127. številka.
Ljubljana, v soboto 4. junija.
XXV. leto, 1892.
aaja MlhiM iaimai nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman u avatro-ogerske dežele «k vse leto iS gld., za pol let* 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jedea
•mc 1* gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 18 gld., ta Četrt lata 3 gld. 80 kr., ta jeden meaeo 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meaeo, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taje de tele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za»oananila platoje se od oetiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tipka, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ca te trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvoli frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gozpodskih ulicah st. 12. D p r »i u i J t » o naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek, dne 7. junija 1892.
V JLJul»l)anl, 4. junija.
In prišel je petdeseti dan, prišlo je Duhovo, prišli so v nebeških solnčnib žarkih veseli binkoštni prazniki! In zopet se spominamo, kako je vstal šum z neba, kakor puhanje silnega vetra, kako je napolnil vso hišo, kjer so sedeli jedoajsteri apo-stelj', kako so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognjeni, kako so začeli govoriti apostelji v drugih jezikih, kakor jim je Dub dajal izgovarjati. Tedaj so prebivali v Jeruzalemu možje pobožni od Vsakega naroda, kakor so pod nebom, tedaj se je sešla množica in groza jih obide; kajti slišal je vsak od njih, da govore v sjegovem jeziku. In zavzemali so se in čudili, govoreč mej seboj: In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili? Slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja 1
Ali naj ne bi bili veseli praznika, v katerem se nam to in vse to kliče v spomin? Ali ni tu s svetimi besedami potrjeno, da je narodnost — od Boga? Ustvaril je Bog različne narode in vsakemu je dal svoj jezik. Po jeziku se ljudje spoznavajo, da so Člani jednega naroda, a po jeziku se razlikujejo od dragih narodov. In ko je Bog petdeseti dan izlil od Duha svojega na vse človeštvo, tedaj je aposteljem podelil dar jezika, tako da vsak, ki jih je slišal, slišal jih je v svojem jeziku, v jeziku, v katerem se je rodil.
Borba Slovencev za narodnost utemeljena je v božjem pravu. Jezik imamo svoj, kakor drugi narodi, imamo ga od Boga. In v Previdnosti je, da se po slovenskem svojem jeziku razlikujemo od drugih narodov, a da se složimo, kolikor nas je jednorodnih, v jeden slovenski narod. Kedo, če se noče pregrešiti proti intencijam Previdnosti, sme nas motiti v našem teženji, da hočemo v tej državi zjedinjeui in samostalni živeti v tistih mejah, v katerih se govori naš jezik? Kedo nas ne bi hotel podpirati v tem teženji, katero temelji v večnem pravu? A, žali bog da je ogromno število tistih, ki nas v tem teženji, motijo, a malo število tistih, ki
nas podpirajo. Imamo celo* v svoji sredi takih, kateri javno govore in pišejo v našem imenu, kateri pa s tem le zagovarjajo zatiratelje naroda in umetno zakrivajo napotja, stare 1 ovire slovenski osamo-svojbl v okviru naše monarhije.
In tako imamo še dalječ do smotra in pred sabo še veliko borbe, da ga dosežemo. Imamo pa tudi jamstvo, da to, kar smo si na prapor borbe zapisali, mora zmagati prej ali slej. Pogled na preteklost naroda našega in na denašnje njegovo stanje kaže nam ogromno razliko, kaže nam to, da se je za smoter naš nekaj storilo in doseglo. In nehote nam uhaja danes pogled tja na obali sinje Adrije. Od tam bo doneli zadnj > nedeljo pomladanski glasovi, kateri so morsli z upi napolniti še tako omrt-velo slovensko srce! Koliko zavesti, koliko svetega prepričanja, koliko vročega srca za našo domoiinsko stvar, za naše slov. smotre se je razodevalo na zadnjem zboru „Edninosti" ! In če se je ta zaveat, to prepričanje, to srce porodilo v pokrajini, od koder smo dosedaj čuli samo bolne klice, vzdibljeje in plakanje nad stanjem tamošnjega slovenskega in hrvatskega naroda, ali ni gotovo, da bode jednaka zavest, jednako prepričanje, jednako srce udomačilo se v vseh Slovencih in v vseh slovenskih zastopnikih? Potem pa je tudi gotovo, da, kadr> bule to, upognila se bode pravičnemu našemu teženju vsaka sila. „Zato pa hočeva jaz in Spinčić okoli hoditi, kakor apo-stelja Peter in Pavel, od dola do dola, ter poučevati ljudstvo*. Tako je govoril gospod Laginja in lepše ni mogel označiti naloge, katero je izpolnovati slovenskim zastopnikom. Kadar bodo naši voditelji oduševljeni za našo sveto stvar, kadar bodo vse vprek v narodu obudili vero in ljubezen za njegove vzvišene narodne idejale, tedaj hodemo s tem dobrim narodom desegli, kar nam je odločila sama previdnost BoŽ|a. Jamstvo za to nam je spomin na dan, ko je samo jednajstero apostolov Slo na delo preobrazit ves svet v krščanstvo. Naj posnemajo izvoljenci slovenskega naroda njih gorečnost. Potem dospejemo do narodnega smotra. V to ime vsem pravim rodoljubom: vesele binkoštne prsznike!
Državni zbor.
Na Dunaji 2. junija.
Strahovita nesre*-r ki se je primerila v rudokopu'.'? j~*u, bila je povod kratki, iskrene sočutje ku?' .' razpravi, pri kateri se je pokazala najlepša slr^a. Zbornica posvetovala se je na to o predlogi glede stavbenega obrta, a razprave ni dognala. Prihodnja seja bode šele za teden dnij.
Začetkom seje interpeloval je posl. Ti I Ser vlado, je-li pripravljena storiti karkoli mogoče, da odpomore posledicam Pfibramske nesreče, da preskrbi delavcem drugega zaslužka in da ukaže strogo preiskavo, da se dožeoe, kako je nastala nezgoda.
Posl. Suess stavi nujni predlog: Nade je se, da bode vlada izdatno skrbela za rodbine ponesrečencev v Pfibramu, povablja jo zbornica, naj stori kar treba, da se ne bodo nikdar pozabila imena tistih hrsbrih mož, ki bo v rešitev svojih tovarišev zastavili življenje.
O tem predlogu se začne takoj razprava.
Posl. Suess utemeljuje predlog, rekši, da je strahovita aesreča v Pribrani u vzbudila splošno, iskreno sočutje. Človeška fantazija si more le težko narediti sliko o grozovitosti takšne nesreče. Se večje pa, kakor strah, ki ga vzbudi nesreča, je občudovanje tistih neustrašnih junakov, ki so za-stavili življenje, da rešijo tovariše. Pravih teh junakov imena se navadno pozabijo. Predlagam torej, naj se na velikem trgu v Phbramu na primernem mestu uzida mramorna spominska plošča, v katero naj se usekajo imena tistih hrabrih mož, ki so preminuli, hoteč rešiti tovariše svoje. Pri tej priliki se je pokazalo, kako iskrena čuBtva navdajajo sinove zdravega naroda. In v tem oziru prouzroča v nas žalostna dogodba neko posebno zadoščenje, iz katerega izvira moj predlog, in pa oni, da je za rodbine ponesrečencev izdatno skrbeti. (Splošno odobravanje).
Posl. dr. Kaizl izreka imenom mladočeške stranke, da se s hvaležnimi čustvi strinja s stavljenim predlogom. Videti zbornico, v kateri so tolika nasprotntva, jedino in složno, zdi se mu vzvišen momeut. Ne druži nas samo Želja, ovekove-čiti imena umrlih junakov, nego tudi želja, pomoč
LISTEK.
Nove knjige.
(J. T. TurkuS: Pesmi. — J. Bedenek: Solnce in senca. Povest. — Vonomir Križan: Svitoslav. Povest.) Dunajski gledališki ravnatelj FUrst rekel je časih: „Schiller je bil sicer velik pesnik, kupletov pa le ni znal zlagati". Ta rek mi je šinil v glavo, ko sem prečital Turkuševe ,Pesmi". Gospod Turkuš je sicer svetovno izobražen mož, ki se bsvi že po svojem poklicu s književnostjo, pesnik pa le ni, najmanj pa slovenski pesnik. V njegovih pesmih je sicer nekaj jako lepih, res poetiških idej, ali oblika je nedostatna, jezik pa — grozen! Kdor po Prešernu, Stritarju in Levstiku, v dobi Gregorčiča in Aškerca slovenski jezik tako neusmiljeno mrcvari, kakor je to storil gospod Turkuš v svojih pesmih, nima pravice tirjati blagohotne kritike.
Cisti in pravilni verzi bo gotovo prvi pogoj vsakemu pesniškemu proizvodu: Gospod Turkuš pa dela verze kakor:
,.Kaj bleska, kamna dragocenega
Tu na grobeh nakopičenega.
Te p eze bliBft ne mika tukaj spečih (?)." — ali
„Tu zadostuje boren križ lesen
Ko ta Btrohni, drevesca vrh zelen. — in pa
i,I pod zelenja cvetno vejico
Poklekne tja na sveto mu zemljo.
Ti vzgledi vzeti so iz pesmi „Na grob oh", katera je sicer lepo zasnovana. Taksnih verzov pa tudi po drugih pesmih kar mrgoli. Evo še nekoliko primerov :
, . Ki čnti jo radostno mi srce Ti domoljubja čisto si zrcalo, Ni strab in ne vihar omajal te.
(Zahvala, str. 13.) Boga, ki je vstvaril nam um in srce Ki vdihnil je čute ljubezni nam tj 6
(Ljubezni sovražnikom, Btr. 25.)
Torej prijatelji Dokler nam dan dani Pijino vince! Trči Se ti z menoj Brat sem slovenski tvoj Zalo dekle.
(Napi t niča, str. 27.) . . To kupo meSano želčem (!) i nektarjem V te kupe dnu, kjer sem imel življenje piti Znabiti kapljico strdi se najti smem.
(Jesen, str. 20.)
Kdo čutil hrepeneč ni tebe v dnu srca' Ljubezen! moč mogočna, čudežna oblast! O, kje na svetu nemaS ti svečenika?
(Prava ljubezen, str. 31.)
I tretjega zabode, da zgrudi se na tla
Raz konja nezavestna z njim pade deklica.
(Najlepši zaklad, str. 40.)
Zdaj burje pis nastane, hrastovi se Si bo, Valove Dunav meče, Surai, buči i vre.
(Najlepši zaklad, str. 40.)
Slabi verzi pa niso jedina napaka TurkuŠevib pesniij. Že iz vzgledov, katere smo navedli, spoznati je bilo, da postavlja naš pesnile naglas vedno tja, kjer ga potrebuje, ne meneč se niti za jezikovno pravilnost niti za blagoglasje. Te in tudi vBe druge slovniške grehe odpustili bi pa pesniku radovoljno, da ni v svoje delce nabral nesmiselnih stvarij, katere Žalijo naše estetiško čustvo.
V pesmi „Na grobeh" trdi pesnik, da na po-kopaliči
„Tu vse objema mrzlo zemljo krov."
v baladi .Menih", sicer precej dobro zasnovani čeprav proti koncu psihološki nemotivirani in nejasni, pa pravi:
„Glavo jej diči lasi (!) valov nevsahljiv vir".
Pesnik konstatuie tu dve prirodoslovni znamenitosti, katerih doslej še nihče ni opazil; krov zemlje in v i r las, ki diči glavo, to je nekaj novega, originalnega. Novo, če prav ue posebno verojetno je tudi to, kar beremo v pesmi .Detetu":
A ko odpreš oči nebeSko jasne. U p iz njih mu miglja.
Da miglja up in še v dekliških, nebeško jasnih očeh, kdo bi s» bil to mislil!
Prav zanimivo je tudi to, kar pravi naš pesnik v pesmi „Prava ljubezen".
i»f J ft Ifl
tistim, ki so postali vsled nesreče pomoči potrebni. Govornik izjavlja znova, da se strinja s predlogom posl. Suessa, pričakaj« ps v prvi vrati, da bode vlada storila to, kar se je od nje tirjalo v stavljeni interpelaciji.
Posl. Mixa kot zastopnik mesta Pfibrama pravi, da mu je v tem hipu od velike žalosti nemogoče govoriti ter prosi, naj vlada stori hitro kar treba da se pomore.
Predlog Suessov vsprejme se jednoglasno.
Zbornica začne potem razpravljati o ureditvi stavbenega obrta.
Posl. Zallinger naznani, da bode v specijalni debati stavil razne nasvete, ker mora temu zakonu biti tendencija, podpirati gospodarski slabo stoječe podjetnike.
Posl. Ludvvig priznava, da ho hoče po tem zakonu pomagati zlasti rokodelcem. Želi, da se to ne zgodi na troške tehnikov, ker bi malo izobraženi elementi mogli oškoditi tehniški stan.
Pob!, dr. Pattai sodi, da je ta načrt pravi triumpf misli, da sme izvrševati kakšen obrt samo tisti, kdor more izkazati zanj potrebno sposobnost. To je po vse naravna zahteva. Tisti časi so minoli, ko se je z reakcijonarjem pital vsakdor, ki je zahteval dokazila sposobnosti pri obrtnikih. Referent želi, da naj dokaže svoje sposobnosti le, kdor spada v višji razred, delavec pa ostani brezpraven tudi v bodoče. Vsled tega izginili bi mnogi elementi srednjega stanu. Govornik se bavi na to s posamnimi določbami zakonskega načrta, in želi, da se nastavijo stavbeui nadzorniki, ker se mu vidi pogoj napredku, da je ustvariti zdrav red tudi med obrtniki, ki so ga doslej močno pogrešsli.
Posl. dr. Pražek kažoč na razmere v Ga-liški zagovarja vladno predlogo, želi pa nekatere premem be.
Ministerski predsednik grof Taaffe odgovarja na interpelacijo, stavljeno od posl. Tilšerja začetkom seje, rekši, da sedaj še ne more podati podrobnih pojasnil, ker še ni o Pribramski nesreči točno poučen. Zagotovi ja zbornico, da si je vlada svojih dolžoostij svesta in da bode vse storila, kar je mogoče, da pomore, kjer je pomoč potrebna. Naznanja, da sta poljedelski minister in češki namestnik na lici mesta, da takoj ukreneta, kar se jima vidi nujno. Minister omenja hrabrega vedenja rešilcev in obeča svojo podporo, da se izvrši Suessov predlog.
Zbornica nadaljuje potem razpravo o ureditvi stavbenega obrta.
Posl. Kaftan obžaluje, da Be o načrtu ni ustreglo upravičenim tirjatvam tehniško izobraženih graditeljem in želi, da se rešitev takšnih stvarij prepusti deželam.
Posl. Skala zagovarja tendenco načrta, če prav se mu čudno vidi, da bo stavbeni mojstri v velikih mestih prelevijo v navadne zidarji, v malih mestih pa se navadni zidarji prelevijo v stavbene mojstre.
Razprava se tu zaustavi.
1* ojo^o**? 7 .jjfiiifIdiii^I
Posl. Biankini interpeluje vlado, zakaj se razpisujejo mesta uradnih pisarjev v Dalmaciji i italijanskim jezikom.
Prihodnja seja v petek dne 10. t. m.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. junija. Valutni odesek. Razprave so za teden dnij ustavljene, a generalna debata še ni končana, čeprav je že znano, da je nemška levica udala se volji vlade in ne bode nikakih principijalno važnih dodatnih nasvetov stavila, ampak se zadovoljil« z nekaterimi neznatnimi koncesijami. A li hoče vlada to Dopustnost neizprosnih nemških vitezov honorirati s čim drugim, morda s političnimi koncesijami, tega ni moči povedati, kajti nemški listi so kar nemi. Tudi Ple-nerjev nasvet, da je vzeti note po 1 gld. iz prometa, ne prija nikomur; a tem bi se pomoglo le avstro-ogerski banki, ker bi drŽava prevzela s tem obvezo, katera se tiče jedino le banke in njenih delničarjev.
Čehi v Nanctjju.
V četrtek popoludne odpeljali so se iz Smi-hova pri Pragi tisti češki Sokoli, kateri se mislijo udeležiti slavno»ti v Nancvju. Sokolov je bilo 72, vodijo jih pa drž. poslane Lang, Podlipnv in Brdlik. Na kolodvor je prišlo na tisoče občinstva, katero je odhajajoče Sokole burno aklatnovalo. Klicalo se je: Pozdravite Francijo, Vive la France. Občinstvo je pri odhodu pelo marseljezo.
% it a ii Je driav«.
Nemčija in It unij ti Ruski car pride res v Kiel in se snide dne 7. t. m. z nemškim cesarjem Viljemom. Političnega pomena pa ta poaet ne bode imel nič, kar priznavajo nekako kislim licem že Berolinski listi sami. Car se bode mudil v Berolinu samo jedno uro. Tudi slavnostnega vprejema ne bode posebnega. Car bode z nemškim cesarjem zajutrkoval, potem si ogledal nemško mornarnico in ae takoj vrnil v Kodaoj.
Francoska zbornica.
V zadnji seji, prav pred zvršetkom, interpe-oval je Derouleie ministerskega predsednika, je li res, da je vlada premenila v zadnjem hipu program slavnoBti v Nancvju, in so li na to uplivali oziri, maločastni za neodvisno* drŽavo. Ministerski predsednik je odgovoril, da vlada ničesar ni premenila v programu in da nanjo nikakeršni obziri ne upli-vajo. — Ta odgovor je naredil jako dober utis na zbornico, ki je sumila, da se je vlada dale ugnati po kričanji in ropotanji z orožjem na Nemškem. V Berolinu so zbok te slavnosti jako razkačeni in groze kar odkrito tistim Alzačanom, kateri bi se udeležili.
Dopisi.
Is 14 ran I a. 2. junija. [Izv. dop.] Izlet čitalnice Kranjske v Radovljico.) Bil je krasen, pomladnemu izletu po vse ugoden popo-Indan v nedeljo dne 22. p. m., ko smo se zbrali člani tukajšne narodne čitalnice na Kranjskem kolodvoru, da zvršimo davna nameravani, preje po „Jupitru plavio" zabranjeni društveni izlet v prijazno Radovljico.  Bilo nas je lepo število — nad 40
Ljubezen! ti nedolžnih mladih dni uzor,
O blagi, nepopisni, sladki čut srca.
Ti kupa si medu, napolnjena o d v z g o r.
Jo-li kdo morda že kda| videl kako kupo, napolnjeno od vzdol?
Dovolj „des grausamen Spieles". Kakor smo že začetkom tega sestavka rekli, bo ideje nekaterim pesmim , na pr. „Na grobeh", „Menih", „Samo", „Najlepši zaklad" lepe in pesniško vzvišene, čeprav ne nove, neka) pa je tudi takšnih, da bi Be ž njimi ne upal na dan niti kakov petošolec. Tako »Prijatelju- in „Agležiuji", katero hočemo postaviti sem, ker je kratka a karkterističua:
Dol}»e lice, Veliko srce, Tal mi zlate lase; Dolge roke, Velike noge Imas, da spis stojć
Konje IjubiS;
Vendar Litica Te nad vse veseli ; Haj d na vranca Laja hsjafiek Nekje v Ameriki.
To je samo j^den  vzgled, sodimo pa, da si nihče ne želi drugega.
V  uvodni  pesmi   „Posveta"   imenovani trdi pesnik ne posebno skromno:
I kakor ptic, v zelenja sonci skrit, Žvrli radostno in bolestno toži Tako zdaj moje strune zadonijo I v sladki harmoniji se glasijo Enako korom svetih angelov,
Prav tako. Kdor je pa prebral to nepesniško delce, pritegnil bode, da bi bil kot motto tem »Pesmim" najbolj primeren zadnji verz iz pesmi »Mladenčeva roža* :
Bolest bronci mladostna lira.
Marljivi izdajatelj .Narodne biblioteke" gos p. J. Krajec v Novem mestu založil je Bedenkovo povest „Solnce in senca" ter Križanovo: „Svi-toslav".
J. Bedenek ni več novinec na literarnem polji. Najnovejša njegova povest „Solnce in senca" je glede na dejanje jako oakromna in tudi nič posebno zanimiva. Pisatelj nas vodi v idilično vas kjer se ljudje zanimajo za astronomijo in kjer nimajo fantje druge slabosti, kakor da se časih malo [»oprimejo. Bedenkovi kmetje so sila učeni, kajti celo to vedo na pamet, da je mesec oddaljen od zemlje 51480 milj, dekleta pa bo tako naivna, da v r išče, ako praša nagajivi Tomaž, ali naj pove pripovedko od jare kače ali od steklega polža. Preprosto ljudstvo bode izvestno z veseljem prebiralo to poljudno pisano a bolj poučno, kakor zabavno delce, še rajše pa bode seglo po K riža no v i povesti: S vi t os lav, akopram je Bedenkovi povesti niti primerjati ni. „Svitoslav" je sila romantična, povsem nemogoča „storija", a pisana je Živo, dejanje pa je zapleteno in to ljubijo preprosti čitatelji. Jezik ni posebno uglajen. M.
dam in gospodov — ko smo sedli na vlak veselega srca. Pripeljavsi se na Radovljiško postajo, pričakovala nas je tam mnogoštevilna množica, katera nas je spremljala na vrt g. E. Hirschman-a, odločen naši zabavi. Poastili so nas ta memo meščanov tudi uradniki; navdušeno pozdravili smo sosebno korporativno udeležbo pevskega društva „Triglav". Presenetil nas je pod vodstvom neumorno delujočega pevovodjs g. Pianeckega nastopajoči zbor s svojim krasnim in točnim petjem. Precej ko se je pričela splošna vrtna zabava, izpregovoril je predsednik narodne čitalnice Kranjske g. c. kr. notar Viktor Globočnik, in povzdigovaje krasno lepo Radovljico, divno okolico ter zahvaljevaje Radov-Ijičanom za toli obilen poset, napil društvu „Triglavu", mestu Radovljici in dragim gostom. Ta govor bil je s posebnim navdušenjem vsprejet, ne manj govor predsednika „Triglavu" g. dr. Janko Vilfana, ki je v krepkih besedah zahvalil narodno čitalnico Kranjsko za toli obilen pohod ter napil združeni narodnosti mest Kranja in Radovljice. Potem je govoril trgovec g. Fric H o m a n ■ in povdarjal ozko vez, ki združuje Kranj in Radovljico, ter izrekel željo, da bi ta vez ostala vedno nerazdrnžljiva bodi-si pri lepih bodi-si slabih vremenih. — Na to g. Josip Kušar ml. iz Ljubljane v daljšem govoru povzdigne narodnost obeh mest ter napije narodnej odločnosti. — Koncem nastopil je še enkrat predsednik narodne čitalnice Kranjske. Omenjal je v govoru pesnika Prešerna, kojega rojstni kraj bil je v bližini mesta Radovljice in katerega ostanki nahajajo se v bližini Kranjskega mesta. Vže to, rekel je, nam mora biti povod ozkej vezi med obema mestoma — in spomin njegov bodi nam mogočna zašlo raba, ako bi se naše narodne pravice kedaj rušile. Ta govor je bil splošnim naudušenjem vsprejet.
Le prehitro minole so nam ure našega bivanja v toli prijazni družbi, v kojo je prišel tudi župan Radovljiški g. Roblek. Poslovili smo se od prijazne Radovljice z globokim, utisom. — Pevsko društvo „Triglav" zahvalujemo za ubrano petje, zahvalujemo v prvi vrsti njega vodji g. Pianeokega in društvenega predsednika g. dr. Janko Vilfana. Najsrčneja hvala pa bodi vsem Vam, vrli Radov-ljiČanje, ki ste pripomogli, da je bil naš izlet tako lep in neizbrisnega spomina.
la Lltljaltega okraja 2. junija. [Izv. dop.] (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Litijo in okolico; Litijska pevsko društvo.) Dne 29. maja je imela Litijska podružnica sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor v gostilni g. Ljud. Treota v Litiji. Udeležba je bila še precej živahna; vender smo pogrešali mnogo narodnjakov. G. predsednik, Litijski duhovnik g. J. Zupančič, v svojem pozdravu omenja delovanje podružnično v minolem letu, proseč društvenike, da bi to prekoristno podjetje za naš mili narod i dalje podpirali. Sveta brata Ciril in Metod naj pa za našo družbo pri Bogu izprosita obilo blagoslova. — Tajnik društveni, g. notar L. Svetec, je v jedrnatem govoru raztolmačil veliki in imenitni pomen družbe sv. Cirila in Metoda, sosebno v sedanjih nevarnih časih, ki nam Slovencem prete od juga in severa, ter je s svojimi prepričevalnimi besedami na občinstvo napravil velik utis. Vem, da je po tem krasnem govoru sleherni navzočnik mislil v svojem srci: .Večni Bog ohrani nam Slovencem tega vrlega moža še mnogo, mnogo let, da nam še dalje krepko in vstrajno brani naše narodne pravice!" .. • Iz poročila blagajnikovega, ki ga je prečital gosp. Knaflič, smo izprevideli, da je naša podružnica v gmotnem oziru jedna prvih na Slovenskem, katero naj bi vse druge posnemale. Se ve, da se mora odbor za to na prvem mestu zahvaliti Litijskim in okoliškim gospem in gospicam, ki leto za letom marljivo nabirajo doneske za družbo sv. Cirila in Metoda. Mislim, da storimo le svojo dolžnost, ako ponovimo besede g. Iv. Gregorčiča, ki jih je govoril našim vrlim damam: aBog živi naš krasni spol, ki naj vstraja v svojem delu, za kar mu bode narod na veke hvaležen!" — Odbor ostane stari in sicer gg : J. Zupančič, L. S vetec, F. Pod-krajšek, I. Knaflič in J. Ravnikar. Kot odposlanca za glavno skupščino se pooblastita gospoda J. Zupančič in Fr. Podkrajšek — in to že v četrto, kar kaže očitno, da jima 8 tem naša podružnica popolnoma zaupa ter izreka svoje priznanje za delovanjo na prejšnjih shodih. — Na to gospod predsednik sklene zborovanje. Družbeniki pak so ostali Se dolgo časa skupsj zbrani, ki so Be žaba-
vali • Hokolcem strelcem, ki ga je prinesel gospod Svetec, ksr je podružnici gotovo marsikatero desetico vrglo. — Nedavno smo čitali dopis iz Litije v .Slov. Narodu", v kojem g. dopisnik ne omenja posebno laskavo »Litijskega pevskega društva" — sosebno pa graja Litijske pevce. Dolžnost nas veže, da oni pristranski dopis nekoliko popravimo — osobite zato, ker Litijski pevci tega očitanja nikakor niso zaslutili. Kolikor so nam drngod po Slovenskem znane razmere, moramo javno izreči, da je malo pevskih društev, ki bi tako krepko delovala, kakor uprav Litijsko 1 Pomislimo le, da naši pevci vsako nedeljo oskrbujejo petje pri službi božji — lani so to skoro celo leto sami storili, ker je manjkalo pevk. Koliko truda da uprav cerkveno petje, ve le tisti, ki se ž njim ukvarja. Ali da tudi pri drugih prilikah pevci niso zanemarjali petja, smo imeli priliko večkrat opazovati. Ravno minulo nedeljo pri občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda so zopet pokazali, da so si v svesti svoje pevske dolžnosti. Zakaj je odstopil prejšnji g. pevovodja, znano nam je vsem, namreč njegova bolezen, kakor je sam Večkrat zatrjeval pevcem, ga je* prisilila za nekaj časa odstopiti. Toliko v obrambo! Kakor čujemo, priredi »Litijsko pevsko društvu" v kratkem pevsko veselico in takrat se bodemo prepričali znova, da smo v pravici, ko branimo čast Litijskih pevcev. Resnicoljub.
Občni zbor »Narodnega Doma."
V Ljubljani 3. junija.
Društvo za zgradbo „ Narodnega Doma' je imelo včeraj ob navzočnosti 31 volilnih upravičencev z 80 glasovi svoj letošnji občni zbor ob 7. uri zvečer v novih čitalniških prostorih.
Predsednik dr. vitez K. Bleiweis otvori zbor, konststuje sklepčnost, se zahvali za mnogobrojno udeležbo, pove, zakaj društvo lani ni zborovalo, napravi kratek pregled o zadnji društveni dobi, poudarja živo in nujno potrebo „Narodnoga Doma", ki je ob preselitvi čitaluiški postala še večja, omeni, da stopi danes odbor pred zbornike s konkretnim nasvetom zaradi zgradbe same, prosi gospode, da o tej priliki izrazijo svoje mnenje, in se konečno spomni pokojnih društvenih podpornikov, v prvi vrsti nadobudnega Frana Kotnika ml., kateri se je društva spomnil tako velikodušno v svoji oporoki, da mu je volil 4000 gld. v denarji in vse parkete, kar jih bo za zgradbo treba. Govornik pozove zbornike, da ustavši s svojih sedežev izrazijo pomilovanje nad izgubo in hranijo pokojnika vedno v hvaležnem spominu. (Se zgodi.)
Tajnik £. Lah prečita svoje poročilo o od-borovem delovanji v zadnji dveletni dobi. Po nekaterih splošnih opazkah glede' društvene usode m njegovega razvoja preide poročevalec na osebne premembe v odboru. Mesto izstopivših predsednika in tajnika: dr. Alfonza Motene'ta in d oktor ja J. Kotnika, katerima se je upravni odbor za njiju marljivo, večletno delovanje spodobno zahvalil, sta bila stopila v odbor gg. notar Gogala in tajnik G. Pire. Upravni odbor je imel 5 sej, katerim je bil v prvi vrsti predmet posvetovanje o pripravah za zgradbo »Narodnega Doma*. Društvo šteje 1 častnega člana, 2 ustanovnika, 84 deležnikov in 10 darovateljev. Deležev je popolnoma izplačanih 158. Društveno premoženje, blizu 80.000 gld., je naloženo po raznih hranilnih in posojilnih zavodih, ki redno odrajtujejo obresti od svojih ulog. Narastlo je premoženje v zadnji dobi večinoma le po obrestih in doneskih .Krajcarske družbe". V zadnji dobi je zgubilo društvo 7 deležnikov. Konečno se spomni poročevalec še volila Kotnikovega, katero bo zdatno pripomoglo k uresničenju glavnega namena društvenega 1 (Poročilo se odobri.)
Blagajnik dr. Josip Staro poroča o računskih rečeh. Čitanje prometnega zaključka in pa bilance za leto 1891 se opusti, ker jih imajo zborniki tiskane v rokah. Bilanci povzamemo, da je imelo društvo „Narodni Dom" koncem preteklega leta 79.647 gld. 39 kr. premoženja. Pomnožilo bo je pa premoženje tekom lanskega leta za 4615 gld. 65 kr. (Poročilo se odobri brez ugovora.)
Po nasvetu pregledovalnega odseka, v čegar imenu sta dud 23. maja gg. Fr. K s. Souvan in A. Skaberne pregledala računske knjige, račune in blagajno ter našla povsod najlepše soglasje, se izreče g. blagajniku na marljivem in uspešnem trudu ■oglasna zborova zahvala.
Vrše) se volitve v upravni odbor in pregledo-valni odsek; izid je Bledeč: Predsednik g. dr. vitez
Karol Bleivrei s-Trsteniški; upravni odborniki gospodje: Duffć Jan, Gogola Ivan, Hribar Ivan, dr. Jarc Anton, Lah Evgen, Murnik Ivan, Pire Gustav, Pleteršnik Maks, Souvan Ferdinand, dr. Stare Josip, dr. Voš-njak Josip. Pregledovslni odsek: Gg. Knez Iv., dr. Pspež Franc, Ravnikar Franc, Skaberne Avgust in Souvan Franc Kg.
Gosp. notar Gogola poroča v imenu upravnega odbora o nasvetu za zgradbo društvenega poslopja. Potreba lastnegs poslopja narodnih društev je bila že poprej velika in ob vsaki večji narodni slavnosti občutljiva; sedaj je še večja, ko se je preselila Čitalnica v nove prostore, v katerih ni dvorane. Odbor se je obrnil zaradi prostora do različnih gospodarjev (Zenker, Stedrv, Souvan) j prostori niso vgajali zaradi lege ali cene. Jedini prostor, katerega je priporočati, je zemljišče začetkom Lattermanovega drevoreda, v jed nem najbolj obisko-vanlh krajev Ljubljanskih, v neposredni bližini novega gledališča, deželnega muzeja, ob novi Tržaški cesti, kjer se bo v kratkem pričela Ljubljana močno razvijati. Zemljišče je mestna lastnino in mestna občina je bo gotovo odstopila društvu proti zmerni odškodnini. Z zgradbo ni več mogoče čakati, ker bi to že itak ne posebno živahnemu društvenemu življenju močno škodovalo. Govornik torej predlaga, da sprejme zbor sledeče nasvete upravnega odbora: a) Z zgradbo se ima pričeti takoj in društvo naj napravi mestni občini ponudbo, da kupi travnik iz njene lasti začetkom Lattermanovega drevoreda za 5000 gld.; b) Ako mesto ponudbo sprejme, je ona narodna društva, katera rerlektujeju na stanovanja v novem poslopji, pozvati na skupni razgovor, da se tako osnuje podlaga za načrt. Izvršitev teh nasvetov in vseb podrobnosti se prepusti odboru.
Odbornik Hribar je proti tem nasvetom. Naj se z zgradbo čaka še toliko časa, da pride prostor, kjer stoji vojaška bolnica in oskrbovališče v last občini. To se bode po njegovem mnenji gotovo zgodilo v nekoliko letih. Odškodnina, katero erar zahteva ni tolika in se bo dala dobro poravnati s tem, da bode mesto lahko drago prodajalo stavbinske prostore. Prostor je ondu najlepši v celi Ljubljani. Tu je središče. Prostor, katerega priporoča upravni odbor, leži ob periferiji in v bližini železnice. Govornik dvomi tudi o rentabiliteti restavracije in kavarne ter meni, da se zgradba poslopja že sedaj, ko še ni zadosti denarja skupaj, tudi ne sklada z določbami § 15. dr. pravil. Društva ne bodo trpela. Govornik je proti nasvetu in predlaga, da se z zgradbo še 2 leti počaka.
Odbornik dr. Vošnjak podpira predlog poročevalca Gogole prav toplo.
Poročevalec Gogola zavrača pomisleke Hribarjeve. Društva bodo močno trpela, ako se ne prične z delom; trpe že sedaj in bodo še močneje. Ako je predgovorniku prostor pred Maličem središče, ne more umeti, kako bi bil prostor par sto korskov od tu Že periferija. Prah in vriš sta na Dunajski cesti doma in vsaj večja, kakor zgoraj. Prostor bo zelo drag in ako g" bo sploh dobiti, dobiti ga bode pod pogoji, v katere se mestna občina ne more spuščati. Pomislek zaradi rentabilitete ne velja. Restavracija kazinska je vender v središči in še noben kszinski gostilničar ni delal kupčije ondi.
Ko še predsednik poprime za besedo, da osvetli svoje stališče, in izjavi, da je v vsakem obziru za odborove uasvete, se preide na glasovanje, pri katerem se sprejmo udborovi nasveti s 44 proti 36 glasom.
V imenu odbora društva »Sokol" izjavi potem starosta gosp. J. Hribar, da je odbor sklenil, za slučaj, ko bi prodrl nasvet upravnega odbora, pridružiti se „Narodnomu Domu" s sredstvi, ki so društvu na razpolaganje in skupno delovati na to, da se zgradba dostojno zvrši. (Živahno odobravanje.)
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje ob 89/4. uri priporočajoč zbornikom složno in krepzo delovanje v korist skupnemu namenu.
Domače stvari.
— (Nj. VelečaBtvo cesar — na Kranjsko.) Iz vojaških krogov (iraških se nam poroča, da pride Nj. velečastvo cesar letos, meseca avgusta, na Kranjsko in sicer v Postojina, kjer se bodo vršile velike vojaške vaje.
— (Za hrvatski jezik na državni železnici v Istri.)   Pod tem naslovom naglasa
„Naša Sloga", kateri urednik je g. M and i č, da je od besede do besede istinito, kar je pisal list o pogovoru njegovega urednika s predsednikom državnih železnic g. Bili n s ki m. Laški poslanec Bartoli je nekaj hotel v časopisih popravljati in se skliceval na pogovor, ki ga je baje imel z g. Bilinskim. „Kaj je g. Bartolija rekel g. predsednik Bilinski, nam ni znano", pravi „N. Sloga", .niti nas ne briga zvedeti; kar vemo, je to, da je od besede do besede res, kar smo pisali."
— (Odpust gospoda Spinčida.) Dunajska „Extrapost" javlja, da bode državno sodišče razpravljalo pritožbo gospoda Spinčića proti odpustu iz službe, dne 13. julija t. I., in da je gospodu Spinčiču zagotovljena služba, primerna njegovemu mišljenju in njegovim sposobnostim. — Tej vesti dostavlja ,N. Sloga" : „Idemo, da vidimo, što če se iz toga izleči." Tako i mi.
— (Osobne vesti.) Okrožnim ž ivi nozd ravnikom v Šmarji pri Jelšah imenovan je narodnjak g. Karol Lopan. — Avskultantom je imenovan g. Anton Povšič, praktikant pri okrožnem sodišči v Gorici. | .
— (Poročil) se je gosp. dr. Ante Dukić, doželnega glavarja nainestoik za Istro ter odvetnik in župan v Pazinu, dne 28. pr. meseca z goepico Jelko Pajkurieevo, hčerko hrvatskega rodoljuba in veleposestnika gosp. Andrije Pajkurić* z Reke. Srčno čestitamo!
— („Glasbena Matica" v Ljubljani.) Vabilo na zgodovinski koncert, kHteri bode v četrtek dne 9. junija 1*9 J. 1 v redutni dvorani pod vodstvom gosp. M. Ilub.t la v proslavo tristoletnice smrti Jakoba Gallusa, rojenega na Kranjskem leta 1550., umršega v Pragi I. 1591 Slavnostni govor govori g. Josip Mantuani, tajnik zgodovinskega oddelka na Dunajskem vseučilišči; pri koncertu sodelujejo: gosp. Karol Hoffineister, pianist in učitelj „Glasbene Matice"; moški in ženski zbor „Glasbene Matice" in šolski zbori .Glasbene Matice". Opomba. Pojo se izključno skladbe Jakoba Gallusa. Vspored: 1.) „Ecce, quomodo mori t ur". Četveroglasen mešan cerkven zbor. 2.) Slavnostni govor. 3.) aLaus et pe-rennis gloria". Osmeroglasen dvojen mešan cerkven zbor. 4.) a) Fr. Chopin: ,PolonaiBe b-dur*; b) R. Schumann: ,Arabeska'; c) C Saint Satins: ,Mazurka g-molP. Igra na klavirji g. K».rol Hoffmeister. 5.) „Ave Mana'. Osmeroglasen dvojen mešan cerkven zbor. 6.) „Diversos diversa iuvant". Osmeroglasen madrigal, poje mešan oktet. 7.) M. MoBzkovvski: ,Caprice eapagnol'. Igra na klavirji g. Karol Hofi« meister. 8.) a) „Multum delno" Peteroglasen madrigal, b) „Mušica nos ter amor". Šesteroglasen madrigal. Poje mešan zbor. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cene prostorom: Cercle & 2 gld., prva vrsta sedežev v pritličji in sedeži na galeriji a 1 gld. 50 kr., ostali sedeži :\ 1 gld., ustopnina a 60 kr., dijaške ustopnice a 30 kr. se dobivajo v trgovinah g. Fr. Petriča in g. Fr. Sossa in na večer koncerta pri blagajnici.
— (I. slovensko pevsko društvo .Ljubljana".) Vabilo k ustanovni veselici katero priredi I. slovensko pevsko društvo „Ljubljana" s prijaznim sodelovanjem goBp. A. Puciharja in slavne vojaške godbe domačega pešpolka št. 17, pod osobnim vodstvom kapelnika gosp. Nemrave ns Koalerjevem   vrtu v nedeljo, dne   12. junija 1892.
1. Vspored:   I.  1. Koračnica, svira vojaška godba.
2. A. Zaje: Grand Ouverture romantbjue, svira vojaška godba. 3. Pozdrav predsednika. 4. Dr. B. Ipavec: „Gasio", besede V. Praprotnika. 5. Dav. Jenko: .Slovanska himna", moški zbor. 6. Strauss: .Vas objemam milijoni", valček, svira vojaška godba. 7. L. Belar: .Mi vstajamo", moški zbor (nov). 8. Dargomvskv: nCosatschoque", Fantasie Bur une danse Cosaque, svira vojaška godba. 9. Ivo Štunz: ,Za mili dom" poje 16 pevcev. 10. Millocker: „Amateur", polka franc, svira vojaška godba. 11. Pospišil: „Original-Cavatlne", svira vojaška godba. 12 S. Stegnar: .Oblakom", moški zbor poje 16 pevcev, bariton samospav poje g. A.  P u c i h a r.
13. Knitl: „Žežul'nka", pesem, svira vojaška godba.
14. David : Potpourri slovanskih napevov, svira vojaška godba. 15. A. Neti ved: .Dijaška11, moški zbor, te nor-samospev poje g. J. P a v š e k. 16. A. Zaje: Introdukcija k operi .Zrinjski", svira vojaška godba. 17. „Iocognito", valček, svira vojaška godba.
18. F. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat", moški zbor,
19. Ipavec: „Domovina", pesem, svira vojaška godba.   20. Robek:   „TiaoČ tur", kalop, svira vo-
jaška, godba. II, Kegljanje na dobitke se prične v ■oboto dne 4. junija pepoludoe ob 6. uri ter traja da nedelje dne 12. junija zvečer do 9. ure. Dobitki to: I. dobitek 10 gld. II. dob. 5 gld. III. dob. 3 gld., IV. dob. 2 gld., V. dob, 1 gld. in največ seri) 3 gld.; Šaljivi. dobitek za največkrat vseh devet Raanovrstne otročje veselice in zabave. Začetek eb 4. uri popojudoe. Vstopnina 30 kr. za osebo, otroci prosti. Preplačila ae hvaležno sprejemajo. Pri neugodnem vremenu vršila se bode veselica prihodnjo ne del ju. Besede pesmim dobivale se bodo pri blagajnici. K tej veselici vabi vsa narodna drultva ter prijatelje petja in zabave naj-uljudneje odbor.
— (.Ljubljanski Sokol") priredil bode letos tri druibinske večere, katerih prvi dne 15. junija bode veljal spominu Levstikovemu, drugi dne 2. julija spominu As t. Knezovemu, tretji dne 6. avgusta pa slovenskim velikololeem, ki bodo prihodnji dan zborovali v Ljubljani. Prva dva družbinska večera bodeta na vrta pri Ferlincu, tretji pa na Virantovem vrtu. Poleg, govora in petja bode v prvem in tretjem družbinskem večeru sodelovala vojaška godba, v drugem pa društveni tamburaši. — Ker so bili pred leti .Sokolovi" druž-binski večeri jsko priljubljeni narodnemu občinstvu, pričakovati je, da bodo tudi letos dokasali vabi Ino svofo moč. — Izleta priredil bode .Sokol" letos dva in sicer dne 24. julija in 14. avgusta. Kam, naznanilo se bode v kratkem, ker se sedaj vrše še dogovori t nekaterimi narodnimi društvi.
— (Muzejsko društvo za Kranjsko.) V torek dne 21. t. m. zvečer ob sedmih bode v bralni sobi Rudolfinuma občni zbor muzejskega društva. Na dnevnem redu stoje razun navsdnih poročil, namreč tajnikovegs, blagajnikovoga in računskih revizorjev poročila, tudi predlog odborov o premembi nekaterih točk § 14. društvenih pravil in razni nasveti, oziroma predlogi društvenikov.
— (Remi ni scen ca.) Potem, ko je bil za vse Svete 1859. leta novi denar avstr. veljave uveden, je ažijo na zlati in srebrni denar popolnoma ponehal — zlati in srebrni denar je bil običajen. To je tudi zvedelo prebivalstvo v nebeškem cesarstvu Kitaji in iz tega cesarstva je neki kralj finančnemu ministru baronu Brucku doposlal veliki red z imenom .Kling-Klang-Fuču. (Kakor je poročal tisti čas šaljiv nemški list.) Spomladi 1859. leta je počela v Lombardiji vojna proti Sardincem in Francozom. Z zlatim in srebrnim denarjem je po kratki dobi bilo .Kling-Klang-Fuč" — kar bi utegnilo zanimati današnja finančna ministra dr. Steinbacha in Wekerla. Š. J. J. T.
— (Romarski vlaki.) K Mariji pomagaj na Brezji prišlo je dne'27. maja s posebnim vlakom iz Ljubljane nad 500 romarjev. Vreme je bilo jako ugodno in slovesnost najlepša, akoprav nova cerkev še ni dodelana. Dne 25. junija 1.1. pelje pa posebni vlak po zelo znižani ceni s Spodnjega Štajerskega in Notranjskega na sv. Višarje in k Mariji pomagaj na Brezje. Vsakeršna pojasnila o temu izletu in o voznih listkih daje dobrovoljno potovalni odbor v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
— (Ljubljanska pošta.) Poštno in brzojavno vodstvo v Trstu je, kakor se nam uradno naznanja, določilo, da bode tovorno-poštna oddaja od 7. junija t. 1. ob delavuikih in praznikih od 8. ure zjutraj do 6. zvečer neprenehoma odprta, ob nedeljah pa od 8. ure zjutraj do 12. opoludne.
— (Za čebelarje.) Odslej bodo se smele pošiljati čebele tudi po železnici. Shranjene morajo biti v tacih zabojih, da ni nobene nevarnosti, da bi uhajale in da je mogoče preveriti se o tem, kaj je v zaboji.
— (V Postjinski jami) je binkoatni ponedeljek običajna velika slavnost. — Bližnja Otoška jama bode oba binkoštna praznika odprta in sijajno razsvetljena. Vstopnine se plača 1 goldinar.
— (Blejski župan.) Piše nam prijatelj z Bleda dne 3. t. m.: .Poročati Vam imam z našega krasnega letovišča veselo vest. Včeraj je vpričo vseh občinskih odbornikov izjavil se dosedanji pretendent na županov stol, g. Janez Mallner, da od kandidature o da topi, izgovarjajoč se s preobilnimi opravili in skrbmi v svojem hotelu. „Kako je že rekel lisjak, gredoč mimo vinske trte?!"
— (Pasji kontu in ac ) uvedlo je okrajno glavarstvo Kranjsko v vseh krajih občin Škof j a Loka in Stara Loka. Vsi psi, ki ne bodo imeli nagobčnikov, ali se bodo sploh  klatili okoli, bodo
se polovili in pokončali. Gospodarji pa se bodo kaznovali po zakonovih določbah.
— (Občinska volitev.) V Godoviču v Logaškem okraji bil je voljen županom posestnik Jožef Gruden, za občinska svetovalca pa posestnika Jan. Rudolf in Fr. Lenassi.
— (Prepovedan semenj.) Ker razsajajo v Loškem Potoku v. Ribniškem okraji osepnice precej hudo, prepovedan je za dan 9. t. m. tamošnji običajni semenj.
— (Vinorejsko društvo!) snuje se na Vidmu. Za povzdigo vinoreje v sedanjih kritičnih časih utegne novo društvo biti prav koristno.
— (Požari v Cerkljanski občini.)
V daljšem dopisu — katerega priobčimo prihodnjič
— javlja se nam, da je poslednji čas gorelo dvakrat v Cerkljanski občini, dne 27. maja v Dvorjan, dne 1. t. m. pa v Pšati. Pri obeh požarih pokazalo se je, da je Cerkljanska brizgalnica popolnoma nerabna. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razburjeno, posebno, ker je znano, da je Cerkljanska občina dobila od dež. odbora 200 gld. za gasilne namene.
— (.Zagorski Sokol") imel je preteklo nedeljo svoj občni zbor. Tudi v drugem letu svojega obstanka izvrševalo je vrlo društvo svojo narodno dolžnost prav uspešno. Navzlic ogromnim troškom ima društvo 579 gld. 11 kr. čistega imetja. Z vsklikom sta bila zopet izvoljena starosta gosp. Medved in poda ta ros ta g. Weinberger. Tudi ostali odborniki so vsi dosedanji, le mesto odšlega g. Sajevca voljen je g. K a p 1 e r. Obširneje poročilo morali smo odložiti do prihodnjič.
— (Nesreča.) Piše se nam iz Kočevja dne 3. t. m.: Včeraj so v bližnji vasi Sela kopali pesek za železnico v neki jami. Podmol se utrga in podsuje tri fsnte, kopače. Jeden izmej njih, star 15 let, obležal je mrtev, druga dva so izkopali hudo pohabljena. Dvomi se, ali bosta še okrevala ali ne. To je žalostna žrtev železniške gradnje. Tukajšnji domačini sploh ne umejo težaškega dela in store boljše, da tako delo prepuste primorskim veščakom, kojih so semkaj že došle cele čete. Veliko se jih je moralo vrniti domov, ker niso dobili dela.
— (Toča in uima.) Iz Bele krajine ae nam dne 1. t m. piše: Ponedeljek in torek tolkla je huda toča po raznih krajih Bele Krajine. Okolu Lokvice- Hrasta- Drušič-Božakovega v Metliškem, okolu Vinice ter v krajih okolu Majerla v Črnomaljskem okraju potolkla je vse žito io trsje; — mladike ne trtah kar le odlomljeno vise. Nal (nsval) dežja je bil tolik, da je po strminah po večiem zemljo pobral z gori rastočimi rastlinami. —
V tem času je drugikrat Bela Krajina najlepša, ker vse v tem času tako bujno raste v tej posebno rodovitni zemlji; — danes je tužno gledati po njej.
— Trta je po toči ter oalu v potolčenih krajih za par let uničena. Par let morebiti bi le še rodila, ker potem zaradi uši ne bo več! — Io kako delo stane, zemljo iz globin — jarkov zopet nazaj spravljati ! — Pa še polovica trdnega moštva v Ameriki! Pa to slednje je Ae dobro, vsaj ksj denarja pošljejo v domovino, kjer je treba Človeku več denarja za davke, kakor za jelo in pijačo ter tabak.
— (Posojilnica v Ptuji) zidala si bode v kratkem novo hišo. Stroški so proračun jeni na 28.000 gld.
— (.Tržaški Sokol".) V zadnjem občnem zboru bil je voljen za starosto odvetnik g. dr. Gustav Gregorin, v odbor pa gg. Ljud. F u r 1 a n i, Iv. Knavs, Ant. Lampe, Andr. Kalan, Ant. S o š i ć, Fr. Polič, Jul. M i k o t a in Iv. U m e k.
— (Veliko veselico) priredita .Slovansko pevsko društvo" in Tržaški .Sokol" v Trstu v nedeljo 12. t. m. na prostornem vrtu .Al Mondo nuovo". Obsežni progrsm prijavimo prihodnjič.
— (Iz podpornega društva za slov. v i h o k o h o 1 e e na Dunaji) se nam piše: V Kranj i so naslednji rodoljubi darovali .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji": g. C. Pire, cand. iur., 3 gld.; g. T. P a v fi 1 a r ml., posestnik, 1 gld.; g. V. Majdič, veletržec, 10 gld.; neimenovan 6 gld.; g. Karol Jager, kavarn ar 1 gld.; g. V. Globočnik, c. kr. notar, 2 gld.; g. Fr. Omersa, 2 gld.; g. dr. Val. Š tempih ar, odvetnik, 5 gld.; g. Ferd. S a j o v i c, trgovec, 5 gld.; g. Lud v. M a t a j c, tovarnar v Stražišči, 1 gld.; neimenovan D gld.; — skupaj 41 gld. Vivant sequentes!
Zavratni roparski umor agent* Vaclava. Stodryja.
(Darje)
Večerna obravnava.
Ob \4 na 8. uri zvečer začelo ae je nadaljevanje. Prebere se dopis žandarmerijske komande o Cva-jerjevi obleki in o perilu. Amalija Drachsler izpovedala je pri drugem komisijskem ogledu, da je imel Stedrv navado menjati vsake tri dni bri-salko, da je pa po umora jedna, ki je visela, zmanjkala
Predsednik(k Cvajerj u): Kako razjasnite to ?
Cvajer: Jaz ne vem, kam je katera prešla.
Prebere se zapisnik, da se v Cvajerj«vem stanovanji ni našlo moril no orodje niti hranilnične bukvice, isto tako ne po zopetni natančni preiskavi v Stedrvjevem stanovanji.
ZasslJiisin|e zvedeucev.
Čita se zapisnik dr. Se hu ste rja o legi trupla ubitega Stedryia in o ranah. Zvedenec povedal je tako, kakor je pisano v zatožnici. Pokažejo se lasje in posamni odlomki lobanje, kateri so se našli na naslanjaču, potem se pa prebere izjava zdravniških svedencev in pokale fotografija umorjenega Stedrvja. Pokale se tudi zgornji kos lobanje Stedrvjevs. Tudi zatoženi Cvajer prime razbito lobanjo v r o k e in jo prav mirno ogleduje.
Zvedenec dr. Schueter izpove, da je padlo iz lobanje-14 koscev, to je dokaz, da je bil Stedrv večkrat udarjen s topastim orodjem. Jeden udarcev prihaja gotovo od ostrine sekire, poleg tega pa je bil še sunek z ostrim nožem. Večina udarcev je bila smrtonosna, ali tudi sunek z nožem v vrat je bil obsolutrap anrtonoesp, ker je bil prizajM.v.tre-palno žilo. Morilec je Stedryja z udarcem omamil, kar se pozna na tem, da je Stedry bluval, potem ga je šele zabodel z nožem v vrat. Pri vseh udarcih s sekiro uporabljala se je precejšnja sila, vender pa ne posebno velika, ker možjani niso bili poškodovani. Močan mož jih ni prizadel. Sekira je popolnem pripravno orodje zato, tudi nož, kakor ga je Cvajer narisal, je bil pripraven zato. Na Stedrvjevem obrazu se je videlo, da se ni boril z morilcem, udarec mu je bil prizadet, ko je bil sklonjen nad pisalno mizo. Konfiguracija trupla kaže, da je bil Stedrv ranjen z desne strani. Stedrv bržkone ni mogel upiti, ker je bil omamljen. V vrat je morilec Stedrvja sunil,  ko je bil še nekoliko živ.
Dr. Krisper: Od kod so bili krvavi madeži, na stenah ?
Dr. Schueter: Le od udarcev s sekiro na glavo, ne pa od sunka v vrat.
Dr. Krisper: Ali so vodili kaki krvavi sledovi iz pisarne.
Dr. S ch u s ter: Da, v spalno sobo. Na vratnih klnkah pa jih ni bilo, nego videlo ae je tako, da so odkapljali od kakega orodja; roke si je tedaj morilec že urnil.
P r e d 8 e d.: Ali ste si takrat, ko ste bili na-vzočni na lici mesta in preiskali Stedrvja, roke umili.
Dr. Schuster: Da, v umivalniku.
Pred se d.: Kakšen je bil umivalnik?
Dr. Schuster: Povsem čist in brisalka je bila tudi čista; tega se dobro spominjam.
Zdravniški zvedenec okrajni zdravnik Fin z izpoveduje jednako kakor dr. Schuster, a tudi on misli, da je bilo udareo in tudi kako toženje Ste-drvjevo le težko slišati, česar pa seveda odločno nikakor ne more trditi. Gotovo pa se je umor izvršil zavratno in mogoče je, da je dobil rano z nožem na vratu še ko je sedel.
Dr. K ris p er: Ali je bil jeden sam morilec ali dva.
Zdravnik Finz: Dejanje se je moralo hitro zvršiti, ali gotovo ne morem reči. Rana v obrazu izvirala ju od suna z nožem, kateri je spodletel. Zatorej je morilec v vrat sunil Stedrvja najbrže ko je že ležal na tleh.
Dr. Krisper: Ali je bila za rane absolutno sekira potrebna.
Zdravnik Finz: Tudi drug instrument je zato pripraven.
Prebere se zapisnik o kemični preiskavi krvavih madežev, izvršeni po profesorju Knappitschu in dr. Sohuster-ju.
Profesor K n a p i č razjasni v prvi vrsti kemično sestavo krvi. Takozvani Deichmanovi kristali se ne najdejo v nikaki drugi sestavi krvi, ko animalični. Natanko pa se ne more določiti, ali so madeži od živalska krvi, na pr. od pi&četa, ali od človeške. To se ne da dognati pri posušeni krvi. Gotovo je, da je kri prišla na srajco le potem, ko se je že morilec očedil. Kar se tiče kaplje krvi na ovratniku, ne more zvedenec nič natankega povedati, ker je madež premajhen. Preskrbe! si je krvi od vola in tam našel, da so takozvani Deichmanovi kristali dosti manjši, kakor na ovratniku, sicer pa povsem jednaki krvi na • Cvarjerjevem ovratniku. Sploh pa je bila kri že osušena in je ovratnik preiskava! le mikroskopično, zato ne more nič gotovega povedati.
Dr. Krisper: Vi ste poskusili z volovo krvjo, ali je bila jednaka? Kako ste to napravili?
Prof. Knapič: S pinzelnom, kri pa je, kar se tiče konfiguracije, skoro popolnoma jednaka.
Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 127, dnž 4-junija 1892-
Dr. Schnstflr izreka, da je kri na srajci in na ovratniku, kakor na koledarji škropljena krv. Kar se tiče krvi od perila, je le reči, da kri je kri, Na ovratniku pa je, seveda le mikroskopično preiskano, tudi animaličoa kri.
Dr. Krisper: Dobil sem anonimno pismo, da je nekdo drngi storil dejanje. Prosim, da se prebere.
Predsednik bere pismo, v katerem izrek-, pisalec začudenje, da sodišče še ne ve, da je bil tisti dan, ko se je zvršil umor v Ljubljani, neki sorodnik Stedrvjeviz Trsta tukaj, jako surov človek, kateri je vedno v velikih denarnih stiskah. Tisti dan, ko se je zvršil umor, bil je „čudno razburjen". — Na pismu je podpisan: Dober mestjan.
Obravnava se nato ob 9. uri zaustavi.
Drugi dan. ZaMlKevanfe pri«'«.
Razprava se začne ob 9. uri dopoludne.
Dr. Krisper: Zdravniški zvedenec dr. Schuster je včeraj izpovedal, da bi bil moral vid iti vsakdor, ki je vstopil v sobo, da je bil Stedrv pobit. Dr. Triller mi je pa povedal, da to ni res, ker je on bil po umoru jeden prvih v Stedrvjevi pisarni, a ni zapazil nič posebnega. Tudi je bilo takrat po 4. uri popoldne že zelo temno. Zagovornik predlaga, da se povabi dr. Triller kot priča.
Drž. pravdnik Pajk nima nič proti temu, naglasa pa, da bode Malinovsky povedal, da se je dobro videlo, ker so gorele sveče.
Dr. Krisper (k Cvajerju); Koliko je bila ura, ko sta prišla od Drachslerjeve nazaj.
Cvajer: Mislim, da je bilo po četrti uri.
Prebere se zapisnik o ogledu Stedryjevega skladišča v Parnih ulicah. Iskalo se jo tam morilno orodje, a brezupesno. Tudi se konstatuje, da je bilo število sladkorje vili hlebov, kolikor jih je bilo lastnina Lenčka, natanko s kredo zapisano na notranjem delu vrat, da je bilo mogoče sešteti v jako kratkem času. — Potem se prebere zapisnik o sodnem ogledu v Cvajerjevem stanovanji v hiši gospe Favaj poleg državnega kolodvora. Srajc je imel Cvajer le troje, tri pare nelikanih manšetnov, troje ovratnikov, eden likan, druga dva ne.
Tudi pri Amaliji Drachsler je bila hišna preiskava, ker se je sumilo, da je pobrala kaj denarja, a ni se ničesar sumnega našlo. Komisija je pa našla dva s S- zaznamenovana okrvavela robca; kri na teh robcih prihaja od tod, da se je Stedrv vrezal v obrazu, ko se je bril. Prebere se zapisnik o najdeni hranilnični knjižic', ki se je glasila na ime Ivan Frei, podpisana pa bila od Stedrvja in katera se je našla v kočiji Klauerja na dvorišči pri Stedrvjevem stanovanji. Denarja je bilo naloženega na eni 6 gld. na drugi, glaseči se na ime Kraus, pa nad 10.000 gld. Le-1 a knjižica seje našla pozneje, kakor piva. Čudno je to, da se knjižice niso našle že pri prvi hišni preiskavi, ko so bile vender zavite v belkastem papirji.
Stražnik Molka je izpovedal, da je on pre-iskal ves dotični kraj pri prvi komisiji, tudi kočijo, da pa ni našel ničesar. Lahko je pa bilo tudi do 9. ure zvečer priti do kočije, ne da bi moral kdo zapaziti dotičnika.
Priča pismonoša Janez Poč k ar pove, da je 5. januarja 1892 prišel ob 3 4 na 3. uro popoldne v Stedrvjevo pisarno in da je bil navzoč sam Cvajer. Časih je bil tudi Stedrv navzočen, večinoma pa ne. Da bi bil Stedrv kdaj spal, ko je kdo prišel, odgovori priča na vprašanje dr. K ris perja, da ne.
Dr. Krisper (k Cvajerju): Ali je bil taksen papir, v katerega sta hranilnični knjigi zaviti, v pisarni ?
Cvajer: Ne, samo papir, kakor se rabi za navadna pisma.
Drž. pravdnik Pajk (k Cvajerju): Ali so bile vrata v spalno sobo odprte.
Cvajer: Tega ne vem.
Drž. pravdnik Pajk: Kako so bila vrata, ko ste nazaj prišli z Drachslerjevo v Stedrvjevo stanovanje.
Cvajer: Prislonjene so bile.
Priča Jožefa Veho v c, prej natakarica pri „Figabirtu", pove, da je Stedrv obedoval v tej gostilni na dan umora. Spil je dva vrčka piva in tri četrtinke vina ter j>otem zadremal kakor navadno, vzbudil 8e je pa takoj, če je šla mimo njega.
Dr. Krisper; Ali ni prišel Stedrv a tujimi ljudmi k Vam v gostilno V
Priča Veh ovc: Da, z nekim malim Človekom, pa sta bila prijatelja.   Kdo je bil, ne vem.
Priča Reza Justin je bila kuharica pri „Figabirtu" in pravi, da je bil Stedrv na dan umora še ob 3. uri pri njej v kuhinji.
Priča Matevž D o lina r, gostilničar pri „Fi-gabirtu", pove, da je Stedrv hodil k njemu ll 3 leta tudi z ljubico Drahsler. Pil je po malem precej mnogo. Dne 5. januvarja je prišel ob 11. uri dopoludne rn odšel ob 3 uri. Večkrat se je pa na roke na mizo naslonil in prav dobro zaspal, da je celo smrčal. S tujim človekom srednje postave, ru-dečega obraza, prišel je Stedrv teden prej, morda dvakrat v gostilnico. Govorila sta o kupčijskih zadevali nemški.
Dr. Krisper (k priči): Ali je isti dan Stedrvja tudi zaspanec premagoval, in, ali je bil sam?
Priča D o 1 i n a r: Ne, bil je trezen in bil je sam.
Priča dr. Triller ne pozna zatoženca. Prišel je kmalu po 4. uri v pisarno Stedrvjevo, ko je poprej prišel v dr. Moschejevo pisarno Doberlet ml. in povedal, da je Stedrv umorjen. Priča je prišel skozi hišna vrata pred pisarno in le od daleč gledal. Mislil je, da bode videl ubitega Stedrvja, pa ni videl strlečih ran, „nnr blaurothe Strimen". Da ne bi bil prišel že z vednostjo, da je bil ubit Stediv, bi ne bil niti tega spoznal. Odšel pa je bil v kratkem, ker ne more ranjencev gledati. Ljudij je že mnogo bilo v pisarni, tudi v veži, tako, daje bila prava gnječa. Ali so bile rolete razgrnjene, ali ne, tega ne more priča povedati.
Dr. Krisper (k priči): Imate pisarno nad stanovanjem Stedrvjevem.
Dr. Triller: Da, ravno nad Stedrvjevo pisarno. Dasi je v prvem nadstropji svetleje, kot pri tleh, gorela je že v moji pisarni luč.
Priča 'Marijana ,Jeran pove, da ni Stedrv rekel, da bi se mu bil Treo grozd.
Priča Karol K r u š i č, komptoirist pri Ločni-karju, je bi prej pisar pri Stedrvju, katerega včasih ves dan ni bilo v pisarno. Mnogo ljudij ni prišlo v pisarno. Včasih ni bilo po 14 dnij nikogar. Denar je imel Stedrv spravljen v spalni sobi v shrambi za perilo. V kuhinji pa so bila že takrat tnala za sekljanje drv in velika sekira. Pokaže se priči mala sekira, a ta odvrne, da je bila ta le za zabijanje žebljev. Večja sekira je bila v kuhunji in lahko vidna. Stedrv je dostikrat pri pisalni mizi zadremal, pa se je precej vzbudil, če je kdo prišel. S Stedrvjem je bilo težko izhajati, ker je bil neotesan iu aroganten, pogostem a pijan, pa je tudi trezen brez vzroka razgrajal.
Priča Ana Ižanc, žena mest. redarja, stanuje tik Stedrvja in ima okna na ulice. Proti 3 uri došel je dotični dan Stedrv domov. Cvajerja ni videla Skozi zid se je vse slišalo, in tudi ta dan je čula, da je Stedrv parkrat zakašljal, potem je bilo vse tiho. Slišalo se je tudi, če so se vrata odpirala. Do 4 ure ni bilo nič slišati, potem je prišla Amalija Drahsler, ki je začela vpiti in jokati. Poznala jo je po glasu, ker je večkrat jokala, ko sta se s Stedrvjem sprla. Potem slišala je, ko je Drahsler kuhinjska vrata zaprla in dvakrat s ključem odprla. Vprašal jo je g. Dobrlet star., ali ni videla mimo iti neznanega, jako razburjenega človeka: odgovorila je, da ne, ker je malo poprej bila v kuhinji in kuhala kavo. Cvajerja ni ona nikdar sumila. Pove, da so tudi pri prvi preiskavi preiskali kočijo, a ničesar našli. Jako čudno je, kako so hranilnične bukvice prišle tja, moral jih je kdo pozneje prinesti. Klauerjev novi hlapec je prišel v službo 1. jan. 1892 in ji pravil, da je mej potjo zvedel, da je Stedrv ubit. To je jedini hlapec, ki stanuje v hiši, drugače so le vajenci v hiši.
Porotnik Lenarčič (k priči) : Ali ste slišali, ko so se odprla vrata, ko je prišla Drahsler?
Priča Ižanc: Natanko, najprej sobna in potem kuhinjska vrata.
Priča Josip M a 1 i n o v s k y , službujoč pri Do-berletu, je večinoma v shrambi oblek za j>ogrebe, na drugi strani Stedrvjeve pisarne. Večkrat je slišal, da je Stedrv razgrajal, ob mizo zbijal, in potem odšel. Isti dan ga ni videl, a pozneje je slišal, da so se kuhinjska vrata odprla, kakor bi kdo odšel; mogoče, da je je veter zazibal. Proti %">. je prišel Cvajer z Drahslerjevo mimo vrat njegove shrambe. Videl je, da sta odprla vrata in cul, da je začela jokati Drahsler. Mislil je, da je zadel Ste-tryja mrtvoud, zato ni hotel iti notri, da bi so ne reklo, češ, je že prišel zaradi pogreba.
Cvajer je potem prišel in rekel, Stedrvju se je ulila kri. Cvajer ni bil nič razburjen. Mislil je priča, da se je Stedrv vstrelil. ker ni vedel, da ima denar, kajti javkal je. kako slabo se mu godi in bil tudi v eno mer zaradi davkov rubljen. Ko ga je pogledal, je videl, da je ubit; nekoliko je bil še gorak. Cvajer mu je prej večkrat povedal, da bruha Stedrv kri. Ko so pregledali shrambo za perilo, so videli, da je bila listnica (portefelj) prazna. Cvajer je tolažil Amalijo Drahsler, pil vodo in rekel, da ne more ubitega človeka gledati. Čez dan je bilo v pisarni nekaj ljudij, mnogo ne. Vprašal je Cvajerja, zakaj ga ni precej poklical, a Cvajer je odgovoril, da zato ne, ker ga ni bilo v shranišČi za obleko. Portefelj je bil prazen, vsi predali omare odprti. Tudi blagajnica je bila odprta, a to je bil storil Stedrv sam, ko je iz nje vzel vrednostne papirje. Cvajer pisal je prići dne 30. dec, in ga prosil posojila, češ, da se raje ustreli, nego da bi Stedrvja prosil za posojilo. Ponujal mu tudi 10% obresti. Dal mu je posojilo 40 gld. Dvakrat mu je dal po 10 gld. nazaj, decembra 1691 in januarja. Poslal mu je tudi dva zastavna lista naj jih reši, kar je storil in mu je zanja Cvajer denar vrnil.
Predsed. (k Cvajerju): Ali ste imeli tedaj šivalni stroj, katerega ste hoteli zastaviti Malino vske mu.
Cvajer: Ne.
Predsed.: Torej ste hoteli kak šivalni stroj izslepariti, da bi ga zastavili drugemu. Kaj pa je s tem kar pišete, da se raje vstrelite nego da bi prosili Stedrvja za predujem.
Cvajer: To je bila zgolj fraza.
Dr. Krisper (k priči): Ali bi mu bili posodili še, ker se je točno rokov držal.
Priča Malinovskv: Gotovo.
Priča Fran Doberlet star. pove, da je dne 5. januvarja 1892 stopil 10 minut pred 3 4 na 4 uro v ulico in dva metra daleč tja tanko videl, da je stopil prav iz veže Stedrvjevega stanovanja mlad mož, srednje rasti in rudečega obraza. Priča pravi, da si je moža dobro ogledal, ker ga je zavidal za dobro zdravje. Ko je bil zvedel za umor, tekel je na Dunajsko cesto in vprašal tam stoječe hjakarje, niso li videli hitro idočega sumnega človeka, kar so ti zanikali. Ko je bil Doberlet v Trstu, je srečal Gustava Stedrvja, in ta ga je vprašal, kako je z umorom. Guido Stedry jnn. je potem povedal v Ljubljani, da je bil z Gustavom Stedrvjem zaprt, neki Kordeš, in da je ta človek z umorjenim Stedrvjem par dnij pijančeval.
Predsednik konstatuje, da je bil takrat Kordeš v I »razdanili zaprt.
Priča Fran Doberlet mlaj. je zvedel za umor ob l/g5 uri popoldne, ko je bil v svoji pisarni, in sicer od Malinovskega. Šel je gledat v stanovanje in tam našel Amalijo Drachsler in Cvajerja. Ko je vstopil, ni videl Stedrvjevih ran ter mislil le na samomor ali krvolij. uvajer je bil popolnoma miren in gledal kar se godi, držeč roke na hrbtu. Drugi dan je začel njegov oče praviti, da je videl neznanega moža stopiti iz veže Stedrvjeve pisarne o kritičnem času. Mogoče, da je to pravil oče njegov še isti dan, v svoji razburjenosti pa si tega ni zapomnil. Stedrv ni veljal za imovitega moža, rubili so ga vedno. Piva je spil navadno več kakor je napovedal; imel je veliko sovražnikov, in bil jako nepopularen ker je napadal časih povso tuje ljudi.
Dr. Krisper (k Doberletu star.): Ali ostanete pri svoji izpovedbi, da ste videli ob kritičnem času neznan ga  človeka  izstopiti  iz  veže Stedrvjevega stanovanja?
Priča Doberlet star.:   Da, odločno!
Priča dr. III ne r, policijski zdravnik, je bil poklican prvi po Malinovskem ; ko je vstopil, je mislil, da je Stedrv kri bluval, šele ko je z lučjo posvetil, je videl, da je Stedrv ubit. Cvajer je bil bled, a popolnoma miren, dočim so bili vsi drugi razburjeni, kar se mu je čudno zdelo.
Predsed.: Kaj pravite, Cvajer, na to? Slišali bodete od prič, da ste jako razburljiv značaj, pa ste bili tako mirni, ko so vašega kruhodajalca ubili?
Cvajer ne odgovori ničesar.
Priča D eu, policijski načelnik, izpove, damu je dr. Illner prišel naznanit, da je Stedrv ubit. Proti 3/4 na 5. uro je dospel v pisarno Stedrvjevo. V drugi sobi je videl prazni portefel in odprta predala omare. Cvajerja je videl, a zdel se mu ni nič spremenjen. Pravil mu je, da je bil prej tu, potem v skladišči v Parnih ulicah. Pri Amaliji Drahsler je bil, pa nje ni bilo doma, mati Drahsler pa mu je povedala, da je Cvajer prišel 00 Malko in rekel naj gre hitro, da leži Stedrv v krvi, da je ranjen
Predsed.: Ali niste govorili z Amalijo Drahsler zaradi odsotnosti Cvajerjeve?
Priča Deu: Jedenkrat mi je rekla, da je bil Cvajer istega popoludne na železnici.
Predsed.: Kaj je s tisto osebo, na katero je letel sum.
Priča Deu: To je bil sin zdravnika Tomica, jurist, katerega je Stedrv povabil, da naj gre ž njim na čašo slivovke. Tudi Doberlet. je pravil jiriči o nepoznanem možu, katerega je videl. Preiskovalo se je, ali uspeha ni bilo.
Dr. Krisper (k priči): V spisih magistrato-vih je zapisano, da se je tedaj klatil neki blond Človek zlasti okoti trgovcev.
Priča Deu: Da, istina je, iskali smo ga, a po dveh dneh je izginil brez sledu. Mil je neki Švicar.
Dr. Krisper: Kakšen je bil papir, s katerim so bile hranilnične bukve ovite? Ali je bil suh ali bolj moker?
Priča Dou: Trgovec Klauer mi je prinesel bukvice, papir je bil popolnoma suh. Kmalu potem so se našle druge bukvice. Tudi prvikrat se je v oz p re i s kal, pa nič našlo. Torej so morale biti te bukvice za štango voza.
Dr. Krisper: Ali mislite, da so bile knjižice pozneje tja položene?
Priča Deu: Jaz sem precej vpričo dr. Mo-scheja konstatiral, da so bukvice popolnoma suhe. Kdaj so bile položene, ne vem.
Priča Herman H ariš, poslovodja Doberletov, je isti dan risal pri oknu in videl, da je Cvajer z Drahslerjevo hitro in razburjeno mimo šel. Kmalu potem je zvedel, da je Stedrv ubit, gledat ga ni šel. Doberlet mu je pozneje pravil o neznanem možu. Istega Švicarja, ki je po Ljubljani beračil in bil tudi pri Doberletu, videl je še na sv. Štefana dan v Velčah v restavraciji, kjer mu je pravil, da odide iz Ljubljane, ker ni posla zanj.
Priča Ignacij Lauri n, v službi pri Doberletu, je šel gledat ubitega Stedrvja. Cvajer je bil v veži, Drahslerjeva pa je bila v shrambi Doberletovi in jokala. Cvajer je bil žalosten videti. Drugi dan je začel Doberlet govoriti o neznanem možu, ko se je že vedelo, da je Cvajer zaprt.
Dr. Krisper (k priči): Ali ste slišali že tisti dan Doberleta govoriti o neznanem človeku?
Priča Lan r in: Šut isti dan in pozneje.
Priča Fran S t epa n, bivši knjigovodja pri Doberletu, je slišal od Malinovskega v prvo, da se
je Stedrv sam usmrtil, pozneje, da je bil ubit. Njemu ni povedal Doberlet ničesar o neznanem človeku, nego je to pozneje izvedel od drugih.
Ob Val- n" se obravnava zaustavi. Popoludanska obravnava. (Začetek ob      na 4. uri.)
Priča Leopoldina Molka, hišnikova žena v Grumikovi hiši, ni videla nikogar priti iz stanovanja. Razmere pri Stedrvju ji niso bile znane,; ali je bila hišna preiskava komisije natanka, ne ve. Kočije ni nihče rabil po zimi. Priča misli, da je knjižice kdo pozneje prinesel.
Priča Ivan Ižanc, mestni redar, stanoval je poleg Stedrvja. Pri njem slišalo se je iz Stedrvjevega stanovanja vse. Glede hranilničnih knjižic sodi, da jih je mogel tudi kdo drugi skriti v kočijo, ker lahko po dnevi in zvečer vsakdor na dvorišče pride.
Prebere se izpoved stud. jur. T o m i c - a, ki je bil v stanovanji Stedrvjevem okolo 12. ure dopo-ludne in izpoved Jožefa Tavčar-ja.
Priči dr. M o s c h e t u je Doberlet pri pogrebu Stedrvjevem povedal, da je videl nekega človeka, ki je prišel iz veže Stedrvjeve. Gledal je z druzega nadstropja, ko je hlapec Klauerjev našel druge hranilnične bukvice. Hlapec pa je rekel: „Zdaj sem pa še ene bukvice našel", in mu je izročil. Čudno se mu je zdelo, da je bila hran. knjižica povse čista, nezaprašena in suha.
Priča Amalija Drachsler, 32 let stara, pravi, da je s Stedrvjem precej dobro izhajala. Cvajer je k njej prišel in rekel, pridite hitro Stedrv je udarjen. Priča Drachsler ne ve, ali so bila vrata odprta ali ne. V temi ni videla ničesar in rekla Cvajerju: naj napravi luč. Šele ko je prišel dr. Illner, videla je, da je bil Stedrv pobit. Zgornje predalo omare je bilo odprto, isto tako portefelj. Cvajer je bil miren, tolažil jo in rekel: Gospodična, obžalujem Vas. Stedrv ji je rekel, da bode zanjo skrbel, ji tudi rekel, naj vzame hranilnične bukvice, ako bi se mu kaj zgodilo. Sekiri sta bili pri Stedrvju dve. Cvajerju ju je moral videti Brisalke so bile tri; jedna umazana je manjkala.
Predsed.: Ali je Stedrv zadremal večkrat?
Priča A. Drachsler: če se je napil, je trdno zaspal pri mizi in ni slišal ničesar. Iz stanovanja je izginil nož 0 Cvajerji se je Stedrv nekaj dni pred smrtjo izjavil laskavo, da je zdaj priden in da je ž njim povse zadovoljen. Predsednik pravi priči, da pada nanjo čudna senca in sicer zaradi pisem, katere je pisal Cvajer. Priča ugovarja in pravi, da ne veruje, da bi bil Cvajer umoril Stedrvja, ker je ž njim dobro živel. Priča pove, da je Stedrv imel 8 ali 10 komadov starega denarja, kateri so zginili po umoru.
Dr. Krisper: Ali ste imeli Vi, za katero je smrt Sredrvjeva največja izguba, kaj suma na Cvajerja P
Priča Drahsler: Ne! niti najmanje, ker je bil Cvajer miren in me je tolažil.
Priča Marija Drachsler, mati maitresse Stedrvjeve, potrdi, da je Cvajer rekel: Hitro gospodična, gospod je v krviw, in ko gaje ona vprašala, ali ga je kri zalila, pokazal je Cvajer na čelo, in rekel: „Tukaj je udarjen!1*
Priča dr. Fr. Papež je bil 6. januvarja 1892 pri Doberletu v pisarni in ta ga je vprašal, kaj bi bil on storil, ko bi bil natopil v stanovanje in ga videl mrtvega? Odgovoril je, da bi bil precej začel klicati na pomoč. Potem mu je pravil, da je videl neznanega moža, da bi ga pa zdaj ne poznal, če bi ga prav ubili.
Priča Ana Regali pove, da je bila Amalija Drahsler zelo žalostna po smrti Stedrvjevi. Vprašala jo je, kakor pravi priča sama, zvijačno, da bi kaj izvedela: »Moj Bog, ali niso nič vzeli?" pa je odgovorila, da ji ni ostalo po Stedrvju nič ko žalosten spomin in slabo ime.
Priča Pavel Groznik, bivši žandar zdaj vrtnar, srečal je Cvajerja s Stedrvtovo ljubico Drahsler. Cvajer je bil jako bled. Priča Peter Ščetina izj)0ve isto tako, a priča Fran Polovšek ne ve nič posebnega povedati.
Obravnava se ob 1 t na (J. uro zvečer zaustavi. Večerna obravnava. iZučetok oh 1 ,7. uri zvečer.)
Priča Leopoldina Resni k, ljubica Cvajerjeva izpove, da se ji je godilo dobro, ko je živela s Cvajerjem; koliko je imel denarja, ne ve. Lansko leto ni bilo li koncu nič denarja.
Predsed.: Kdaj je prišel Cvajer na dan umora domov? Ali ste prej kaj o tem vedeli.
Priča Re sn i k : Povedal mi je stražnikov fant na selesnici. Potem smo ga čakali. Vprašala sem ga: Ali si ti kaj zraven ?
Predsed.: Kaj je izdal Cvajer ob Božiči 1892?
Priča: Meni je kupil zlato uro, otroku dve kapi, meni tudi srebrni beštek, in tudi zase več stvari.
Predsed.: Ali ga niste vprašali, od kod ima toliko denarjev.
Priča Res ni k: Sem, a rekel mi je, da to mene nič ne briga.
Predsed.: Ali je imel srajco, na kateri so bili manšeti odtrgani.
Priča Resnik: Te nisem videla.
Predsed.: Cvajer je spal z Vami v jedni postelji. Ali niste videli, da je srajca strgana?
Priča Resnik: Ne; bila sem že v postelji.
Predsed.: Ali se je Cvajer zvečer umival?
Priča Resnik: Da, pred prazniki in nedeljami, ali je to storil tudi dne 5. januvarja, ne vem.
Predsed.: Bili ste nekaj dni prej v Črnučah ? Ali ni krvavel Cvajer iz nosa.
Priča R e s n i k : Tega ne vem, le za robec me je prosil ?
Predsed. : Ali ste imeli v tem času perilo ? Ali je mogoče, da se je Cvajer onesnažil pri Vas v postelji ?
Priča Resnik: Prav mogoče je, ker je ležal
pri meni.
Predsed.: Ali je Cvajer kdaj kaj delal v kuhinji ?
Priča R e s n i k : Kuhal je prav rad in zaklal tudi pišče. Ali je tudi v tem času pišče zaklal, ne vem ; mislim, da je. prinesel že zaklano pišče domov.
P r e d 8 e d. : cvajer pa trdi, da je ravno takrat, ko je bil Stedrv umorjen, pišče doma zaklal in se oš kropil po vratniku.
Priča R e s n i k : Htaga ne vem.
P r e d 8 e d. : Če bi vam rekel, naj to izpo-veste, ali bi bili to potrdili ?
Priča Resnik: Nikdar ne!
Dr. Krisper: Cvajer n i rekel, da je pišče zaklal, nego da je bila to le laž, povedana v preiskavi. Vprašanja, kakor jih je stavil g. predsednik, so po zakonu nedopustna, in zato predlagam, da se vse to v zapisniku zabeleži.
Dr. Krisper (k priči): Ali je Cvajer večkrat iz nosa krvavel ?
Priča Resnik: Da, prav mnogokrat.
Dr. Krisper (k Cvajerju): Poklada se važnost na to, kar se je o Vas govorilo. S kom ste kaj govorili o umoru.
Cvajer: Govoril sem z Gnstavom Treotom in ta je rekel, da bodo morda tudi mene zaprli.
Dr. Krisper predlaga, da se zasliši Gustav Dreo kot priča, čemur sodišče ugodi.
Priča Norbert Pečak pravi, da je prišel Cvajer proti 11 uri domov in pripovedoval o umoru Stedrvjevem.
Dr. Krisper: Ali ste Vi, ki ste poznali Cvajerja, videli, da je surov človek?
Priča Pečak: Ne!
Priča Marija Favaj pove, da Cvajer, prišedši po umoru domov, ni mogel ničesar jesti, dali so mu Čaja. Cvajer je rekel, da je napačno ravnal, da ni šel po pomoč, pač pa po ljubico Stedrvjevo.
Priča Josipina Prof t izpove tako, kakor prejšnja priča.
Priča Lovre Pečen i k pripoveduje, kako so Cvajerja po noči prijeli. Rekel mu je, da mora obleči čedno perilo, kar je storil, iz obleke pa je hotel odpraviti listnico, kar se mu pa ni posrečilo. Ustrašen ni bil Cvajer, dasi se mu je povedalo, da je prijet zaradi umora Stedrvjevega.
Priča Jak. K o I e n c, bivši hlapec pri Klauerju, sedaj vojak, pripoveduje, kako je našel hranilnične bukvice  Komisija je preiskala vse, pa ničesa našla.
Porotnik Naglas*. Ali so bile bukvice hranilnične zaprašene?
Priča Kolen c: Prve ne, ker so bile pod di-lami, druge pač nekoliko.
Dr. Krisper (k priči Pečen i k): Vi ste bili žandarmerijski stražmešter in ste večkrat ljudi zaprli. Kako se obnašajo ljudje, če jih zapro? Ali so vsi tako mirni ko Cvajer?
Priča P e č e n i k : Nekateri so razburjeni, drugi mirni. A tako mirnega še nisem prijel, ko Cvajerja. Še pozneje sem se čudil, da je mogoče človeku, ki je prijet zaradi tako groznega hudodelstva, tako miren biti.
Priča Adolf Krapec pove, da je bil s hlapcem Kolencem na južni, potem na državni železnici in v Klaverjevem skladišču v Spodnji Šiški, potem se je vrnil s hlapcem proti mraku domov.
Dr. Krisper: Ali veste natanko povedati, da ste se odpeljali pred 3- uro? Če je bil hlapec Koleno ob 3. uri še v Grumnikovi hiši, pade tudi na njega sum.
Priča Krapec: Tega natanko ne vem.
Dr. Krisper (k Kolencu): Ali imate kake pričo, katera bode potrdila, da ste bili ob 1 }3. uri že na južnem kolodvoru?
Priča Kolen c: Priče že imam ali ne vem, če se bodo spominjale na to.
Anton Molka je bil navzočen, ko so iskali morilno orodje pod kočijo. Razmetavali so dile, jamo in smeti, preiskavah v kočiji „sitztrugel" in pogledali vse natanko, a našli niso ničesar.
Priča Anton Loj man iz Moravč je 5. januvarja delal poleg magacina Stedrvjevega. Cvajer je prišel med 3 in 4 uro, kdaj je odšel, tega priča ne ve.
Priča Fran S e v er je delal poleg Stedrvjevega skladišča isti dan, ko je bil Stedrv umorjen, in videl, da je pri sv. Petru začelo praznik zvoniti, to je ob 4. uri popoldne, ko je Cvajer odšel iz skladišča.
Izpoved priče Jakoba J a m n i k a se prebere. Dopoludne je na kolodvoru bil s t 'vajerjeru vkup. Popoludne je srečal Cvajerja na cglu Strukeljeve hiše in tam mu je Cvajer povedal, da gre šteti kose sladkorja v skladišče. V roki ni nosil Cvajer ničesar.
Priča Frančiška S i m o n i č, dekla, je v idila Cvajerja, ko je skladišče zaprl in šel na stranišče, ne ve pa, koliko je bilo ura.
Priča Krna t Brus je bil z Cvajerjem vkup v zaporu na Žabjaku. Drugi dan je povedal Cvajer o
umoru Stedrvja. Rekel je, da ni nič prizadet. Napačno je bilo, je rekel Cvajer, da je šel k ljubici Stedrvjevi, ko bi bil to vedel, šel bi bil prej na magistrat. Rekel je, da je bil v nedeljo na Viču in onesnažil srajco s krvjo z nosa, a ni hotel v ponedeljek novo oprane srajce obleči. Cvajer je pravil, da je okrvavel od perila Leopoldina Resnik.
Dr. Krisper: Kdaj pa je  krvavel Cvajer?
Priča: Vsak tretji dan gotovo.
Dr. Krisper: Ali vas je Cvajer za kakšen 8vet prašal.
Priča: Ne, rekel je večkrat, da bode drugi ali tretji dan izpuščen, saj bodo spoznali strokovnjaki, da ni Stedrvjeve krvi na njegovi srajci.
Priča Jakob Tratnik je zaprt na gradu in je dvakrat videl, da je Cvajer krvavel iz nosa in ee brisal v brisa I ko in v robec.
Priča Vincenc O z i m i č pozna Cvajerja, ker je skupaj ž njim stanoval in pove, da je Cvajer živel dosti čez to kar je zaslužil  pri Tschinkelnu.
Potem se obravnava ob I/810. uri po noči zaustavi.
Tretji dan.
(Začetek ob 1 < na 10. uri.)
Priča Marija Oz i m ič ne ve povedati nič važnega. Priča Martin Ošaben pove, kar mu je Cvajer rekel glede novoletnega darila, dobljenega od Stedrvja. Priča Ivan M a t h i a n star. izpove, da se je Cvajer ponudil sinu kot potovalec za kan-dite za plačo 40 gld. in dijet po 3 gld. na dan. Ali Cvajer mudil se je v raznih krajih predolgo, kupčije pa ni nič napravil. Ker račun v hotelu v Križu ni bil tako velik, kakor je bil Cvajer 'sporočil, odpustil ga je Mathian. Priča Ivan Ma-thian  mlaj. izpove isto tako, kakor njegov oče.
Priča Josip N e m e č e k pove, da je bil Cvajer v službi Tschinkeljevi prav priden, potem se pa spremenil, legal, postal aroganten in zanemarjal službo in vsled tega bil odpuščen. Priča Alojzij C z e r n i č , strijc Cvajerjev, izjavi, da je bil Stedrv e Cvajerjem nezadovoljen, rekel je, da dela dolgove, posebno kar je imel „Poldo", da je pa porabljiv.
Prebere se izpoved ba priče S p o I j a r i č a , pri katerem se je Cvajer izučil kot trgovski pomočnik. Priča je izjavil, da je bil Cvajer rabljiv a aroganten in časih tudi kaj umaknil. Priča dr. Tavčar je dobil dve pretilni pismi, pa ne ve gotovo, kdo je te pismi pisal. Priča Henrik H osel-maver, restavrater pri „Maliči", pove, da je bil Stedrv pri njem stalni gost, rad pil in ko je spil par kozarcev, začel zabavljati. Vsak dan je Stedrv izdal najmanj 3 gld. Priča Jakob Sede j1, marker „pri Slonu", pozna Stedrvja že 15 let. Pravi, da je pil le kavo; igral ni in tudi prepiral se ni, vsaj v kavarni ne. Priča Guido Stedrv, bratranec umorjenega Stedrvja, pove, da je včasih Stedrv pravil, kako davkarija pritiska nanj, ker ni hotel plačati davkov, kar je bil to nekak njegov „šport". Opozorjen, da bode po njegovi smrti davkarija pobrala njegovo imetje, je odgovarjal. Saj je imam naloženo v hranilnici pod tujim imenom. Da je imel v poštni hranilnici denarja, povedal je sam. Da se je našlo pri umorjenem Stedrvju le 300 gld. denarja, zdi se priči jako malo, posebno ^ker je mu bil rekel Stedrv, da pojde zaradi neke agenture v Trst. Navadno je imel petdesetake.
Predsednik (k priči): Kaj mislite, kdo je morilec ?
Priča Stedrv: Vse je meni izrekalo obžalovanje, ko sem prišel k umorjenemu bratrancu. Cvajer pa se je vedel „nonchalant.no." Ko je prišel svetnik Deu, rekel mu je, kje je neki sekira Ste-drvjeva in Cvajer jo je takoj .prinesel. (Pokaže se mu mala sekira). Mislim, da je bila tista, katero sem enkrat pri Stedrvju videl, nekoliko večja, sicer pa ne vem, ali ste bile dve sekire, ali le ena. Cvajer pa je moral vedeti za sekiro, kajti ko so drva premetavali in iskali sekiro, rekla je Amalija Drachsler, da mora Cvajer za sekiro vedeti, naj ga je ona videla, ko je ž njo drva cepil. Na Cvajerja imel je koj takrat sum, le te misli je bil, da ima pri umoru družnika. Zlatega denarja je Stedrv tudi imel, vsaj priča Doljak je pravil, da je malo pred umorom menjal zlati fnnt sterlinga.
Predsed.: Cvajer, kaj pravite na to? Cvajer: Meni je bilo tudi žal po Stedrvju. Priča Stedrv:   Ko sem rekel, da je pogled grozen, ste vi Cvajer rekli: „ Enkrat mi je že bilo slabo, enkrat mi pa še bo."
Predsed.: V tem izreku je neka „nuanca." Cvajer: Meni je bilo res slabo. Predsed. (k priči):   Ali niste rekli, ko ste došli: „Stedrv je bil ubit z lastno sekirou in da je Cvajer rekel: „C> to že ne, saj je sekira tu", in šel po sekiro.
Priča Stedrv: To je istina. Cvajer: Jaz sem sekiro pokazal že prej. Državni pravdnik: Ali ni povedala Amalija Drahsler, da je videla, ko je Cvajer sekal drva.
Dr. Krisper: To pa vender ne gre, da se zdaj razpravljajo stvari, katere je baje izpovedala Amalija Drahsler, ko nje ni več tu. Prosim, da se konstatira, da Drahsler niti v preiskavi niti pri obravnavi ni rekla, da je vedel Cvajer za sekiro.
Državni pravdnik Pajk: Da, izpovedala je in tudi svetnik Deu.
(Porotniki odkimajo in o d m i-gavajo z rokami.)
Sklene ae, da je povabiti detektiva Topi i ka rja io Šoberja.
Priča T o p 1 i k a r , dedektiv, je bil navzoč že ves čas obravnave mej poslušalci, se takoj zasliši, a pod prisego ne more nič povedati. Priča Jakob K I a n e r pove razne nekorektnosti Cvajerjeve. Priča Mihael Šober, dedektiv, je bil poleg ko so prijeli Cvajerja v stanovanji in pove, da je Cvajer rekel: »Sem vedel, da boste prišli pome, ker sem sumljiv*1. Priča Janez K o r e č i n ne ve nič povedati. Priča Janez Ko sen i na, mesar, pove, da sta Cvajer ln njegova ljubica pri njem stanovala ; živela sta revno. Priča Gustav T reo je govoril z Cvajerjem isto noč, ko je bil ubit Stedrv in ga vprašal, kje je bil (Cvajer) mej tem; ta je odgovoril da v skladišču. Pravil mu je Cvajer, da se je bat, da ga bodo takoj zaprli, ker so ga gospodje od komisije fiksirali.
Dr Krisper: Ali je rekel Cvajer, da se boj i da ga bodo zaprli ?
Priča T reo: Ne!
Priča Franz M i c u 1 i n i č, gostilničar v Spodnji Šiški ne pozna Cvajerja in mu tudi nikoli vina ponujal ni.
Obravnava se je na to zaustavi ob 1. uri po-poludne, nadaljevanje pa določilo na 8. uro. Razsodba se bo danes šele pozno zvečer razglasila. (Dalje prib.)
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kranj 4. junija. Udeleženci zborovanja „Zaveže" od mestnega zastopa, vseh društev in rodoljubnih dam presrčno vsprejeti. Vse mesto v zastavah, Naudušenje nepopisno.
Dunaj 4. junija. „Wiener Ztg." javlja, da je okrajni sodnik v Ptuji, Karol pl. Strahl, imenovan dež. sod, svetnikom v Ljubljani.
Piibram 4. junija. Od delavcev, kar so jih rešilij iz preduhov, umrli vsi razen 13. — Pri rešilnih delih preminolo 27 mož. Trupel, prinesenih iz preduhov, ni moči spoznati. Praški listi javljajo, da so iz Albertovega preduha spravili toliko kosov človeških teles na dan, da so jih na treh vozeh morali odpeljati. Trupla so vsa tako napihnjena, da ni nobena krsta dosti velika. Strokovnjaki cenijo škodo na 27* milijonov gold., katera zadene državo in zasebnike. Bratovska skladnica izgubila velik del imetja. Mrtveci se bodo pokopali kvečjemu v 14 dneh, za prireditev preduhov pa treba vsaj 15 mesecev. Poljedelski minister ukazal, da je par spuščati v preduhe, da se preženejo plini. Uspeh izvrsten. Rudarski uradniki že tri noči niso spali.
Razne vesti.
* (Radenske toplice) na Štajerskem so se letos jako olepšale. Zgradila se je lepa vila („lovska koča") od lanskega leta in druga vila gradi se letos. Ravnokar pričelo se je tudi z razšir-jevanjem parka. Uvedla se je masaža in hidropatično zdravljenje. Nadejati se je torej prav živahne saisone. S Časom se bode gotovo zgradilo novo kopališko poslopje ali vsaj modernizovalo sedanje, kar bi gotovo bilo jako uspešno za povzdigo toplic.
* (V M a r i j a n s k e t o p I i t* e) potovati je mislil že marsikdo, kateremu je odvisna telesna obilost nadležna. A večina ne more uporabljati čudotvornih zdravilnih vrelcev v Marijanskih toplicah. Takim •e priporoča iz najkrepkejih tamošnjih vrelcev izdelana Marijanska topbčna sol, da se znebe odvisne tolšče Zaradi svoje nizke cene je to zdravilo vsacemu pristopno in se dobiva v obliki praškov v vseh lekarnah in prodajalnicah mineralnih vod
* (Svarilo za posestnike.) Noben posestnik, ki hoče naročiti kak kmetij^k stroj ali orodje, naj ne zamudi naroČiti si najnovejši katalog tvtdke Ignaz Heller, Dunaj, Praterstrasse št. 78, ki je na najboljem glasu. Novi katalog kaže več ■ovih stvari, n. p. m lat i I niče po novih modelih, rez i I niče za krmo v dozdaj nedoseženi popolnosti, novovrstne patentovane stiskalnice za sadje in grozdje od najmanjše do največje vrate v ceni 20 do 4000 gld. Omenjena tvrdka je jedina v Avstri|i, ki prodaja take stroje. Posebno omeniti je novovrstne Hellerjeve mline za moko, s kameni, močno sitnico in zdrobno sitno napravo, sposobno za ročno vršbo a tudi za največje mline. Varovati se je ponaredb in naj se ne zamenjajo ti mlini z druzitni nepopolnimi takimi izdelki Hellerjevi mlini ustrezajo od množili strani posebno od matijih in srednjih posestnikov izraženim željam. Tvrdka Heller na Dunaj i je posebno r na t ii o znižala cene onim kupoval-cem.ki naročajo neposredno pri njej. Pri tej tvrdki kupuje se ceneje nego kjer si bodi in se ima zanesljivo jamstvo za dobro blago Tvrdka odgovarja na vsako pismo v istem jeziku, v katerem je pisano. Na zshtevanje pošilja zastonj in poštnine prosto, obširne slovensko -nemške kataloge.
Zavarovalne stvari. C. kr. priv. zavarovalno društvo
„Rinnione Adriatica li Sicnrta"
v Trstu.
(Jadransko zavarovalno društvo v Trstu.)
Iz poročila ravnateljstva in računskih sklepov te zavarovalne družbe za 53. poslovno leto (1891), katera so se predložila pri občnem zboru 19. dne maja 1892, je razvidno, da so se v pretečenem letu dosegli izvrstni uspehi, h katerim so pripomogli vsi zavarovalni oddelki družbe. Prištevajo dobiček, kateri je nasledek povišanja kurzov v znesku goldinarjev 111.479*59, iznaša letni dobiček goldinarjev 875 210 10. Od teh se je pripisalo rezervi za menjavo kurzov gld. 111.479 59, gld. 100.000 — za dobitno rezervo za zavarovanje na življenje in gld. 300.000 — specijalni dobitni rezervi za rezervo za zavarovanje proti toči, tako da iznaša čisti dobiček gld. 363 730 51, od katerega se bode razdelila dividenda v znesku po HO gl<l. na delnico, na novi račun pa se bode prihranilo gld. 30 813 36.
V oddelku za zavarovanje na življenje izdalo se je polic za gld. 10,318 170 kapitala in za goldinarjev 17.452 rente in je stanje zavarovalnine dne 31. decembra 1891 okroglo ii*2 milijonov goldinarjev kapitala in gld. 133.775 — rente.
Za zavarovanje na smrt in doživetje izplačalo se je gld. 974.866*— in razven tega pa prihranilo za zavarovanja še ne izplačanih gld. 234 576-—. Rezerva premij povišala Be je za gld 1,037*583'— za lastni račun in iznaša sedaj okroglo J 2*8 ml lifoiiov goldinarjev.
Dohodki premij za elementarne zavarovalne oddelke (ogenj« promet In t«ča)
iznaša gld. 8.119 839, protizavarovania zahtevah so Bvoto gld. 3 017-645 in škode na lastni račun goldinarjev 3.388 784. Razven tega se je zase in za izplačane škode postavilo v rezervo gld. 348 586.— Rezerva premij oddelka za zavarovanje proti ognju in za promet iznaša «ld 1.666*962; portefelj nakaznic premij večletnih zavarovanj kaže znesek gld. 21.502*749. Rezerve premij in dobička katere so se pomnožile 1. 1991. okroglo za goldliiarjev 1 .«00*000. iznašajo sedaj skoraj goldinarjev IO milijonov in sicer: Rezerva premij za zavarovanje na življenje gld. 11 791*890; rezerva premij za zavarovanje zoper ogenj goldinarjev 1.626 878; rezerva premij za prometno zavarovanje: gld. 40.084.—; rezerva premij za zavarovanje proti toči: gld. 500.000"— Rezerva za menjavo kurza (bilanca A) gld. 246.384 — ; rezerva za menjavo kurza (bilanca B) gld. 166 454*—; specijalna do-bitna rezerva oddelka za zavarovanje na življenje gld. 350.000 — in občni dobitni rezervni zaklad: gld. 1,158.070.
Cirlaviii zastopnik
c. kr. priv. zavarovalnega društva
„Riunione Adriatica di Sicurta"
•v Trstu
(Jadransko zavarovalno društvo v Trstu)
je gospod (t>6t>)
J. Pordan
trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
Narodno zdravilo. Tako se sine imenovati bolesti uteiujoče, milice in živcu krepčujoče, kot mazilu dobro znano „Moll-itvo francosko žganje in aol", katero se Bptu&no in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 9) kr. Po poštnem povzetji razpošilja to tunzilo vsak dan lekarnar A. MOKI,, c. in kr. dvorni zalagatelj, na D-UNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic »e ne pošilja. 2   (42—S)
Mlekarstvo. Vsak kmetovalec se je prepričal, da dajejo krave po zimi manj in slabšega mleka, kakor po leti in sicer za to, ker jih je krmiti v hlevu. Opozarjamo torej gospode ekonome na Kwizdin Korneuburški živinoredilni prašek, kateri je nad 40 let i najboljšim uspehom v rabi in katerega izdeluje Fran J. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik za veterinarne preparate v Korneuburgu pri Dunaj i. Ako so ta prašek primešava krmi redno, upliva to na kakovost mleka tako ugodno, kakor na obilnost. L
TfrsJF" Današnjemu listu pridejana je priloga g. J. Langa. izdelovatelja žicastih podklad za postelje, na kar častite p. n. čitatelje posebno opozarjamo. («>64)
„LJUBLJANSKI ZVOM"
■ tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; na četrt lata 1 gld. 15 kr.
ifffSftWf»PWSy
Zahvala. #W
Slavnemu obrtniškemu pomočnemu društvu v Lj ubijani. „Narodna Šola" je vsled sklepa si. obrtnijsko-pomoč-nega društva v občnem zboru dne 26. maja sprejela po ča-stitem ravnateljstvu izplačanih deset goldinarjev v podporo domaČemu šolstvu. Za ta blagodušen dar izreka najtoplejšo zahvalo Narodne Šole odbor.
Umrli so v
I j n Olja nI:
mesecev, Me-
1. junija: Jožef Svete, delavcev sin, roaodne ulice it. 1, se j«; zadušil
3. junija- Jožef /wab, kamnosekov sin, 2 leti, Poljanska ceata §t. 29, bronehitia. — Jožef Lorenc. umirovljeni uradnik, 81 let, Kunsku ceata it. 2, inarasmus — Jlarija Orešek, trgovčeva hči, 10 dni, av. Petra cesta št. 4'i, čeljustni krč.
Meteor o logično poročilo.
Dan	Ća* opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na V m m.
!| 1	7. zjutraj 2. popol. t*, zvečer	738 8 u. 73« 2 mm. 73tJ ti mm.	150° C 27*)° C 21 2» C	brezv. b1. jzh. si. jzh.	megla d. jas. obl.	0 00 mm.
Sredina temperatura 21*3", ta 3-8" nad normalom.
dne 4 j	unija t. 1.			
	včeraj —		danes	
Papirna renta.....gld.		»5-80 —	gld.	95-70
	n	96-45 —	■	95-45
	9	113-15 —	n	113 10
5°/,, marčna renta       . .		100-85 —	n	100*00
Akcije narodne banke . .	9	H90<— —		997 —
Kreditne akcije ....		322*50 —	D	322-75
	9	119*25 —		119*30
	m	—•— —	n	—•—
	n	9'48Vi -	B	9*48", j
	9	5H7 —	t	5 o*7
Nemške marke ....		58-50 -	D	58*f0
4**/., državne srečke iz 1 1854		.    250 gld.	141 gld. — Kr.	
Državne srečke iz 1. 18154		100 „	182	,   50 „
Ogerska zlata renta 4"/, .		.    . .	110	■ w r
			100	
Dunava reg. srećke :V „		100 gld.	121	„   ™ .
Zemlj. olič. avstr. 4»/tV« zlati	zaut, listi .		liti	■   75 ,
Kreditne srečke ....		100 gld.	188	.    BO n
		10 „	24	■      "   ' n
Akcije angto-avstr. banke .		120 ,	155	m ri-
Tramway-dru&t. velj. 170 gld.	a.	v.....	239	li i*
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je Bogu Vsovisnjemu dopadlo naj i iskreno ljubljenega siučekn
po kratki bolezni danes ob 3. uri zjutraj v nežni starosti devetih mesecev k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb premilega bo dne 4. t. m. ob 1 uri popolndne.
Črnomelj, 3. junija 1892. (Gol)
Janko in Marica Schvveiger.
>*■> z —
> r. 5 —
-5 S -I
m rfl *"•*
9 5 ****
j£ m p
C. » =
so
£ i
najčistije lutnt
KISELINE
najboljše zdravilne in «»s««*#.ujoče pijit«-<>.
ki se je vodno dobro obnesla pri zelmlmih in (-revnih liolejsnili. pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo naj prvi zdravniki kot bistveno podplraluo MreilMlt«» pri Kar-lovovarških x<tr*avl jen jih in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. ' (2—2)
Mlad komi
Bpreten in dober prodajalec, z dobrimi priporočili, vaprepue ■e v prod •*)■*! nlco u iim'huiiIiii 1»1m|-;oiii. — Ponudbe naj se pošiljajo pod znamko: ■"• l*. I*** na upravništvo »Slovenskega Naroda". (556—6)
Domaći obrtniki in trgovci s
Ahčin Albin C.
Gledališke ulice št. 8, trgovina z železfeui. zalog** dinamita, kuhinjsko oprave, kmetijskegainrokodeljskega orodja, štedilnih ognjišč, peci, nagrobnih krizev itd. priporoča po najnižjih cenah.
(628-2)
Baucon Andr.
atolar, Dunajska ceata št. 7 (Frohlichova hiša), H. dvorišče, priporoča se c"astitoitiu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt »padajoča dela.
(616-2)
Bilina F. &. Kasch
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo VBeh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki-rurgičue obveze (le lasten izdelek), jamoeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičniini pripravami. Velika izbera kravat, t Urnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah.
(56JMTJ
Binder Karol
Btavbeno in polnino mizarstvo s parom, Parno ulice, priporočil so čast, p. u. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom /.i* obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt upadajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (570-3)
Blumauer L,
jeruienar in sedlar, Solen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlo v tu jermen p * n i/.ki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-3)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov in tirnežev, slikarija vsako vrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilharja. Velika zaloga no-rimberških copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajučih predmetov. Ni/.ke cene, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstavljene izdelke. _ (672-3)
Detter Fran
Stari trg it. 1 (naspr .ti železnemu u.ostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih tinih šivalnih strojev po nizki ceni; različno kmetijske stroje, kakor: inlafi 1-nice na vlačilo (Giippel) in na roko, slamoreznico, žito čistilne in odbiralue stroje, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnice (prede) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem.      (62'-2)
Drenik Marija
nv Zvezdi", v hiši .Matice Slovenske", priporoča svojo bogato zalogo uogovic, kravat in perilu za dame in go-apode lastnega izdelka. Nagrobni trakovi itd., blago za izdelovanje čipk, opersuiki, »pletenice in lase. Zaznamki krstnih iuieii 'td. za neveste izvršujejo se natančno po naročilu.______(623-2)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovth ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; \ sprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (573-3)
Frisch Ivan
jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za konje in kočije, sedlov za vojake in zasebne jezdece, kovčekov za potovanje iz usnja in lest za gospode in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listini iz usnja za mali iu veliki denar, za vizitnice, smtdke iu tobak itd. itd. (614-2)
Herceg Jos.
brivec, Stari trg it. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejetnajo tudi za na dom ter bo ista vestno in točno izvršč. (615-2)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta it 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nibalom, stenske ure itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-2)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-tel j kirurgičnih instrumentov, nožar in o rož ar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (574-3'
Ji* J.
na Marije Teretije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in liiciklov po nizkih tovarniških cenah Pre zeuia tudi vsa v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-2)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši iegi iu nizki ceni; velika zaloga zimskih sukeuj, srajc, .iopire v, spodnjih hlač ter kravat itd. (575-3)
Kajzelj P.
Stari trg it. 13, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., bar veno steklo za božje hrame Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točuo in ceno. Največja izbera kuhinjskega orodja. (618-2)
Kenda H.
na Mestnem trgu. priporoča krasno okićeno klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 350, 480, 550, 6 80v Ilustrovani cenik franko. Ćifto svi nati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, 1-30, čisto svilnati Šu-rah vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 1 65, 1*5/0; čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Brodit za jopiče in cele obleke po gld.' 1*20, 1*65. (612-2)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma In likerov, posebno pristni sli vovec, tropinovec in brinje-vec. _ (576-8)
Košir A.
jermenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 2-1, priporoča se častitemu p. n. občinstvu ta izdelovanje vsih v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje tz najboljiega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jecdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki iu druge potne torbice sa gospe in gospode po nizkih cenah.
__(627-2)
Kunet Al.
Židovske ulice it. 4, velika raloga obuval lastnega iz-delka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršua naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznainenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se u zoreč uposlati. '607-v)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda iu vrelcev, špecerijskega iu uuateiijalnegH blaga, barv, lakov, čopičev, tU- in inozemskih vin, posebno najfinejši
cipro, malaga, maršala, umivani na in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinievec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih oensh in točni postrežbi. (65"-l)
Mikusch L
Mestni trg it. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn • in ceno. (618-2)
Miiller J.
fotografično-artističui zavod v Frančiškanskih ulicah it. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogratično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-ianja vsake vrste po najnovejših skušujah. Vsprejomlja vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. _ i677-3)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh iu zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, uspravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevauje brezplačno. _ ,578-3)
Pakić M.
na raznih razstavah odlikovana, I. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brent, finih in navadnih koiar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-cene, siam, alam-podvežnic itd. in kupuje vsako množino verbovih iibio (protjai za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazcev (.Pnppen-Btiste) za šivilje in krojače in pletenih kovčegov za potovanje. Skatljo s patent zaporo za poštne pošiljat ve itd. (Kg-2)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-1)
Pilko FrT
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi; napravlja itedilna ognjišča, ograje, stavbene okove in tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (679-3)
Podkrajiek Marija
Spitslske ulice, ima v ved ni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlice, iopke za cerkve, nagrobne vence iu trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, opra-nike iu sploh lišp za Šivilje in krojače. (631-2)
Ranth M.
(Viktor Kanth), Ljubljana, Marij iu trg it. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bcloprto-nega blaga in poti vlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozamentirskega in drobnega blaga trakov, čipk in petljah j, čipkaatih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. _0659-1)
Ranzinger R.
špediter na Dunajski cesti it. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovoinje na C. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne io cene izvršbe. _ (617-2)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za
Sospode, gospe in otroke; ohro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. ^680-3)
Razinger J.
sedlar. Poljanska cesta it. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoč* dela. Popravil« va prejemaj o se ter i»-vriajeio točno in po nitki ceni. Risani vzorci pošiljaj•> se na zahtevan je brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo se v teku 8. tednov.
_____(682-2)
Relch Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparsne moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo ae za pranje in crem v poli ar vanje. V barvariji v sprejema se svilnato, bombaino in mešano blago. Barva se v najuovejših modah. (581-3)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod. Pod Trančo it. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbero fizikaličnih in matematičnih strojev: Vodne tehtnice, stavbinske mere, kompase in vse v to stroko spadajoče stvari. — Vsakovrstne poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-11
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogersko vlade, zapriseženi oenitelj v optiiki stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-2
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča bvojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnie itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje.
(622-2)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta it. i), priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko iu lošno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino potlačene grobne križe, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. <66T-li
soklič J,
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov iu čopič, od najnavadnejsih do najfinejših. Biago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583 3)
Sprajcar Ivan
stavbeni iu umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njegove vslčaste ograde za okna in vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejemijejo ter izvršujejo natančno iu po nizki ceni. (626-2)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg it. 15 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprav« vsake vrste prevzeuulju ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo ae na zahtevauje zastonj. (619-2)
Sevčik Fr.
puškar, 1'reSiruov trg, priporoča s. njo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno. _____ (682-3)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahtevauje zastonj. (655-1)
Šch&ffer Albert^
rokovičar iu trgovec obvezil, Kongresni trg 7, priporoča •vojo veliko zalogo dunsj*
skih letnih in timskih rokavic, oprtnikov, najfinejših kravat za gospođe, zavratnikov in naročk, francosk. mil in di ščav; zaloga kirurgičnih obvezil iz kavčuka za bolnike. _(630-2)
Toni Fran
vulgoSrakar, izpitani kovač, Kravja doijna it. 2, izdeluje vse v njegova obrt *-pad«joča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjake podkove. (633-2)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice it. 8, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih peči j in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (584-3)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kap se h), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in Akarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprejemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih p red m e-tov itd.__f609-2)
Zoppitsch M. "
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko talog o izvrstnega piva v steklenicah prve Graike delniike družbe. Točna postrežba. (610-2)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika taloga najfinejših obuval ss gospode, dame iu otroke; Ustno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno ui solidno. (585-3)
Tujcem in potovalcem
priporočajo se sledeče
(439—8)
restavracije in kavarne v Ljubljani.
Pivovarna J. Auer-ja, ^^MJST'l Velik zračen vrt, s steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. J. Aucr, pivovar.
Restavracija „Pri Zvezdi", ^»^ffjj? zračnim vrtom, staklenim aalouom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovnnje.
V. »Vrline, restavratčr.
Hotel Pri Slonu" L vr8le> v *redi "-6"1** iu 23! " °'U"M j v bližini c. kr poštnega in brzojavnega urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hiši; železna in parna kopelj. urejena po Frar.covih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. diueada, hotelir.
ostilna ,,Pri Virantu",
■
Jakoba trg. —
______________________________________ taroznana gostilna,
lepi prostori, čedne sobe od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. H. Baje, gostilničarka.
ostilna „Pri Avstrijskem cesarju",
Sv. Petra cesta št. 6. Lep« in cene sobeod^Okr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo, vsako sredo in petek sveže morske libe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt iu krito kegljišče- Naročila na obed v sprejemaj o se vsak dan.        svrati Turati, gostilničar.
Restavracija Weber, atvn   za mnogobrojno obiskovanje.   Točna poBtrežbs, izvrstno pivo in dobra kuhinja.   Primerno nizka cena za opoludanski obed. J. Wel»t>r, restavrater.
S!
nfttilna     Pri   I ini"    Židovska ulica, 'priporoča
usmnd. „rn upi , fie \a8titeinu p r * bčin_
aivuza Uiiiotfobrojiii obisk. Zh pristno pijačo in ukusno jed ae jamči.        TtfMrlJa firer, gostilničarka.
Kavarna „National" {g^TaJ^« atr»ba m izvrstna pijača.   Na razpolago so vsi slovenski list i in trije biljardi.      Fr. Krrapei, kavarnar.
Savarna „Evropa", »am -fr železnice kolodvora. Trije biljardi, lepa veranda in razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna iu cena postrežba.
A. Kravpš, kavarnar.
yavarna ..Valvazor", SSS^.^-Jr.TS:
tJMfe Ijardi i it 50 raznih časopisov. Postrežba točna in cena. A. Ktupan, kavarnar.
J. ANDEL-a
novolznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mol«, moli«, mravljince, pretlčke, ptlftne črvlče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuielkine zalege n« ostane nobenega sladu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnioi pri
al.  A \ l> l^-ll,
„,l>x"i rnieni psu" 13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13,
-v FI^GrZ. V IJubijani pri Albina Silčarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge ua deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plaaatih. (667—l)
■Mi
Priloga ..Slovenskema Narodu" it 127, dne* 4. jnnija 1892.
! Brzojavka!
Cenjenim p. n. naročnikom svojim naznanjam, da sem svoj
salon konfekcijskega blaga za dame*
zaradi večje priročnosti uredil v I. nadstropji, ter omislil največjo izbiro
čipkastih in sukančevih capes, manteaux, jaquets, paletots, prašnih in dežnih plašče v, Lavin-Tenis in satinovih j opice v
najnovejšega kroja ter je prodajam po znanih nizkih cenah, glede česar uljudno prosim, da se blagovoli vsakdo sam prepričati. Ako blago v zahtevani velikosti ali izvestnem kroji ni v zalogi, izdela se iz lastnega v moji zalogi naliajajočega se dobrega blaga vsaka reč v 8 dneh na Dnnaji in sicer natanko po meri. (566—8) Naj topleje se priporoča
Anton Schuster
,,pri Tončku" trgovina s suknom, platnom, modnim konfekcijskim blagom
v Ljubljani, Špitalske ulice 7.
Fo visoki c. kr. deželni vladi koncesionovaiio
Tečaji
za pouk o pri- <X krojevanji
pričenjajo: ■ a ca. ta. m e 1. dan,
za moške krojače 15. dau
vsareira meseca.
Udeleženci
dobe veljavna spričevala.
Natančneja pojasnila daje: Vodja iifiii«'.i .ti. KI**.
krojaško-obrtno učilišče
(7)    v Ljubljani, Ciospodske ulice št. 7. (517)
VOŽNJI LISTKI
(7—22) pri 11 i / oxe 111 n k o - a 111 e r i <i k i pa. robroilni družbi.
I Kolowratring 9 T^TTKT A T IV Weyringerga8se 7" ±J U j}i XX J •
Prospekti in pojasnilu točno in zastonj. Najkrajie, najoeneje in najhitreje potovanj«.
zalogo
raznovrstnih akarlj, Jedal, mt*.«'% za salame in minutno rezati in kuhinjskih nožev ; najfinejših britev* vrtnarskih, lovaklh in žepnih nožev imam podpisani.
Prodajam na debelo in drobno.
Izdelujem po naročilu vsa v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem tudi popravljanje in brušenje. V blagovoljnost naročnikov priporočam se
najuljudneje (.'196—9)
N. Hoffmann
izdcIoviit«*|.j kirurgičnih instrumentov, nožar iu oro/ar; odlikovan z diplomami in svetinjami i. t. d.
V LJubljani, Mestni tr* it. 12.
stanuje
(5—21;
„pri Maliču", II. nadstropje, št. 25 26.
Ordinuje vaak dan od 9.—12. ure dopoludne in
od 2-—5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne.
Najnovejfte Iu ua|l»«l|Ae vrste uuietulh sobovi) In sob. — N*»|bol|*e In trpežne plombe v zlatu In platinu sa »prednje sobe, poateklenjeiie  plombe povsem in
nerasločno take, kakor so sobje. Za vsa delu In operacije se garantira.
Pri podpisanki dobč
4 9—10)
za nizke ceno pomoe In avet, kakor tudi za gotov i Bai pensljo (popolno oskrbovanje).
Udova Emilija IV a s ko
zdravnikova  hči,  preakaaeaa  bablra. Oospodlske ullee Al. s« i. nadstropje.
Uhod in zvonec sta tudi v Židovskih ulicah it. 4.
!! Čitajte in strmite!!
Ker je neka velika tovarna ur ustavila dela, pooblastila jc mene, nje jedinega zastopnika, da razprodam vso zalogo.
ar na sidro s kazalom sekund
po vsaki ceni in zategadelj prodajam odslej naprej na minuto regulovano lepo uro na sidro s pristnih Brebrno-nikeljevim okrovom za
x»stle:n.l£©stn.o ceno samo
2 gld. 90 kr.
Dokler je kaj v zalogi, dobivajo se ure po poStneui :etji ali pa če se denar posije v naprej.
nslialrn  •za.at.nnniattrn   tir t>
povzetj
Dunajsko zastopništvo ur „Blodek'1
na Dunaji II/3 Schreigasse št. 9/N.
NB. Vsaka nra ■• odpošlje dobro zavita v leasui ikatljlol ln prlloil se vsaki navodilo za porabo ln cenik. (601—t)
L. M. Ecker
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnik miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loš čila in fajančine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvrftujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—8)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementu in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni troSkov. kdor je zahtevaj zastonj i u fninkovano.
Vincenc Camernik
kamnosek % v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela
kakor u.ltttr|w. «>1»IiiiJUmIU ml/, itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo nsjrazno-vrstnejslh. po najnovejših obrisih prav lično in iz različnih vrst marmorjev izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vbo na tukajšnjem pokopališču stoječj in pri njem zgotovljene Hpomenike, kateri se vsled nedovoljno zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča za vsakovrstna
stavbinska dela
katera fino, trpežno in ceno izvrši. (595*8)
—= Filijalo sem popolnoma opustil. ==—
m
Z Košnja v najem
v mestnem logu travnika .Mesarice",
razdeljenega v 16 delov, se bo dajala dne 8. t. m. zjutraj ob 8. uri, na lici travnika. (653)
S. Rode-Dogan. Lepa, xx£t pol Iterltsi
nova kočija
za jed nega konja proda se po muki ceni. — Več izve se v gostilni pri , avstrijskem cesarji," sv. Petra cesta It. 5.
(654—1)
Iščejo se nujno:
Kuharica za gostilnico, tri natakarice, kuharica za rodbino, jako dobre službe. Pisarnica za posredovanju  služb  in stanovanj O. na Bregu G. (650
Proda se dobra in rodovitna
senožet.
v mestnem logu, osem oralov velika. Natančneje izve se pri upravni&tvu ^Slovenskega Naroda". (651)
Išče sr spreten, pošten in zanesljiv
zmožen delati tudi samostojno v zeinljeknjižnili rečeh ter zmožen slovenščine in nemščine v govoru iu pisavi Plača po dogovoru.
C. kr. notarijat v Senožečah.
Trava na vrtu
Zit  t rojilo Komi Jo na prodajo \ hiši si. 16 v 4WiU4liš< I.
(962- I)
W Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti  ima  vedno v zalogi in jih daie pa ceni (8b'o—37>
špediter e« kr. priv. Južne železnic*«', v l.juI»l|Hiii, n m DiiiiHjnkl «'i-«*ll št. 15.
Garantirano pristen
(«3.r»—3)
brinjevec
prodaja liter po 1 selil. tO kr.
I)c <*lViia \ Dol. l^oitatci.
0V(Kii<>i ga več skupaj naroČi, dohi ga primerno ceneje.
Prodaja tovarne.
Poleg železniške postaje l*n#.e ležeče in z njo po mali železnici zvezano tovtsrulftko po-NCNtvo je ii» profliif. Ono obstoji iz glavnega poslopja, prirejenega v izdelovanje snnžilne^a prahu (Putzpulver) z vsemi potrebnimi stroji in s 6 konjskih sil močnim parnim strojem, dalje iz poleg stoječe lope in hiše z lepim stanovanjem v sredi sadnega vrta in tikajočega se travnika.
Natanjčneje podatke daje Fran Kotnik: v Vrdu pri Vrhniki. (639—8)
JPisavi savlada
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpafinostij je izborno dolo
£^ Dra Retau-a
hebeohrana
CeSko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki re sij <> vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin r. F. Blerey v Lip-skem (Saško), Nenmarkt 34", kakor tudi v vsake j knjigami. (1089—24)
8106
V gostiln i ci „Pri raku
na Krakovskem nasipu
ae dobivajo isak dan
sveže ri"be In. ra,3s:I
kakor tudi Korka in mrzla Jedila, izvrstno dolenj-hUii,  lirvalMko in Atajersko vino ter dobro pivo.
Za obilni obisk ae uljudno priporoča
Ivana  k o v a «■
(lM4—2) gostilničar ica,
♦ »♦oo»ooo»ooooooaoooo»'»
X Na najnovejši in najboljši način £
t umotiie (228—V6 J
: zobe In zobovja ♦
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouubo-^ v mi i j m iu vse sobne operacije, — odstranuje sobne boleelne z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J
Korneuburški živino-redilni prašek
za konje, govejo živino in ovce.
T« jiruBok rabi se ikoro 4 O let ■ llfkj boljši m UKpelium v vrnili većjili hlevih, k.nlar sivina n« *r«. kndnr nlabn pre-lutvi., v altuljnniij« mleka In da Uajo krave ve« mleka; i>rai«lt mnoil eoBobno izdatno naravno odporno allo proti Miiaulm bolesnim.
Cena »/, skatljica 70 kr., ■;, škatljlce 35 kr.
Paziti je na gorenjo varnostno inamko in zahtevati je iarecno Kvrlstlln Korneubarikl hI«Ino-redllnl praNek.
Pristno blago se ilobi v vseh lekarnah in  trgovinuh s Špecerijskim blagom.
GLAVNA ZALOGA:       (242—6)
l^ran Ivan X± v* ivdst
c. kr. avstrijski In kr. rumuntkl  dvorni  uloinik,  okrožni  leksr v Korneuburgu pri Dunaju.
Pri generalnem zastopu
'ba.a.Ss;© „„Siavij©"
v Ljubljani
dobi službo (566»8)
troje inteligentnih mož
ki bi imeli zmožnost za notranje in  imanje službovanje.
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. H
priporočata (510—G'
p. n. častitemu občinstvu svojo veliko zalogo v« altovr s txa.i3a.
pečij in glinastih snovij
kakor tudi t*t <><1ilii ilcot- in vseh v tu stroko spadajoči!, dtd po nizkih cenali.
1
IU© zrcalo časa ^ide-fcil
Telegram:
Največja in najmočnejša orjakinja, ki se je do-zdaj kazala
MISS ZEPHORA.
Dalje dražestna
MISS ALINA
17 letna, popolnoma transpareutna dama, največje čudo nove dobe. (648) Dama Ima tudi dar, da vse ugane.
Videti vsak dan od 9 ure zjutraj do 10 ure zvečer „pod Trnnče" št. f. v prodajalmd na vogalu v Ljubljani.
Vstopnina: I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr.
Najboljše vrste piva
tt sod«ila. In stolslen.IcsLi^.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva     19 15
prve GraSke <lelrii!Šlve pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. fgk%~ Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano.
Izborno marino pivo v plombiranib steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveže.      litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s Bpecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah št. 24.
Ste v. 1618,
(598—3)
za obdržavanje novih mesečnih sejmov v mestu
Dozilaj bili so v mestu l*asiiin Štirje letni sejmi. Na mestu teh ob-državah se bodo za naprej po dovoljenji vis. c. kr. namestništva v Trstu
mesečni sejmi v Pazinu po nastopnem redu:
X.
u) V mesecih januarji, februarji, marcu, aprilu, maju, juniju in juliju vsak prvi torek v mesecu.
b) Na dan 2. avgusta.   Ako bi na ta dan bila nedelja, bode semenj due
3. avgusta.
c) V septembru prvi torek meseca. Ako ta torek pade na dan 3. aept., to je na praznik sv. Kvfenija, kateri dan je semenj v Gradištu, bode semenj v Pazinu sledeči dan, to je v Bredo.
d) V oktobru prvi ponedeljek meseca
e) V novembru in decembru prvi torek meseca.
Ako bi pa na gori odločenih dnevih bil praznik, bode semenj vselej sledeči dan
XX.
Pristop k sejmu dovoljen je vsakomur na mestu, označenem po občinskem glavarstvu ; na prodaj se smejo donafiati vsakovrstne stvari, ki niso izključene iz trgovine, kakor tudi vsakovrstna živina, uko se dotični gospodarji morejo izkazati z živinskim listom. Rogata živina ae ne bode pudčala na sejmišče, ako je došla iz krajev, o katerih se sumi, da so okuženi, in če bi tudi go-Bpodar imel redni živinski list. Tudi se ne bode pripuščalo na sejmišče sumljivo meso.
V obče se ima strogo paziti na vse predpise zakona z dne 21). februarja 1880. 1. štev. 35 in 37 D. Z. L. z izvrševaluimi navodili izdanimi v tem oziru.
Natančneji pogoji za trženje na Bejmišči morejo se videti pri podpisanem glavarstvu, kakor tudi v sejmovnem redu (pravilniku), od katerega Be je poslal prepis vsem mestnim in občinskim načelništvom v Istri.
III-
l*rvi Ncuivnj hode v torek 7. juniju.
G-lar^sirstTro olodine Fazizi
23. maja 1802.
Št, 11774
Košnja v najem!
V torek 7. dan junija letos dopohidue ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob zagrebški veliki cesti pod Kakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskim mlinu za leto 1892 po očitni dražbi kosoma dala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih.
Magistrat deželnega stolnega mesta.
Ljubljana, 3. dne junija 1892.
13. 'Ji i. JL JL JL J. JL JL O. JL JL J- Ji ± JL ± JL JL JL JL JL J. .L XI
Velika zaloga vsakovrstnega žita. sočivja, isterskega in kraškega brinja
ter druzih deželnih pridelkov
je na prodaj po najnižjih cenah k točno in poHen > postrežbo pri
Ivanu Knezu
v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 3.
(663—1)
•^^Ti^ri^raTTAJ^ ..T, ...»?, „.,,„ ^
necoua «»«1 1. aprilu «lo kouea ok t o lira.
Do 1. jnnija in od 1. septembra je tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov«
Zdravišče
na IlrvatHkem
oddaljeno od postaje ,,Zal»»k Krapina-Toplice" VOino uro, izredno močne HO do a5° R tople akratoterane euiiiientnu zdravilnosti zoper protin, revua v mišicah in členih in njih nasledkov« vojni- Ischia*. ne v rala'l«*« hnine bolezni in rase, zoper kroni&ki ■iiorbus-briatli.il, otrpnenja I. t. d. Velike basinske, poln« in separata«* mramorne ter doaelie kopeli, izvrstno urejene sudit rije (potne lobe). MaaaŠa, elektrika« fivedska zdravilna (fliitiiastiks. Vsak luodem komfori. Jako doltre restavraelje in zmerne cene. ZdravlMka koi1I>h, vuhke senčnate prouaeaacl«. Od 1. utaja vsakdanja pustna zveza z SBabokoiu in Folleauoiu.
(418—8) Kopali^čni zdravnik:   l>r. .Io*i|» sV**liigt'rl.
Gostilnlca „pri vrtnarji" i Gradišči.
Uljudno podpisani usoja se nnznaniti p. n. občinstvu najudaneje, da je prevzel
gostilnico »pri vrtnarji
tik minskega samostana, katero bode vodil na svoj lastni račun. Potrudil se bodo kar je le najbolj mogoče, p >streči cenjenim gostom X najboljšim pristnim dolenjskim vinom, šteinfeldsklm marčnim pivom in dobrimi, okusnimi gorkim, in mrzlimi jedili. Prenovil je tudi keg-ljisoe na vrtu, katero je jako pripravno. — Zs mnogobrojni obisk se priporoča Z odličnim spoštovanjem
Ivan Tome
(568-t 8) _ goBtilničnv.
DPctXd.il©: Podpisani potrjujem, tla si je gospod Ivan Tonit*, v tukajšnji Trški gori nnjboljn**j;u printnei^A vinu nakupil.
Na Grmu dne 18. maja 1892.
n. n»u;iic
vodja deželne kmetijske fiole.
I-
8r-
F
I-
|:
w
I-
E
DOBRA CENENA KUHA,
Jako dober okus daje vsaki juhi nekoliko kapljic Maggi-jeve zabele za juho.  Meso za juho postane nepotrebno, ali pa se mesna juha izdatno pomno ži.
— Dobiva se v vseh špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah v steklenicah po 45 kr. (9—13>
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št. 4   Ljubljana   I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i*o—18)
Razglas
gledč stavbe hiše ..Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji".
PoHojiinif-iio poslopje v Florijanskih ulicah b. št. 3 v Ptuji (prej liračko) se bode podrlo in potem sezidalo novo dvonadstropno poslopje. Oddajo se sledeča dela:
1. Težaška in zidarska dela, proračunjena na..... 1(>320 pld
2. Kamnoseška dela,                    „          „..... 675 „
3. TeBarska dela,                        „          „..... 36*0 ,
4. Mizarska, ključarska, steklarska in mazarska dela, proraču-
njena na.............. 4870 „
5    Kleparska dela, prorafunjena na........ 380 ,
6. Lončarska dela,         „          „........ 750 „
7. Slikarska dela,          „          „........ 520 „
8. Podiranje hiše, proračunjeno na...... 980 „
Skupaj    .    .    .    28175 gfl Navedena dela oddala se bodo potem oferta posamezno ali pa tudi skupaj in se ponudniki uljudno vabijo, da ulože* pismene svoje ponudbe v pisarnici »Hranilnega in posojilnega društva v Ptujiu
€lo IO. junija t. 1. ob 125. uri dopolnilne.
Redno kolekovanernu ofertu (ponudbi) ima se priložiti 5°/0 varščina proračunjenega zneska in se imajo oterti tako sestaviti, da se izrazijo ponudbe pri posameznih kategorijah (delih) stavbe v odstotkih.
Proračuni in stavbinski pogoji so na upogled v pisarnici »Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji" od 30. maju t. I. naprej.
V Ptuji, dne 24. maja 1892. (597—8)
»Hranilno in posojilno društvo v Ptuji".
Previdnost pri nakupovanji!
Kupovalka: .... Jaz nečem praška v zavoj i b, Rabite vala Heui Zacuer-
lina!..... Ta specijaliteta slovi po
pravici kot najboljše sredstvo proti vsakerinim mrčes o in in zato kupim samo: (872—6) zapečateno steklenico z imenom „Zacherl".
LJubljana: Mihael Kastner. Anton Krispor. H. L. Wcncel. Peter Lassnik. Jan. Luckimmn. Ivan Perdan. Joclič & Leikovlo. J. Klauer. Josip Kordin. Ivan Kabino. Karol Karinjrer. Ed. Mahr Ferdinand Plunt/.. A. BaTftbon Viktor SchifTer.   Schussni^ & VVebor.   Josip Terdina.  Alojzij Lenoek.   M. B. Supatt.
J. Trnu«.
Poatojlna: ftkofja Loka Boro vnloa: Kočevje:
Vel. Lailče: Krlko:
Idrija: Kranj:
Loi
Anton Dictrioh. Hciivik Kabiani. Fran Verbič. Fran Krenn. Fran Ijoy. Ivan Justin. Rnpert Engolsber^er. Anton Jugovic. Fran Kos. Fran Dolenc. Ksrol Slivnik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kova*".
Los tanje vloa: Alojzij Gatscb.
Litija: Mokronog:
Vrhnika: Oor. Logatec Radovljica: Radeče.
»<
Novo mesto: Kamnik: Zagorje:
Črnomelj:
Lcbingcr&IicrKiu nnu. Anton Majcen Bbil A Petrovič. M liriley. Peter Hladnik. A Koblek, lokar. Davorin Podlosnik. Fran Trevčnik.
Adolf Panter.
Edin. Zanggcr. liratovaka skladnim _ konsuum. društva1'. Ivan MUller sen. And. Lackner. Lik). Pura.
Usojara si ponujati;
Opeko z zarezo za streho prve vrste tStranafalz-
dachziegel) 1000 komadov 45 gld. Opeko z zarezo za streho druge vrste   ... 1000    „    33 „
Zraven spadajoče žlebake z zarezo po 20 kr. komad.
Za trpežnost jamčiva tri leta tako,  da kar bi su utegnilo razzebsti te   opeke, je nadomestiva z novo brezplačno. (G4m
Na zahtevauje sva pripravljena poslužiti z uzorci Prodaja in zaloga je;
Konjušni trg štev. 10 v Ljubljani
Knez & Supančic.
Lepa. suha koruza
<lrol»iio in «let»eloxrn«ta. je zopet zadobiti na «l«»l»cl<» in drobno
t Treo-tovem magacinu za žito
rr I_iJ-u."blJsin.I„ O-rstdl^čo, I^lireisl^a, cesta. št. ©
pri
š kateri priporoča tudi svojo (2.32—12,
j        zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
L. Luser-jev obliž za turiste.
(.oloio in hitro upii-vajoče  sredstvo proti kurjliii »in,
tal i«-u> im pod- >*CvNf
platin, poteh in SC&P Veliko
diugiui trdim   ><£S^ pnzimbnh
praskom                     ^ S pi"t,m  ie nH
* davni rupoliljtlnici:
Dobiva v lekarnah.
^ v5< LSchwenk-a lekarna
<r>24) Meldllng-DunaJ.
Pristen Burno, če imata navod in obli/, varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj se puzi in zavrne vse manj vredne ponareobe.
Pristnega imajo ▼ i.f ut»-l|ani J. Swoboda, IT. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. GreOOlt v Rn<l«lfovpm S. pl. Sladovič, K. Ilnika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovcl A. Egger, VV. Thurmv/ald, J. Hirnba-cher; v Hrecali A. Aich-Inger; v TrKii (na Koroškem) C Menner; v II« lfHku F. Scholz, Dr. E. Kumpt'; v Uorirtl O. B. Pontoni; v WoIi'm. ■»•»rg-n A. Ilntii; v Km n J i K. Savnlk; v Kad-Koiii C. E Andricn; \ Idriji Josip Warto; v lt«dml|lcl A. Kob lok ; V CelJI J. Kupferachmid.
r--\
Alojzij Korsika,
odlikovan umetni in kupeijski vrtnar v £tj-u.bljaxx&
prodaja mnogovrstno
palme in druge cvetke
ter izdeluje
(67—221
li itiki ® to*K°v' Ml ||ai'Js'
po najnovejših fasonah in po najnižjih cenah.
Zagotovljajoč pravočasno in točno postrežbo prosim obilega obiskovanjai
7, odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Kakor zmeraj, dobe se tudi
najlepši m najceneji
otročji vozički
(397 — 10)
samo pri
Antonu Obrezi,
tapeolrarji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, lino in motao blago.
Šte\. 7960.
(646—2)
C. kr. okrajna sodnija t Ptuji daje na znanje:
Valed prošnje dedičev po Ivanu Krajuoii v Peni I k ali dovoljuje se prostovoljna dražba vsega zapuščinskega premoženja, in sicer: zemljišča ulož. štev. 3 kat. obe. Putikenberg, živine, goapodarstvenega orodja in vina, ter se za vršitev taiste določita dueva na 20. Junija io eventuelno i na 21. j m n i j t* lSf>2, vsakokrat ob 9. uri dopoludne na lici mesta zemljišta v iVstikah.
Dražba prične se z zemljiščem, koje je brez prernakljivostij cenjeno na 2450 gld. 45 kr. in Be bode ono brez priti k lin le za ali čez cenitveno vrednost največ ponujajočemu dražitelju oddalo.
Četrtina kupnine, v kojo se ima pa ušteti 10% varščina, mora se lakoj v roke Bodnijskttga komisarja položiti, mej tem, ko se ostali znesek do dne 31. decembra 1892 plačuje.
Vina je okoli 76 polovnjakov iz letnikov 1880—1890, polovnjak cenjen na 40 do f>0 gld. in se bode po polovnjakih v cenitvenem znesku izklicevalo in proti takojšnjemu plačilu in odstranjenju — kar tudi o gospodarstvenih in stavbenih rečeh, o poljskih pridelkih in drugih premakljivostib velja, — največ ponujajočemu oddajalo.
Dražbeni pogoji in cenitveni zapisnik zamorejo se pri tukajšnji sodniji ogledati.
C. kr. okrajna sodnija v Ptuji
dne IG. maja 1892.
l|.||.||.||^l|.||.||.||.||.||.||.l|.ll.l|.||.||.||.l|.|......I . I   I * I   t - I •«•••*'.
1 *"«•>
lOdprtje kavarne!
Odano podpisani nsoja si naznanjati častitemu p. t. občinstvu, da je zopet odprl že v starih časih pod imenom „častniška kavarna* znano kavarno na Mestnem trgu it. 6 v LJubljani pod novim imenom:
„Cale Mereur".
Prostori so se z velimi stroški priredili sijajno, elegantno in novodobno ; postavila sta se dva nova bujarta (jeden se da preobračati), dalje nove igralne mize s kamenitimi ploščami. Razsvetljava je nova in sijajna, časopisov je nad trideset, domačih in tujih. 16 47—1)
Pred vsem zahvaljuje se podpisani za obilni obisk v dosedanji svoji kavarni v „Zveadi" in si usoja pristaviti, da je znan po solidaem svojem obrto-vanji v zadnjih 24 letih v tukajšnjem mestu
V obilno obiskovanje novoodprte kavarno najuljudneje vabi z zagotovilom dobre in urne postrežbe,
z odličnim spoštovanjem
Mihael Marzolini,
kav arnar.
«1.11.1 i-i 1.11.11.11.11.11.11.11■..
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1685. leta.
Priznanja In priporočila iz vseh krajev monarhije-
I. kranjska
žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj
Ei|ul»IJanu (Šlskn), poleg Konler«|ev«s plvarne
priporoča
alčnute ilmnioe na)boljMe vrate m otroake poatel|e po A *-ld. in več, »» »» »» »•     99 velike «9        . O   *.    „ „
km- tudi um obroke. (211 —-27)
Zalagatelj zm bolnice, hotele, zavode, kopeli, vilic, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. - Zunanja naročila bo točno izvršč. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
O — z3
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št.
10.
Dobiva se tudi vsakovrstno hiino In kuhiujako orodje po najnižji ceni. — IS tem ponuja se vsem p. n. gospodarjem« goatllulearjem, predMto|nl»tvoni bolni« itd. najbolj** prilika, svoje IiImiio In kuhlnjeko orodje po eeul dopolniti ali pa al novo oinielltl.
NfiVfiStiMl Pr'Porocam svojo nalaMč eh novooiaiii uovo gospodarstvo sestavljeno  lil*n«»  potrebielno la telesa od
|;i|0^yy^*x*n pjy !im\'t\ mmUJM^.^i
gld. B'manja m
15*— do gld. 200*—-. rraviim se tnkaj in testno
imvrič. (54—41)
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
I©
I© j©
I©
I©
I©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©|©|©|©|@
J
„Prilika za ugodno kupovanje"
irsL V-
od sobote 4. junija razprodajalo se bode po jako znižani ceni razno blago:
Klobuki za dame, okićeni   1 50, 1 80, 2-„      „      „     neokičeni —*70, —85,
250, 3 —, 7 —. 95, 1—, 110, 1'20, 2—. za dekleta okićeni in neokičeni po raznih cenah. Solnčniki iz najboljše polusvile po 1*80 in več. Satinovi jopiči, garantovano izpiralni, najnovejšega kroja 1*70. Noske srajce za turiste, izborna kakovost 1*70. Deške      „     „       „ „ „      130, 150, 180 in več.
Sukančne rokovice na 4 gumbe od 18 do 40. Svilnate        „        „  4     „       „  40   „ 1*—. Životci za veslarje po 25 kr. in več. Hlačice za plavače  „  10   ,,   „ „ Pasi za turiste iz bombaža a 25 kr.
„    „      „       „  svile       a 45 „ Usnjeni šiljni pasi a 60 kr.
Na prodaj je tudi okoli 150 parov belih in raznobarvnih glacee-rokovic za dekleta, le neznatno omadeževanih in sicer komad po 50 kr.
(956-31)
©l©l©l©l©l©l©l©l©.©l©l©.©l©l©l©l©l©l©l©l@
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne".
WQ
^438