ne spadajo v njegovo področje, ampak v delokrog različnih poverjeništev in oddelkov deželne vlade. — Ne glede na zamudno delo, ki ga povzroča prebiranje in odbiranje takih dopisov predsedstveni pisarni, se tudi v stvarnem oziru oškodujejo koristi, ki jih zastopa dopis ali vloga s tem, da dospejo še le čez več časa na svoj pravi naslov. — Zato naj se
jedni uri ustreljena; nju poslopja pa bodo za-paljena. Sin je pri tem molče stisnil usta in odločno zrl pred se; sivega starčka pa so polile solze in tresel se je na celem životu. Prosil je milosti, a ni bil uslišan pri krvoločnem avstrijskem komandantu. Odgnali so ju na Jago-dinsko groblje, kjer je s tresočim glasom vikal starec pred jamo:	„ProJcleta	bodi	vlast,	ki
puca na nevine ljudi."
Počili so streli in zvrnili ste se zbog krvoločne avstrijske strahovlade na Srbskem dve osebno nedolžni žrtvi, ki spe prerano v grobu ter s tisočerimi drugimi nesrečneži vpijete po maščevanju.
Za vsa ta grozodejstva, ki so jih Nemci uprizarjali na Srbskem, nimamo dovolj načinov maščevanja. Ako Nemcem samo milo za drago povrnemo, bode to dosti premilo plačilo.
Kakor so na Srbskem avstrijske oblasti določile talce za one, ki so izbegnili, tako je treba tu ob meji določiti talce za vse one dvomljive elemente, ki sklepajo črne naklepe proti naši državi in ki so že ali še nameravajo ubežati čez mejo ter se pridružiti Nemški Avstriji za napad v Jugoslavijo.
Pri vseh dotienih družinah naj se izvrše Stroge hišne preiskave, določi talce ter ž njimi postopa po onem receptu kazenskega zakona, po katerem so sodili Avstrijci Srbe tekom okupacije.
odslej naslovijo vsi dopisi in vlojje, ki spadajo v področje kakega poverjeništva ali kakega oddelka deželne vlade, ne samo v dopisu, ampak tudi na kuverti na dotiČno poverjeništvo ali oddelek. — Naslov: »Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani* naj se kot presplošen popolnoma opusti; v poštev piidejo le sledeči naslovi:
A. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
Predsedništvu deželne vlade naj se pošiljajo vse zadtve zunanjepolitičnega ali državno-policijskega značaja, potem vze zadevo, ki utegnejo zanimati hkrati več poverjeništev ali oddelkov deželne vlade, nadalje zadeve, ki se tičejo nacionalizacije premoženja. —
B. Poverjeništva pri deželni vladi so ta-le:
1. za notranje zadeve,
2. za bogočastje in nauk,
3. za pravosodje,
4. za socijalno skrb,
5. za javna dela,
6. za železnico in promet,
7. za finance,
8. za agrarno reformo.
Kadar bi pri teh poverjeništvih prišla v poštev predsedništvena stvar, naj se vloga še posebej naslovi na predsedništvo dotičnega poverjeništva. —
C. Oddelki deželne vlade so:
1. Oddelek za narodno brambo,
2. Oddelek za kmetijstvo z odsekom za veterinarne zadeve in oddelkom za gozdarstvo,
3.	Oddelek	za	zdravstvo,
4.	Oddelek	za	trgovino in	obrt,
5.	Oddelek	za	premog,
6. Odsek ministrstva za prehrano in obnovo zemlje v Ljubljani. —
D. Komisije in uradi pri deželni vladi so:
1. Državna komisija za preživljanje (pri poverjeništvu za socijalno skrb),
2. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave (naslednica kranjskega deželnega odbora),
3. Gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demoj^i^aciin.
-f. Komisija za . terjatve proti bivšemu erarju,
5. Osrednji urad vseh montanističnih obratov za Slovenijo,
6. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu podružnica v Ljubljani,
7. Gradbeno ravnateljstvo,
8. Pisarna za okupirano ozemlje. (Pod 1. do 8. navedene komisije oziroma uradj so vsi v Ljubljani.)
9. Komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave v Celju (naslednica štajerskega deželnega odbora).
Nikakor ne gre, več v'°g raziična poverjeništva ali oddelke ali celo na komisije deželne viade kuvertirati skupaj in odposlati na »deželno vlado«, ker so ta poverjeništva in ti oddelki v Ljubljani V različnih poslopjih, krajevno vsak sebi oddaljenih, in ker povzroča razpošiljanje teh vlog, kakor že zgoraj omenjeno, mnogo zamude časa.
Političen pregled
Jugoslavija proti vsaki federaciji.
Pariz, 30. maja. Napram zastopniku „Agence Centrale" se je izrazil odlični član jugoslovanske delegacije v Parizu tako-le: »Jugoslavija vztraja na tem, da ostane izven vsaKe federativne kombinacije z narodi bivše avstro-ogrske monarhije. Jugoslavija ni bila nikdar integrujoč del Avstro-Ogrske, marveč se je ž njo vedno postopalo, kakor z nekako balkansko kolonijo. Neodvisna Jugoslavija želi vstopiti v najožji stik z ostalimi balkanskimi državami."
Posojilo pol milijarde. LDU. Beograd, 31. maja. V 20. členu zakonske predloge o proračunu za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev z.i leto 1919M'920, ki je predložen Narodnemu predstavništvu, se pooblašča finančni minister, da more skleniti z inozemstvom po-
godbo zaradi pol milijarde kredita v svrlio prehrane in finančnih potreb države. To bi bilo prvo zuhanje|posojilo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,-
Nemški protipredlogi izročeni. LDU. Lyon, 30. maja. (Brezžično). Od četrtka popoldne se nahaja celotno besedilo nemških protipredlogov v rokah generalnega tajnika mirovne konference. Dokument, ki obsega skupno 143 strani —88 so jih izročili že v sredo zvečer, ostalih 55 pa v četrtek popoldne —, je iitografiran na nevezanih listih, ki so popisani samo na eni strani, ter je sestavljen nemški. Tolmači, ki so prideljeni mirovni konferenci, so pričeli takoj s prevajanjem. To delo je bilo dovršeno dopoldne prihodnjega dne. Svet četvorice je v petek popoldne nadaljeval razpravo o nemških protipredlogih. Član nemške delegacije v Versaillesu, baron Lersner, jih je izročil v četrtek zjutraj polkovniku Henryju, ki se je z aktom nemudoma odpeljal v Pariz. — Grof Brockdorff-Rantzau neprestano pošilja note o raznih točkah mirovnih preliminarjev. Tudi v četrtek zvečer je poslal na Quai d’ Orsay dve noti: Prva je nekak protiodgovor na odgovor zaveznikov z dne 20. maja in se nanaša na postopanje z vojnimi ujetniki. Druga ima naslov: »Pripombe k poročilu, ki so ga izdelali zavezniki glede odgovornosti in vzrokov vojne.« Druga nota je zelo obsežna, ima namreč 11 prilog. V petek zjutraj sta prišli iz Versaillesa zopet dve noti. Prva razpravlja o postopanju z nemško lastnino, ki se nahaja na ozemlju aliiranih in asociiranih držav, druga pa vsebuje nekaj pripomb glede turškega državnega dolga in nemških interesov v Sao Paolo.
Lakota v Krakovu. LDU. Moravska Ostrava, 30. maja. (ČTU). Vsled pomanjkanja živil, posebno kruha in krompirja, grozi mestu Krakov lakota. V Kijelcah in Lublinu so bile radi draginje velike demonstracije. Na 7. junija t. 1. je sklicano belorusko zborovanje v Vilno.
Wilson za plebiscit v vzhodni Istri. Pariz, 30. maja. »New York Herald« javlja, da je predsednik Wilson odklonil dati svoje soglasje k aneksiji vse Istre po Italiji. On predlaga ple-biocit ua vahočtni de! Ietro, Orlando jo po pos*
vetovanju z ostalimi italijanskimi delegftti odgovoril, da Italija ne more sprejeti plebiscita za nobeden del istrskega ozemlja. Temu nasproti pa zatrjuje »Chicago. Tribune«, da je bilo jadransko vprašanje v bistvu že včeraj rešeno v smislu VVilsonovih načel, »Jntransigeant« pa zopet javlja, da so Italijani stavili kot zadnji pogoj, da se prizna Italiji . suvereniteta nad Reko in zaledjem, takisto naj pripadeta Italiji tudi Zader in Šibenik z vsemi strategično važnimi otoki. Na to bi bila Italija voljna priv liti v modifikacijo londonske pogodbe iz 1. 1915. Wilson je baje pripravljen sprejeti te italjanske pogoje, vendar pa želi, da se o stvari preje posvetuje z Jugoslovani. Na drugi strani bi Zveza narodov priznala Italiji mandat v Albaniji, kjer priznava Italijanom že londonska pogodba prevladujoč vpliv.
Izročitev mirovnih pogojev Avstriji.
LDU. L y o n, 31. maja. (Biezžično.) Kakor znano, so nanteiavali izročiti mirovne preliminarije nemško-avstrijski delegaciji v sredo. Toda na predlog rurounskega ministrskega predsednika Bratiana se je izročitev odgodila na'ponedeljek; Bratianu je namreč zahteval, da se omogoči interesi ra« im državam natančnejše proučitev vseh določb, ki' se jih tičejo.
Dar Američanov Avstriji. LDU. D u-naj, 31. maja. (ČTU,) Amerikanci so dosedaj Nemški Avstriji podarili za 25 milijonov kron živil, pretehtno večino teh za stradajoče otroke.
B Dnevne novice. H
   ----------------
Velikanski shod JDS na Dolovem v Banatu se. je vršil v nedeijo, 25. maja. To ni bil navaden shod/ to je bila velikanska manifestacija demokratske misli v jugoslovanskem raju, v blagoslovljenem Banatu. Ljudstva se je zbralo na tisoče od blizu in daleč. Ko se je izvedelo, da se bližajo delegati Demokratskega
kluba iz stolnega Beograda, so jim poslali 8 krasno ovenčanih vozov pol ure nasproti. Nad 30 jezdecev-„Sokolov" z veliko sokolsko zastavo je sprejelo poslance in jih burno pozdravilo. Ko je dolga vrsta vozov dospela na zborovalni prostor in so poslanci izstopili, so jih obsule Srbske devojke v krasnih narodnih nošah s cvetjem. Narod jih je obsul in jim stiskal roke. Posebno viharno so pozdravljali došie slovenske poslance. Raz bmkon mestne hiše so govorili govorniki vseh treh plemen: banatski Srb, Srb iz kraljevine, Srb iz Bosne, Hrvat iz Hercegovine, Hi vat iz Istre, blovenec Ribnikar. Vsi govorniki so naglašali 2 glavni točki stran* kinega programa:	prvič popolno ujedinjenje
vseh do sedaj po umetnih mejah ločenih delov jugoslovanskega naroda, odstranitev vseh raz-Jik, ki so jih povzročala razna veroizpovedo-vanja in različni dialekti našega jezika, drugič upeijavo piavega demokratizma v celi državi, v občini, V okraju in v okrožju tako, da bo uradnik izvrševalec ljudske volje. Vsakega govornika je ponovno prekinil narod z „Živio"-klici. Vodil je ta krasno uspeli .shod domači župnik, ki so ga ob enem izvolili za predsednica nove krajevne organizacije JDS. Po shodu so tse podali poslanci med ljudstvo na trg in se pogovarjali z njimi o domačih razmerah. Croz kake pol ure popeljejo domačini goste v čitalniško dvorano, kjer jih je sprejela tambura-ška godba in petje dekliškega zbora. Med južino so napivali domačini gostom in ti Dolovčanom. Izmed Slovencev je govoril dr. Kukovec Po južini so zaplesali doaiači Sibi svoje kolo in med oduševljenimi „Živio"-klici so se vrnili poslanci v Pančevo in od ondod v Beograd. Zlasti na slovenske delegate JDS je napravil ta sliod neizbrisen utis. Videli so na shodu res ves narod, ki se je z navdušenimi „Živio"-klici zavzemal za najožje narodno ujedinjenje in za neomajno zvestobo — kralju-mučeniku. Četudi je vodil zborovanje domači duhovnik, vendar ni govoril na ljudskem shodu o verskih vprašanjih, ki spadajo v cerkev, seveda pa ni govoril nikdo proti veri, česar na zborih JDS ne stori itak nikdo. Zaslomba naše stranke, ki jo ima po celi Jugoslaviji, je v zadnjem letu tako narasla in njena moč raste od dne do dne tako močno, da bo ta stranka, ki je danes najmočnejSa v državi, taka tudi zanaprej brez dvombe ostala.
Transport naših ujetnikov Iz Italije.
V	nedeljo so pripeljali okoli 600 jugoslovanskih ujetnikov iz Italije. Bili so večinoma invalidi. Zdravnik, ki jih je spremljal iz Italije, je izjavil na Pragerskem, da naj gredo, kamor hočejo, ter se vrnil. Sicer so se večinoma pohvalili. V Italiji se jim je precej dobro godilo.
Nemške ujetnike s Koroške so prignali v soboto zvečer. Bilo jih je trinajst, med njimi je bil tudi župnik Franc Hilpert, ki se je zelo ošabno obnašal.
Pod državno nadzorstvo se je postavila tvrdka usnja Berg v Mariboru. Nadzornikom se je imenoval g. dr. Rudol Ravnik odvetnik v Mariboru. Nadalje se je postavila’ pod državno nadzorstvo vinska tvrdka Voller n Krčevhii. Nadzornikom je imenovan g. dr. Radoslav Pip uš, odvetnik v Mariboru.
Kaj pa to ? „ Slovenec" prinaša sledeče poročilo: „V Borovnici je na shodu dne 29 maja 1919, na katerem bi se imela ustanoviti kmečka zveza, nastopil tudi župmk Štrajhar, ki je s svojim nastopom onemogočil shod ter med drugim izrekel naslednje stavke: „Kmetje! SLS. vas samo farba. Ta stranka ni za nič, različni doktorji, ki hodijo po shodih, vam prinašajo same laži. Lažejo vam vsevprek. Voditelji te stranke sede v Ljubljani pri polnih kontih in se za vas kmete in naše ljudstvo ne zmenijo. Za stranko ne bom deloval, dokler so v nji krivoprisežniki, ker niso držali besede, prisege cesarju in domovini (Avstriji) Nikdar se kmetu zadnjih sto let ni godilo bolje kot v Avstriji pred vojsko. Naše naroduo premoženje odhaja k Srbom, pobrali so nam blago, les, kanone itd ter odpeljali doli v Srbijo. Naša vlada in stranka nista za nič, gospodje pri njih so sami koritarji, sede v Ljubljani pri polnih kontih in pasejo lenobo po kavarnah in žrejo
iz polnih korit. Za goriške begunce se naša vlada nič ne zmeni. Povedali so mi (župniku Štrajherju) goriški begunci, da bodo najprej Lahe spodili, potem pa pridejo nad Kranjce. Kmetje, le pojdite domov, vsak na svoj dom, in držite z menoj in verujte to, kar vam bom jaz, vaš župnik, povedal in svetoval." Pri tem se mi spominjamo na gonjo, ki jo je pričel „ Slovenec" svoječasno proti „Novi dob;." Sicer pa, zakaj je Slovenija — vojno ozemlje ?
Gospod dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru, je podaril »Mariborskemu Sokolu« za zletni fond 50 K, za kar se mu društvo najiskrenejše zahvaljuje. — Posnemajte!
Kakšne namene ima »Narodna obrana"? »Domovina« piše: V Mariboru so nedavno ustanovili društvo »Narodna obrana«, ki bo baje izdajalo tudi svoje glasilo. Pri tem snovanju se postopa precej tajinstveno. Slovenska javnost prav nič ne ve, kateri krogi so ustanovili imenovano društvo, za kakšne cilje in v kakšnem obsegu. V nekem poročilu iz Šmartnega ob Paki beremo, da so na občnem zboru moške in ženske Ciril-Metodove podružnice ustanovili podružnico »Narodne obrane«. Ali ima morda novo društvo namen, da postane naslednica in dedič naše šolske družbe? Za tako preosnovo ima pa vendar pravico zvedeti vsa slovenska javnost, da zavzame svoje stališče.
»Divji lovec." Včeraj in predvčerajšnjem so vprizoriii mariborski maturanti Finžgarje-vega „Divjega lovca." Videlo se je takoj, da je bila režija precej dobra, čeprav je bilo še mnogo pomanjkljivosti. Majda ni bila slaba, toda ta vloga ni za njo, ona bi bila za kako veselo vlogo. Ni se mogla, vkljub truda, zatopiti v življenje vaškega dekleta, ki trpi, ljubi in bije v svoji duši boj med ljubeznijo do očeta in ljubeznijo do ljubimca. Janez je bil dober, le v ekstempora je preveč začel, kar bi mu Finžgar gotovo zameril. Zavrtnik je igral z dobrim patosom, le včasih je preveč krilil z rokami, tam pa kjer nori je padel, ker so bile njegove kretnje prisiljene kakor tudi glas. Najbolje je ugajal Tonček, videlo se je, da je to igralec, ki je igral že na večjem odru. Gašper je bil dokaj dober. Kmetje pred kovačnico so napravili premalo efekta, to so kmetje trdni in neupogljivi ljudje, vsak s svojim značajem, ki ga je treba šele iskati in potem preživeti v duši. Sicer je pa pri naš težko igrati oziroma pogoditi narodne igre, ker niso pri nas doma. Zlasti ni bilo umestno takoj za „Domnom" igrati „Divjega lovca", ker sta si podobna. V obeh igrah ljubezen kmečkega fanta in dekleta, v obeh eden znori itd., seveda je „Divji lovec" bolji in lepši. Vojaški tamburaški orkester je požrtvovalno sodeloval, ker je bila prireditev v prid Akademične menze v Zagrebu. —m 
Ruška koža je od l. junija otvorjena. Preskrbljena je z vsem, z živili in s pijačo. Kdoi hoče dal časa vživati sveži in zdravi pohorski zrak, naj se prej zglasi pri Podravski podružnici Slov. plan. društva v Rušah.
Okrepčevalnico na celjskem koiodyoru je uredilo celjsko narodno ženstvo za ranjence, ki prihajajo s Koroške v Celje ali se vozijo s kozi Celje, pa tudi za vojaštvo. Dame in gospodične se požrtvovalno menjavajo v zlužbi in so navzoče pri vsakem vlaku. (»Nar. doba.«)
Železniška nesreča na Pragerskem.
V nedeljo opoldne je skočila lokomotiva s tira ter se zvrnila v jarek. Druga nesreča se ni zgodila. Promet ni bil oviran.
Draga konjska kupčija. Dne 30. maja 1919 sta bili od okrajnega glavarstva v Mariboru kaznovani znani tihotapci konjev in sicer Frančišek Reibenschuh z zapadom vseh za tihotapstvo namenjenih konj, z denarno globo 20.000 kron in 3 tedni zapora, Mihael VVruss, z denarno globo 10.000 kron in 2 mesecema zapora in Jožef Frass z denarno globo 1000 kron in 25 dni zapora.
Konje je iztihotapil. Posestnik Johann Tausendschon iz Straž je kupil od gostilničarke
V St. liju (SiidmarkhoO dva konja in jih potem zvijačno iztihotapil v Nemško Avstrijo. Tausend-schon, ki kakor znano schon immer gefressen hat, wenn er die vvindischen Hunde sieht, je dobil za nagrado od okrajnega glavarstva kron
Tausendzehn =» 10.000 kron in se moral obvezati, da spravi dotična konja nazaj v Jugoslavijo in jih proda domačinom.
Dopisi.
r\—'—■— -----------_....—--------------“Tl
*'	4*\
n
Selovc pri Guštanju. Kmet na Selovcu je pripovedoval, da so morali pri kuhanju vedno držati z roko za lonec na štedilniku, ker so mu nemški vojaki večkrat iztrgali napol kuhano jedilo s štedilnika in iz rok ter so mu vse »požrli«. Če pa je kaj godrnjal, so mu nastavili puško na prsa. Tako pa so delali povsod. In vsak kmet in meščan in če je tudi bi! prej nemškutar sedaj pravi: Nemci so hujši kot smo slišali, da so bili Turki, in da na jugoslovanskih shodih, ko so slišali o nemških grozodejstvih v zasedenem Koroškem, v Rožni dolini itd. niso mogli tega verjeti a sedaj pa verjamejo in trdijo, da so Nemci še večji barbari kot so na jugoslovanskih shodih slišali. — Pri županu Kotniku so kazali fotografije, ki so jih poropali pri Osetu, predsedniku Narodnega sveta za mežiško dolino. Imeli so v rokah sliko od gospe Oset in so rekli, seveda nemško: Obesili in ustrelili bi je ne, ampak remenje bi rezali iz kože gospe prezidentinje.
Iz mežiške doline. V četrtek dne 29. maja sva se vračala kot Degunca nazaj v mežiško dolino. Že pri Dravogradu sva videla rastreljen železniški most črez Mežo, kteri so naši pa že popravljali. Ko prideva do Tolsto-vrške slatine, last Oseta, tam sva videla, da vse popolnoma pobito in odnešeno. Celo štedilnik so razbili, pri hiši niti enega drveta ni, tudi slama in krma je odpeljana, izpustila se je celo voda iz ribnika in se odnesle ribe. V Guštanju je pri gostilničarju Fran Lešniku vse razdejano in odnešeno. Hišo je zadelo tudi 5 topovskih granat in tudi pri bratu urarju Lešniku je vse izropano. Pri Kogelniku, Kotniku, Lešniku in več drugih so odgnali tudi živino. Nato sva šla takoj na grob junaka nadporočnika Malgaja, ki leži na pokopališču v Guštanju. Kakor izveva iz zanenljivega yira, je padel Malgaj v Tolstem vrhu nad Osetovo gostilno. Ko so ga našli, so ga šli gledat tudi nekateri Guštanjski burgerji. Nekatere zagrizene nemškutarske frajlce so ga vlačile za lase in klicale »Da hast du, vvindischer Hund«, ko so ga poko-pbvali, so nekateri starejši Nemci pljuvali in dr. Skaza se je izrazil »Das war ein vvindischer Buffel«.
a
Književnost.
—n
Habsourgovci, žalostne slike iz naše preteklosti. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica, ki opisuje zločinsko delovanje Habsburgovcev od njihoveha začetka kot klativitezov in obcestnih roparjev do konca, ko se je zdrobila njihova moč, ki je bila zgrajena na tiranstvu v prah. Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov ter so prelili cele reke slovanske krvi, bodisi na moriščih, bodisi v vojskah. Vsebina knjižice je zanimiva ter je priporočamo našim čita-teljem. Stane 1 K 20 h, s poštnine 1 K 50 h ter se dobi v upravništvu »Domovine« v Ljubljani, Sodna ulica št. 6 kakor tudi po vseh knjigarnah.
Pisarna za zasedeno ozemlje je izdala brošuro »Jugoslovanska žena za narodovo svobodo«. Brošura, ki obsega stvarne in jedrnate črtice naših najboljših pisateljic, je v teh dneh, ko se za dolgo odloča naša usoda, tem večjega pomena. Jugoslovanske žene, segajte pridno po njej! Naroča se v vseh knjigarnah in v Zvezni tiskarni. Cena K a*—.
Zadnje vesti.
.u
{Posebna telefonska In brzojavna poročila ,Mariborskemu delavcu").
Zadnjih vesti ne moremo objaviti, ker jih nimamo. Cenzura nam n« dovoli telefo-ničnih pogovorov.
Stran 4.
Mariborski delavec.
b:
Razne novice.
H
.Vi
Pravljica o mufu. Tudi muf ima svojo pravljico, ki nam pripoveduje, kako je nastal. Lepa kneginja je vladala enkrat na Ogrskem. Divjal je pa tam več let volk tako strašno, da so se začeli ljudje silno bati. Lovci so ga lovili, a zmiraj je ušel. Tedaj je pa kneginja spodbodla lovce, da ne mogoče bolj; onemu, ki ubije zverino, je obljubila svojo roko. Vse je hitelo na dvor; domači plemenitniki in tuji princi, vsak s silno nado, da bo dobil volka in s tem roko mlade kneginje. Šli so drug za drugim na lov, a nobenemu ni bila sreča mila. Dobili so pa nekega dne popolnoma nepričakovano volka mrtvega na pašniku. Vsak snubač je sedaj trdil, da ga je on ubil. Kneginja je poslala po volka, da ga vidi tudi sama, in tedaj zapazi, da manjka dober kos kožuha. Mislila si je, kdor je volka ubil, ima tudi kožuh in razglasila je, da bo vzela tistega za moža, kdor ji prinese še oni del kožuha. Brž so videli, da so vsi snubači lagali, ker nobeden ni mogel prinesti kože. — V prihodnji zimi se pelje kneginja nekoč na saneh na sprehod in vidi da stopi iz koče mlad pastir, roke ovite s kosom volčje kože. Ustavi sani, pokliče pastirja in ga vpraša, odkod ima lepi kožuh. Odgovori: »Ubil sem volka, ki mi je raztrgal mojo kozo, in sem si izrezal ta kos.« —- „Ti si torej tisti, ki je ubil grozovito žival?« vzklikne kneginja začudena. »Ah ne veš, da sem obljubila svojo roko tistemu, ki ubije volka?« —
— Mladi mož pravi, da pride le redkokdaj med ijudi in da ni o tem ničesar vedel. Kneginja je pa izpolnila svojo obljubo, vzela je pastirja v sani, se peljala na dvor in se poročila z njim.
— Za poročno darilo ji je pa dal ženin tisti kožuh, dala si je napraviti iz njega pravi muf in nosila ga je vsako zimo. Tako pove pravljica početek mufa.
MALA OZNANILA. R
se sprejme v pleiarni Valburge Oman,
hiši.
Maribor, Šolska ulica štev. 4. Hrana v
5—4
se sprejmejo pri Antonu Gaberšek, 3—2
Čevljarski pomočniki
Grajska ulica št. 24.
Večja množina svinjskega kajenega
mesa je oddati. S prijaznosti daje pojasnila zaloga piva Muhlgasse 23.	2—2
DaIIZ. nklnlia za kletnega fanta, zelo dobro DOlJSa OuIcKa ohranjena, se proda. V. Weixl, Glavni trg 22.
Mami/liro I Salon za negovanje lepote, mani-PldlllKUIU. kure in pedikure! Zdravniško pre-skušena maserka. Nadvojvoda Evgena ulica štev. 6, I. nadstropje.	2—1
Serf Ferdo
importna in eksportna trgovina
Maribor, Koroška cesta št. 21
prodaja po nizki ceni:
00 moko kruSno moko kuruzno moko kuruzni zdrob pSeniine otrobe fino toaletno milo pralno milo ocet (Jesih) kremo za Čevlje slivovko
5-4
,vu(iDot, dne 3 junija 1,919
   • • • ■ ** ■•.■+ , , , —.-
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenj. jugoslovanskemu občinstvu, da sem otvorila danes na Grajskem trgu It. 1
gostilno.
Priporočam se za obilen obisk.
S spoštovanjem
Valerija Švajger.
nta- — —OP- c)fj-----------------------------------------------------------tip Ctor- — -CK*-----------——CjC
51
J. Bož
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atelije za gospe In gospode. Naročila po meri se solidno In točno Izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete.
o sz
—c)(i.____
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Brošurico toplo priporočamo.
«axXxXKZ>3><ZKZ><ZKZ)<S><Z>4Z>(XKZ><Z>l(Z>l<X><ZXZ><Z><ZKX>a>(X><Z><Z>(ZxZ><Z>iZ><ZKS>
I. maribor. strojna pletarna
Ivan Barta *3r Župnijska ulica it. 6
se priporoča	*
v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo.
®®®®®®®®®®®®®®®®i®i®®®®®®®®®®®*®®®®
M. Berdajs, Maribor
Sofijni trg
priporoča po n a j n i ž j i ceni brez vsake konkurence :	3—2
Raznašalci časopisov
Invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniitvu,.Mariborskega
la moko št. 00 Rženo moko Koruzni zdrob Živinsko sol
Pecivno moko Koruzno moko Pšenični zdrob Pšenične otrobe
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Po
nudbe na tvrdko
14-12
Brata Uošnjab
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni ičevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki,drete, platno.
Pohištvo 1
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
Stolni trg it. 6.
Svoboden ogledi
Drago Kobi
Maribor, franca Jožefa cesta 15.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Ceniki zastonlt
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
ifdaia: Tiskovna zadruga.
Odgovora! urednik: Fr. Voglar.
Tlakama : Karl Rabltscli v Maribor*.