▼A.: UUBKJAltA, ZASTOPSTVO m egrtaea te Kraljevin« Italije te UKK>KE PUBBLJCTTA ITALIANA 8. A-, MILANO
Za
10 I*
naročnina C— L,
ESCLUSIVA per la pubblicita di proveni DNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO.
Kartam e9
Unfčeualne borbe u Ukrajini
sovjetske armade se zaman skušajo prebiti iz nemškega obroča — Napadi na sovjetsko brodovje — Bombardiranje Petrograda
in Moskve
Iz Hitlerjevga glavnega stana, 24. sept.
Vrhovno povejjništvo nemške vojske je objavilo nutarnje vojno poročilo:
Na področju vzhodno od Kijeva so bili včeraj uničeni nadaljnji deli sovražne vojske. Ostanki so bili se gnani v dva tesno obkoljena kotla, katerih slika iz zraka kaže kaotično razmere. More se računati, da bodo te sile v nekaj dneh popolnoma odstranjene.
V Rronstatskem zalivu so zadela bojna in strmoglavna letala z bombami v polno sovjetske bojne ladje in en rušilec. Ob oba ti Belega morja so uničili oddelki bojnih letal veliko elektrarno. Nočni napadi letalstva na vojaške naprave v Tetrogradu in Moskvi ±q bili učinkoviti.
V b-nju proti Angliji so bombardirale letalske sile v poslednji noči pristaniške naprave ob Kanalu sv. Jurija, kakor tudi ob ju/sii oba:i otoka. Večji požari, med njimi ob Milfordhavnu, *o pokazali uspeh teh napadov.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči prihteia nad nemško ozemlje.
Berlin. 25. sept. s. Omemba včerajšnjega vojaškega poročila o bližnjem dokončnem uničenju velikanske človeške množice in materiala, ki se nahaja v kleščah nemških čet v Ukrajini, zbujajo pozornost v?ega večernega tiska, ki poudarja, da sta dva velika žepa vzhodno od Kijeva dokaz strašnega poloma sovjetskih načrtov v tem važnem odseku fronte. V tej katastrofalni atmosferi, katere važnosti še ni mo-gcče preceniti, je Stalin, kakor omenja >Nachtausgabe« v dopisu iz New Yorka, izvedel morda najslabšo novico v vseh treh mesecih vojne. V Washlngtonu so upali, da bodo poslali pravočasno sovjetom razpoložljiv vojni material, ki naj bi služil za odpor do skrajnosti. Toda po dogodkih v Ukrajini se je tudi to upanje zrušilo, kajti Rusija ne more dobiti tankov, letal in topov, ki so jih začeli šele izdelovati v ameriških tovarnah in katere Amerika lahko dobavi šele po šestih mesecih. Berlinski dnevniki pišejo tudi o ugodnem vtisu, ki so ga zadnji dogodki naredili med finskim narodom. Finski list >Ujan Suunta« piše doslovno: Odlična zmaga nemških ln zavezniških čet proti boljševizmu napolnjuje z veseljem srca vseh Fincev, ki spoznavajo, da se bliža dan, ko bo ruska nevarnost za vedno odstranjena z meja države. Ta zmaga bo poživila brez dvoma voljo našega naroda, da bo nadaljeval vojno do konca.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta. 25. sept. s. Potočno generalnega štaba madžarskih oboroženih sil pravi med drugim, da je sovražnik skušal napasti z razkropljenimi silami madžarske čete, toda je bil odbit, prcxicn se je napad mogel razviti. Delavnost topni.^tva je bila predvčerajšnjim z obeh strani zelo pičla. V vrstah sm-ražnilca se kai-e vedno već;" nemir, in aicor se kaže po neurejenih akcijah, ki se zaključujejo vedrio z ogromnimi žrtvami za sovražnika. Čete honveda so sestrelile dve sovjetski letali izmed letal, ki so preletela madžarske črte irt ozemlje za madžarsko fronto.
G@£$rala „Blato" in „Zima"
Kim, 2f>. sept. s. *Daily Telegraph'-: piše o generalih *Blatu« in *Zimi«. ki naj bi bihi najboljša pomočnika boljševiških armad. Zimske operacije se utegnejo gotovo razvijati počasneje, toda ne smemo biti rako slepi in verjeti, da se bo vojna v Rušili ustavila zaradi vremenskih razmer. Moramo priznati, da je sovražnik kljub izgubam še močan in dobro opremljen ter je v posesti znatnega dela industrijskih virov Rusije.
Obupni poskusi obkoljenih armad
Berlin. 25. sept. s. Po poročilih DNB so obkoljene sovjetske sile 23. septembra vzhodno od Kijeva poskusile z obupnimi prodori. Vsi poskusi so se izjalovili, močne sovjetske sile pa so Nemci uničili. V teku teh borb je padel poveljnik 46. sovjetskega
armadnegra zbora.
Bombe na Finsko
Helsinki, 25. sept. s. V zadnjih 24 urah
se ;*e obnovila delavnost sovražnega letalstva nad notranjostjo Finske. Rdeči so odvrgli več bomb. toda škode ni bilo, temveč samo ranjenci med civilnim prebivalstvom. Finsko letalstvo je nadaljevalo svoje uspešne in silne napade na važne sovražne vojaške objekte. V teh akcijah je bilo zbitih 9 rdečih letal, Finci pa niso imeli nobenih izgub.
Zmagovita letalska skupina
Berlin. 25. sept. s. Nemška letalska skupina pod poveljstvom majorja Weisa je dosegla številne uspehe v teku svojih 6000 poletov proti sovjetom. Skupina je močno podpirala operacije kopne vojske na vzho-rđ fronti. Zadala je sovražniku krvave izgube nepreračunljive obsežnosti ter je uničila tudi številni vojni material. V teku drznih napadov je ta skupina hudo zadela Številne sovjetske pehotne oddelke tal Je VDiQla do 19. septembra 197 tankov, HI
oklopnih izvidniških voz, 110 poljskih topov, 39 protiletalskih topov in nad 1100 motornih vozil raznih vrst. Skupina je v letalskih dvobojih uničila 87 sovjetskih letal, na tleh pa je uničila 139 letal. Z bombami in letalskim orožjem je zažgala ali uničila 10 vlakov. 19 mostov in 4 skladišča materiala in pogonskih snovi.
Odirat napad na Oesel
Berlin. 25. sept Obalne baterije na otoku Oeslu so uspešno odbile napad pomorske ediniee sovjetske mornarice. Ladja je bila večkrat zadeta in se je vnela ter ni mogla nadaljevati poti.
Ameriški minister o ruskih izgubah
New 1'ork, 25. sept. s. Ameriški mornariški minister Knox je v nekem govoru v Quincyu, govoreč o vojnem položaju, rekel dobesedno: Zadnji dogodki na ruski fronti kažejo   problematičnost   sovjetske zmage.
Ruske izgube so dosegle višino, kakršne ni bilo v nobeni vojni v zgodovini.
Boljševizem in vera
Berlin, 25. sept. s. Sovjetski poslanik v Londonu Majski, piše »Lokalanzeiger«, je govoril ob priliki krsta oklopnih avtomobilov, kj so jih izdelali v Londonu za Rusijo. V svojem govoru je skušal dopovedati Angležem, da boljševizem nikakor ni sovražnik cerkve in vere. Govornik je zatrdil, da sovjeti smatrajo verski problem za problem vsakega posameznika. » Lokal anzei-ger<t pravi k temu, da je sovjetski poslanik pozabil, da so moskovske uradne statistike pred več meseci s ponosom naštevale število cerkev in drugih verskih zavodov, ki so bili odstranjeni s sovjetskega teritorija. Značilno je, pravi list, da po zgledu nekaterih mornarjev v nevihti boljševizem vleče na dan verska vprašanja, zaradi katerih je vedno najbolj kruto preganjal ljudi.
Borba za Petrograd
je najtežja borba v sedanji vojni
Helsinki, 25. sept. s. Vojaški opazovalci soglasno smatrajo, da je borba za Petrograd najtežja v tej vojni. Neprestanemu uničevalnemu delovanju nemškega topništva, ki obstreljuje z vsemi kalibri posebno Kronštat. se pridružuje uničevanje letalskih sil. Kronštat uničujejo požari. Ujet niki izjavljajo, da v vsej obsežni periferiji bivše prestolnice, kjer potekajo srdite borbe brez oddiha, ne stoji več nobeno drevo in noben zid. Preostale sovjetske pomorske sile ne morejo manevrirati zaradi dežja izstrelkov, ki pada nanje. Razen tega onemogočajo sleherno akcijo ostankov sovjetske mornarice minske zapore, ki so vedno bolj goste.
Množina topništva in municije, s katero razpolaga-jo Sovjeti v Petrogradu, je še velika, kajti zaradi izredne važnosti mesta
so z njo sovjeti založili mesto do neverjetnosti že pred vojno. Nemška pehota, katero podpirajo močne skupine tankov, je predvčerajšnjim onemogočila nadaljnje srdite sovjetske oprostilne poskuse. Obkolje-valni obroč ni bil predrt. Sovjeti so se menda odločili zaigrati zadnjo karto na ulicah mesta, podaljšajoč tako odpor z zverinskim prezirom človeškega življenja.
Po zasedbi vseh otokov Ladoškega jezera so se ostanki rdečih čet s 15 transportnimi ladjami in topničarkami umakniiii okrog Novaje Ladoge, od koder ne morejo več doseči petrograjskega pasu ali one-škega področja, kajti gornji tok Neve je v nemških rokah, reka Zv r pa v finskih rokah. Tudi usoda teh sov/ctrkih skupin je zapečatena.
Razmere v boljševički armadi
Vojaki ne vedo ničesar o pravem položaju
Vzhodna fronta, 25. sept. s. Naši prodirajoči oddelki so lahko ugotovili razne zanimivosti glede morale rdečih čet po zmagovitem nemškem napredovanju v obširnih odsekih sreAijega in dolnjegajpnjepra. V ponedeljek Sn naSe prednje straže ujele številne sovjetske vojake, ki so branili neko vas na levem bregu Dnjepra. Pri izpraševanju ujetnikov se je izkazalo, da nihče izmed njih ni vedel o zadnjih vojnih dogodkih in nihče ni vedel, da sta padla Kijev in Poltava. Videlo se je, da jim je bila stvarna situacija popolnoma neznana in da so bili vsi prepričan! o kratki zmagoviti vojni boljševikov. Ujetniki so povedali, da rdečim vojakom ne sporoče ničesar o operacijah in o gibanju edinic, katerim sami pripadajo. Ujetniki so izjavili, da stalni umiki odpirajo oči vojakom, ki so prisiljeni boriti se za Stalina. Samo židje in člani komunistične stranke propa-
girajo v prid vojne ln za odstranitev vseh, ki niso preveč navdušeni za take stvari. V zadnjih dneh so politični komisarji bolj pogosto govorili četam, irc: da bi kaj omenili o katastrofalnem poteku operacij. Njih besede so v takem nasprotju z dejstvi, ki so se vojakom sama zdaj pokazala, da večji del vojakov rdečih edinic ne veruje več tega, kar jim dopovedujejo. Ujetniki so dodali, da od prvega dne vojne niso dobili poste in da jim je prepovedano pisati domov. Vojaki so se tudi prepričali o laž-nosti boljševiške propagande, ki trdi, da sovražnik ujetnike postrelja.
Budimpešta, 25. sept. s. Po poluradnih vesteh so bili ujeti na ruski fronti vojaki, ki so pripadali sovjetskim rezervnim edini-cam iz zelo oddaljenega zaledja. Po izjavah teh ujetnikov je soditi, da ima sovjetski generalni štab velike težkoče z reorganizacijo decrmiranih in potolčenih armad.
Neprestane kršitve bolgarske nevtralnosti
Sovjeti izkrcavajo vedno nove skupine padalcev
Sofija, 25. sept. s. Neko sovjetsko letalo je odvrglo v bližini Haramanlija na bolgarskem ozemlju pred dvema dnevoma skupino padalcev. Polletja vneto išče moskovske emisar je, ki so prišli v Bolgarijo, da opravijo teroristična dejnaja in uničijo Javne naprave. Neprestane kršitve bolgarske nevtralnosti povzročajo veliko ogorčenost javnega mnenja. Doznava se, da je bil vodja sovjetskih padalcev, ki so se pred dnevi spustili pri Trefoni, takoj aretiran ln je Izjavil, da je z njim vred odšlo s Krima v Bolgarijo še pet dragih skupin padalcev.
Izjava notranjega ministra
Sofija, 25. sept. & Notranji minister Ga-broši je izjavil zastopnikom tujega tiska, da so padalci, ki so bili odvrženi z letal v Bolgariji, pršli iz Sovjetske zveze. Tudi material, s katerimi so bili opremljeni, bombe, revolverji, puške, oddajne in sprejemne radijske postaje, je sovjetske proizvodnje. Minister je izjavil, da so bit tetalci poslani v Bolgarijo, da bi opravljali sabo-tažna dejanja. V nekaj dneh bodo objavljeni podatki o preiskavi, ki je v teku. Minister Gabroši je nato izjavil, da je notranji položaj v državi zadovoljiv v nasprotju z zatrdili sovražnih radijskih postaj. Nikakor ni resnično, da je bilo razglašeno obsedno stanje in odrejena splošna mobil:zacija. Izdanih je bilo sarmo nekaj posebnih ukrepov za preprečen je sabotažnih dejanj po tujcih. Rezervista bolgarske vojske so bili poichcani pod orožje za tri tedne. Minister Gabroši je nato poudaril, da Bolgarija nima napsdaln'h namenov proti nobeni državi. Pcpolnoma fantastične so propagando, da bo odposlan
zbor. Minister Gabroši je končno rekel, da je smešna vest nekaterih ameriških listov, da BolgaHja stremi po protektoratu nad Krimom in po izkoriščanju petroleja na Kavkazu.
Moskovski demantiji
Sofija, 25. sept. s. »Utro« objavlja naslednjo vest poluTadnega značaja:
Moskva zopet demontira, da bi nekateri sovjetski padalci bili izkrcani na bolgarskem ozemlju. Ta demanti prekaša vse meje dostojnosti. Moskva vendar ne bo mogla reči, da je bolgarskega r*wočtrka Lirnonova in šefa bolgarske policije v Dobriču Mari-nova, ki sta junaško padla v spopadih s padalci, ubite bolgarska policija. Ker Bolgarija m Sovjetska zveza vzdržujeta diplomatske odnose, bi sovjetski zastopnik v Sofiji lahko prišel na policijsko ravnateljstvo in pregledal material, ki so ga imeli padalci in ki je ves sovjetskega izvora. Bolgarski narod vsekakor ne bo trpel tujega vmešavanja v življenje Bolgarije. Morilci reda bmdo dobili lekcijo, ki jo zaslužijo.
Justifikacija vohuna
Sofija, 25. sept. s. Izvršena je bila smrtna obsodba vojaškega sodišča nad neko osebo, ki je kot duhovnik vohunila za neko tujo državo.
Gradaja ladjedelnic
Dva velika angleška
parnika potopljena
Novi podvigi letalskih in pomorskih sil — Podrobnosti o
drznem vdoru v Gibraltar
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil
24. septembra naslednje 478. vojno poročilo:
V severni Afriki je nase topništvo na odseka pri Tobruku razvilo živahno strelno delovanje. Poskusi sovražnika, da bi se približal,  so  bili gladko odbiti.
Britansko letalstvo je napadlo mesta Bengazi, Tripolls, H o ms in stisurato. v poslednjem mesta je bilo 5 ljudi udi t in in 7 ranjenih. Protiletalska obramba v Tri* polisu in Homsu je sestrelila dva sovražna bombnika, Id sta se še v zraku vnela.
V vzhodni Afriki so bili naši oddelki na raznih točkah bojišča pri Gondarju na napadalnih izvidniških pohodih in so pognali v beg sovražne ćete in jim prizadejali izgube.
Letala Kr. letalstva pod vodstvom poročnika pilota Maria Samija in podporočnika ptlota Petra Alojzija Laura so napadla sovražni konvoj, ki je plul po Sredozemskem morju. Ena 2500-tonska oborožena ladja je bila zadeta ter je eksplodi-
rala In se naglo potopila, drug 1000-tonsid pa mik je bil hudo poškodovan.
Naša podmornica pod poveljstvom mornariškega poročnika Olinda Di Seria je na vzhodnem Sredozemskem morju torpedirala in potopila 13.000 - tonsko petrolejsko ladjo.
Na osnovi novejših poročil je bilo mogoče ugotoviti, da sta bili dve od treh ladij, ki so jih potopili napadalni čolni Kr. mornarice, v gibraltarski luki, petrolejski ladji »Fiona Shell« in »Uemhvdale«, ter da je bila poškodovana ladja, ki jo je smatrati za izgubljeno, »Durham«.
Izgube, ki so bile prizadejane angleški trgovinski mornarici o priliki našega napada na Gibraltar, znašajo torej Štiri ladje,
Berlin, 25. sept. s. Doznava se iz pristojnih krogov, da so nekatera nemška letala napadla 21. septembra angleško kolono, ki se je pomikala iz Džarabuba proti Sigv:. Več motornih voz je bilo poškodovanih.
Udar v Gibraltarju
Drzni itaSjanski podvig je izzval v Gibraltarju silno
senečenje in vznemirjenje
Tanger, 25. sept. s. Skladna obvestila iz krajev onkraj Gibraltarske ožine in iz Gibraltarja samega poročajo o uspešnem udaru napadalnih oddelkov italijanske mornarice proti trgovskemu angleškemu ladjevju v vodah trdnjave. Udarec je močno presenetil vojaško poveljstvo in garni-zijo, kajti to angleško oporišče se je smatralo za nepremagljivo zaradi svojih močnih naravnih in umetnih utrdb, zaradi velikanske oddaljenosti italijanskih pomorskih oporišč. Angleške vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo proti odgovornim. Iz istih virov se doznava, da so bile ob
potopitvi parnikov številne človeške žrtve, kajti ladje so bile pripravljene za odhod v konvoju isto noč in so bile vse natovor-jene.
Prvič v dvesto letih
Carigrad, 25. sept. s Izredno italijansko poročile o vdoru v G:braltar s pou darkom objavlja tudi turski tisk, ki izraža svojo občudovanje spričo drznega pod vzet j a in podčrtava, da se je izvršil vdor v trdnjavo prvič v dveh stoletjih, odkar je GibraltaT v angleških rokah.
Nezadovoljstvo v Egiptu
Letalski napadi osi in vedno večje število beguncev izziva
nered v notranjem življenju
Ankara, 25. sept. s. Po vesteh iz Kaira in Aleksandrije se potrjuje, da je notranji položaj Egipta vedno slabši. Letalski napadi osi na Egipt so povzročili velik nered v egiptskem življenju in splošno neraspoloženje. Naval prebivalstva iz Aleksandrije in področja Sueškega prekopa je zatrpal železniški promet, ki je tudi pomanjkljiv zaradi pcmanjkanja vagonov m nerednostih v voznem redu. Skrbi povzročajo tudi številni begunci V taboriščih beguncev se širijo nalezljive bolezni, kakor legar in davica. Zaradi italijansko-nem-škega bombardiranja je bila vlada prisiljena izdati razne ukrepe. Ustanovljeno je bilo ministrstvo za pasivno obrambo, ki je bilo poverjeno bivšemu ministru za javna
dela AhnMjd paši. Listi poročajo o težki nalogi, ki jo ima izpolniti Ahmed paša glede beguncev in njih prehrane. Samo v pokrajini Behera je 170.000 beguncev. V naglici je bil pripravljen načrt za javna dela v znesku 235.000 egjptskih lir za zaposlitev beguncev. V Kairu bo zgrajenih 400 zaklonišč, v Aleksandro i 200, v Port Saidu 75, v Suezu 64 itd. Primanjkuje tudi najpotrebnejših življenjskih potrebščin.
Pojavili so se številni navij alci cen, Številne industrije nimajo več surovin na razpolago, egipčansko ljudstvo se ne more
privaditi bombardiranju in racioniranju življenjskih potrebščin Kaže se vedno večja opozicija proti vladi in proti Angležem.
Prva motorna vozila ustaške vojske
Poklon Italije ustaški Hrvatski — Svečanost ob izročitvi
v Karlovcu
Karlovac, 25. sept, s. Posebno svečano je bila. izročena v Karlovcu vojaškim ob-lastvom prva skupina motornih vozil, ki jo je italijanska vlada poklonila in ki bo služila motoriziranju ustaškega bataljona policije. Skupina sestoji iz 10 voz, 50 mo-tociklov in 50 manjših motornih vozil s strojnimi puškami ter dve fotoelektrični postaji. Slovesnosti se je udeležil maršal Kvaternik s šefom vojaške misije v Hrvatski, policijskim ravnateljem in drugi-
mi ustaškimi visokimi oficirji. Navzoči so bili tudi Eksc. general Ambrosio, številni italijanski oficirji in zastopniki krajevnih oblastev. Po pregledu častne čete je maršal Kvaternik prisostvoval paradi motornih vozil. Sef italijanske vojaške misije je govoril in rekel med drugim, da izroča v imenu vlade in italijanske vojske to orožje, ki ni številno, toda je simbolične važnosti za še tesnejše sodelovanje med fašistično Italijo in ustaško Hrvatsko.
Japonski dar Duceju
Tokio, 25. sept. s. Italijansko-japonska družba je poklonila Duceju in italijanskim kulturnim zavodom zbirko ilustrirane moderne japonske literature. Ista družba je poklonila ob prvi obletnici podpisa trojnega pakta Duceiu in Fuhrerju italijanski in nemški prevod znanih 10 pesmi, ki jih je napisal cesar Meiji.
Bukarešta, 25. sept. s. Rumunjka vlada je določila kredit 100 milijonov laje v
Iranski šah v Indiji?
Carigrad. 25. sept. ». Po vesteh iz Irana naj bi se bivši Šah predal angleškim okupacijskim oblastem, ki so ga poslale v Indijo.
Iz Roeseveltove Amerike
New York, 25. sept. s. Kljub povečani ofenzivi hujskačev za vojno menijo v tukajšnjih novinarskih krogih, da bo zelo težko mogoč© odpraviti ukinitev nevtral-nostnega zakona zaradi pomanjkanja orožja in še slabotne vojne proizvodnje, ki je razen tega že zapečena za dobave Angležem in Sovjetom. Vključitev južnoameriških republik med pridebitnike aeveroa-
14 uu—iugai *
večji kaos  med  dobavitelji  in števTmkni
Iclienti.
New York, 25. sept. s. Šef generalnega štaba amer\;ke vojske general Mac Nair je izrazil predstavnikom tiska po zaključit vi velikih vojaških manevrov, da je ameriška vojaka potrebna še močnejšega izvezbanja, preden jo je smatrati za pri pravljene. Največje pomanjkanje v opremi vlada glode radijskih naprav, motoriziran'h vozil in letal. Zelo pomanjkljiva je pripravljenost čet, zaradi majhnih skušenj oficirjev.
PodaljSanje rusko-turških pogodb za dva meseca
Bukarešta, 25. sept. s. Sporazumi o kompenzaciji in plačevanju, ki so bili zaključeni med Rusijo in Turčijo 17. septembra 1940 in ki zapadejo 27. t. m. so bili podaljšani za nadaljnja dva mese\;a, torej do 30. novembra 1941.
Zopet letalska nesreča
Stockholm, 25. sept. s. V bližini Stock-holma se je pripetila letalska nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva mlada švedska oficirja. Nesreča je naredila gio-bok vtis* ker se slične nesreče n* Švedk flfcem t zadnjem času pooavOafe ;
Stran 2
»8LOVER8EI NAROD«,   Četrtek, 23. septembra 1941-XDC
Štev. 221
Letošnji velesejem bo izredno bogat
Po pomenu, številnosti ln
pogled ▼ gla
Ljubljana. 25. septembra Včeraj smo v velikih obrisih pokazali na pcmen ieto:nje<*a ljubljanskega velesejma, očrtali izvršene gradnje in poudarili koristi, k: jih imata od teh del naš delavec in naš podjetnik- Danes bomo na kratko prikazali nekatere podre6n<*ti celotne letošnje razstave.
Na velesejmu bodo zastopane vse tr £o-apodarske panoge: industrijska, trgovsko-obrtna in kmetijska.
V industrijskem delu
bodo razstavile največje italijanske tvrdke in podjetja, kakor so  Fiat.  ItaK^Viso *>a.
Breda. Montecatini, Ita! jansJta monopo'ska režija, trba. Nacionalna italijanska federacija a<iramh združenj. Cementi Isonzo di Salona Razstavile bodo najrazHčncj<-e stroje, orodje, kolesa, motanu kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, kemične izdelke, farmacevtske preparate, fotografske potrebščine, razna z*v:Ia, konzerve, \".na, likerje, £»-*• Ibeni material glasbene instrumente in ^j*o.
Zanimiva bo tudi razstava italijanske turistične industrije, ki bo zelo reprezentativna in nameščena v novozgrajeni kupoli. Svoje izdelke NaIo razstavile italijanske paroplovne družbe, italijanske zavarovalnice r no razyta\t, pa prireja tud. Avto-mobi ki k.ub RACI.
Med obrtnimi izdelki
bo vzbujala pr-zr.rn.^t predvsem razstava italijanske umetnostne obrti. Na tej razstavi bo sodelovalo 6<) razstaviialcev iz 16 ita!i;antk:h pokrajin. Razstavljena bo keramika, harnv.cvkc. zlatnina, čipke, potrebščine za kadice. ko\in*'ki izdtlkri, ročno vezane preproge. !e*-ni izdelki, ročno tiskane tkanine izdelki iz terakote in alabastra, izbrani m< za;ki. izdelki iz slame, lutke, slikano sleklo, f iranska de!a, slone va kest, modni izdelki, muransko »tik o p. lesene oratnicft
Obrt Ljubljanske po!, ajine
Obrt Ljub;-.m-kc pokrajine bo tudi prav lepo zastopal**. Kovinarska stroka bo razstavila: kovano cvetje, spodnje dele za kočije, podkve, mizice s kamn.tno ploščo, >vc-tiLke. železen aagri bn: ipomcnik po nacrtu mojsrra Plečnika, okvire, pepelnike, železno < £rc*Jje za steno z vrat: po načrtu arh. Serajnika, razne strojne izdelke, preeizijske tehtnice, pile in ra:p!jc. kleparske izdelke, varilne aparate z upremo, brzoparilnike, filtre za vino, kopalne peč^ s pralnico, vodovodne garniture, kovinosti*karske izdelke, zemljemerske aparate, hladilnice, pokrema-ne medicinske instrumente, ref Icktt/rje. livarske in graverske izdelke, umetniške plakete, lestence, kolih*, racale, okovje in žične v1., /ke. Lesna xtroka: pletene garniture. £*ofe.l;. sanke in smučke, sode z rezbarijo, strupar kc sadelke, rezbane okvire in lestence, madVnc. razne izdelke lesnih domačih obrti, ribn: ko robo. Keramična in steklarska stroka: kmečke peči, umetna ke-tzm-Jea, brušeno in gravirano« steklo, ogledala. Usnjarska in tkalska stroka: usnje, ki rajske opreme za kmečke težke vozove, lahke športne k< rijeke vprege, t< biče. kovčege, ak: vke. vezane knrgc. .škornje, damske smučarske in £< Wi kc čevlje, naslanjače, preproge, razne tkanine. Tako pestre razstave izdelkov naših obrnikov na velescjmu še nismo i me! L
Razstave ministrstev
V okvar obrtno-:ndu-strij-ke raz*ta\e spadajo tudi izdelki, ki jih bodo razstavila Ministrstva za javna dela, kmetijstvo in promet. V Lat term a m.vem drevorodu bodo na o£iod železniške l«komotive in potniški vagoni.
lndu-:rske prr.izvode bo razstavila letos tudi NemciJM. Predvsem bodo na ogled kolesa, motoma fcoioa, bivalni, pletiim, pisalni, računski in razmoževalni stroj*, stroji za obdelovanje lesa. rm'nilna peresa, elek-tromed:einski aparati, radijski aparati, knjige, kemični proizvodi in razm modni izdelki.
7 kmetijskih razstav
Xa letošnjem volesojmu bomo imeli kar sedem raznih kmetijskih razstav. Lep pregled o italijanskem kmetijstvu bo podalo Kmetijsko ministrstvo v paviljonu >M<r. Kmetijska razstava ljubljanske pokrajine bo upoštevala današnje prehranjevalne prilike in tozadevno reorganizacijo v kmetijski delavnosti. Podala bo Čim popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smer za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano. Razstava bo imela tri glavne oddelke. Znanstveni ln poučni del, praktični del in prehrano. Praktični del bo obsegal
glavne kmetijske proizvodne panoge, Id so
važne za lastno prehrano, in bo imel sledeče odseke: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo s pokusnjo dolenjskih m belokranjskih vin, mlekarstvo, čebelarstvo s prodajo medu, gozdna zdravilna in aromatična zelišča s poku&njo raznih domačih Čajev in zeliščnih likerjev, gobarstvo male živali.
Nacionalna zveza provincialnlh združenj poljedelcev iz Rima je zasedla 160 kv. m razstavnega prostora, kjer bo razstavila med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir.
Italijanska zveza poljedelskih udruženj iz Rima bo v posebnem velikem oddelku razstavila mimo drugega tudi razne kmetijske stroje m orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih in drugih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino.
Sosedna Goriška pokrajina bo razstavila v svojem lastnem paviljonu. Velik del razstave soške zemlje bo posvečen kmetijstvu. Goriški poljedelci bodo pokazali svoje uspehe zadnjih 20 let. Razstavljeno bo sadje, sveže in kandirano, grozdje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje in lepotično rastlinstvo.
Tudi pri nas so italijanska vina zelo ce- I njena. Zato bo gotovo vzbujala veliko po- j zornost obsežna razstava najboljših italijanskih  vin,  ki  bo nameščena v prejšnji veliki sejemski restavraciji. Tam bcio vi- I na občinstvu na pokusnjo, dobiti bo moglo i tudi dobre mrzle prigrizke in točila se bo Meinlova črna kava. j
Kakor Italijanska vina tako so tudi svetovno znane razne vrste italijanskega sira. V posebnem oddelku na velesejmu bo prirejena razstava italijanske produkcije sira vseh vrst. ki se bo tudi prodajal in dajal na pokusnjo.
Vse to skupaj bo tvorilo impozantno revijo poljedelstva, kakršne na našem velesejmu še nikdar ni bilo. Prav gotovo bo vzbudila upravičeno zanimanje slehernega, zlasti pa našega kmetovalca.
• • s
Z naštetimi podrobnostmi smo skušali, kolikor se pač s takim mrtvim opisom sploh da, vsaj v velikem obrisu pokazati, kaj vse nam bo prinesel letošnji velesejem.
Vse bolj živa in pestra pa bo slika, ki nam jo bo nudilo to razstavljeno blasn v zvezi z razgibanim življenjem, ki se bo na vele-sejmskih prostorih razvijalo vsak dan v času razstave. Kakor vedno pripravlja ve-lesejmska uprava razna prijetna presenečenja in bo Ljubljančane zlasti zanimala novost, da bo ves velese m letos odprt vsak večer do 21. ure. To posebnost bodo združili z mogočno umetno razsvetljavo s pomočjo ne on ovih, kremenčevih in drugih luči, tako da bo velesemjski prostor v tem času žarel v izredno pestrih in živih barvah. Blizu sredine razstavnega prostora pa pravkar grade 20 m visok železni stolp, na katerem bodo montirani zvočniki za učinkovito širjenje glasbe ter raznih napovedi in obvestil.
Odredbe Visokega Komisarja
Predpisi o prodaji pnevmatik za bicikle
Kolesarji na startu
Na podutiški krožni progi bodo v nedeljo popoldne tek' ntovali za prvenstvene naslove Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 25. septembra.
V nedeljo 28. t. m. bodo slovenski kolesarji tekmovali za naslov letošnjega ju-niorskega in seniorskega prvaka Ljubljanske pokrajine. Tekmovanje priredi Slovenska kolesarska zveza in bo na znani romantični podutiški krožni progi, ki vodi iz Zg. Šiške, skozi Koseze. Podutik čez ostri podutiški vzpon na Glince, Delnice, Di<*v-lje in spet v Zg. Šiško. Progo. ka meri 8 km, bodo juniorji prevozili šestkrat, seni-orji pa desetkrat. Če bo tehnično mogoče, bodo pred dirkami teh dveh skupin dirkali v dveh krogih tudi turistični dirkači z navadnimi težkimi kolesi.
Kakšne kolesarske moči bodo sodelovale na nedeljskem prvenstvu kolesarjev? Znano je, da je zaradi novih razmer odpadel marš:kak tekmec, med njimi najbolj znani: Peternelj, Poclmiljščak in Grabner, kljub temu pa pestrost nedeljskega kolesarskega prvenstva ne bo izgubila mnogo na svoji privlačnosti, kajti na startu bodo atleti, na katere je slovenski kolesarski sport lahko ponosen. _
Med skupino glavnih oziroma prvorazrednih dirkačev bomo videli dirkače: Abul-narja, Gartnerja, S tirna. Goloba, Zerjala, Bizilja, Anžiča, Gračnerja, štibernika, Go-
Nedeljski nogomet v Srbiji in na Madžarskem
V nedeljo so v Beogradu imeli na sporedu prvi dve tekmi, ki spadata že v okvir novega ligaškega tekmovanja. Na stadionu BSK se je zbralo okoli 4000 gledalcev, ki so doživeli veliko presenečenje. Oba vodilna beograjska kluba sta svoji pni tekmi izgubila. Obilic je premagal BSK z 2:1, z enakim rezultatom pa je podlegla pančev-skemu PAK SK Jugoslavija.
V madžarskem nogometnem prvenstvu so v nedeljo nadaljevali tekmovanje v polni zasedbi. Ferencvaros je premagal Ma-wag z 9:0, Ujpest in Lam pa rt sta se ločila neodločeno 3:3. med tem ko WMFC gladko premagal Szeged. V ostalih tekmah so b.li rezultati naslednji: Gamma : Elektro-mos 3:1, Salgotarian : SzoLnog 4:3, VSE, Seged : Kispest 2:2 in UAC : Dima\vag 3:3.
Bližnje mednarodne teniške prireditve
V teku te jeseni namerava Italijanska teniška zveza odigrati še obe mednarodni tekmi z Nemčijo, ki sta že bili na sporedu, a so jih preložili. Od 17. do 19. oktobra bi naj igrali v Berlinu za rimski pokal igralci, med tem ko bi se igralke obeh držav sestale 26. do 28. oktobra v Monakovem. Konec novembra bodo italijanski igralci nastopili predvidoma v Stockholmu na pokritem igrišču proti Švedom. Skoraj istočasno imajo Švedi v načrtu tudi podobno tekmovanje z Nemčijo, vendar pa glede Nemcev še ni gotovo, ali bodo mogli nastopiti. Iz istih vzrokov je možno, da se ne
renca, Dovjaka, Skrlfa, Deklevo, Hamber-gerja itd.
V skupini juniorjev si bodo stali nasproti: lanski juniorski zvezni prvak Kosi, Zupan, Mladovan. Setnikar, Berlič in še drugi.
Kakšne osebnosti bo vsebovala skupina turistov, do sedaj še ni mogoče vedeti, vsekakor pa se bo tudi tu zbralo nekaj podjetnih fantov, ki bodo kakor vsako leto na tovrstnih prireditvah kolesarjev, tudi v nedeljo pokazak svojo podjetnost, saj so kljub svojim okornim konjičem dosegli boljšo povprečno brzino kot pa pravi dirkači na lahkih kolesih.
Prireditelj je poskrbel tudi Za nagrade in kakor se sliši, bodo lepe in dragocene nagrade prispevale razne ustanove in drugi.
Dirke se pričnejo ob 13.30 s startom turistov, ko ti odvozi j o svoja dva kroga ali 16 km, nastopijo juniorji, pet minut po startu juniorjev pa nastopijo prvorazredni dirkači.
Juniorji vozijo Sest krogov ali 48 km, senior j i pa deset krogov ali 80 km.
Start in cilj za vse skupine bo, kakor vedno pri Martin cevi restavraciji v Zg. Šiški.
Dirke bodo ob vsakem vremenu,
bo mogel vršiti tudi mednarodni teniški dvoboj med Hrvatsko in Nemčijo, ki bi imel biti 10. do 12. oktobra v Zagrebu
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno!). Za damsko poedinsko prvenstvo ljubljanske pokrajine, ki bo v soboto 27. t. m. na letnem telovadišču v Tivoliju, in za prvenstvo juniorjev ljubljanske pokrajine, ki bo v nedeljo 28. t. m. isto tam, je določen naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: dr. R uhelj, namestnik Fine; vodja tekmovanja: Zupančič, v nedeljo dr. Na-gy, pomočnik prof. Z>obovšek; sodniki na cilju: Rozman, Smodiš, Polak; časomerilci: Gorjanc, Kermavner, VVindisch, Trtnik, Hafner, prof. černetič; sodniki za skoke: Slamič, dr. 2ebot, Vanter; sodniki za mete: Hvale. Banko, Stepisnik; star ter: Boltav-zer. Navedeni gospodje sodniki naj se javijo obakrat vsaj četrt ure pred pričetkom vrhovnemu sodniku. Tekmovanje prične oba dneva ob 16.30. Tajnik.
— Slovenska kolesarska zveza, Ljubljana - službeno. Redna seja upravnega odbora bo danes v četrtek ob 19. v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg št. 34. Pozivamo vse odbornike in delegate, da se te seje točno in polnoštevilno udeleže. Obveščamo tudi vse klube, da je tajništvo že izpolnilo vse potrebne tiskovine za verifikacije odbornikov in dirkačev, tako da določeni odborniki prineso samo potrebne zneske denarja in sicer: za odbornike 6 lir, za novoverificirane dirkače 6 lir, za starove-rificirane dirkače pa 4 lire, in pa klubske žige za overovljenje verifikacijskih tiskovin. Tajnik.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 12. marca 1941., št. 3S5, na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredijo prodaja ln cene pnevmatik za kolesa, odreja:
ćlen 1. Trgovina s pnevmatikami za kolesa (plašči in zračnicami) se omejuje na tiste, ki v osmih dneh od objave te naredbe dokažejo s prijavo na Visoki Komisa-riat (oddelek VIII), da imajo obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu. Po tem roku more Izdajati dovolila za to trgovino samo Visoki Komisariat.
Člen 2. Kdor koli bi imel po kakršnem koli naslovu pnevmatike za kolesa (plašče in zračnice), mora v roku iz Člena 1.prijaviti Visokemu Komisariatu (oddelek VIII.) njih množino, ločeno po kakovosti in ceni.
Člen 3. Trgovci iz člena 1. in kek: bi dobil pozneje pooblastilo za takšno trgovino morajo voditi po Visokem Komisaria-tu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov i prodaj pnevmatik ter do vštetega 5 dne, vsakegr meseca prijaviti pnevmatike (plašče in zračnice), ki so jih nabavili ali prodali v prejšnjem mesecu, pri čemer je navesti tud' zalogo ob koncu meseca.
Člen 4. Kdor bi si želel n? baviti plašče ali zračnice, mora hkrati izročiti trgovcu s prevmatiko prej rabljene pnevmatike, ki se jim določa cena za vsak plašč na L. 1.50 in za vsako zračnico na L 1.— Prodajna cena za nove pnevmatike ne sme nikdar presegati cen, ki so določene v ceniku posamezne proizvajalne tvrdke. V trgovini mora na dobro vidnem mestu vedno viseti primerek cenika, ki ga je vidiral Vifoki Komisariat.
Člen 5. Rabljene pnevmatike, ki se odvzamejo kupcem novih pnevmatik, ostanejo na razpolago Visokemu Komisariatu, ki odloči o njih uporabi.
Člen 6. Pnevmatike, ki jih dobijo prodajalci vsak mesec, se morajo do najmanj 70 odst. porabiti le za zamenjavo pri kolesih, ki so v rabi, ostanek 30 odst. pa n sme porabiti za opremo novih koles.
Člen 7. V ta namen po Visokem Komisariatu pooblaščeni organi kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in Industrijcev zaradi pregleda skladišč in registrov in da nadzirajo, ali se predpisi te naredbe spolnjujejo.
Člen 8. Kršitelji te naredbe se kaznujejo, izvzemši za prekrške glede cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega obratovanja. Kljub ustavitvi obratovanja so trgovci dolžni še nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom ter davke in takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam.
Člen 9. prekrški glede cen se kaznujejo po določbah členov 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941., M. s, št. 35S.
Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 23. septembra 19il-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioll
Nova določitev časa za zatstrnilfe«
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svoji naredbi z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42 in z dne 30. avgusta 1941-XIX, št. 93, odreja:
Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 20.30 do 6. ure,
člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42, ostanejo nespremenjeni.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 24. septembra 1941-XIX.
Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Orazloll
Postavitev sekvestra za Poštno hran liiico
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Stavlja se pod sekvester vse in vsakršno poslovanje Poštne hranilnice tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje in se postavlja za sekvestra cav. uff. rag. Franjo liullo pok. Jurija.
Nadaljnje poslovanje je dovoljeno pod nadzorstvom sekvestra.
Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Nov sekvestar za Narođfso banko
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 2P. aprila 1941-XIX, št. 8, glede na prošnjo, ki jo je predložil dr. Aldo Paoloni, da se razreši svojstva sekvestra Narodne banke kraljevine Jugoslavije, o<Jloea: ,
Namesto dr. Alda Paolonija se postavlja Narodni banki kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za sekvestra dr. Medoro Fcrorelli.
Ta odločba so objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Kmilio Grazioli
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 27.: Katarina Medičejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski.
Nedelja, 28.: Katarina Medičejska. Izven,
Začetek sezone v drami bo v soboto 27. t. m., začetek sezone v operi pa v sredo 1. oktobra. Reflektanti za abonma naj se priglase v veži dramskega gledališča med 10. in 12. in 15. ter 17.
V Alessijevt zgodovinski drami »Katarina Medičejska« je podan kraljevi dvor za časa vlade te francoske kraljice. V dejanju srečamo sledeče osebe: njena sinova Karla I. in Henrika, njeno hčer Margareto, kasnejšo navarsko kraljico, astrologa Ruggierija, španskega poslanika de Alavo, vojvodo Guiskega, admirala Coli-gnyja in še druge zgodovinske osebnosti. Dejanje pokaže razvoj političnih dogodkov do usodne šentjernejske noči. Premiera tega dela bo v soboto 27. t. m. S tem delom bo otvorila drama svojo letošnjo sezono. — Prva repriza izven abonmaja bo v nedeljo 28. t, m. ob 18.15.
Otvoritvena predstava v operi bo 1. ok-tora v sredo za red premierski. pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Nef-fata in v režiji Cirila Debevca bodo peli Verdijevo >AIDOc, katere zasedba partij je sledeča: Alda Hevbalova, Radames Franci, Amneris Kogejeva, svečenik Be-tetto, egiptovski kralj Popov, Amonasro Primožič, sel Rakovec. Koreograf inž. P. Goloviru
Dame ln gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot komparzi, prosimo, naj se zglase v petek 26. t. m, ob 16. v dramskem gledališču.
Malo italijanščine za vsak dan
50
Gostilna, kavarna. Trattoria, caffe.
Cameriere, c'e un tavolo libero — natakar, ali je (tu kje) kakšna prazna miza? Forse in unaltra stanza — morda v kakšni drugi sobi? Vorreste riservare un tavolino — ali bi hoteli rezervirati mizo? Con quanti coperti — za koliko oseb naj bo pogrnjeno (il coperto = vse, kar se postavi za eno osebo na mizo) ? Desiderate un posto dangolo o qui vicino alla finestra (alla porta) — ali želite mesto kje v kotu ali blizu okna (vrat)? No, no, che sia ben riparato dalle cor-renti — ne, ne, naj bo dobro zavarovano pred prepihom! Vorrei sedere alTaperto
— rad bi sedel na prostem.
Che cosa desiderano i signori — kaj želite, gospoda? Prima di tiitto portate-mi mezzo litro di vino — predvsem mi prinesite pol litra vina. Per colazione che cosa c'e — kaj je za kosilo? Una cola-zione a prezzo fisso — kosilo za skupno ceno (menu). Che cosa avete di pronto
— kaj imate pripravljenega? Volete for-ae mangiare »a la carte^ — želite morda jesti po jedilniku ? In poehi minuti sara
tutto pronto — v nekaj minutah bo vse pripravljeno. Vabbene, portatemene — dobro, prinesite! Ma non mi fate aspet-tare tanto (per)che non ho tempo — ne dajte, da bi dolgo čakal, ker ne utegnem. Non dubitare, si fara subito — brez skrbi, takoj bo.
Un pranzo a prezzo flsso: minestra o antipasto. due piatti, formaggio e frutta; vino e caffe extra — kosilo za skupno ceno /menu): zakuhana juha ali predjed, dve jedi, sir in sadje; vino in kava posebej. — Mostratemi la lista — pokažite mi (jedilni) list!
Cameriere, arrestate, per favore. il ventilatore — natakar, ustavite, prosim, ventilator! Calate le tende, il sole mi dk noia —spustite zastore, sonce mi blešči v oči (— me draži).
Vengo sempre qui a far colazione — prihajam vedno semkaj kosit. Qui si mangia bene — tukaj se dobro je.
Comandate altro, signore — Se kaj želite, gospod?
Cameriere, il cćnto (ali: fate il conto) — natakar , račun! Ho preso anehe due
panini — vzel sem tudi dva kruh (k) a.
Andiamo al caffe — pojdimo v kavarno. Ecco un tavolo libero — tule je prosta miza. Potete accomodarvi qui — lahko sedete semkaj. Questo e un bel posto — to je lepo mesto. Vorrei essere piu vicino alla musica — rajši bi bil bliže godbe. Resterete all'aperto o entrerete in sala — ali boste ostali na prostem ali boste šli (= vstopili) v dvorano (= v kavarno) ? In quest'angolo si sta magni-ficamente — v tem kotu se človek imenitno počuti. C*e trdppa gente — preveč ljudi je.
Che cosa posso offrirvi — kaj vam smem ponuditi ? Io prenderei un espresso
— jaz bi ekspresno kavo. Un cappuccino
— kapucinec, un caffe freddo (ali: un caffe in ghiaccio) — ledena kava, con panna — s smetano.
Una bibita in ghiaccio — ▼ ledu hlajena pijača: una limonata in ghiaccio — ledena limonada, un'aranciata — oran-žada, una granatina, un tamarindo — sok granatnega jabolka, tamarindin sok. Al selz — s sodo.
Un gelato — sladoled: di crema — 8 smetano, doccolata — čokoladni; gelato
di frutta — sadni sladoled: limone — li-monov, vaniglia — vanilijev, fragola — jagodov, lampone — malinov, pešca — breskov.
Prenderei un cognac — rad bi konjak. Un maršala — kozarec maršale. Un vermut al selz — vermut s sodo. Un aperi-tivo — aperitiv.
Vorrei qualche pasta — rad bi kakšno pecivo. Portatemene un piatto assortito — prinesite mi pladenj raznega (peciva).
Una fetta di pan di Spagna — košček torte. Un savoiardo — piškot.
Guardate, per fav6re, se si pud avere qualche giornale — poglejte, prosim, če bi lahko dobil kakšen časopis. »II Pic-colo«, e aneora in lettura — »H Piccolo« je še v rokah. Ecco per ora due al tri giornali — tule za zdaj dva druga časopisa.
Vorrei riscaldarmi, portatemi un pon-ce bollente — rad bi se ogrel, prinesite mi vroč punč!
Oggi era caldo, stiamo bene cosi al fre-sco guardando il passeggio — danes je bilo vroče, dobro se počutimo v hladu, ko opazujemo promenado.
Pago subito, quanto e il c6nto — plačam takoj, koliko je?
Dovofijenja za vožstSo z ssso-tornimi vozili podaljšana
Sedanja dovoljenja za vožnjo z avtomobili, motornimi kolesi s prikolicami in brez njih, pri katerih se uporablja bencin, so bile de jure podaljšana do 31. oktobra 1941. Lastniki vozil v ta namen niso dolžni vložiti posebnih prošenj.
KOLEDAR Danes:  Četrtek,  25.  septembra:   KI cofa,
Kamil, Avrelija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vojna s Sovjeti Kino Sloga: Zaprto Kino 1'nion: študentka kemije Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava slik L.. Perka v galeriji Obersnel
na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do
12. in od 15. do 18.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, Trn-
koczy ded., Mestni trg 4, TJstar, šclen-
bur^ova ulica 7.
Največja italijanska mesta
Po podatkih najnovejšega časa imajo največja italijanska mesta naslednje število prebivalstva:
Najbolj obljudena je prestolnica. V Rimu prebiva 1,391.953 ljudi. Takoj za njim se uvršča Milan kot najmočnejši industrijski center severne Italije. V njem prebiva 1,240.961 ljudi. Obema se nato pridružujejo Napoli z 942.564, Torino s 713.015, Genova s 665.866. Največje mesto na Siciliji je Palermo, v katerem živi 441.018 prebivalcev. Na prehodu iz severno Italije v srednjo so Firence in Bolognoa- Firence imajo 361.836 in Bologna 328.341 prebivalcev. V Benečiji sta dve večji mesti: Benetke štejejo 290.818 in Trst 261,273 prebivalcev. Njima se približuje drugo največje mesto na Siciliji Catania, ki ima 257.438 prebivalcev. Na Sardiniji je največje mesto Oagliari, v katerem prebiva 124.945 ljudi. Omenimo naj še, da šteje južno jadransko pristanišče Bari 222.993 prebivalcev.
Železniška nesreča v srednji Švici
V Švici se je v torek zgolila težka železniška nesreča, ki je po dosedanajih podatkih zahtevala že 11 smrtnih žrtev in 20 težko ranjenih. Na progi, ki pelje iz Berna v Thun, sta pri postaji Vithiach trčila lokalni in ekspresni vlak. Posledica je bila, da se je lokomotiva ekspresnega vlaka zarila popolnoma v lokomotivo lokalnega. Reševalna dela, ki so jih takoj pod vzeli, so bila zelo otežkočena, ker leži na 20 metrskem odseku proge velik kup razvalin, ki jih tvorijo razbiti vagoni, tračnice in električni vodi. O nesreči vodijo oblasti pre-skavo in doslej ni znano, kaj je bil njen vzrok.
221
»SLOVENSKI  NAROD«, Oetrtek, 25. septembra 1941-XIX.
Stran 8
DNEVNE VESTI
— Politični podtajnik borbenega Fasia ▼ LJubljani. I>r. Silvio Alesani, vpisan v stranko od leta 1920, re&ki legijonar, je bil imenovan za političnega podtajnika borbenega Fasia v Ljubljani.
— Obi»ki dr. Milkoviča v Milanu. Hrvatski propagandni minister dr. Milkovič je s člani svoje misije obiskal v Milanu dom Fascia. Po poklonit vi v svetišču padUn za revolucijo je obiskal uredništvo lista >Po-polo dTtalia«, kjer se je poklonil pred spomenikom Arnalda Mussolinija in obiskal ob spremstvu glavnega urednika dvorano »28. oktobra«. Danes je dr. Mitrovič odpotoval z letalom nazaj v Zagreb.
— Marconijeva znanstvena dela bo izdala v celoti kraljeva akademija Italije. Zbrana dela ne bodo *amo najvišja počastitev Marcomjevega genija, temveč tudi temeljit prispevek k zgodovini brezžične telegrafije in znanosti v zadnjih 50 letih.
— Otvoritev razstave starega napolitan-s^ega tiska. Kakor poroča Agit, bo otvor-jena konec tega meseca v Napoliju razstava starega tiska in risb iz 19. stoletja. Razstavo pripravlja zveza za turizem.
— Razvito zavarovalništvo v Italiji. Agencija Agit objavlja naslednje zanimive številke o obsegu zavarovanja, ki se zvaja izven okvira državnih zavarovalnih svodov. Na polju svobodnega zavarovanja deluje 119 podjetij, med temi 87 italijanskih in 32 inozemskih. Italijanska podjetja so v velik: večini delniške družbe. Opravljajo vse zavarovalne posle, bodisi neposredno ali pa s pozavarovanjem državnih po ljeti j.
— Trgovina s kolesnimi gumami. 7 i>top-niki večjih italijanskih tovarn za gume so na svojem sestanku sklenili sestaviti enoten cenik, po katerem bodo odslej prodajali gume za kolesa. Veletrgovcem bo dovoljeno preračunati enotnemu ceniku 20 odstotkov, cene na drobno pa bodo določene pozneje. V zvezi s tem bo izdan tudi pravilnik, ki bo urejal nabavo kolesarskih gum.
— ImsjH keijc v Brezovici, Ribnici in v Kočevju. Zvezni pori poveljnik je v spremstvu vladnega komisarja in šefa Zvezne upravne službe inspiciral predvčerajšnjim Brezovico, Ribnico in Kočevje. Pregledal je Zvezna podporna središča ter izdal v imenu Zveznega poveljnika navodila posebno glede kontrole cen, ustanovitve Do-polavorov in sekcij podeželskih gospodinj.
— Iz »Službenega usta«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 77 z dne 24. t, m. objavlja določitev časa za zatemnitev, prijavno obveznost in predpise o prodaji pnevmatik za kolesa, konec veljavnosti prometnih dovolil za motorna vozila, postavitev P«. 5tne hranilnice pod sekvester in imenovanje sekvestra ter postavitev novega sekvestra Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
— Dvanajst gimnazij v ljubljanski pokrajini. V letošnjem šolskem letu bo poslovalo v Ljubljanski pokrajini 12 gimnazij, od tega šest državnih realnih gimnazij v Ljubljani ter po ena v Novem mestu in Kočevju, državna klasična gimnazija v Ljubljani, škofijska klasična gimnazija bo odslej poslovala v Ljubljani, ter zasebni realni gimnaziji, ki jih v Ljubljani vzdržujeta mesto in uršulinski samostan. Mestna realna gimnazija ima letos le še osmi razred, uršuiinska pa prvih 7 razredov. Na vneta teli gimnazijah je vpisanih letos 4497 fantov in 3004 dekleta, skupaj torej 7501 učenec. Najmočnejša po številu učencev je I. moška realna gimnazija v Vegovi ulici, ki jih ima 1244, med njimi še 8 deklet. Sledi ji I. ženska realna gimnazija na Poljanah s 1092 učenkami. Klasična gimnazija v Ljubljani ima 932 učencev, med njimi 13 i deklet, II. moška realna gimnazija na Rakovniku 358, III. moška realna gimnazija za Bežigradom 6S8 in prav toliko v istem poslopju nameščena moška realna gimnazija. Na II. ženski realni gimnaziji (na učitiljišču in liceju) je vpisanih 910 učenk. Novomeška gimnazija šteje 476 dijakov in 229 dijakinj, kočevska pa 159 dijakov in 113 dijakinj.
— Glasbena akademija v Ljubljani. Sprejemni in popravni izpiti boao: v četrtek 25. t. m. violina, klavir in oigle; v petek 25. t. m. kompozicija, nauk o inštrumentih, oblikoslovje; v soboto 27. t. m. solo-petje, operna šola, v torek 30 t. m. glasbena zgodovina, metodika, estetika in drugo. Natančen razpored izpitov je razviden iz razglasa na oglasni deski zavoda.
— Zdravstvena avtokolona v Novem mestu. Zdravstvena avtokolona, ki s tolikim uspehom in v splošno zadovoljnost prebivalstva križari po Ljubljanski pokrajini, je v torek dopoldne prispela v Novo mesto. Začela je takoj z delom in že prvi dan pregledala veliko število šolske mladine, a tudi odraslih.
— Pomanjkanje stanovanj v Marlborn. Mariborski listi priobčujejo poziv političnega komisarja Knausa. naj prebivalstvo pomaga oblastem v prizadevanju za omi-ljenje stanovanjske stiske. Pozivajo se zlasti vsi Imetniki velikih stanovanj, naj oddajo na razpolago vse sobe, ki jih lahko pogrešajo. Taki lastniki stanovanj si bodo lahko najemnike izbrali sami.
— V Mariboru so umrle 54 let stara kuharica Alojzija Dvorak od Zg. Sv. Kungo-te. 36 let stara žena pekovskega mojstra Marija Pučko s Pobrežja, 391etna upoko-jenčeva žena Emilija Bitenc iz Maribora in 51 let stara žena železniškega uradnika Gabrijela Menih iz Maribora.
— Tovorni avto usmrtil dečka. Smrtna nesreča se je zgodila te dni v okolici Ptuja, Franc Veselic iz Ormoža je na cesti proti Ptuju prehitel s svojim tovornim avtomobilom neki kmečki voz. V tem trenutku je skočil izza voza 51etni deček Anton Zaplata. Prišel je pod kolesa tovornega avtomobila, ki so ga takoi usmrtila.
— Jubilej ustanovitelja hrvatske stenografije. Pred nekaj dnevi je v Zagrebu obhajal 901etnico rojstva prof. Mihajlo Vam-berger. ki je tako izpopolnil hrvatski ste-nografski sistem, da velja za njegovega ustanovitelja. Vamberger je po rodu Slovenec iz Spodnje Štajerske, služboval pa je ves čas na Hrvatskem, večinoma pri zagrebški deželni vladi. Njegov redki življenjski jubilej so zabeležili vsi hrvatski listi, ki so pri tej priliki podcrtavali nje-gove zasluge za razvoj hrvatske stenografije.
Obnovite naročnino!
— Velika džamija v Zagreba. Poročali
smo že, da bo Zagreb dobil velik muslimanski verski hram. V džamijo bodo preuredili dosedanji umetniški paviljon, ki ga bodo povečali in mu priključili tri vitke, po 45 m visoke minarete. Delo naglo napreduje in bo končano že v nekaj mesecih. Džamija se bo imenovala po poglavniku dr. Paveliču, ki je odredil njeno zgraditev.
— 50 smrtnih obsodb na Hrvatskem. * Piccolo« poroča iz Zagreba: Ministrstvo notranjih del je objavilo, u a je preiskava glede atentata na telefonsko centralo v Zagrebu ugotovila, da je pripravljalo med drugim ta atentat tudi 50 Židov in komunistov. Te Žide in komuniste je izredno sodišče obsodilo na smrt in je bila kazen 19. t. m. že izvršena. Z drugim razglasom je ministrstvo objavilo, da sta bila obsojena na smrt dva Ustaša, člana zaščitnih oddelkov, eden musliman, drugi pa katoličan, ker sta iz roparskih namenov ubila nekatere pravoslavne prebivalce.
— Vprašanje Dunava na dnevnem redu. Na Dunaju so se te dni zbrali člani posvetovalnega odbora za vprašanja Dunava. Seji je predsedoval nemški zastopnik, prisotni pa so bili tudi odposlanci Italije, Hrvatske. Bolgarije. Rumunije, Slovaške in Madžarske. Kakor poročajo listi, so posvetovanja potekla v duhu prijateljskega sodelovanja za čim boljši napredek skupnih interesov zastopanih Iržav v podunavskem prometu
Hrvatje se vračajo iz italijanskega ujetništva. Min. zunar. ih zadev nezavisne države Hrvatske je uktenilo vse potrebno za povratek hrvatskih državljanov, ki se nahajajo še v ujetn it v u v Italiji. Po naroČilu notranjega m.nistrstva vrši zdaj mestno poglavarstvo v Zagrebu popis vseh Zagrebčanov, o katerih je prispela vest, da se nahajajo v italijanskem ujetništvu. Od posredovanja so izv   ti oficirji, Žid je m Srbi
— Vojno škodo v Srbiji morajo prebivalci prijaviti oblastem do konca oktobra. Kasnejše prijave se bodo sprejemale le, ako bo zakasnitev zadostno upravičena. Napačne prijave se bodo kaznovale s strogimi kaznimi.
— Prodaja državnih tvornic svile v Banatu. V Banatu je več tvornic svile, ki so bile last jugoslovanske države. Država jih je prvotno upravljala sama. predlanskim pa je bila ustanovljena posebna priviiigi-rana družba, katere delnice sta prevzeli do polovice država in Drž. hipotekama banka. Ta družba je sedaj tvornice prodala za 1.000 000 din veliki nemški tekstilni družbi, sama pa bo za izkupiček zgradila novo tvornico pri Nišu.
Iz Ljstblprs
—lj Kopališče v Koleziji se rade. ednim orizovdlcem. ki jih je vsak dan dovolj, vedno bolj kaže v obliki, kakršno bo imelo, ko bo dogotovljeno. Dela so še vedno v polnem teku in jih pospešuje sedanje ugodno jesensko vreme. Veliki bazen je že skoraj ves zabetoniran, prav tako tudi manjši bazen. Dela se bodo nadaljevala, dokler ne bo pritisnil mraz, vendar ni mogoče, da bi bila že letos končana. Obnovili jih bodo takoj spomladi in takrat začeli graditi tudi kabine ter garderobe z omaricami. Ako ne nastopijo nepredvidene ovire, bo kopališče prihodnje leto že na razpolago kopalcem.
—lj Spremembe in dodatki v trgovinskem registru. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« od 24. septembra objavlja našle 1-nje spremembe v trgovinskem reg.stru. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 28. maja 1941, ki ga je potrdil sklep izrednega občnega zbora dne 17. junija 1941.. se je razdružiia družba z omejeno zavezo »Cen-tropapir«, katere sedež je bii v Ljubljani, podružnici pa je imela v Zagrebu in Beogradu. Vpis, izvršen 15. septembra, objavlja, da sta likvidatorja Dragan Gerbl, industrijski ravnatelj v Zagiebu, in Venčes'av Bizjak, tovarniški uradnik v Ljubljani. Likvidacijo bo podjetje izvedlo pod isto firmo s pristavkom »V likvidaciji«. Firmo podpisujeta likvidatorja skupno. — V.soki Ko-misarijat za Ljubljansko pokrajino je odobril avtobusnemu podjetju d. d. v Ljubljani »Jadran« naslednjo izpremembo družbenih pravil, ki je bila sprejeta na občnem zboru 7. junija 1941. Besedilo firme je odslej italijansko: »Saša«, Societa Adriatica S.rvlzi Automobilistici S. A. Lubiana«, slovensko pa: »Saša«, Jadransko avtobusno podjetje d. d., Ljubljana. Iz upravnega sveta družbe se izbrišejo Josip Ljubic, Kazimir Budna, Ernest Ružinski, Artur Klein in Dušan Plavšič, vpišejo pa se avtopodjetnik v Ljubljani in njegova soproga Marija in Josip Kraljic ter ravnatelj v Ljubljani Vladimir Starec.
DANES IN JUTRI
VESELI TEATER
Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.)
—lj Prijavite stanovanja in sobe! Ravnateljstvo Ljubljanskega veselejma je poslalo vsem imetnikom večjih stanovanj naslednjo prošnjo: Za čas Ljubljanskega vele-sejma. to je od 4. do 13. oktobra se predvideva ogromen naval obiskovalcev, ki pa žal ne bodo mogli biti sprejeti v že tako prenapolnjene hotele. Ker pa čast in korist mesta zahtevata, da obiskovalci odnesejo dober vtis ne samo od ljubljanske delavne naprednosti, ki bo razvidna iz velesejma, temveč tudi od njene gostoljubnosti, vas naprošamo, da ukrenete vse mogoče in nam pustite na razpolago eno izmel vaših soo vsaj za prvih 15 dni oktobra. Zavedajoč se vašega sodelovanja pri ogromnih pripravah, ki naj pokažejc vso ljubljansko usluž-nost, se vam že vnaprej zahvaljujemo ter vas vljudno prosimo, da pošljete potrebne podatke glede razpoložljivih sob (število postelj in njih račun za prenočišče) na upravo stanovanjskega urada ljubljanskega velesejma v Gledališki ulici 11. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. To prošnjo je podprl predsednikov namestnik ljubljanske mestne občine z nujno prošnjo  la bi se ji ugodilo
_lj  Sprehodi  po Golovcu,   Rožniku In
drugih gozdovih naše lepe okolice so sedaj o tem vremenu res užitek za vsakogar, ki vidi vse psano bogastvo najlepših barv. Mnogo je pa sedaj po naših gozdovih tudi sprehajalcev, ki hodijo tja nabirat zlasti gobe in tudi suhljad. kar je pa seveda prepovedano brez dovoljenja lastnikov gozdov. Zato naj taki sprehajalci ne pozabijo, da imajo mestni gozdni in poljski čuvaji sedaj z dovoljenjem Visokega Komisarja vedno
ljubljanski
kinematografi
Predstave ob 16. in 19. url
kino union telefon ZZ-Z1
PIlBi ts žfrljenja Studentov, o romantiki
mladih let, o ju besni
Študentka kemije
ELENA STUDENTESSA IN CHIMICA M. Renand.  C. B«ny. j. L. Bara nit f dr
KINO MATICA       TELEFON 22-41 Velik Ufin dokumentarni film
Vojna s sovjeti
Slike lz gigantske borbe na vzhodnem bojišču
ostro nabite puške in revolverje, ter zato spet opominjamo zlasti tatove poljskih pridelkov, sadja in drv na smrtno nevarnost, ki jim preti povsod in ob vsaki uri. Se po sebej pa opozarjamo starše, naj pazijo, da otroci ne bi šli rabutat sadja, ker poljski in gozdni čuvaji od daleč ne morejo med zelenjem ločiti otroka od odraslega človeka. Po Golovcu in Rožnku pa srečujemo še tudi druge grešnike, ki prav nič ne pazjo na to, da so spreholom namenjene samo poti ter je strogo prepovedano hoditi po travnikih ter delat: škodo po gozdovih. Seveda je prepovedana hoja tudi po zasebnih potih, ki se jim prav lahko ognemo, saj je na Golovcu dosti javnih poti. Otroci in sprehajalci naj pa sedaj po gozdovih posebno pazijo na ogenj, ki lahko napravi največjo škodo. Nikdo naj ne meče ikrog sebe š;bic ali ogorkov cigaret in cigar! Nikdo naj se ne pusti zapeljati, da bi v gozdu zakuril ogenj! Vsi lahkomiselni sprehajalci in obiskovale: r.aših gozdov naj se pri vsakem koraku zavedajo, da jih povsod zasleduje bistro oko oblasti! Z najmanjšim prestopkom lahko tvegate najhujše posledice.
—lj Pouk gitare. Interesenti, ki se zanimajo za učenje gitare, naj se prijavijo v času od 25. t. m. do 10. oktobra v pisarni Glasbene akademije. Gosposka ul. 8/1.
—lj Nesreče. Pri vožn;i s kolesom se je včeraj ponesrečila 39'etna delavka iz Velike Loke Marija Medvedova. Pri padcu si je poškodovala desno nogo v kolenu. — iOletna žena posestnika iz Dobrove Franja Dolenčeva :e prijela tako nerodno za rezilo kose, da se je urezala globoko v desno roko. — 61etna hči delavke iz Šmarja pri Ljubljani Ana Kadunčeva se je sukala okoli slamoreznice. Pri tem je prišla preblizu njenih nožev, ki so ji poškodovali pr-
ate desne roke. Vse tri ponesrečence so
sprejeli v splošno bolnico.
—lj V počastitev spomina namesto cvetja na grob pokojnemu sošolcu inž. Martinu Vraničarju je poklonil g. dr. France Zupan znesek L 150 socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala!
—lj Psico-jazbUarko, ki sliši na ime »cibac in ima ev. številko 1047 sem izgubil v torek zvečer okoli Narodnega doma. Najditelj naj jo proti nagradi odda pri Repiču, Rutarjeva 9.
—lj Poziv! Včeraj popoldne sem za trenutek položila ročno torbico na vodnjak v Zvezdi. Odnesli so mi jo štirje mladi dečki, ki so jih nekateri pasanti videli na begu in jih spoznali. Pozivam jih, naj mi torbico z gotovino in uhani takoj vrnejo v upravo »Slovenskega Naroda«, sicer jih bom prijavila oblastem. (420)
Proizvodnja volne na Hrvatskem
Po približnih računih na podlagi začasnih podatkov izgleda, da znaša število ovc na Hrvatskem približno eno tretjino števila, ki ga je posedovala bivša Jugoslavija, KaKor znano, je Jugoslavija imela 140.000 ovc. O kvaliteti volne, ki jo bo mogla pridelovati Hrvatska, niso na razpolago se točni podatki. Toda pogoji, v katerih se proizvodnja zaenkrat mora razvijati, dovoljujejo sklep, da bo pridelek povprečen. Agencija Agit pričakuje, da bo Hrvatska pridelala približno 4,000.000 kg volne. Bivša Jugoslavija je iz teh krajev izvažala precejšnje kol:čine volne v tujino. Hrvatska bržkone vsaj za bližnja leta ne bo mogla pro:zvesti toliko, da bi ji ostajalo preko domače potrebe
Izvoz javanskega sladkorja
izvoz javanskega sladkorja se zaradi pomanjkanja prometnih sredstev vedno bolj krči. Od 1. aprila 1940 do 1. marca 1941.
!
Ljubljana, 25. septembra. Vsi brezposelni, ki so pri Borzi dela v Ljubljani prijavljeni za Javna dela, se pozivajo, da se v petek 26. t, m. zglasijo pri navedenem orado zaradi zaposlitve.
je znašal izvoz 858.728 ton proti 1,306.626 tonam v enakem razdobju lanskega leta. Zaloge so znašale 1., marca letos 815.000 ton ali 13% več kakor pred letom dni. Največ javanskega sladkorja gre še vedno v Angleško Indijo, Kitajsko in Novo Zelandijo. Letošnji pridelek bo znašal okrog 1,870.000 ton.
Nazadovanje ameriške
Tonaža ameriškega trgovskega brod ov j a se je skrčila od začetka vojne za 16 odst. Amerika je izgubila 234 ladij s skupno tonažo 1,340.000 ton. Zdaj ima ameriška trgovska mornarica 1168 ladij s skupno tonažo 6,840.000 ton, d očim jih je imela v začetku vojne 1402 s skupno tonažo 8 milijonov 180.000 ton.
Praška domača mast
CISTI IN ZDRAVI KAVE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T R, d. št 2/41
SUHE DESKE JAVOROVE
in parjene bukove plohe za mizarje (30 kub. metrov) prodam. Šuštar, Ljubljana.
1576
Makulatur-ni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Pucciuijcva ul. 5
KLIŠEJE
? ENO  ^ . ; VECBAtVNE
!r:ini!r^TOnfln''^'pr'^niin!tf'WW!W^
SCIRDPPO GEROUMO PULIMO
DE PUR vri vo
Del   S AN G L E
SIRUP GEROUMO PAGLIAHO
CISTI KRI
FIRENZE
i Labiana presso d. d. Salu*      |       t Liuoliani prt d. cL Salu?
.i^mniriiiiiHiKK .,jH!iB«irii»ii!!::iWiiiinniJ!i!!!!r!;i!!:i:: u.iiiiBiti:iii*uB»min^«. i
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di
BUONI i elTESORO NOVENNALI 5%a PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO dl emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitalenominale, da versarsi sla in contanti che in cedole ammesse ln sotto-scrizlone.
PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4.800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizloni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, pre-sleduto dalla Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Presti« — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istltuto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco dl Napoli — Banco di Sleilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo dl Torino — Monte del Paschi dl Siena — Federazione Nazionale Fascista delle lasse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie I.ombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Bnnco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionall — Assicnrazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicura/.ioni di Milano — Societa Rcale Mutua Assicurazioni Torino — Rlunione Adriatica di Slcurta — La Fondiaria Compagnia di Assicnrazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degll Agenti di Cambio;
Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lom barda — Banco di Chlavarl e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda dl DD. * CC. — Banco S. Geminiauo e S. Prospero
— Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghl — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciauo — Banca Agricola Coinmerciaie, Reggu) Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuh — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Seila & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobl-liare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratcse — Banco Alto Milanese — Banca dl Calabrla;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
— Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industrla, Bolzano — Panoa Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte aile Federazloni di Categorla, nonehe gli Agenti di Cambio part.cipanti alla Compagnia Finanziaria degll Agenti dl Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
57« ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 Ur nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za
vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italla — Banco dl Napoli — Banco dl Sleilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte del Paschi dl Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*America e d'Italla — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionall — Asalcurazioni Generali dl Trieste — Compagnia di Assicurazlonl di Milano — Societa Beale Mutua Asalcurazioni Torino — Rlunione Adriatica dl Slcurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazlonl Firenze — Compagnia Finanziaria degll Agenti dl Cambio;
Banca Nazionale deli'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco dl Chlavarl e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda dl DD. & CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero
— Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghl — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Brcsciano — Banca Agricola Commerciale, Regglo Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella A CL, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobl-llare Plemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca dl Calabrla;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
— Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Val telil nese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industrla, Bolzano — Panca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, ban«nlkl In ljudske posojilnice, ki so včlanjene ▼ zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjal nični
agenti, Id so člani družbe »Compagnia Finanziaria degll Agenti di Cambio«.
8bm 1
»SLOTIN8II IVARODc,   l*Mt & »ptemtor* MMB,
Star.   v 21
Zadnji boji za popolno očiščenje zasedene vasi
Zemlja in značaj Fincev
Zelo se razlikujejo od vseh drugih evropskih narodov Prijaznost in poštenost — Neumorna delavnost
Ftad Imajo v svojem jeziku besedo, za katero ne vemo, kako bi jo prevedli. Prepričani smo, da bi to težko napravili tudi pripadniki drugih evropskih jezikov, ker se, kolikor vemo, v nobenem evropskem besednjaku ne nahaja odgovarjajoči izraz za finsko besedo i sisu«. Neki Finec je pomen besede >slsu« razložil takole: »Ne-kaj vedno boljšega«. Kljub temu nam pa pomen besede ni zaradi tega nič bolj jasen. Znan jezikoslovec je dejal o tej besedi, da pomeni tisto, kar imamo v svojem bitju metafizičnega in nam na pravi nemogoče mogoče. Neka finska žena je pa o »sisu« dejala, <la pomeni občutek, ki ga imamo v trenutkih največje nevarnosti.
Finska fe ena najmlajših držav na svetu. V nepolitično svetovno javnost jo je nekako uvedel sinihottCnl in zmagoviti tek slavnega finskega športnika Nurmija v antverpskem stadionu leta 1920. Tistega dne je prapor zmage, ki se je nahajal v rekah Nurmija, oznanjal svetu, da je porojena nova domovina med svobodnimi narodi, različna od tiste, ki jo je širši svet dotlej poznal.
Druga koristna stvar, ki se je zvedela o Finski po Nurmijevem teku, je bila zopet izredno presenetljiva. Finska je edina med dolžniki svet ovne vojne redno plačevala svoje dolgove. Ljudje so postajali nenadoma radovedni in želeli so spoznati, kakšna je ta Izvirna dežela, ki zmaguje na najtežjih tekmah na olimpijadah in plačuje brez obotavljanja svoje dolgove. Spoznavali so lepote finskih jezer, brezove gozdove, kot sneg bele zgradbe finskih mest, se navduševali za ljudske pesmi in Finska je postajala bolj in bolj znana po vsem svetu.
Finci so zelo različni od vseh ostalih Evropcev. Celo s svojim najožjim zemljepisnim sorodnikom, s Švedom, ima Finec 1 zelo malo skupnega. V njegovem značaju je nekaj, kar spominja na finske gozdove, na zemljo, ki je ni mogoče obdelati, na vetrove skrajnega severa, na poletne bele noči In na rdeče hiše finske pokrajine.
Omenili smo zemljo, ki je nI mogoče obdelati. Taka se namreč v resniei zdi, kajti narava tam zgoraj ne daje svojih sadežev »v zameno za zaljubljene besede«, kakor na pr. na Danskem. Na Finskem so navajeni pridobivati in pridelovati vse s trdim delom. Narava ima mnogo sličnih potez s Finci. Ta trda poteza v značaju Finca ni v nasprotju z njegovo vljudnostjo, saj je znano, da usmiljenje nikdar ne škoduje človeku, razen v primeru, če se smilimo sami sebi.
V finskih mestih nihče nikoli ne pomisli na to. da bi zaklenil hišna vrata. Nepisani zakon severa ukazuje, da morajo biti vrata hiš vedno odprta, kajti razlika med zaprtimi in odprtimi vrati bi mogla značiti smrt popotnika, ki bi bil ogrožen od mraza in snežnega viharja.
Resnična je tale zgodbica: Neki prebivalec Helsinkov je na sprehodu v gozdu izgubil denarnico, ki mu je bila zelo pri srcu. Ko je naslednji dan šel skozi isti gozd. je našel denarnico pribito na neko drevo! Manjkalo ni v njej prav nič denarja.
Kako vzgaja finska vodilna plast svoje sinove ? Na to vprašanje je vprašana izobražena mati odgovorila: Nikdar ne bi dovolila, da bi imeli moji sinovi svoje teniške prostore, tenis morejo igrati v šoli. Finski otroci boljših družin morajo vstajati vsako jutro ob sedmih in v času svojih poletnih počitnic delati na polju do večera. Delo utrdi njihove mišice, poleg tega pa dobijo vpogled v kmečko življenje in miselnost. In kmetje tvorijo veliko večino vse Finske. Na vprašanje ali njeni otroci v resnici nimajo nikoli pravih počitnic, je gospa odgovorila: O da, moj najstarejši sin, ki ima 19 let, je prav sedaj na počitnicah. Pomaga graditi utrdbe na meji proti Rusiji.
Na Finskem ni navada, da bi se ljudje veliko širokoustili. Samo ena stvar jih raz-vname: njihova domovina. Domovina, to je prava religija vseh Fincev. Vsem tem ljudem skrajnega severa pa je skupna še ena poteza: neukrotljiva težnja do samo-vzgoje. želijo živeti v miru sami s seboj in z drugimi. Nesrečo prenašajo z neporuš-Ijrvim mirom, toda ko pride pravi trenutek, ga znajo dodobra izkoristiti.
V Carigradu pogorelo nad sto hiš
V noči na ponedeljek je v Carigradu izbruhnil velik požar, ki ;e povzročil ogromno škodo. Požar je zajel mestni okraj Fa-ner in se je naglo širil zaradi močnega severovzhodnika, posebno, ker so skoro vse hiše tega okraja zgrajene še iz lesa. Pogoreli sta dve majhni mošeji in preko 100 stanovanjskih hiš. Pri požaru je doletela smrt nekega muezina, nad 500 oseb pa je ostalo brez strehe.
Močno je poškodovano tudi poslopje grškega patriarhata. Uničeni so velik del cerkve, sejna dvorana sv. sinoda in slavnostna jedilnica. Pogorele so v soseščini tudi hiše cerkvenih oblastev. Med gašenjem požara je bila povzročena velika škoda staremu arhivu, zakladnici in shrambam, v katerih so se nuhajale dragocene cerkvene posode in oblačila. V pisarniških prostorih so zgoreli vsi akti in dokumenti do leta 1923. Vzrok požara je verjetno kratek stik v poslopju grškega patriarhata.
64 let v postelj
Italijanski listi opsujejo te dni v podrobnostih življenje starke Elizabete Qun-liu iz bližine Viareggia. ki ji je sedaj 95 let, od katerih pa jih je 64 prebila v postelji. Ko ji je bilo 18 let, jo je zagrabila huda mrzlica s komplikacijami, ki znanstveno niso še povsem pojasnjene. Bolehala je dolga leta, dokler ni končno kmalu po dovršenem 30. letu starosti obležala v postelji, iz katere se do danes ni več dvignila.
Listi pišejo, da se je Elizabeta že od vsega začetka vdano predala svoji usodi im da je ves ta čas mirno prenašala svojo bol
ki jo js
pravi, da se starka še vedno dobro počuti, da ima apetit in da uživa najrazličnejšo hrano, čeprav je že brez zob. Medtem ko ae je do pred nekaj leti lahko še dvigala ▼ postelji v sedeč položaj in je rada plet-la, je sedaj navezana samo na vodoravno lega Vid in sluh sta ji nekoliko opešala, toda spomin in vedrost sta ji ostala. 2e nekaj časa sem je njena hiša zatočišče raznih poboinih oseb, a obiskal jo je tudi škof iz Locce.
Riskirana stava
»Poročil bom prvo žensko, ki jo bom srečal na Portugalskem« — tako se je zaklel v družbi svojih prijateljev pred nekaj meseci Robert Blair, doma iz Južne Amerike. Ta stava je vzbudila veliko pozornost že v njegovi domovini, kjer se je nekega dne zbrala večja družba pri razgovoru o ženskah. Robert Blair jc tedaj tožd svojim prijateljem o svoji izvoljenki. ki da ga zavrača in da noče slišati o njegovi ljubezni. Blair je odi zelo potrt, toda eden izmed prijateljev ga je opogumljal, češ da je še mnogo žensk na svetu. Končno je Blaira minila potrtost in je svojim prijateljem celo izjavil, da bo poročil prvo žensko, ki jo bo srečal na Portugalskem, kamor se namerava podati. S prijatelji je stavil v ta namen ogromen denarni znesek. *
Ko je Blair pred kratkim prišel v portugalsko luko O por to in si pri carinskem pregledu zaradi neznanja portugalščine ni znal pomagati, je iskal z očmi osebo, ki bi mu mogla pomagati. Tedaj se mu je portugalsko dekle, ki je bilo v bližini, ponu lilo za tolmača. Po opravljenih formalnostih je Blair takoj zaprosil gospodično za roko. Ta se je najprej pomišljala, po dveh dneh Da se je odloč:la za poroko. Tako je Blair svojo stavo dobil.
Koncert na dveh klavirjih
Pianistki Marta Osterčeva in Silva Hra-ftovčeva, ki sta se v obliki koncertiranja na dveh klavirjih predstavili že v lanski sezoni, sta tudi letos v okvirju Glasbene Matice ljubljanske priredili te vrste koncert in na njem izvajali dela Bacha, Knorra, Busonija in Arenskega. Izmed vsega sporeda so zanimale najbolj Bachova formalno čista in precima >Sonata v g-duru«, dalje >Mozartov koncertni duo« v Busoni-jevi priredbi in Arenskega duhovit eiklus skladb (Silhuete, Učenjak, Koketa, Harle-kin. Sanjač, Plesalka). Knorrove ^Varijacije in fugo na rusko narodno pesem« (.znano in gradilnih možnosti obilno >Ej uh-njem«) smo sicer pričakovali z velikim zanimanjem, vendar ne nudi ničesar nadpovprečnega; variacije, ki često povsem zabrišejo značaj in potek teme, se razpletajo dolgočasno in ne dovolj duhovito, da bi mogel človek v njih zaslutiti tisto globino, ki bi odgovarjala čustveno bogati razsežnosti navedene pesmi.
Izvedba sama je predstavljala v bistvu iste probleme, ki sem jih navajal že o priliki lanskega koncerta omenjenih izvajalk. Pre Ivsem je zaradi načina postavitve klavirjev nemogoče doseči pravo in nujno ritmično preciznost, zlasti v zadržanih in pospešenih tempih; podobno je težko doseči intenzitetno ravnovesje obeh pianistk, ki sta v poslušanju iz akustično-prostornih ozirov navezam vsaka na sebe ter prilagojevanje v tem pogledu in iz istih razlogov ne more doseči polnega izravnanja. Nedvomno je problem tudi v interpretaciji, ki pri dveh doživljajočih  bitjih,  prav  gotovo različnih
po načinu, kakor tudi po intenziteti doživljanja, ne more biti ena in ista, kar seveda vpliva na \mrasanje skladnosti obeh interpretacij ter dopušča možnost, da preide interpretacijski moment v ozadje in se po i redi fomialno-tehručnemu.
Kljub vsem, pravkar navedenim činiteljem, ki so bili v izvedbi včerajšnjega koncerta vsekakor pomembni, pa sem imel vtis, da sta Osterčeva in Hrašovčeva, ki kot in-dividuami, solistični pianistki razpolagata vsaka s sebi lastno kvaliteto, dosegli v skupnosti višjo stopnjo kot pri poslednjem koncertu. To velja posebej za skladbi Busonija in Arenskega, v katerih sta bili ritmično, intenzitetno in interpretacijski najbolj in zelo lepo umerjeni, uravnovešeni ter sta ju predstavili v dojemljivi, kvalitetni obliki. Slično višino sta dosegli v drugem stavku Bachove ^Sonate (Temio di Mi-nuetto) in v fugi Knorrove skladbe, manj pa v Allegru pvve in v variacijah druge skladbe, kjer so zlasti hitri tempi ovirali estetsko vzporednost njunega izvajanja.
Na temelju primerjave obeh njunih koncertov sklepam, da bo naialjnje sodelovanje omogočilo umetnicama vedno večje vsebinsko in formalno vživljanjc, kar bo kajpada dvigalo enotnost izvajanja, s t era pa tudi kvaliteto. 2e včerajšnji koncert Osterčeve in Hrašovčcve, ki ga je Občinstvo sprejelo s priznanjem in je bil zanimiv muzikalni dogodek našega kulturnega življe-nja. potrjuje to misel in obeta v bodočnosti ob kvalitetnih sporedih prav zanimive reproduktivne prikaze.
ed.—
Šola stoletniksv
V ameriškem mestu Oklahoma City že dolgo časa deluje tako zvana izšola za starejše osebe«, v katero se sprejemajo kot j-učenci« samo osebe, ki so nad 70 let stare. Doslej je bilo \misanih učencev in učenk ze okoli 900. Najstarejši učenec ima 101 leto, najstarejša učenka pa celo 102 leti. Nad 300 učencev ima nad 80 let, 40 učencev pa nad 90 let. Namen šole je, da poučuje z razvedrili. Ti stari učenci in učenke čitajo, pišejo, delajo, se zabavajo, pohajajo v gledališče itd. samo zato, da se v svoji starosti ne bi čutili nepotrebne ali nekoristne. Volilo šole je: »Vsakemu svojo zaposlitev!« Uspehi šole so prav v tem pogledu presenetljivi. Tako je izjavila starka, ki ima na g-rbi že 97 let in ki je vpisana skupno s svojim   3 malim«   sinkom,   ki   šteje   75 let,
da se ji zdi ko da bi začela živeti sedaj novo življenje ...
štev.lo v Nemčiji zaposlenih vojnih ujetnikov
Kakor poroča beograjska »Donauzei-tung«, je nemški državni tajnik dr. Sirup povedal v neki svoji izjavi, da je sedaj v !Nemčiji poleg večjega števila domačih moških delovnih moči in večjega števila pritegnjenih ženskih moči zaposlenih tudi mnogo delavcev iz tujine, število teh delavcev znaša 1.7 milijona. K uspevanju nemškega gospodarstva pa doprinašajo tudi vojni ujetniki, ki so zaposleni v nemškem gospodarstvu. Teh je sedaj še 1.5 milijona. Pomožno sredstvo za ureditev vojnega dela sta omejitev možnosti spremembe delovnega kraja in pa delovna dolžnost.
Iz Vasilffce je postal Vasilij
Bolgarski listi poročajo zopet o primeru, ko se je mlado dekle izpremenilo v fanta. 191etna Vasiljka N. iz vzhodno-bol-garskega mesteca Razgrada je kazala že več let sem tipične moške znake. Za njo so se začeli zanimati zdravniki ter jo spravili v sofijsko kliniko. Tam so jo operirali in po nekaj tednih je Vasiljka zapustila kliniko v moški obleki in z moškim imenom Vasilj.
Prvi uspehi razstave gob
Ljubljančani zdaj z večjim zaupanjem kupujejo gafc,
SPREGLEDAL. JIH JE
Berlinski zdravnik dr. Helm je bil nekoč poklican k starejši gospe. Mimogrede je zvedel, da je brez otrok in zelo bogata. Ko je prišel k njeni postelji je tam našel zbrano številno sorodstvo, ki je napeto pričakovalo, kaj bo povedal.
Po končani preiskavi je eden izmed sorodnikov sledil zdravniku v sosedno sobo in ga je s plašnim glasom vprašal:
»Gospod tajni svetnik, kako je?«
Heim mu je z resnim obrazom odvrnil: »Najboljše bo, da obziro^ pripravite ostale člane družine. Moja današnja preiskava je dognala, da bo bolnica kmalu zopet ozdravela.«
Ljubljana, 24. septembra.
Prvi uspehi razstave gob so se na živilskem trgu pokazali že prve dni, odkar je na semenišču ob prodajalkah gob omar" ca z najraznovrstnejsinn Sobami, niib irrt_ni in opisi, zlasti pa z označbo, katera goba je užitna ali neužitna. Nabiralke m) prinesle na tre tudi že več vn>t gob, ko so prej nosile samo jurčke. Psičke in medvedove tačke ali parkeljce
V torek je bilo na trgu že 14 vrst gob. Jurčkov je bilo zelo mal<\ ker letos menda za sedaj ni letina zanje, lisičk je že malo, zato je pa še vedno zelo veliko rumene grive, kakor botanik ;menuje medvedove tačke ali parkeljce. Dosti je bilo tudi rumenih in rjavih ježkov, ki jim jc pod klobukom treba odtrgati bodice. Čeorav je cena lisičkam, rumenim grivam ali medvedovim tačkam ter rumenemu in rjavemu ježku niiaksim i na na na 1 L. za liter, vendar oo te gobe nabiralke rade prodajale ceneje, ker jih je *edaj dosti po gozdovih. L4ter užitnih sirovk in maslenk je maksimiran na 2 L. ter je bilo tudi teh gob že precej na trgu. Poleg jurčkov so gospodinje najrajši kupovale lepe čebularje in lijakarje. prav teko pa tudi turke. Te tri vrste so maksimirane na 4 L. kilogram Enako vrednost ;majo tudi brezovi goban:, ki smo jih že precej videli na trgu. Glede užitnosti spada v to vrsto skoraj tudi kozja noga, ki ji pravijo rudi kozji parkeljci, na trgu jo pa prodajajo b popolnoma napačnim :m-enorn »črni mav-roh«. S pomladanskimi mevrohi nima ta goba nobene podobnosti, zato jo pa pravilno imenujemo »kozja noga«. Celo črno mrtvaško trobento so prinesli na trg in jo tudi prodali. Pravilno so jo prodajali po isti cen' kakor lisičke, grive in ježke, vendar pa moramo gospodinje opozoriti, da morajo biti mrtvaška trobenta, lisičke, rumene trobente in druge mehke, nežne gobe še mlade in sveže, da so dobre. Starih gob sploh ne kupujte! Na trgu so se pojavile tudi že štorovke in cigani, k5 imajo za pre hrano večjo vrednost kakor navadne lisičke in grive ter ježki, vendar pa ne dosegajo turkov, čebularjev, lijakarjev in brezovega gobana.
Organi tržnega urada, ki vsako dopoldne z g. Begom na čedu večkrat pregledajo ^pe na trg prinesene gobe, doslej še niso našli strupenih aH. drugače zdravju škodljivih gob, pač pa so izločili rjavo mlečnico. ki jc pa silo užitna goba, če jo najprej prekuhamo in odi i jemo vodo, nato pa šele pripravimo za jed. Ker bi bi'La pa pri rej slabi gobi mogoča zamenjava, je b^la odstranjena s trga, čeprav ni strupena. Spet pa moramo ponoviti, da gob ne smemo pogrevati, prav tako pa ne smemo gobjih jedi pustiti na primer od kosila do večerje, ker take gobe nekaterim škodujejo, drugim pa spet ne. Še posebno pa opominjamo gospodinje, naj nabranih gob nikdar ne puste čakati na kuho nad 24 ur. Tako kakor za druge gobe, velja to tudi za jurčke in sploh za vse gobe, da so dobre le sveze pripra\'ljene. Odtrgana goba naj nerazrezana nikdar ne leži nad 24 ur, ker po tem času vsaka goba
postane zdravju škodijiva. čeprav ni strupena.
Na novo so bile v omarici m zs ti vi jene tri vrste gob. KlopčičiTstu kolobarnica na\. raste ob robovih gozdov v več i h kk>| 5 a!i skupinah. Prav tako ra&fte tudi n:. ' a tretja goba je tra\rmški kuknutk. Klopči-často kolobarnico in mi'ko prinašajo na ljubljanski trg z drugimi je&enakinv, sivka-stimi kolobarnica mi pod skupn:m imern DO si\'ke. Vse sivke so dobre gobe n prav primerne tudi za vlaganje. Kar se pa travniškega kukmaka t*če, spada v vrsto u.\-' h najbo-lj žlahtnih ^;.b ter se po svojem okusu in vredm/vti z uspehom men z pir-ćk<»m in karžclin<'m (>ci hudo Str ipenega kukmaka travniški kuk mak prav lahko ločimo, ker ima žlahtni kukmak listt*»č<e 1 klobukom v mladosti nežno rožnate, pozneje pa čokoladno rjave in v starosti popolnoma črne. a strupeni kukmak .m i \ . .. . > bele lističe pod klobukom.
Gospodinje   naj   1e   pridno  posegajo po
gobah, saj jih bo vscik dan več na trgu in vsak dan bodo tudi cenejše, ker bodo nabiralke seduj, ko bodo poznale mnogo več" vrst gob, lahko rudi več gob nabrale ter s tem več zasluzile kot s samim nabiranjem jurčkov. Potreben bi bil sicer blago i i topel ddek. ki bi izpodbodcl gobe k rasti, vendar se pa tudi za same gobe še tako koristnemu dežju radi odrečemo r^aradi drugih poljskih pridelkov. Vse prodajalke g< b morajo na trgu imeti srvoje blati> oat in vidno označeno s cenami, siccT jim bo blago zaplenjeno- V splošnem pa lahko trdimo, da je Ljubljana, odkar imamo sta!l-no razstavo gob na trgu, začela z večjim veseljem kupovati gobe ter so e»e prav zelo pomnožili tud: gobarji. Mestni tržni urad je torej s to potrebno razstavo d^KScgel v nekaj dneh večji uspeh, kakor je prič.1 k- - al.
Radio Ljubljana
Četrtek, 55. septembra
- 12.30: Vesti v slovenščini.
— 12.45: Simfonska glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Adamičev orkester in njegovi solisti.
— 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert v izmenjavi z Nemčijo. — 14.45: Vesti v slovenščini. —17.15: Orkestralna glasba pod vodstvom Draga, Marija Sljanca. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40: Zbor pesmi v izvedbi orkestra Cetra pod vodstvom Barsizze. — 21.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Draga Marija šijanca s soJelovanjem mezzosoprahke Elze Karlov če ve in tenorja Ivana Franci a. — 21.50: Predavanje v slovenščini. (— 22: Orkestralna glasba pod vodstvom Ariandija, v odmoru zanimivosti v slovenščini. — 22.45: Vesti v slovenščini.
PR0KL£?S7V0
35
DEMANTA
Roman.
K sreči je jelo znova deževati in na obali ni bilo žive duše.
Tik pred poldnem sem se zelo ustrašil. Dva moža sumljive zunanjosti sta prišla na krov, češ da bi rada govorila z kapitanom. Končno sta odšla in to sta bila edina gosta, ki smo ju imeli na >Good Staru«.
Lahko si misHte, da Manzana ni bil miren v med-krovu. Večkrat je pomoli! od tod glavo skozi odprtino, da bi se prepričal, če sem še na krovu.
Kapitan je to opazil.
Srdito je zamahnil z roko, rotem je pa poklical svojega pomočnika in mu nekaj zapovedal. Kmalu se je pojavil Manzana na krovu v spremstvu mornarja, ki ga je molče odvedel k mostičku in ga 8 kretnjo pozval, naj zapusti ladjo.
Manzana, ki ni hotel oditi brez mene, je odločno protestiral in me z obupnim glasom klical, toda meni še na misel na prišlo odzvati se mu.
Kapitanov pomočnik je končno pahnil Manzano z ladje in ko je bil moj pajdaš že na obali, sta dva mornarja dvignila mostiček.
Skrit za dimnikom sem videl, kako je Manzana yes obupan mahal z rokami in skakal po obali. Več-
krat si je nastavil roke na usta in na ves glas zakričal :
—Pipe! Edgar Pipe! Saj dobro veste, da se ne moreva tako ločiti. Spomnite se najine pogodbe. Vaše početje je podlo. Pazite se!
»Good Star« se je ta čas že za gu gala in brnenje njenih vijakov je zaglušilo krike mojega pajdaša. Videl sem Manzano. ki je še vedno krilil z rokami v dežju, toda počasi je postajala njegova postava vedno manjša in končno se je videla samo še majhna, črna groteskna in poskakujoča silhueta.
Naključje mi je bilo torej še enkrat naklonjeno.
Pet dni sem iskal sredstvo, s katerim bi se od-križal nadležne propalice, tega neznosnega Manzane, ki me je samo kompromitiral. Kapitan ^Good Stara« je pa z eno samo kretnjo opravil to delo in me rešil nevarnosti. Lahko si mislite, kako hvaležen sem mu bil.
Vendar sem se pa zavedal, da moj položaj še vedno ni zavidanja vreden. Slutil sem, da Manzana ni tako neumen, da bi me kratkomalo pustil iz svojih krempljev. Imel je dovolj možnosti najti me zopet v Havru ali pa v Angliji. Če bi me pa ne našel tam, bi me poiskal pač kje drugje. Vprašanje je bilo samo, kako naj bi prišel mož do denarja, da bi plačal vožnjo.
»Good Star« je imela ugodno vožnjo v Anglijo. Bila je solidna ladja najnovejšega tipa, ki je lahko plula na odprtem morju s hitrostjo 15 vozlov na uro. Ko smo prispeli v Villeguere. je prišel na našo ladjo
vodnik in vodil je nas med peščinami, ki segajo na Seini tja do njenega izliva.
Ko sem opravil svoje delo v podkrovu, kjer sem pomagal nakladati tovor, sem odšel v kuhinjo. S kapitanom sva se bila domenila, da bom nadomesto-val kuharja. Bilo je prvič v mojem življenju, da sem opravljal to delo. Toda šlo je še nekam dobro. Mornarji so bili v splošnem zadovoljni s tem, kar sem jim skuhal.
Kaj se je tistega dne popilo na krovu »Good Stara«, tega si ni mogoče misliti Toda popivanje je šlo brez izgredov. Posadka »Good Starat je bila tistega dne bolj zidane volje, kakor običajno.
Ko smo zopet odpluli na širno morje, je začela »Good Star« pošteno plesati« in takoj me je napadla morska bolezen. Mučila me je tako, da se skoraj ničesar ne sporninjam s poti. Spominjam se samo, da sta me kapitan in njegov pomočnik zmerjala in celo brcala, tako sta bila jezna, da je ostala ladja brez kuharja. Bil sem ves izčrpan, vendar sem pa večkrat otipal žep, v katerem sem imel demant.
Ko smo slednjič pripluli na Temzo, sem si toliko opomogel, da sem se lahko opravičil kapitanu. Toda dober vtis, ki sem ga bfl napravil nanj v začetku vožnje, je bil izginil. V njegovih očeh sem bil samo še smešno bitje, nekakšna nadležna lutka. Kapitan mi je z osornim glasom sporočil, da mi bo odtrgal od plače funt šterlingov. Delal sem se silno potrtega, toda v resnici sem se temu smejal, saj sem imel v žepu denarnico pastorja Pattersona, Na drugi strani sem bil pa vesel, da sem se bil odkrižal Man-
zane in zavezništva z njim, ki sem ga bil moral skleniti. Življenje brez njega se mi je zdelo prijetnejše.
Manzana pa je moral imeti ta čas čisto drugačne občutke. V duhu sem ga videl, kako teka po ulicah Rouena in priznam, da se mi ni prav nič smilil.
Čeprav sem si prizadeval, da bi se pošteno pomiril, me je vendar obhajal strah, ki se ga nisem mogel iznebiti. Kaj če bi se dal Manzana prijeti? — sem pomislil nehote. Kdo ve, dali ga že niso aretirali. Ce se je to zgodilo, sem pač lahko pričakoval, da bo tudi meni predla trda. Manzana me bo izdal in aretiran bom, čim stopim na angleška tla.
Opazil sem, da je imela »Good Star« radijsko postajo in da je sprejela več brezžičnih brzojavk, odkar smo bili odpluli iz Rouena. Vedel sem, da ne bom miren, dokler ne bom imel mostička »Gooda Stara« za seboj. Zato ni čuda, da sem nestrpno čakal, kdaj napoči ta trenutek.
Končno je napočil.
»Good Star« je pristala ob obali, v bazenu Sv. Katarine pri Towerskem mostu in takoj smo pričeH iztovarjati blago.
Noben policaj me ni pričakoval v pristanišču. Če je hotel Manzana obvestiti policijo o mojem prihodu v London, je storil to najbrže prepozno. Zdaj sem bil v svoji domovini, imel sem precej denarja v žepu in lahko sem počel, kar sem hotel. Nobene ovire ni bilo več na moji poti na Holandsko, kjer bi lahko prodal ukradeni demant.
■ Ml