Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 21 (9326) TRST, nedelja, 25. januarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tàskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši., od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Mesto manjšinskega gospodarstva v novi stvarnosti NEVARNO ZAVLAČEVANJE VLADNE KRIZE V SEDANJEM RESNEM POLOŽAJU O ocialna, politična in kultur-na neenakopravnost ter gospodarska podrejenost sta osnovni posledici dolgoletnega asimilacijskega pritiska, kateremu je sistematično podvržena slovenska skupnost v zamejstvu. Prisila, ki jo ižvaja večinski narod od časov fašistične strahovlade pa do današnjega dne na gospodarskem področju, sili posameznika v gospodarsko in socialno podrejenost, slovenski nacionalni skupnosti pa onemogoča vsakršen razvoj. Izhajajoč iz teh osnovnih predpostavk, ter iz dejstva, da je gospodarska odvisnost od večinskega naroda eden od primarnih raznarodovalnih dejavnikov, ki neizprosno vodijo v asimilacijo, je posvet Glavnega odbora SKGZ o gospodarskih vprašanjih preteklo soboto podrobno začrtal osnovna izhodišča in principe razvoja gospodarske politike slovenske nacionalne skupnosti v Italiji. Podpisani sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, stalnost in odprtost meja, gospodarski interesi na tem prostoru, novo vzdušje med sosednjima republikama, potrjuje, da smo danes na važni prelomnici svojega razvoja. V tej luči novih mednarodnih odnosov ter v novih perspektivah širokega političnega in gospodarskega prostora, ki se nam danes odpira, je potrebno, da se bolj kot kdajkoli prej pojavljamo, kot soustvarjalec razvoja in napredka na področju kjer živimo. To pomeni, da se moramo na gospodarskem področju pojavljati kot subjekt, kot nosilec lastnih specifičnih interesov, ki so enakovredni interesom drugih družbenih skupnosti. Zato, da to dosežemo je predvsem potrebno, da ob podpori vseh naprednih in demokratičnih sil matične domovine, kot skupnost zahtevamo in si zagotovimo možnost' soodločanja pri izbirah na vseh ravneh in pri vseh odločitvah družbenega in gospo-* darskega razvoja ozemlja na katerem živimo. Posvet je še posebej poudaril potrebo po uveljavljanju vloge subjekta tudi navznoter, v lastni nacionalni skupnosti. Pri nas samih, v naših organizacijskih sposobnostih, v našem gospodarskem potencialu se odraža življenjska sila in sposobnost manjšine, da zaustavi pritisk raznarodovalnih sil večinskega naroda. Novo obdobje nam narekuje tudi novo vsebino in drugačne oblike dela, ki vodijo predvsem v večjo specializacijo in v višjo strokovnost naših gospodarskih struktur, kakor tudi v večjo pripravljenost in izobrazbo strokovnih kadrov. Slovenske strokovne gospodarske organizacije so prve poklicane, da zaščitijo slovenski gospodarski po tencial ter da ustvarijo nove mož nosti pravičnejšega socialnega razvoja in enakopravnega gospodarskega uveljavljanja slovenskega človeka. Obramba pred odtujevanjem slovenske zemlje, pred nasilnim spreminjanjem strnjenosti etničnega ozemlja; skrb za uveljavljanje naših tradicionalnih go spodarskih dejavnosti, kot so kmetijstvo, obrt, gostinstvo, mala industrija, mednarodna in domača trgovina, bančništvo, storitve' in podobno; usmerjanje in usposabljanje slovenskih strokovnih kadrov, vse to narekuje večjo organizacijsko prodornost, večjo polarizacij-sko moč naše osrednje organizacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze, kakor tudi njenih članic, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko. Operativna sposobnost strokov nih organizacij se mora teritorialno raširiti na vse področje naše dežele, zaobjeti mora tržaško, go-riško in videmsko pokrajino kot enotno, gospodarsko celovito ozemlje. Na ta način bo slovenski gospodarski potencial imel večje možnosti razmaha in krepitve, kar bo ustvarjalo nova delovna mesta tudi za slovenske izseljence. Vsebinsko se morajo slovenske gospodarske strukture v vseh panogah prilagoditi novo nastalim spremembam in začrtanim potre-bam gospodarskega razvoja naše skupnosti; posebej v iskanju novih oblik povezovanja slovenskih go-sPodarstvepikov, kakor tudi novih oblik uveljavljanja manjšinskega gospodarstva pri vključevanju v deželno gospodarstvo ter pri pove-zovanju tega s širšim prostorom slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, Da dosežemo vsebinsko in organizacijsko prodornost naših strokovnih struktur je potrebno, da u-stvarimo pogoje in možnosti, da se strokovno in vsestransko okrepijo in tako usposobijo za potrebno vlogo usmerjevalca in povezovalca interesov naše narodnostne skupnosti na področju družbeno gospodarskega razvoja prostora, ki nas obdaja. Ob ugotovitvi, da se je omenjeni proces gospodarskega uveljavljanja naše skupnosti že sprožil, je na koncu potrebno poudariti, da moramo kot skupnost aktivno delovati pri spremembah političnega odnosa do nas kot subjekta, in v tej borbi uporabiti vse sile, od mobilizacije javnega mnenja, do konkretnega akcijskega vključevanja pozitivnih sil v družbi, da zagotovimo slovenski gospodarski kompo nenti mesto,. ki, ji pripada. VITO SVETINA V PONEDELJEK V ATENAH Socialistično vodstvo je soglasno zavrnilo Konferenca balkanskih držav Morov predlog za sestavo vlade KD-PSI-PRI ^ gospodarsko sodelovanje Moro je danes predlagal socialdemokratom in republikancem sestavo vlade KD-PSDI-PRI - Demokristjani hočejo doseči enobarvno vlado? RIM, 24. — Vodstvo socialistične stranke je na današnji seji soglasno zavrnilo predlog poverjenega predsednika Mora za sestavo nove vlade KD - PSI - PRI. De Martino je takoj obvestil Mora o sklepu vodstva stranke. Moro je takoj nato povabil k sebi najprej socialdemokrate in nato republikance ter jim predlagal sestavo vlade KD -PSD! - PRI, ne da bi se poprej o tem sploh kaj posvetoval s socialisti, s katerimi je do sedaj ves čas krize vodil pogovore. Zakaj so socialisti zavrnili Mo- rov predlog je jasno rečeno v kratkem sporočilu, ki so ga objavili po seji vodstva. V njem vodstvo PSI ugotavlja, da je predlog o sestavi vlade KD - PSI - PRI neprimeren in ne ustreza političnim potrebam, ki so jih nakazali socialisti za neposredno udeležbo PSI v vladni odgovornosti. Vodstvo PSI je ugotovilo, da je ta predlog celo v nasprotju z utemeljitvijo, s katero so sociabsti sprožili vladno krizo, ker ne nakazuje nobene spremembe gospodarske politike, kakor tudi ne u-krepov, ki jih je vlada sprejela 23. decembra. Vodstvo PSI poudarja, da bi resnost položaja zahtevala zdru žitev vseh demokratičnih sil brez zapiranja na levo. To je bilo ne mogoče uresničiti zaradi nasprotovanja krščanske demokracije. Zato vodstvo PSI ugotavlja, da je krščanska demokracija zavrni la tudi možnost sestave vlade med KD in PSI. Upoštevajoč to negativno stališče, pravi vodstvo ,PSI, je naloga krščanske demokracije, da v najkrajšem času predlaga rešitev krize. Ta predlog bodo socialisti avtonomno ocenili upoštevajoč resen položaj v državi in možnost, da se omogoči sestava nove vla- Vodstvo socialistične stranke se je včeraj dopoldne sestalo in soglasno zavrnilo Morov predlog o sestavi vlade KD - PSI - PRI. Na sliki od leve proti desni: Lombardi, Zuccalà, Nenni, De Martino in Craxi (Telefoto ANSA) de, ki naj bi predložila izredne gospodarske ukrepe. Kot smo že omenili, je Moro takoj po zavrnitvi njegovega pre dloga za sestavo vlade med de mokristjani, socialisti in republikanci predlagal socialdemokratom in republikancem sestavo vlade brez socialistov. Po srečanju z Morom so predstavniki PSDI in PRI izjavili, da bosta o tem predlogu odločali jutri dopoldne vodstvi obeh strank. Znano pa je, da so socialdemokrati do sedaj za vračali vsako rešitev, ki bi ne bi la v okviru štiristranske koalicije, , zlasti pa še, ki bi izključevala PSI; republikanci pa so v zadnjih dneh večkrat ponovili, da ne bodo sodelovali v nobeni vladi, ki ne bi imela zagotovljene večine v parlamentu. Spričo sedanjega resnega gospodarskega položaja v državi in sklicujoč se na krizo, ki jo preživlja sedaj lira, so predstavniki teh dveh strank danes po srečanju z Morom izjavili, da bodo njegov predlog preučili «v luči novih dogodkov». Ponudbo socialdemokratom in republikancem za sestavo nove vlade je Moro pozneje sporočil de-mokrščanski delegaciji, ki se u-kvarja z rešitvijo vladne krize, ki jo vodi tajnik Zaccagnini. Nekateri socialdemokrati in republikanci so izjavili, da je njihovo stališče do današnjega Morovega predloga odvisno predvsem od tega, kako bodo na ta predlog odgovorili socialisti. Nekateri socialistični voditelji pa so že nocoj označili morebitno sestavo vlade med demokristjani, socialdemokrati, ia republikanci za jalovo Morovo pobudo, saj bi taka vlada ne imela zagotovljene večine y parlamentu. Zato si utira pot prepričanje, da hoče Moro s svojimi pobudami e-nostavno izločiti vsako možnost sestave trdnejše vlade, ki bi zagotovila upravljanje države do rednega razpisa parlamentarnih volitev. Moro in za njim celotna KD imajo baje za cilj enobarvno de-mokristjansko vlado, ki naj bi u-pravljala državo do predčasnih volitev. Zelo oster do Morovega načina reševanja vladne krize je dnevnik «Avanti», ki bo jutri objavil članek, v katerem ugotavlja, da Moro prehaja avtomatično z enega predloga na drugega, od vlade brez socialdemokratov, do vlade brez socialistov, samo da bi se izognil stvarni rešitvi, ki bi imela podporo levičarskih sil. Socialistični dnevnik pravi, da iz vseh teh ponavljajočih se predlogov izhaja, da ima baje nekdo že «pripravljeno rešitev, resnično rešitev, ki jo bo potegnil na dan v zadnjem trenutku». Predsednik komunistične poslanske skupine Natta pa je danes v Milanu dejal, da ne glede na negativno oceno socialistične pobude o sprožitvi vladne krize, je danes položaj v državi skoraj dramatičen zaradi krize lire, nevarnosti razvrednotenja, večje brezposelnosti, inflacije in končno negotovosti zaradi zmešnjave, ki vlada na političnem podrpčju. Natta je odločno zavrnil predčasne volitve Udeleženci se bodo lotili načel evropske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Balkanska konferenca vladnih strokovnjakov o večstranskem gospodarskem sodelovanju, ki se bo v ponedeljek začela v Atenah (sodelovab bodo zastopniki Grčije, Turčije, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije), je tudi v Jugoslaviji vzbudila ustrezno zanimanje, saj gre za zborovanje, na katerem se bodo lotili konkretnega uresničevanja duha in načel evropske konference o varnosti in sodelovanju. Jugoslovansko delegacijo bc vodil podtajnik v zveznem tajništvu za finance Vidas, v njej pa bodo strokovnjaki za gospodarstvo, telekomunikacije, promet, zdravstvo in varstvo človekovega okolja. Partijsko glasilo «Komunist» je v števdki s ponedeljkovim datumom namenilo balkanski konferenci poseben komentar, v katerem opozarja, da se celotno medbalkan-sko sodelovanje lahko razvija le postopno. V skladu z dejanskim iMtiuiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiminuimmiiiiMiiiHiiiiiiiimiiiiiiuiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiimiii PO ZAPORI MENJALNEGA TRGA LIRA RAZVREDNOTENA ZA ŠEST ODSTOTKOV Pogajanja za najetje pol milijarde dolarjev posojila pri mednarodnem denarnem skladu RIM, 24. — Danes so v Italiji menjavali tuje valute samo za turiste. Zato današnji tečaj lire na prostem trgu ne more biti pokazalo nihanja vrednosti lire. V glavnem so dolar plačevali po 742 lir, kar je nekaj več kot včeraj. Pristojni uradi so ugotovili, da je vrednost lire po zapori uradnega menjalnega trga padla za 6 odstotkov v odnosu do dolarja in za 4,9 odst. v odnosu do ostalih zahodnoevropskih trdnih valut. Tiskovni urad zakladnega mini- ........limimi........................................................... PO ČETRTKOVEM LIBANONSKEM, SIRSKEM IN PALESTINSKEM VRHUNSKEM SESTANKU Karamo in Chamoun soglašata o pomiritvi v Libanonu Zadnji dogodki so okrepili položaj arabskih in palestinskih osvobodilnih sil BEJRUT, 24. — Libanonski vladni predsednik Rašid Karame je danes preklical svoj odstop iz vlade, ki ga je podal pred šestimi dnevi. Karame je v sklep pomeni, da se v današnjem tragičnem razpletu dogodkov v Libanonu odpirajo nove možnosti za pomiritev v državi. Karame je sporočil svoj sklep po pogovoru s predsednikom republike Frandžejem. Ta je bil že pred dnevi odklonil Kara-ffiejev odstop. Sestanku Karameja s predsednikom Frandžejem je prisostvoval tudi sirski zunanji minister Khaddam. Karame je pozneje izjavil, da je po prihodu v Libanon sirske delegacije ter po prenehanju prelivanja krvi v Libanonu menil za potrebno, da bi nadaljeval svoje uradno poslanstvo, kljub določenim osebnim pomislekom. Karame je še poudaril, da je njegov sklep v skladu z mnenjem političnih in vgrskih muslimanskih predstavnikov in da bo obdržal svoje stike z njimi, ker mu je njihova pomoč potrebna. Vladni predsednik je nato pozval Libanonce vseh prepričanj na sodelovanje, ker je to potrebno v tem prehodnem trenutku za povrnitev v normalne razmere. Nenadno zatišje v Libanonu po hudih bojih v prejšnjih dneh (prišlo je sicer še do spopadov in žrtev) je presenetilo marsikoga. U-stanovitev vrhovnega vojaškega odbora, ki ga sestavljajo predstav- Kot je bilo pričakovati, je socialistično vodstvo včeraj soglasno zavrnilo predlog Mora o sestavi vlade med demokristjani, socialisti in republikanci. Na seji vodstva so ugotovili, da je krščanska demokracija onemogočila koristno rešitev vladne krize z u-deležbo vseh demokratičnih sil brez zapiranja na levo in da je celo zavrnila sestavo vlade KD -PSI. Takoj po seji vodstva PSI je poverjeni predsednik imel sestanek s socialdemokrati in republikanci in jirn predlagal sestavo vlade brez socialistov, 'se pravi med KD. PSDI in PRI. Tudi ta pobuda bo težko uresničena, čeprav sta delegaciji obeh strank izjavili, da bosta o tem odločali njuni vodstvi na današnji seji. Prevladuje mnen;e, da hoče krščanska demoKracija ustvariti pogoje za sestavo enobarvne demo-krjstjanske vlade, ki naj b( u-pravljala državo do razpisa predčasnih volitev. Po četrtkovem premirju je nastalo v Libanonu zatišje, ki ga le sem pa tja motijo obrobni spopadi. Predsednik vlade Karame je preklical svoj odstop ter se zavzel za nadaljevanje vladne politike, ki naj bi prispevala k reševanju bistvenih vprašanj sožitja med raznimi skupnostmi v Libanonu. Podobno stališče je zavzel tudi bivši minister za notranje zadeve Camille Chamoun, ki vodi kot je znano nekatere gverilske skupine krščanskih maroni-tov (liberalne smeri). To da slutiti, da bo morda to zadnje premirje obveljalo. Izraelci so sicer nekoliko zaskrbljeni zaradi umika libanonskih oboroženih sil z mejne črte, toda do sedaj niso sprejeli nobenega ukrepa. Vse to je treba povezati tudi z jutrišnjim zasedanjem Varnostnega sveta v New Yorku, ki bo razpravljal o resoluciji šestih azijskih, afriških in ameriških držav glede Bližnjega vzhoda. niki libanonskih, sirskih in palestinskih vojaških oblasti in ki je že poskrbel za namestitev štirih mešanih deželnih komisij, je že v določeni meri pregnala bojazen, da bi se položaj utegnil poslabšati. štiri komisije in drugih več kot dvajset podkomisij bo skrbelo za izvajanje tega zadnjega premirja. Določeni pomisleki so obstajali glede stališča političnih in vojaških predstavnikov krščanske ma-ronitske falangistične smeri, ter tudi liberalnega gibanja notranjega ministra Camilleja Chamouna, ker se jè zdelo, da se te skupine še vedno obotavljajo pri sprejemanju ukrepov za ureditev položaja na svojih področjih. Sporazum predvideva namreč, da bodo razne oborožene skupine (falangisti, na področju krščansko maronitskih o-zemelj, muslimanski levičarji in Palestinci v predelih s pretežno muslimansko večino) skrbeli za javni red. Nekoliko skrbi je povzročal prav Camille Chamoun, ki se je bal in se verjetno še vedno boji prevelike vloge redne palestinske vojske, ki je v zadnjih dneh prišla iz Sirije. Vendar pa je Chamoun izjavil danes predstavnikom tiska, da sprejema načrt, ki so ga zastopa- li Sirci, da bi prišlo do javnega reda tudi s tem, da bodo po zahodnih četrtih Bejruta patruljirali Palestinci. «Sprejemam sirsko pobudo — je dejal Chamoun — ker menim, da je v skladu z mojimi načeli zahteva po sodelovanju med arabskimi državami kljub dogodkom, ki bi . utegnili spraviti to sodelovanje v nevarnost.» Po Chamounovi izjavi se je politično ozračje še bolj pomirilo, ker je bil že prej poveljnik fa-langističnih skupin Gemayel izrazil svoje soglasje. Vprašanje je samo še to: kako hitro in v kakšni meri bodo na krščansko-maronit-ski strani začeli izvajati sporazum o premirju Kar se tiče muslimanskih četrti je vprašanje praktično rešeno. Sirski poseg z enotami Palestinske osvobodilne vojske je utrdil sicer pomembnost in moč arabskega osvobodilnega gibanja, toda istočasno je prinesel tudi določena jamstva za javno varnost v samem Libanonu. Omeniti je treba, da bodo v prihodnjem prav oddelki palestinske osvobodilne vojske izvajali v ključnih položajih v Bejrutu službo javne varnosti, ter sploh vse policijske pristojnosti. To pomeni, da je Sirija in skupaj palestinsko osvobodilno gibanje precej pridobilo, toda ne more se še reči, kakšen bo razplet na-daljih dogodkov posebno v odnosih do Izraela. Libanonska vojska praktično ne obstaja več, ker se je umaknila iz obmejnih krajev vzdolž libanonsko izraelske meje. Izraelci za sedaj še niso zaskrbljeni, toda močnejša sirska navzočnost jih precej vznemirja. MADRID, 24. — španska in wa-shingtonska vlada sta podpisali danes dvostransko pogodbo o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju. Ustrezna pogajanja so trajala 14 mesecev, lahko pa bi bila še daljša, ko jih ne bi pospešila Francova smrt. Pogodbo, katere veljavnost znaša pet let, morata še ratificirati ameriški senat in madridski parlament. V pogodbi ni tajnih klavzul. strstva je danes sporočil, da so popolnoma neosnovane vesti, ,ki so jih objavili nekateri dnevniki in televizijski dnevnik ob 13.30 danes, da so bili včeraj sestanki izvedencev zakladnega ministrstva, na katerih naj bi razpravljali o kreditnih omejitvah. To sporočilo pa ne izključuje možnosti, da namerava vlada sprejeti ukrepe za o-mejitev kreditov. O tem govori danes tudi glavni tajnik CISL Storti v intervjuju, ki ga je dal turin-skemu dnevniku «Gazzetta del Popolo», v katerem pravi, da bi bila kreditna omejitev zgrešena poteza do gospodarske recesije in izredno škodljiva za zaposlitev ter za pobude na gospodarskem področju. Zakladni minister Colombo pa bo v torek poročal poslanski komisiji za finance in zaklad o sedanjem denarnem položaju v Italiji. V zvezi s težavami, v katerih se nahaja lira, kar je povzročilo zaporo menjalnega trga, so bila te dni v Washingtonu pogajanja med predstavniki mednarodnega denarnega sklada in predstavniki zakladnega ministrstva ter «Banca d’Italia». Italijanska delegacija je baje zaključila prvi krog pogovorov in je nocoj odpotovala iz Wa-shingtona v Rim. Menijo, da so se pogajali za najetje pol milijarde dolarjev posojila. RIM, 24. — V zvezi z vestjo, ki jo je objavila tiskovna agencija «Italia», da je baje De Martino na današnji seji vodstva odstopil z mesta tajnika PSI, «Avanti» bo jutri objavil sporočilo, v katerem pravi, da je agencija Italia izkrivljeno tolmačila nekatere vesti o delu vodstva PSI. ■iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiniiiniiii NA PREDLOG RESOLUCIJE ŠESTERICE DRŽAV Jutri bo Varnostni svet sklepal o Bližnjem vzhodu NEW YORK, 24. — Varnostni svet OZN se bo sestal pojutrišnjem popoldne na seji, kjer bodo razpravljali o osnutku resolucije glede vprašanja Bližnjega vzhoda. Do tega sklepa je prišlo po ponovnih zasebnih posvetovanjih med člani sveta. Osnutek resolucije, o katerem bo svet razpravljal, so uradno predložili že sinoči v uradu varnostnega sveta. Predlog so podpisale naslednje države: Benin (bivši Da-homey), Guyana, Panama, Pakistan, Romunija in Tanzanija. Dokončni osnutek resolucije zahteva med drugim ustanovitev palestinske države, toda govori tudi o «gotovih in priznanih mejah» za Izrael. Osnutek je predložilo šest od . desetih držav, ki niso. stalne članice varnostnega sveta. O tem osnutku bo razpravljal varnostni svet v ponedeljek popoldne, toda že vnaprej napovedujejo, da bodo ZDA glasovale proti resoluciji. Zagovorniki resolucije (že omenjene države) so prepričani, da bo za njihov predlog glasovala večina držav, ki so članice Varnostnega sveta in tudi predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine. Poudarjajo sicer, da palestinski pred stavniki sicer nasprotujejo nekate rim klavzulam, ki zadevajo jam stva za Izrael in vprašanje izrael skega umika iz palestinskih ozemelj zasedenih v letu 1967. Vendar pa so se baje Palestinci odrekli nekaterim zahtevam, da bi prispevali k ureditvi tega vprašanja. ZDA pa nasprotujejo tej resoluciji, ker menijo, da ta ne nudi Izraelu določenih jamstev, ki bi jih arabske države pravzaprav morale doseči le s pogajanji z arabskimi državami. Zelo možno je, da se bo na seji Velika Britanija vzdržala pri glasovanju, medtem ko na seji ne bosta navzoči Kitajska in Libija, ker menita, da je besedilo resolucije preveč ugodno za Izrael. Francija in Japonska bosta pa verjetno glasovali za resolucije. Podobna domneva velja tudi za Italijo in Švedsko. Sovjetska zveza je zahtevala razne popravke, toda večina članic, ki so predlagale resolucijo, jih niso sprejel«. ■ - stvarnega uresničevanja o varnosti in sodelovanju interesom in pripravljenostjo vseh obravnavanih držav. To pomeni: najprej na tistih področjih, v zvezi s tistimi vprašanji, kjer obstaja splošna pripravljenost in kjer so si interesi najbolj podobni. Na teh začetnih oblikah sodelovanja je mogoče počasi izboljševati splošno o-zračje in krepiti vzajemno zaupanje, kar je pogoj za širjenje večstranskega sodelovanja na vsa področja. Po pisanju «Komunista» vlada splošno prepričanje, da je v sedanjih razmerah najbolj realno začeti sodelovanje na gospodarskem področju in gotovo obstaja kopica konkretnih vprašanj, za ureditev katerih se zavzemajo vse udeleženke. Sodeč po vsem bo poglavitna pozornost, kot piše «Komunist», veljala ugotavljanju možnosti in načina za sodelovanje na gospodarskem področju na sploh, nadalje vprašanjem energije, prevoza, prometa, varstva človekovega okolja in podobnemu. Glasilo ZKJ ugotavlja, da je a-tenska konferenca vzbudila široko zanimanje javnosti tudi zunaj meje Balkanskega polotoka in da je zato razumljivo, da različno razlagajo vsebino in pomen konference. pa tudi različno ocenjuje možne uspehe. «K temu prispeva tudi dejstvo — piše «Komunist» — da je Balkan še danes v marsičem najbolj zapleten del Evrope. Politični zemljevid našega polotoka zvesto odseva politično stvarnost naše celine: poleg Romunije in Bolgarije, ki sta član:ci varšavskega pakta, ter Turčije in Grčije, ki sta članici NATO, je tu še neuvrščena Jugoslavija in končno izvenblokovska Albanija s svojstvenim mednarodnim položajem. Takšna pisanost, čeprav sama po sebi ni nujno vzrok za navzkrižja, pa vendarle lahko pomeni tudi možen vir nevarnosti, in oviro za širši razvoj odnosov med temi državami. Na splošni položaj na Balkanu negativno vpliva tudi dediščina preteklosti, 'pa tudj odprta oziroma sporna vprašanja med posameznimi državami. Očitno je. da je več in zelo resnih razlogov za to, da se izbriše takšna hipoteka. Nedvomno je tudi, da razvoj večstranskega sodelovanja izraža objektivni interes vseh balkanskih držav.» «Komunist» v komentarju pred balkansko konferenco v Atenah tudi opozarja, da je možno samo tisto medbalkansko sodelovanje, ki izhaja iz interesov samih balkanskih držav in jih odseva. «Drugače povedano, vsak poskus, da bi spravil’’ medbalkansko sodelovanje v funkcijo strateških interesov ne-balkanskih dejavnikov — se pravi velikih sil oziroma blokovskih formacij — bi bil jalov in bi negativno vplival na splošni položaj in stanje na polotoku.» Jugoslovansko časopisje, in tako tudi partijsko glasilo «Komunist» opozarja tudi, da bi reševanje spornih vprašanj med balkanskimi državam- izboljšalo možnosti za širše medbalkansko sodelovanje. Iz Aten, kamor že prihajajo udeleženci konference, poročajo, da tamkajšnji tisk poudarja nomea tega zborovanja in njegove velike možnosti ter mu pripisuje tudi politični pomen. VLADO BARABA& Neuspešno srečanje med Krnskim in opozicijo o manjšinskem vprašanju DUNAJ, 24. — V včerajšnji izmenjavi mnenj med kanclerjem Kreiskim in voditeljema ljudske in svobodnjaške stranke očitno ni prišlo do usklajevanja strankarskih stališč v zvezi z reševanjem tako imenovanega «manjšinskega vprašanja» v Avstriji. Tako piše današnji avstrijski tisk, ko poroča o včerajšnjem sestanku, na katerem je kancler Bruno Kreisky seznanil voditelja opozicijskih strank s svojimi nedavnimi pogovori z jugoslovanskim predsednikom Titom in članom predsedstva SFRJ Edvardom Kardeljem. Takšna razlaga izida včerajšnjih triurnih pogovorov, kot poroča Tanjug, temelji na pomembnem dejstvu, da voditelja opozicijskih strank dr. Taus in Peter v svojih izjavah za tisk nista hotela zavzeti stališča do novega tako imenovanega popisa prebivalstva posebne vrste in do pripravljalnega zakona o narodnih skupinah v Avstriji. Kot navajajo, sta odločitev o tem preložila do konca februarja, oziroma sta za svoje soglasje zahtevala natančnejše podatke o obravnavani tematiki. Poleg tega bodo dokončna stališča vrhov avstrijske ljudske in svobodnjaške stranke odvisna od stališč, ki jih bosta sprejeli deželni krili teh strank. TRŽAŠKI DNEVNIK /A REŠITEV KRIIE OBČINSKE UPRAVE V prihodnjih dneh začetek «soočenja» med vsemi strankami ustavnega loka Jutri bodo socialisti sklepali o odvzemu podpore pokrajinskemu odboru - Pismo svetovalca Dolharja generalnemu tajniku občine - Paralizirano delo rajonskih konzuli nov rajonskih konzuli tržaške obči-1 pričela deželna konferenca o ribo- V prihodnjih dneh se bo končno začelo «programsko soočenje» med vsemi strankami ustavnega loka, iz katerega naj bi se rodil ne samo program občinske uprave, ampak tudi novi občinski odbor. Župan Spac-cini, ki mu je bila poverjena naloga, da naveže stike z drugimi ìux^, puicg ucga ju« s>t»uu ne strankami, bo predložil osnutek prò- j nudi informacij in podatkov, ki jih grama, ki ga je izdelala krščanska konzulte nujno rabijo za reševanje ne. Na sestanku, ki mu je predsedoval načelnik sekcije za krajevne u-prave PSI Brankp Pahor, so obtožili- občino, da kaže popolno nezanimanje za organe decentralizacije, saj povsem ignorira predloge konzuli, poleg tega pa jim sploh ne demokracija, na osnovi tega programa pa naj bi ugotovili, katere stranke so pripravljene stopiti v odbor oziroma ga podpreti od zunaj. Ni težko predvideti, da bo to soočenje dolgotrajno tudi zaradi napetih odnosov med PSI in KD po torkovih dogodkih v občinskem svetu, kjer se je ob izvolitvi Spaccini-ja nepričakovano ustvarila centri-stična koalicija med KD, PSDI, PRI in PLI. Ta napetost bo dobila konkreten izraz že jutri, ko bodo socialisti na seji pokrajinskega vodstva, po vsej verjetnosti, sklenili umakniti podporo Zanettijevi pokrajinski u-pravi, s čimer se bo politična kriza razširila tudi na pokrajino ter še bolj zapletla položaj. K temu je treba še dodati razplet dogodkov v Rimu, kjer se širi prepad med socialisti in bivšimi partnerji v levi sredini, kar prav gotovo ne bo prispevalo k zbliževanju med temi strankami na krajevni ravni. Torkova seja občinskega sveta pa bi poleg političnih utegnila imeti tudi pravne posledice, saj Slovenska skupnost menda namerava poseči pri sodni oblasti v zvezi z znanim «incidentom», ko je župan prepovedal svetovalcu Dolharju, da bi govoril v slovenščini. Dolhar je včeraj pismeno pozval generalnega tajnika občine, naj sestavi zelo natančen in podroben zapisnik seje z dne 22. t.m., ki po njegovem mnenju ni pravilno potekala. V pismu je Dolhar napovedal tudi «nadaljnje akcije v obrambo mojih zakonitih pravic in pravic slovenske narodnostne skupnosti» ter formalno povabil generalnega tajnika, naj mu do prihodnje seje sporoči, na osnovi katerega zakonskega določila mu je bila prepovedana raba materinega jezika. Ena od posledic dolgotrajne občinske seje je tudi popolna paraliza rajonskih konzult, ki naj bi predstavljale učinkovito povezavo med prebivalstvom in občinsko upravo. Dejansko pa je bilo delo konzult o-težkočeno že pred izbruhom občinske krize, kot so med drugim ugotovili na sestanku socialističnih čla- mestnih problemov. Na sestanku so se tudi zavzeli za direktno izvolitev konzult, ki bi tako bile bolj reprezentančne. lovu. Po uvodnem govoru odbornika Stoppèrja, ki bo orisal razne a-spekte in važnosti tega problema, še posebno z gospodarskega vidika, bo sledila javna debata med raznimi političnimi in sindikalnimi predstavniki ter znanstveniki, ki raziskujejo na tem področju. Podčrtamo lahko, da problem ribolova, pravzaprav vsega tistega neskončnega obzorja, ki ga ta predstavlja, je izredno važen ne samo za nas in za1 sedanjost, ampak za vso tisto širšo problematiko, iz katere izhaja zaskrbljenost bodoče človeške prehrane. uri SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Jutri, 26. t.m., bo ob 17. borova seja. Na dnevnem redu bo: razprava o pobudi za slovenski šolski okrajt razprava o sindikalnih svoboščinah in razno. SREDI FEBRUARJA V TRSTU Deželna konferenca o problemu ribolova Na pobudo deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja se bo 15. februarja na pomorski postaji, s pričetkom ob 9.30, po poje-Julijske krajine Antonio Comelli, boščinah in razno. Prizorišče sinočnje p.aineine nesreče v boijuncu. ..............■■»■mn.■Milim ................■■■■■■.........m....................................■■■»<»■«<.. Sima OKOLI 21. URE M OVINKU PRED IZVOZOM IZ VMSI v SRED0 v ŠKEDNJU ------------------------------------------------— Gostovanje Opencev s «Samorastniki Dramska skupina PD Tabor z Opčin bo v sredo nastopila z dramatizirano novelo Prežihovega Voranca «Samorastniki» V Skednju. Prireditev, katero bo organiziralo PD I-van Grbec, bo ob 20.30 v škedenj-ski kinodvorani. Po dveh zelo dobro obiskanih in tudi uspelih predstavah na domačem odru, bo za O-pence to gostovanje prvo. Režiser Marko Sosič in drugi, ki pri igri sodelujejo, so prejšnji teden skušali z boljšo organizacijo, predvsem skrajšati čas, katerega odvzame menjavanje scene. Z odpravo te nevšečnosti bo verjetno Opencem že v Skednju uspelo dati živahnejši ritem dogajanju na odru EDEN MRTEV IN DVA TEŽKO RANJENA V PROMETNI NESREČI V BOUUNCU 31-letni Fernanda Donato ob življenje, 90 dni zdravljenja za 28-Ietnega Borisa Kocjančiča in pridržana prognoza za Angela Starca Sinoči okoli 21. ure se je pripetila v Boljuncu huda prometna ne sreča, pri kateri je izgubila življenje ena oseba, dve pa sta bili težko ranjeni. Ob tisti uri se je 26-letni Boris Kocjančič iz Doline 346 s svojim avtom fiat 128 vračal iz Ricmanj skozi Boljunec proti domu. V avtu sta bila tudi 62-letni Angelo Starc iz Doline 36 in Romano Smotlak iz Doline 78, ki je sedel na zadnjem sedežu. Na ovinku v desno tik pred izvozom iz Boljunca je iz naspnt-ne smeri privozil — kot kaže, po levi strani cestišča — s svojim fiatom 500 TS 135129 31-letni Fernando Donato, doma iz Marcellina-re pri Catanzaru, bivajoč v Trstu, Ul'. Milano 13. Kocjančič je nenadoma zagledal avto pred seboj in se ni mogel izogniti čelnemu trčs IOV111 IU1 &CÙUUUVU ^ ..............................................n............... ŽALOSTEN ODRAZ SODOBNE DRUŽBE Štirje lačni in premražem otroci v umazanem podstrešnem stanovanju Prepuščeni so bili samim sebi: oče v bolnišnici, mati živčno bolna, stara mati pa predana alkoholu V sedanji potrošniški civilizaciji se le redkokdaj soočamo z lakoto, mrazom in revščino. Mislimo, da smo pri nas premostili ta vprašanja in govorimo o njih kot o nečem oddaljenem, kot da se nas ne tiče, Ker v naših krajih tega ne poznamo. Prepričani smo, da smo z avtomobili, hladilniki in televizorji v celoti premagali revščino. Že ko pišemo o domovih za onemogle, o podpornih ustanovah, o sirotišnicah, žal obravnavamo te probleme z nekakšno odmaknjenostjo, kot da bi le postransko zadevali sodobno življenje. Na žalost pa ni tako. In prav dogodek, o katerem smo zvedeli včeraj, opominja na kruto vsakdanje življenje in opozarja, da ne gre za en sam, izoliran primer, temveč za družbeni problem, ki bi ga morala družba reševati in tudi rešiti. Pred desetimi dnevi je z anonimnim telefonskim pozivom neka ženska opozorila karabinjerski oddelek sodne policije, da so v podstrešnem stanovanju hiše v Istrski ulici štev. 41 štirje nedorasli otroci prepuščeni samim sebi. Karabinjerji so se podali na kraj in stopili v stanovanje: tam so našli štiri otroke, 8-letno Katjo, 5-letnega Davida, 4-letnega Cristiana in 9 mesecev sta ro Arianne, lačne, premražene in umazane. Stanovanje je bilo polno umazanije: že mnogo časa ga ni nihče pospravil, pa tudi prezračil ne. Z otroki je bila 49-letna stara mati, alkoholizirana, ki zanje ni mogla skrbeti. Oče je že več časa v bolnišnici, 26-letna mati pa je živčno bolna in se tudi po več dni ne vrne domov. Glede na to nevzdržno stanje so karabinjerji po nalogu pretoria Rosaria odpeljali malo Arian-no v pediatrično bolnišnico, ostale tri otroke pa v zavod «Gesù bambino». Pretor je tudi izdal opozorilo staršem o sodnem postopku zaradi kršitve družinskih obveznosti. Do sem kronika. Vprašanje pa seže globlje v ustroj naše družbe. Kaže namreč, da so nekateri sosedje že pred časom opozorili na to stanje več javnih in zasebnih ustanov, ki bi morale skrbeti za take primere. Šele ko niso prejeli nobenega odziva, se je nekdo opogumil in obvestil karabinjerje. Sedaj bo treba ugotoviti, v kolikšni meri so te izjave resnične, kajti v takem primeru bi morale te ustanove na zatožno klop. Tu očividno ni mogoče naprtiti odgovornosti staršem, saj nista ne mati ne oče mogla posvečati otrokom tiste pozornosti, ki jo pričakujemo od staršev. Odgovor- nost, da je do tega prišlo, nosi da našnja družba, ki v svojem sebičnem in asocialnem razvoju pozaD-Ija, da žive med nami ljudje, ki potrebujejo našo pomoč, ki pričakujejo, da jim bo družba nudila česar si sami iz objektivnih razlogov niso mogli ustvariti. 9 V torek, 27. januarja, ob 19.30 bo v Podlonjerju, v dvorani PD «Zvezda», javen shod, ki ga prireja krajevna sekcija KPI «1. maj». Govoril bo o vprašanju krize v državi Nicola De Cesare. Danes občni zbor Združenja krvodajalcev Danes bo v kinodvorani Aurora v Ul. del Bosco 4 v prvem sklicanju ob 9.30 in v drugem ob 10. uri redni občni zbor Združenja tržaških krvo dajalcev; na dnevnem redu je poro čilo predsednika, odobritev proračuna in potrditev rezultatov volitev novega odbora. nju, ki je bilo tako silovito, da je mali fiat obrnilo in odbilo kake štiri metre daleč. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli miljski karabinjerji, ki jih vodi podčastnik Pasciù, in koordinirali reševalne ekipe. Le Smotlak je namreč nepoškodovan stopil iz avta, ostali trije pa so ostali vklenjeni v skrotovičeni pločevini. Tržaški gasilci so se pod vodstvom podčastnika Toscana dobre četrt ure trudili, da so izvlekli ranjence iz razbitin avtomobilov. Za Donata ni bilo več nobene pomoči, Kocjančiča in Starca pa so z rešilnim avtom Rdečega križa (zdravnik Furia’, voznik Gardi, bolničarja Manzo in Alessi) prepeljali v tržaško bolnišnico. Kocjančiča so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 90 dneh zaradi zloma desne noge in ran .po pbrazu, Starcal.p To velja za zavarovance INAM paratura 8,3 stopinje, najnižja 5,7, ob 19. uri 7, zračni pritisk 1002,4 narašča, vlaga 48-odstotna, veter se-vero-vzhodnik 12 km na uro, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. januarja se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 78-letna Maria Sirek vd. Camelli, 67-letna Antonia Dilica vd. Perosa, 81Tetni Giuseppe Creva-tini, 7 dni stari Piero Avoni, 68-let-ni Giovanni Brajcovic, 82-letna Giuseppina Marisson vd. Ranzattò, /7-letni Josip Smotlak, 66-letna Gisella Guštin vd. Mizigoj, 90-letna Giuseppina Dupuis vd. Pischiutto, 55-letni Z4*r so y NAJBOLJŠI: REALTONE NOV US SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Francesco Rupnik. OKLICI: šofer Roberto Sacsida in gospodinja Alessandra Cocolet, učitelj Fabio Venturin in gospodinja Lida Biagi, avtoličar Antonio Ardessi in strežnica Altea Simonovich, točaj Salvatore Giannetta in trg. pomočnica Frine Sessan, špediter Boris Krapež in natakarica Vida Goršek, uradnik Lucio Chierego in uradnica Paola Racanè, odontoteh-nik Modesto Gotti in uradnica Graziella Del Pin, delavec Giorgio Ma-tozel in delavka Gigliola Ninino, u-radnik Lucio Vouk in estetistka Carla Braghieri, zdravnik Mario Francesco Capellini in študentka Nechama Kuller, študent Fulvio Rosso in študentka Elisabetta A-campora, trgovec Luciano Petrucci in delavka Loredana Jerman, upokojenec Giuseppe Cattaruzza in bolničarka Clelia Perin, mehanik Roberto Gerdol in trg. pomočnica J-nes Belladonna, mehanik Gianfranco Pussini in trg. pomočnica Biserka Stanojevič, inženir Alberto ™*jr»67 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 796-301 Viale XX Settembre št 16/Ul DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni Trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Riasoletto, Ul. Roma 16; All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Castoro, Ul. Cavana U;. Sponza, Ul. Montorsino 9. INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tal. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. in uradnica Donatella Marchesi, znjku To velja za Armence INAM monter Claudio Umek in učiteljica . INADEL . ENPAS. Dnevnj iv na Nadia Puntar, uradnik Gianfranco Tamaro in frizerka Daniela Pugliese, uradnik Pietro Codellia in uradnica Ambra Costantin - Spel, strojni častnik Sirio leran in uradnica Luciana Specchiari, obrtnik Renato Pribac in uradnica Maria Luisa Bressan, frizer Rino Flego in uradnica Anna Maria Donato, trgovski potnik Francesco Saverio Ramani in uradnica Maria Teresa Spaggiari, strugar Pasquale Manosperti >n delavka Caterina Trizio, mehanik Mirco Ferencich in uradnica Anna Supljina, električar Franco Veljak in trg. pomočnica Marisa Siili, ladijski strojnik Graziano Sopracase in uradnica Rossana Sigur, trgovec Musa Sadiker in trgovka Giuseppa Bitetto, železničar Gianni Vuerich in gospodinja Stella Maria Intraviva, Roberto Esposito in Marie Cret-tenand, natakar Aldo Paliuh in frizerka Daniela Visentin, radiotehnik Claudio De Bernardi in univerz tehnik Milvia Gloria, uradnik Giam paolo Borgino in uradnica Benedetta Simeone LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 54 79 25 26 89 39 13 65 14 72 8 35 5 38 6 80 63 88 78 12 50 84 59 16 13 40 62 29 18 23 9 X 2 1 ENALOTTO 1 2 X 12 1 2 2 1 KVOTE: 12 točk - 16.853.000; 11 točk - 388.900; 10 točk - 32.500 lir ZA VAŠO POROKO ... «FOTOGRAFIA» £E0N Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dem 30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA Pavel, Golia SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Scena: DEMETRIJ CEJ Plesi: JANEZ MEJAČ Kostumi: MARIJA VIDAU Priredba in režija: ADRIJAN RUSIJA V petek, 30. januarja, ob 15.30 PREMIERA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Andrej Hieng IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelov. Bojan Štih Jezikovno vodstvo Janko Moder Scena Sveta Jovanovič Kostumi Mija Jarčeva Glasba Darijan Božič Asist, režije Helena Šober-Zajčeva Režija MILE KORUN Danes. 25. jan., ob 16. uri -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - okoliški. V torek, 3. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED H in I. V sredo, 4. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo in ABONMA RED E -mladinski v četrtek. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Gledališča PD VESNA - KRIŽ sklicuje danes, v dvorani A. Sirk, ob 10.30 v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva: 2. Poročila: 3. Diskusija: 4. Razrešnica staremu odboru: 5. Volitve novega odbora: 6. Razno. Odbor OBČNI ZBOR NŠK Člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu so vabljeni, da se udeležijo letošnjega občnega zbora NŠK, ki bo v sredo, 28. t.m., ob 18, uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9, z dnevnim redom, ki je naveden v vabilu, katerega bodo vsi člani prejeli. Odbor ROSSETTI Danes ob 16. uri izven abonmaja «Norman ai tuoi ginocchi». Rezervacije vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Pretti. Abonenti imajo 20 odst. popusta. Zadnja predstava. Od torka Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Moriconi in Glaucom Maurijem. Vstopnice so na razpolago za ponovitve do 1. februarja pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Danes ob 16. uri: «Appuntamento con la signorina Celeste». Za abonente 20 odstotkov popusta. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium»» v prodaji pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Zadnja predstava. Od četrtka, 29. t.m., Cooperativa Teatro Belli S. Witkiewicza: «Una tranquilla dimora di campagna» z Àntonijem Salinesom in Magdo Mer-catali. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. popusta za vse naslednje. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium». Rezervacije od jutri dalje za vse predstave. VERDI Prihodnjo sredo ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera Mozartove opere «Beg iz Serja». Dirigent Ernst Marzendorfer, režija Filippa Crivel-lija. SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 27. jan., ob 20.30 predavanje: dr. Samo Pahor PREBUJANJE MALIH NARODOV IN VLOGA BASKOV V NJEM Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Izvenabonmajski koncert V petek, 30. januarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Rojanu ORGELSKI KO N CERI prof. Hubert BERGANT Vstop prost! Vljudno vabljeni! 21.1.1956 — 21.1.1976 Ob 20. letnici smrti nepozabnega moža in očeta Karla Periata iz Barkovelj se ga spominjajo žena Nada, hčeri Adrijana in Pierina ter sin Drago z družinami. Dne 24. t.m. je preminil naš dragi Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu V petek, ’ '30. ' jariùafjà; ' bb 20. uri bo v • mali dvorani Kulturnega dórha11 v1 'Trštu, v Ul. Petronio 4 večer posvečen temi: « KITAJSKA DANES DOMA IN V SVETU » Govoril nam bo tov. VINKO TRČEK svetnik pri predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije, bivši svetnik ambasade . SFRJ v , Pekipgu, Vljudno vabljeni Odbor Kino JOSIP SMOTLAK Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Dolini. Žalostno vest sporočajo: žena, sinovi, snahe, vnuki, bratje, sestre in drugi sorodniki ZAHVALA Prav iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so tako občuteno in v tako velikem številu počastili našega dragega MARIA SEDMAKA Ariston 15.30 «Life size (Grandezza naturale)», igra: Michel Piccoli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 14.00 «Gang», režija Robert Altman, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Antonio das mortes» (1968), režija Glauber Rocha. Grattacielo 14.30 «Una sera c’incon-trarmmo». Igra: Johnny Dorelli. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «Lo squalo». Barvni film za vse. Excelsior 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani», igra Al Pacino, Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 14,45 «Lo squalo». Barvni film za vse. Eden 14.30 «Il misterioso caso Peter Proud», M. Sarrazin in J. O’Neill. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marchal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Il giorno più lungo di Scotland Yard», barvni film. Capitol 15.30 «Il temerario», igra Robert Redford, barvni film za vse. Cristallo 15.00 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «I giustizieri del West», igra Kirk Douglas, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Maria R. e gli angeli dl Trasteveie», barvni film, prepovedan mladim pod 18. letom. Ideale 15.00 «L’ira viene dalla Cina», film o karateju za vse. Impero 15.00 «Il conte di Montecri-sto», barvni film za vse. Vittorio Veneto 15.00 «Ultimo tango a Parigi», Marion Brando in Maria Schneider, prepovedan mladini pod 18. letom. Abbazia 14.30 «I combattenti della notte». Igrajo: Kirk Douglas, Yul Brynner, Senta Berger, John Way-ne in Frank Sinatra. Jutri 20.30 «Amarcord», režiser F. Fellini. Astra 15.00 «Beniamino», barvni film za otroke. Radio 14.30 «La cieca di Sorrento», barvni film za vse. Volta (Milje) 15.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista», igra Renato Pozzetto, prepovedan mladini pod 14. letom. Posebna zahvala gospodu Jožetu Grmeku, sodelavcem tržaškega Arzenala, kriški mladinski godbi, prosvetnemu društvu Vesna, pevskemu -zboru Vesna, cerkvenemu pevskemu zboru in darovalcem cvetja. Ganljivo in občuteno se zahvaljujemo kriški mladinski godbi, kriški mladini, prijateljem, tovarišem in sorodnikom za denarno pomoč. Žena Slavica ter sinova Edvin in Robert Sv. Križ, Gorica, 25. januarja 1976 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage MARIJE REBULA roj. ŽIVIO vd. KOŠUTA Obenem se zahvaljujemo darovalcem cvetja in č.g. župniku. Žalujoči družini Rebula in Cecchi ter drugo sorodstvo Zgonik, Trst, 25. januarja 1976 ma ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage OLGE LEGIŠA (učiteljice v pokoju) se iskreno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. ravnatelju M. Tavčarju, učiteljstvu, šolskemu pevskemu zboru iz šempolaja, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali in pripomogli k tako veličastnemu pogrebu. Družina Legiša Mavhinje, 25. januarja 1976 m ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob prerani izgubi našega predragega VIRGILIJA MORE se vsem iskreno zahvaljujemo. Družina in sorodniki Nabrežina, 25. januarja 1976 PRIPRAVUALNI ODBOR JE ZE IZDELAL OKVIRNI PROGRAM Za poživitev kulturnega delovanja bodo v kratkem ustanovili «Slovensko društvo miljske občine» Srečanje članov pripravljalnega odbora z miljskim županom Millom in obljuba po vsestranski podpori novemu društvu - Prihodnje leto bodo v miljski občini odprli tudi slovenski otroški vrtec Slovenci, ki živijo v miljski občini, so že, pred meseci ustanovili pripravljalni odbor za kulturno in družbeno delovanje Slovencev v občini z namenom, da se v najkrajšem času ustanovi «Slovensko društvo miljske občine». To društvo naj bi se zavzemalo za obravnavo in rešitev cele vrste specifičnih problemov, ki zadevajo Slovence v miljski občini in je v tem smislu pripravljalni odbor izdelal tudi sledeči okvirni program: 1. V duhu demokratičnih načel se Slovenci miljske občine katerega koli političnega, socialnega ali življenjskega nazora združimo za dosego popolne narodnostne, kulturne, socialne in gospodarske enakopravnosti, ki mora biti natanko določena z zakonom o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, z namenom, da prispevamo svoj delež k demokratizaciji življenja in uprave. V tem smislu je društvo odprtega značaja in solidarno z vsemi narodi, ki se še borijo za svojo samostojnost in za svoje pravice. 2. Prva in temeljna naloga društva je okrepitev slovenskih šol, ki so temelj narodnega življenja in razvoja, od vrtcev do obvezne srednje šole. V ta namen bo društvo vložilo vse svoje moči in delovalo, da vsi otroci slovenskih staršev obiskujejo slovenske šole. 3. Društvo se takoj načrtno loti obnovitve družabno - prosvetnega delovanja, ki naj zajema vse slovenske družine v vseh krajih občine. V tistih krajih, kjer so Slovenci v večini, ali kjer strnjeno živi večje število slovenskih družin, naj se obnovijo značilne tradicionalne o-blike družabno - prosvetnega delovanja kot so šagre, pustne navade, prireditve in podobno. Vsi ljubitelji glasbe in petja pa naj ustanovijo enoten pevski zloor in godbo za vso občino. 4. Enako, važna naloga je vzgoja PD «V. VODNIK» DOLINA vabi v Torklo na razstavo slikarjev - samoukov O. KOCJANČIČA D. KRIŽMANČIČA Odprta v soboto, 31. t.m., in 7. februarja od 19- do 21, ure; danes 25. t.m., v nedeljo, 1. februarja, in 8. februarja od 15. do 18. ure -rak* mladine, delavske, kmečke, uradniške in študentske, ki naj v svojem kraju dobi lastna društva ali združenja. Z družabnim, kulturnim, športnim in umetniškim delovanjem se bo v njih mladina . pripravljala za življenje v slovenskem in demokratičnem duhu z naprednimi, i-dejami medsebojnega spoštovanja in pomoči, oslanjajoč se na dolgoletne izkušnje, ki si jih je slovenski narod pridobi! v borbi za svojo samostojnost v preteklosti, v težkem in krvavem boju proti nacizmu in fašizmu, v narodnoosvobodilni vojni in danes v vsakodnevnem boju za svoje pravice. 5. Posebno pozornost bo društvo posvetilo razpravam, diskusijam in predavanjem o položaju Slovencev v Italiji iz vseh družbenih aspektov, kot so njih zgodovina, socialna struktura, šolstvo in drugo. V ta namen naj se v okviru društva organizira poseben diskusijski krožek, v katerega bi pristopile vse družbene sile miljske občine. 6. Mesto Milje je administrafiv-no-gospodarski center vseh Slovencev v občini, zato mora v bodoče postati tudi naše kulturno središče, kjer bo osredotočeno tudi glavno delovanje društva, ki naj tu dobi tudi svoje primerne prostore. 7. Društvo bo preko svojih, svobodno izvoljenih predstavnikov, držalo stalne in uradne stike s krajevnimi sveti in z občinsko upravo, ter bo sodelovalo z vsemi demokratičnimi silami večinskega naroda. V teh stikih se bo društvo zavzemalo, da bomo Slovenci deležni popolne enakopravnosti. Posebno tesne stike in vezi pa naj ima društvo z ostalimi slovenskimi organizacijami na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter v matični domovini. V tem okviru s ' se člani pripravljalnega odbora Kiljan, Tuli, Cupin, Viola, Svetina, Marega, Manin, Samec, sestali v petek z miljšim županom Gastonejem Millom, kjer so mu po eni strani obrazložili program delovanja Slovencev v občini po dru-ei strani pa prosili za pomoč občinske uprave ori realizaciji nekaterih točk programa ter postavili nekaj konkretnih zahtev, katerih realizacija je danes bistvenega pomena za življenje Slovenčev v občini. župan je pozdravil pobudo, da se po tolikih letih ponovno oživi delovanje Slovencev v občini, ter obljubil s strani občine najširšo možno pomoč, da bi se uresničil predloženi program. Opozoril je, naj Slovenci v občini vršijo nenehni pritisk na občinsko upravo zato, da se njihove zahteve realuirajp. .... Po daljši diskusiji so bili sprejeti sklepi, da bo občina napravila vse, kar je v njeni moči, da se že s prihodnjim šolskim letom odpre v občini slovenski otroški vrtec in to kot začasna rešitev, dokler ne bo dokončana gradnja stavbe otroškega vrtca v Miljah. Ugotovljeno je bilo, da je danes že 20 staršev izjavilo, da vpišejo svoje otroke v omenjen vrtec. Nadalje je župan dal na razpolago občinsko sejno dvorano, v kateri bo v prihodnjih dneh prvo zborovanje Slovencev v občini in na katerem bo pripravljalni odbor na podlagi obstoječega programa predlagal ustanovitev «Slovenskega društva miljske občine». Ugotovljena je bila tudi potreba, da bi bodoči odbor društva bil za občinsko upravo obvezen posvetovalni organ, za vse pro- bleme, ki zadevajo Slovence v občini. V tem smislu naj bi med odborom in občinsko upravo bili stalni stiki, na katerih bi se konkretno razgovarjalj o posameznih problemih. Na koncu je župan še obvestil prisotne, da je občina, v pričakovanju dokončne ureditve organika, začasno uredila tudi problem slovenskega prevajalca. SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL vabita vse člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 1. februarja, ob 10. uri v društveni dvorani v Nabrežini. Tečaj slovenščine v Sesljanu Kulturni krožek «H. Tuma» s sodelovanjem socialistične sekcije občine Devin-Nabrežina organizira tečaj slovenščine za občane italijanske narodnosti. S tem hoče dati prvi prispevek za kulturno sodelovanje in sožitje med tu živečima narodoma. Tečaj se bo pričel 2. februarja 1976 v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Sesljanu in po dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in petkih, od 20. do 21. ure in bo obsegal 50 lekcij. Tečaj bo vodil Vojko Colja. Vpisnina in slovnica 10.000 lir. Vpisovanje telefonsko pri tovariših: Caldi Rino telefon 200483 Colja Srečko ” 209477 Sgubbi G. F. ” 209353 Tinta Darko ” 208204 Župan Millo (na sredi stoje) na petkovem srečanju s člani pripravljalnega odbora za ustanovitev «Slovenskega društva miljske občine». • Po več kot 20-letnem delu v korist tržaškega obrtništva zapušča Giorgio Valmarin mesto predsednika pokrajinske komisije za obrtništvo in mesto odbornika tržaške trgovinske zbornice. Ob tej priložnosti se mu je predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi zahvalil za dolgoletno delo in mu podelil spominsko kolajno. lliilliiiiiiiiiiiiiii iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111 illuni ni ili ini lini! inii ! jmii irni n iiiiii:iii iiiiii lini iiiililiiii Miiiiiriiiiliiiiliniiiiiiiiiiiimii iiiiniiiii umni umi umi n liilHiinuillliiiiiilllillillllliiii UHMimiiimmiiimiiiiimll iniiiMiimminMiuHii'niilMiliiuiHiilfMimimiMlitntMiunntuiiniHiimiMiMlmmiumiiimmiimMintmM» S PETKOVE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU PROSVETNEGA DRUŠTVA VESNA Kriška prosvetna tradicija je oživela v korist vaščanov in slovenske manjšine Nadvse uspešen obračun dveletnega dela vodstva prosvetnega društva V zadnjem času je kulturna in prosvetna dejavnost v Križu dosegla zadovoljive uspehe, predvsem po zaslugi prosvetnega društva Ves-na, ki bo imelo danes svoj redni občni zbor. Pretekli sta dve leti od prejšnjega občnega zbora, na katerem si je novoizvoljeni odbor prevzel nalogo, da bo oživil kriško prosvetno tradicijo in da bo skušal nuditi vaščanom vse več kulturnih u-žitkov. V tem smislu mislimo, da je društvo popolnoma uspelo: temu pričajo utrditve že tradicionalnih, panog in ustanovitev novih. Poglejmo sedaj, na kratko, kaj je društvo naredilo v teku dveh let. Zborovsko petje je v Križu priljubljeno. Žal pa je moški zbor pred nekaj leti zašel v krizo, ki ni bila toliko kvalitativnega, kot pa čisto družabniškega značaja. Zbor je namreč štel malo pevcev, ki so bili skoraj vsi stari in za oživitev vzdušja so bile namreč potrebne mlade sile, ki so po kapilarni akciji odbora zadovoljivo stopile v zbor. Danes je skupina dosegla zadovoljivo raven in pod požrtvovalnim vodstvom Frančka žerjava žanje u-spehe in priznanja. Med največjimi uspehi celotnega delovanja PD Vesna pa spada ustanovitev ■ dekliškega pevskega zbora, ki ga vodi mlada Pija Cah in-M je v enem letu ......................................................... POVIETK! RAZPRAVE NA POSVETU SKGZ 0 SLOVENSKEM GOSPODARSTVU Tudi v vseh gospodarskih dejavnostih moramo Slovenci nastopiti kot subjekt Številni diskutanti so opozorili na celo vrsto velikih in tudi drobnih vprašanj, katerim se bo treba posvetiti z večjo prisotnostjo in angažiranostjo Po skrajšani objavi pisanih pose-, gov na posvetovanju SKGZ o slovenskem gospodarstvu in o njegovih perspektivah, nam preostajajo še posegi tistih diskutantov, ki so se oglasili brez vnaprej pripravljenih predlog ali pa so večkrat posegli v razpravo. Ker z objavo sklepov tega posveta na prvi strani današnje številke zaključujemo tudi z objavljanjem razprave, bomo vse še preostale posege objavili le z navajanjem njihové tematike. V dopoldanskem delu posveta je STANISLAV OBLAK poudaril važnost šolanja naše mladine kot bodočih kadrov. Dejal je, da je naša šola najbolj pomanjkljiva prav tam, kjer bi bila najbolj potrebna, to pa je strokovno šolstvo. Menil je, da nam je potrebna prava industrijska šola, v skrajnem primeru pa slovenski oddelek pri italijanskem zavodu «Volta». SGZ in KZ sta že pred časom sprožili zahtevo po paralelki za geometre, ker smo na tem področju zelo slabo zastopani. Želel je vedeti, kako je s to zadevo. Dr. VLADO TURINA je pojasnil, da je bila zadevna prošnja odposlana višjim šolskim oblastem in pravijo, da je šla naprej, toda odgovora nanjo doslej še ni bilo. Soglašal je z ugotovitvijo, da je vzgoja strokovnih karov danes poglavitna stvar zà razvoj slovenskega gospodarstva. Osebno je proti slovenskim oddelkom pri italijanskih šolah, toda v skrajnem primeru bi jih vendarle kazalo sprejeti kot začasno — prehodno obliko. EDVIN ŠVAB je svoj poseg oslo-nil na izkušnje javnega upravljavca. Poudaril je, da je treba vztrajno in odločno zastavljati probleme in pri tem nastopati kot manjšina -siibjekt. V teku je proces pritegovanja državljanov k vedno večjemu soodločanju o stvareh, toda Slovenci smo v tem procesu še slabo zastopani. Navedel je primer dolinske občine, ki želi biti prisotna povsod tam, kjer je neposredno zainteresirana ali celo direktno prizadeta in nastopati kot enakopraven dejavnik bodisi kot občina, bodisi kot skupnost Slovencev. Navedel je primer novih odnosov med občino in EZIT, kateremu so jasno povedali, da se brez pristanka občine na njegovem ozemlju ne more ničesar narediti. Poudaril je, da tak jezik EZIT ni več tuj Nekaj se le spreminja. Občine imajo svojo besedo Pri regulacijskih načrtih za valori- zacijo svojega področja. V. tem o-1 in izhajati iz konkretnih možnosti kviru je važno vprašanje razvoja obrtništva, kmetijstva in gostinstva. Občina je že razmišljala o slovenski gostinski šoli. Posvet ‘ima sicer notranji značaj, moral pa bi po Švabovem mnenju zadobiti širši akcijski značaj. Pritegniti bi bilo treba zlasti sindikate, ki so doslej prezrli kmetijstvo in se le obrobno zavzemali za obrtniški sektor. Obiskati bi bilo treba vse tiste, ki govorijo pri nas gospodarski jezik in ki iščejo odgovor na toliko vprašanj, saj se na posvetih na raznih ravneh o naših vprašanjih skoraj ne govori._ Edvin Švab je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da če Trst ne bo imel perspektive, je tudi Slovenci ne bomo imeli. MARINO KOŠUTA je imel nekaj misli o poteku same razprave na posvetu. Govor naj ne bi bil toliko o tem, kako je zdaj z našim gospodarstvom, temveč o napotkih za delo na posameznih sektorjih. LUCIJAN VOLK je vskočil z ugotovitvijo, da moramo najprej utrditi to, kar je že povedala manjšinska konferenca. Pripraviti se moramo na skorajšnjo pokrajinsko gospodarsko konferenco, izdelati si moramo inštrumente za uspešen nastop na njej. Gledati moramo na vprašanje široko in se ne pustiti šokirati samo od industrijske cone. STANISLAV BOLE je bil enakih misli. Danes je bistveno, da sprožimo nekatera vprašanja in da ugotovimo inštrumente, ki so nam potrebni. Posvet naj da članicam gradivo za njihovo dejavnost. Opozoril je še na kompleks goriških gospodarskih vprašanj. BORIS RACE je ta del diskusije povzel z ugotovitvijo, da je danes važna predvsem ugotovitev, kam moramo prvenstveno usmeriti svojo pozornost. Sicer pa bodo potrebni še specializirani posveti v okviru specializiranih ustanov. Inž. VLADIMIR VREMEC se je oglasil kot opazovalec. Zanj niso toliko problem kadri kot vprašanja, kako prisluhniti potrebam naših ljudi, ugotoviti katere so te potrebe in kakšne so možnosti za njih reševanje. Lep primer za to so bili kra-ški rezervati in spontana reakcija naših ljudi na nesprejemljive ukrepe, ki so grozili. Ta spontana reakcija je bila dejanski preporod naših ljudi na podeželju, iz nje se je rodila Zadruga «Naš Kras». Treba je iti na teren, stimulirati dejavnost naših ljudi in iz teh postavljati naše zahteve. Posvet naj bo spodbuda za analiziranje našega delovanja in naše delovanje približati tistim, katerim je namenjeno. Zahteve bodo imele uspeh, če jih bodo ljudje čutili, politični uspeh pa bodo imele, če jim bomo znali dati strokovni perspektivni jezik. Danes je važno, če so naše organizacije sposobne izvajati to, kar naši ljudje potrebujejo. BOGO SAMSA je izhajajoč iz ugotovitve, da je kapital tesno povezan z oblastjo dejal, da smo kot Slovenci razvili skoraj vse gospodarske dejavnosti, ne pa tudi industrijsko. Spričo tega ostajamo v podrejenem položaju. Govoril je tudi o velikem pomenu sredstev informacije in menil, da sredstva s katerimi razpolagamo, tem vprašanjem doslej niso posvečala primerno pozornost. Obveščanje mora biti za naše ljudi, biti pa mora namenjeno tudi Italijanom, katerim je treba povedati, da bomo Slovenci vse dotlej zatirani, dokler ne bomo imeli možnosti (Nadaljevanje m zadnji strani) nastopanja dosegel že dobro kvalitativno stopnjo. Za oba zbora je društvo že delno poskrbelo za obleke in ne brez finančnih težav, kljub pomoči nekaterih osrednjih organizacij. Društvo se lahko ponaša tudi z otroško dramsko skupino, ki je prvič nastopila pred dvema mesecema in katero vodi Varna Hafner. Središče vsega delovanja društva v preteklem letu pa je bil praznik 30. obletnice osvoboditve, ki je v Križu sovpadal s prvomajskim odkritjem spomenika padlim. Društvo je v tej akciji napelo vse svoje sile, najprej pri izbiranju materiala za knjigo «Križani v borbi za svobodo», nato pa za slavnostno prireditev dan pred odkritjem spomenika, na kateri so nastopili vaščani v dramatizirani obliki dogodkov iz partizanskega življenja. Delo je odlično zre-f.irala domačinka Soča Košuta -Hafner. Tesno je nato sodelovalo z vaškim pripravljalnim odborom pri organizaciji prvomajskega praznika. Prosvetno dejavnost so obogatila še mnoga gostovanja raznih pevskih zborov in dramskih skupin, ki so bili v Križu deležni toplega sprejema. Uspeh na kulturnem polju predstavlja tudi ustanovitev društvene knjižnice, ki je bila dolga leta samo zamisel, -lansko leto pa jo je društvo z nakupom mnogih knjig dokončno uredilo in odprlo vaščanom. Delovanje PD Vesna se ni omejilo samo na kulturnem in prosvetnem polju, ampak je poseglo tudi v socialno in politično tematiko. Organiziralo je okrogle mize in razprave ob priliki referenduma za razporo-ko in o ostalih perečih problemih kot so fašizem, mladinska problematika in splošna vzgoja. V prejšnjem letu pa je uspešno sodelovalo na enotnem vaškem solidarnostnem večeru z bojem čilskega ljudstva. Že pred leti je društvo videlo v mladini lastno prihodnost, zato že dalj časa vodi primerno politiko v tem smislu, ki je dala zaželene sadove v tem, da je angažirala zadovoljivo število mladih v vaški in manjšinski problematiki. V teh dveh letih ni bila zanemarjena rekreacija članov in vaščanov, ampak prirejenih je bilo mnogo kulturnih večerov, plesov in pohodov, med katerimi je bil najuglednejši na Triglav. Društvo torej mirne duše pride na občni zbor z zavestjo, da je nekaj storilo v korist Križa in slovenske manjšine in da bo v prihodnosti še odločneje nadaljevalo na tej začrtani poti. S. Tenze Jiilri občni zbor zbora «V. Mirk» Odbor pevakega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontbvela je sklical za jutri zvečer redni občni zbor zbora, na katerem bo odbor podal svojim članom letno poročilo in obračun, nakar bedo člani izvolili nov odbor. Prav gotovo bo prišlo tudi do živahne razprave, iz katere bo novoizvoljeni odbor izdelal program bodočega delovanja. Govor bo tudi o volitvah novega odbora prosvetnega društva Prosek - Kon-tovel, ki bodo v sredo 28. januarja 1976 in za katere mora .tudi. zbor iz svoje srede1 predlagati kandidate. Odhod dolinskih diiakov r. na vsakoletno smučanje Danes popoldne ob 13.30 bo šlo 80 dijakov srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline v spremstvu profesorjev na vsakoletno smučanje v Auronzo. En avtobus bo odšel iz Doline, drugi iz Boljunca. Dijaki bodo nameščeni v dveh hotelih in razporejeni v tri skupine po veščini smučanja. V jutranjih urah bodo smučali pod vodstvom učiteljev smučarske šole iz Auronza, popoldne bo pouk v prostorih krajevne šole, večeri pa bodo posvečeni raznim družabnostim. V soboto zjutraj se bodo udeležili smučarskih tekem za mladinske igre (občinska faza) na hribu Agudo nad Auronzom. / glasovi KPI in PSI so odobrili proračun za letošnje finančno leto Zaradi stroškov za konzorcij za prevoze primanjkljaj precej višji od lanskega • Občina sporoča, da bo razstava Vittoria Bolaffija v muzeju Revol-fella odprta do 13. lire 1. februarja. Na petkovi'seji je dolinski občinski svet. odobril proračun za letošnje finančno leto; V začetku seje so si sledili posegi svetovalcev. Gombač (SS) je omenil zasedbo, ceste v Ric-manjih v znak protesta zaradi slabega stanja te in menil, da je uprava premalo odločno posredovala pri pokrajinski upravi, Mahnič (KD) se je spet dotaknil perečega vprašanja pomanjkanja avtobusne čakalnice pri Krmenki, Petaros (SS) pa je predo-čil problem kamnoloma nad Borštom. Sledila je diskusija o proračunu. Župan Švab je v začetku dejal, dà je to upravno in politično odgovoren in obvezujoč dogodek, v katerega so strnili vsaj najvažnejše izbire in pobude, ki so lahko zaključena celota ali del širšega načrtovanja. Omenil je tudi, da proračun zajema vse postavke, ki so bile razvidne iz programov KPI, PSI, SS in KD, razen odprtega vprašanja gradnje ljudskih hiš. Zaključil je z ugotovitvijo, da «razmere niso najboljše, zato pa bomo morali za i uresničitev postavlje- nih ciljev trdo, požrtvovalno in čim bolj enotno delati.» Nato so nekateri odborniki obrazložili posamezne po- | zdravniške ambulante na stavke. Podžči^arn Bandi' je dejal. I planoti. da- proračun predvideva vse postavke' za najpotrebnejša javna dela. Izrazil je upanje, da se bo v bodoče delalo v konkretnem sodelovanju in medsebojnem zaupanju vseh svetovalskih skupin. Odbornik Ota je razložil predvideni strošek za kmetijstvo in obrtništvo, predvsem za preučitev možnosti razvoja na občinskem ozemlju. Omenil je politično voljo uprave, da bi športnim društvom na področju dolinske občine nudili športne objekte zastonj. Odbornik Žerjul je obrazložil strošek za vodovodno omrežje in smetarsko službo, odbornik Sancin pa stroške v zvezi z zdravstvom — novoustanovljeni center , za umsko higieno v Bolj uncu in družinsko posvetovalnico — v zvezi s prevozi in s kulturo, kjer je namenjen izdatek za gradnjo prostorov za družbeno - prosvetno delovanje pri Domju. Petaros (SS) je v svojem posegu izčrpno analiziral problem kmetijstva in trdil, da bi morala uprava več podpirati srenje in zadruge, da bi se lotile mehaniziranega obdelovanja zemlje. Dotaknil se je tudi problema pomanjkanja avtobusa in kraški iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiTiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiiin Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOV V SAMATORCI V počastitev spomina Maria Sedmaka darujejo Marcelo in Milena Doljak 5.000 lir ter Pepi in Eda Pegan 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka darujejo družina Cappelli (Salež 64) 10.000 lir ter Milan in Berta Kante 3000 lir. V počastitev . spomina Alfreda Kralja daruje bratranec, Atilij Kralj 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah, 5000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, 5000 lir za PD Primorec, 5000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za pevski zbor Primorec. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujejo družina Ferluga (Trebče 71) 3000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah ter Roža in Kata (Trebče 21) 2000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Kristine Kralj darujejo Atilij Kralj in mama 5000 , lir za poimeaovanje šole v. Trebčah ter Roža in Kata Kralj 2000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka darujejo Marino in Anica Kralj 5000 lir ter Zvonko in Tamara Simoneta 5000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujeta Gilberto in Zdenka Carli 5000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka darujeta Gigi in Viktorija Košuta 5000 lir za vdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje Ivan Košuta 5000 lir za vzdrževanje spomenika Pomagaj nam ustvariti jamstvo za prihodnost Vključi se v Italijansko združenje za vzpodbujanje raziskav o raku Ul. Durini 24 - 20122 MILAN Tel. 02/708786 poštni t/rn št. 3/54984 Samo znanstveno raziskovanje nam bo omogočilo premagati bolezen našega stoletja TUDi Ti V BOJ PROTI RAKU padlim v NOB v Križu in 5000 lir za godbo na pihala v Križu. V spomin na Alberta Magarijo darujeta brat Cvetko in Zora (Križ 398) 1500 lir za PD Vesna. V spomin na Antona Košuto darujeta hči Zora in Cvetko 1500 lir za PD Vesna. Namesto cvetja na grob Gušti Bo-rovina darujeta Danica in Vanda 5000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Franca Mahniča daruje družina Covacio (Bani) ,5000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob strica Alfreda darujeta Elena Carli 15.090 lir za šolsko blagajno osnovne šole O. Župančič in Štefan Carli 15.000 lir za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. V isti namen darujeta Alda in Sergij Pertot 10.000 lir za šolsko blagajno osnovne šole O. Župančič. Mario Luin iz Trsta daruje 10.000 lir za TPPZ, 10.000 lir za Glasbeno matico in 2200 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega moža, očeta in noriota, ob 9. obletnici njegove smrti, daruje družina Ferluga 5000 lir za ŠD Sokol. Ob priliki obletnice smrti drage mame daruje Viktor Sosič (Biondo) 18.000 lir za ogrevanje Prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina Maria Sedmaka daruje Dušan Košuta in družina 10.000, lir za PD Vesna. Ob rojstvu nečakinje Martine daruje nono Danilo Sancin 5000 lir za PD Prešeren. Ob priliki smrti Pepija Pavlice darujeta Lojzka in Ludvik Rebec 3000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka daruje družina Švab 10 tisoč lir za mladinsko godbo ha pihala iz Križa. V spomin na Marijo Rebula darujeta družini Pečenik in Renato Do Ijak 6000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Olge Le-giša daruje Anita Šeule 5000 lir za poimenovanje šole v Ricmanjih. Namesto cvetja na grob Virgilija More daruje družina Grilanc 10.000 lir za ŠD Sokol. V počastitev spomina Renata Gembrinija darujeta Olga in Anton Pertot 5000 lir za Glasbeno matico. Za handikapirane na Opčinah darujeta Pavla Grgič (Padriče Vil 10.000 lir in Miro čuk z družino (Trebče 20) 10.000 lir. . Namesto cvetja na grob Francke Križmančič (Totnove) daruje Manja Grgič (Šemčeva) 2000 lir za PD Lipa. Za TPPZ darujejo podporni član Mario Zuljah .(Log 98) 5000 lir. nova podporna člana Nadalina Castellani 2000 lir in Peter Cerkvenič 30 tisoč lir, simpatizer Eto Sfiligoj 10 tisoč lir ter novi redni član Alojz Cergol 1400 lir. Namesto cvetja na grob Virgin ja More darujeta Berto in Bogom! la Doljak 5QOO lir za godbeno dru štvo iz Nabrežine. V počastitev spomina Mičela 'toka daruje Milena Širca z družim 5000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5000 lir za TPPZ. ■Andrej Kosič daruje 10.000 lir za Dijaško matico in 5.01)0 lir za folklorno skupino sStu ledi». Namesto cvetja na grob Olge Legija darujejo za smučarski klub Devin: Bruna Tomasella 5.090, Danilo Legiša 5.000, Lučka Hrovatin 2.000, Silvio Rebula 5.009. Duško Škerk 5.000, Cvetko škerk 5.000, Bruna Logar 5.000, Darij Bogateč 2.000, Matilda Škerk 5.000, Peni Antonič !5.009, Boris in Deny Širca 5.000, Janko Gruden 5.000, Aldo Sardoč 5.000. Lucio škerlavaj 5.000, Sandro Antonič 2.000, Silvana Jori 3.009 lir. V počastitev spomina pok. tete Olge Legiša daruje družina Terčelj IC.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Olge Legiša daruje Ela Pavlica 5.000 lir za smučarski klub Devin. V počastitev spomina pok. prijatelja Maria Sedmaka darujejo Zmago, Sander, Ladi Rebula in Ladi Milič /. družinami 20.000 lir za mladinsko. godbo Križ in 20.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka daruje Uči Sedmak (Prosek) 10.000 lir za ŠD Vesna. Vesela družba daruje 5.000 lir za SPDT. V počastitev spomina Mihaela Čoka daruje Anton Gombač 10.000 lir za PD Lonjer Katinara. V isti namen darujeta Matija Gombač in Fabio Ruzžier 5.000 lir za ŠD Adria. Gombač (SS) je izrazil željo, d« bi po vseli šolah uvedli celodnevni pouk, Gerii (KD) je v svojem daljšem posegu označil trenutno krizo v vsej državi. Strinjal se je, da je treba zagotoviti vse pravice slovenski narodni skupnosti v Italiji in menil je, da proračun zanemarja kanalizacije, decentralizacijo občine, javno razsvetljavo in prevoze, dobavo metana idr. Tul (SS) je ocenil nekatere postavke za zadovoljivo krite, druge pa ne. Izrazil je zadovoljstvo, da je uprava upoštevala nekatera priporočiia njegove skupine. Načelnik skupine PSI Pečenik je poudaril, da je ta proračun izraz konkretnih, večkrat napovedanih in tolmačenih programov, izraz volje in demokratičnosti uprave in je odprt za vse probleme občanov. Za svetovalsko skupino KPI je svetovalec Švara odgovoril na polemičen poseg načelnika demokrščanske skupine. Dejal je, da ni mogoče govoriti eno v tem svetu (predvsem glede Slovencev), drugo pa v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Na koncu je župan Švab odgovoril na posamezne posege. Za proračun so glasovali komunistični in socialistični svetovale!, SS se je vzdržala. KD pa je glasovala proti. Proračun predvideva 714.559.883 lir tekočih izdatkov, 382.490.841 lir izdatkov na račun kapitala, 8.559.720 lir izdatkov za povračila posojil. Predvideni dohodki so sledeči: davki in takse 80.661.777 lir, soudeležbe pri državnih davkih 304.077.610 lir, izvendavčni dohodki 177.761.090 lir. dohodki od prodaje in amort'zacije imovin in vračila kreditov 98.570.531 lir in dohodki od najetja posojil 387.233.076 lir. Predviden.; primani-kljaj znaša 174.362.076 lir; od katerih bo uprava najela posojilo za 173 nr-lijonov 619.076 lir, ostalo pa bo ki^a z izrednimi dohodki. Nov naiiii plačevanja vode v dolinski občini Uprava občine Dolina je sklenila, da se bo odslej vodna dobava plačevala v obliki pešinega nakazila, po zgledu ostalih javnih ustanov (SIP, ACEGAT, ENEL idr.), ki so tak način plačevanja upeljale že pred leti. Plačilni rek bo zapadel 15. dne od datuma poštnega žiga, nakar bo sledila prekinitev vodne dobave. Vsi potrošniki vode, čigar vodovodni račun vsebuje imenske ali naslovne nepravilnosti, se morajo čimprej zglasiti na županstvu (soba št. 11) in sporočiti pravilne podatke. V primeru netočne ali prepozne posine debave zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova, si potrošnik sam prevzame vso odgovornost zaradi zamudnega plačila. Z letošnjim letom je uprava upe-Ijala tudi štirimesečno plačevanje vode; to je trikrat na leto in ne več štirikrat kot doslej. iiiliiiiiiDiiliiiiiililiililiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiimimitiiiiiiiliiiiiii mili hih n iiiiiiiiiii n um iiiiiitiiiiiiiiiiiii PO JUGOSLOVANSKO.ITALIJANSKI KONVENCIJI ZA 13.000 LIR POVIŠANA POKOJNINA Vse upokojence po jugoslovansko-italijanski konvenciji, ki uživajo sta rostno, invalidsko oziroma družinsko pokojnino (VO/S, IO/S ali SO/S), obveščamo, da imajo pravico za leto 1975 do poviška-13.000 lir, ki ga večina ni prejela. Iz zanesljivega vira’ smo namreč izvedeli, da omenjeni povišek pritiče (v skladu z zakonom št. 160 z dne 3. 6. 1975 člen 1, tretji odstakev), vsem upokojencem, katerih italijanski in jugoslovanski sorazmerni del skupaj sta dne 31. 12. 1974 presegala višino tedanje minimalne pokojnine, se pravi 42.950 lir mesečno. Isti kriterij mora iz socialnega vidika obveljati tudi v primeru, ko nista oba sorazmerna dela pokojnine na podlagi prispevkov znašala 42.950 lir. Tukajšnji zavarovalni zavod pa je omenjeni povišek priznal in izplačal le tistim ukokojencem, katerih italijanski del. je. presegel minimalni znesek: pokojnine. Vse zainteresirane upokojence vabimo, da se zglasijo v uradu patro-j nata Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b (tel. 62-785) za pregled de-janskega stanja in za predložitev na INPS zahteve po povišku 13.000 lir italijanskega sorazmernega dela pokojnine. S seboj naj prinesejo: pokojninsko knjižico, odločbo in vse druge dokumente s tem v zvezi, ki jih imajo na razpolago. • Danes ob 9.30 bo na sedežu v Ul. Capitolina 3 sestanek komunistov zaposlenih v tržaški bolnišnici. Uvodno poročilo bo podal Claudio Tonel, član pokrajinskega tajništva KPI. • Krožek za politinče in družbene vede «Che Guevara» priredi v petek, 30. t.m., v dvorani v Ul. Madonnina 19 predavanje članice vsedržavnega vodstva Združenja žensk Italije Ester Pacor o splavu in o družinskih posvetovalnicah. GORIŠKI DNEVNIK NA SEJI, KI JE BILA V PETEK ZVEČER Sovodenjski občinski svet odobril načrt za gradnjo nove telovadnice Poročilo župana o sestanku v Novi Gorici • Resolucija proti preštevanju manjšine na Koroškem Občinski svet v Sovodnjah se je sestal v petek zvečer. Večji del seje je bil posvečen odobritvi novega načrta za gradnjo občinske telovadnice. Svetovalci so namreč v petek zvečer zavrnili prvotni načrt, ki je predvideval gradnjo telovadnice ob Kulturnem domu. Zazidava bi namreč škodila okolju, saj namerava občina okoli doma urediti občinski park. Nov načrt, ki so ga soglasno odobrili, predvideva gradnjo telovadnice na kraju, kjer stoji staro poslopje osnovne šole. To bodo porušili ter izkopali temelje, saj bo telovadnica delno zgrajena pod zemljo. O tem je nazomo govoril arhitekt Jože Cej, ki je načrt izdelal. Zgradba predvideva stopnišče s 300 sedeži, prostora bo tudi še za 200 ljudi, skupno torej bo lahko v telovadnico prišlo približno 500 ljudi. Poleg tega bodo v njej postavili bar za občinstvo, slačilnice in sanitarije, zdravniško ambulanto ter manjši urad za profesorja telovadbe. To je v glavnih obrisih načrt nove telovadnice. Načrt bo sovodenj-ska občina poslala na deželni urad, da ga bodo odobrili. Od dežele bo občinska uprava zaprosila posojilo za realizacijo za sovodenjsko skupnost važnega objekta. V začetku seje je župan Jožef češčut poročal svetovalcem o srečanju županov in nekaterih odbornikov treh slovenskih občin na Goriškem s predstavniki Skupščine občine v Novi Gorici. Na njem so poudarili potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju. Župan je nadalje poročal o nevšečnostih zaradi postavitve podzemeljskih kablov s strani telefonske družbe. Zaradi tega bodo spet izkopah nekatere občinske pločrike, ki so jih ravnokar uredili. Telefonska družba namerava namreč postaviti govorilnice v razne perifeme kraje. V nadaljevanju seje so odborniki odobrili šolske podpore dijakom nižjih in višjih srednjih šol, ki bivajo ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiuiiiiiiiiiii Očuvati slovensko šolo v južnem delu mesta Vest, ki smo jo objavili prejšnji teden, da namerava goriška občinska uprava vzeti v najem del stavbe semenišča v Ulici Alviano in tjakaj premestiti slovensko nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko» in tečaj za otroške vrtnarice, ki deluje v sklopu učiteljišča «Simon Gregorčič», je povzročila v vrstah naše manjšine najrazličnejše komentarje. Pobuda goriške občine, ki sicer še ni uradna, je vzbudila v glavnem negodovanje v slovenskih krogih. To iz več razlogov. Prvi pa je vsekakor ta, da bi se s tem izrinila slovenska šola iz mestnega središča. Nekateri na občini bi tako, pod zunanjim nedolžnim videzom zagotovitve primernega poslopja za potrebe slovenskih šol, dosegli kar ni njim in njihovim nacionalističnim predhodnikom uspelo v letih pred prvo svetovno vojno in po osvoboditvi leta 1945 ter po ponovni uvedbi italijanske suverenosti v letu 1947, ko so slovenske šole ostale v mestnem središču, v stavbah, ki so bile in so še last slovenskih ljudi. «Ugotavljanja» o bolj ustreznih prostorih, o možnosti uporabe telovadnice in športnih igrišč, o centralnem ogrevanju prostorov, itd., so iz trte izvita, kajti občina bi bila dolžna v vseh povojnih letih vsaj nekaj napraviti za potrebe slovenskih šol. Najemnina za poslopja v Ulici Randaccio je blokirana že dolge leta, občina plačuje za obe stavbi v tej ulici, kjer so nižja srednja šola, osnovna šola in otroški vrtec, nekaj več kot osem milijonov lir letno. Od lastnika je vedno zahtevala, da na svoje stroške izvede obsežna popravljalna dela. Za najemnino podobnih prostorov v semenišču pa bi občina plačevala več kot dvajset milijonov lir letno. Tolikšna je namreč zahteva upraviteljev te stavbe. Poleg tega pa naj bi občina vzela v svoje breme popravila semeniščne stavbe, za kar naj bi porabila druge dragocene milijone. Dvojna mera torej. Za popravila za zasebni stavbi v Ulici Randaccio ni denarja, za popravila na drugi zasebni stavbi v Ulici Alviano pa je denar na razpolago. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje kam z otroškim vrtcem in z osnovno šolo v Ulici Randaccio potem, ko bi se srednja šola izselila. Bo lastnik stavbe zadovoljen z najemom polovične stavbe ali pa bo občina v tej stavbi namestila kako italijansko šolo? To so odprta vprašanja. Na ponedeljkovem sestanku zastopnikov štirih občin (Gorica, šte-verjan, Sovodnje in Doberdob), kjer so se pogovarjali o ustanovitvi konzorcija za gradnjo stavbe za slovensko nižjo srednjo šolo, so sprejeli sklep da poverijo tehničnemu uradu goriške občine nalogo, da izbere kraj, kjer naj bi zgradili novo stavbo. Z naše strani poudarjamo, da mora stati stavba v južnem delu mesta in bi prostor takoj označili na zemljišču nekdanje slovenske kmetijske šole v Ulici Duca d’Aosta, na zemljišču, ki je last pokrajinske uprave. Obe vprašanji sta neločljivo povezani. Zato bo prav, da bi naša javnost ti vprašanji pozorno spremljala. Naša šola je preveč važna za naš obstoj, da bi se drugi igračkali z njo. v občini. Letos je deželno odbomi-štvo za šolstvo za to namenilo 1.800.000 lir, ki jih bodo razdelili med 38 višješolci (vsak dijak bo dobil 40.000 hr). Občinska uprava bo za dijake nižje šole namenila 2 milijona lir, ki jih bodo razdelili med 78 dijaki (vsakdo bo dobil 30.000 lir). Vedno v zvezi s šolskim vprašanjem so na petkovi seji odobrili načrt za ureditev podstrešja nove osnovne šole v Sovodnjah. Tu bodo uredili prostore za korektivno telovadbo ter za razne seje. Predvidevajo, da bodo dela sklenjena do konca leta. Prejšnji teden je občinski odbor sestavil kulturni spored za letošnje leto, ki predvideva razne folklorne in glasbene prireditve ter številna predavanja. Podroben program bodo poslali na deželno odborništvo za šolstvo in kulturo, katero bi moralo na podlagi tega programa izdati primerno finančno podporo. Svetovalci so nadalje povišali mesečno nagrado občinskemu zdravniku dr. Daineseju. Le ta bo na raz-polago strankam vsak četrtek, od 16. ure dalje v občinski ambulanti. Ob sklenitvi seje je občinski svet soglasno odobril resolucijo proti preštevanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki so jo predlagali predstavniki manjšine. Ob tem naj dodamo, da bo v sredo, 24. januarja, ob 19.30 v prostorih gostilne Devetak na Vrhu sestanek predstavnikov občinske uprave z domačini. Predmet sestanka bo razprava o vaških vprašanjih. V Doberdobu v petek občinska seja Občinski svet v Doberdobu se bo sestal v petek, 30. januarja, ob 16. uri na svojo redno sejo. Na tej bodo preučili proračun za letošnje leto 1976, razpravljali bodo o prispevku kulturnemu društvu «Jezero» ob 30-letnici ustanovitve, razpravljali bodo tudi o prošnji deželi za prispevek za gradnjo občinske telovadnice (ta naj bi veljala 160 milijonov lir). Na dnevnem redu seje je še točka o odškodnini županu ter sejninah za občinske svetovalce. V Jugoslaviji redno menjajo italijanske lire Nekateri italijanski listi so včeraj pisali, da so banke v Jugoslaviji prenehale menjati italijanske lire. Zaradi tega smo se včeraj pozanimali v nekaterih pisarnah v Novi Gorici če to odgovarja resnici. Banke so bile sicer včeraj zaprte, na bencinskih črpalkah in v turističnih pisarnah so nam povedali, da sprejemajo, sicer v manjših količinah, italijanske lire. Na bencinskih črpalkah je mogoče kupiti za lire kot običajno, vendarle po novem tečaju, o katerem smo poročali pred dvema dnevoma. Liter super bencina stane sedaj 201 liro in ne več 188 kot prej. Cena v dinarjih pa je seveda ostala nespremenjena. V četrtek stavka gradbincev V četrtek, 27. t. m., bodo stavkali delavci zaposleni v gradbeništvu v vsej državi. V Gradišču se bodo za to priliko sestali tovarniški delegati te stroke, da bi preučili položaj pogajanj z delodajalci za obnovo delovne pogodbe. Nevarnost paralize sodne uprave Obstaja nevarnost skorajšnje paralize g; riškega sodstva zaradi po-! manjkanja osebja. Položaj se je na-| mreč zaostril potem ko je vlada u-stanovila na goriškem sodišču urad nadzornega sodnika. V tem uradu bodo umeščeni en sodnik, sodni obhodnih in trije uradniki. Znano je tudi, da je prav goriška sodna u-prava zaradi pomanjkanja osebja zelo pomankljiva. Ustanovitev novega urada, v katerem bo službova-! lo osebje, ki je sedaj umeščeno na sodišču, je zadala smrtni udarec sodni upravi. Delo, ki ga je sodišče doslej s težavo opravljalo, bo potekalo še bolj počasi prav zaradi skrčenja števila osebja. Vsekakor se predvideva popolna paraliza. O nastalem položaju so razpravljali na združenju odvetnikov in prokuratorjev, kjer so sklenili o tem obvestiti deželne poslance vseh strank, da bi v Rimu posredovali, da bi pri goriški sodni upravi umestili novo osebje. Pismo, v katerem obrazložujejo težave, ki so nastale na goriškem sodišču, so poslali tudi deželnim, pokrajinskim in občinskim oblastem. PRIPRAVE NA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Letos ho v društvih SPZ več Prešernovih proslav Prvič bodo nastopile nekatere nove skupine Društva včlanjena v Slovensko novljeni ženski zbor društva «Oton prosvetno zvezo na Goriškem se, Župančič» v Štandrežu. V prosvet-pripravljajo na Prešernove prosla- ; nem društvu v Sovodnjah pa pri-ve, ki se bodo pričele v prvem \ pravljajo svojevrstni program, ki tednu februarja in nadaljevale tja bo splet gledališča, recitacij in pe- to V Vidmu bo danes letni občni zbor furlanskega filološkega društva. Društvo se zavzema za razmah furlanskega jezika in ohranitev furlanskih tradicij. do sredine meseca Pri SPZ predvidevajo, da bomo letos imeli doslej največje število Prešernovih proslav (že lani jih je bilo več kot prejšnja leta) in to je treba pripisati nedavni ustanovitvi nekaterih novih društev na goriškem podeželju. Prvič po dolgih letih bosta nam reč proslavi tudi v Podgori in na Peči. Tudi na letošnjih proslavah bo prišlo do koristne izmenjave kulturnih skupin med goričkimi društvi samimi. Beležili pa bomo letos, poleg že omenjenih proslav v dveh novih krajih, tudi nastop novih skupin. Na osrednji proslavi v Gorici, ki bo v nedeljo, 8 februarja, bo. med drugimi, nastopil tudi mešani goriški zbor, v katerem sodelujeio nekatere pevke in pevci iz Gorice in Nove Goorice. Prav tako se bo prvič predstavil občinstvu v jeseni usta- PLODNO DELOVANJE JAMARSKEGA KLUBA «KRAŠKI KRTI» «Ljubitelji podzemlja» so lansko leto raziskovali številne jame na Krasu Stiki s številnimi jamarskimi društvi iz Slovenije, Italije in iz Koroške Letos imajo v načrtu izreden podvig, o katerem nočejo ničesar povedati tih» podali obračun lanskoletnega delovanja. Omejili pa se bomo le na najvažnejše dogodke, saj bi drugače morali napolniti celo stran našega dnevnika. Po razgovoru z nekaterimi člani, da bi kaj več izvedeli o teh «krtih», so nam povedali, da je podpredsednik Stanko Košič iz Doberdoba najprimernejša oseba, ki nam bo znala vse povedati. Srečo smo imeli, ko smo ga obiskali, saj je ravno takrat bil pri njem drugi aktivni član jamarjev, Egidij Vescovi, tako da je eden izfiopolrijeval' drugega. V svojem navdušenju, nam je Stanko takoj začel naštevati razne spuste, raziskave in odkritja novih jam na Krasu. Prve mesece leta so posvetili popolnemu raziskovanju liuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiu NA SVEČANOSTI V PETEK ZVEČER O jamarskem klubu «Kraški krti» | «Doljankinove jame» pri Nabrežini, smo pisali le priložnostno, nikoli ni- ] ki so jo odkrili pred dvema letoma, smo podali podrobnega pregleda or-, Jama je dolga 304 m, 90 m pa je ganizacije, okoli katere se zbira ! globoka, saj sega prav do morske kakih 85 slovenskih ljubiteljev spe- j gladine. Da so izdelali popolni načrt leologije z Goriškega. Ker sme že v; jame, ki nam ga je Košič pokazal, začetku leta, bomo o «Kraških kr- j so morali uporabiti 17 ur dela v V GRADIŠČU SO PROSLAVILI 55 LET OBSTOJA KPI Tullio Paiza se je spomnil ustanoviteljev KPI v naših krajih V Gradišču so v petek zvečer proslavili 55-letnico ustanovitve KPI. V uvodnem govoru se je tajnik po-soške komunistične federacije Tullio Paiza spomnil tovarišev, ki so bili med ustanovitelji KPI v naših krajih, in izrecno omenil Leopolda Gasparinija, Jožefa Srebrniča in druge, ter vse tiste, ki so se aktivno borili proti fašizmu za časa tiranije in v času odporništva. Paiza je dejal, da so posoški komunisti dali velik prispevek demokratičnemu gibanju vse dežele. Govoril je tudi o sedanjem položaju v pokrajini in v deželi, kjer noče krščanska demokracija sprejeti dialoga z levičarskimi silami in s svojim bojkotom onemogoča delovanje demokratično izvoljenih uprav. Pri tem je i-zrecno omenil zadržanje krščanskih demokratov na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču. Zastopnik osrednjega vodstva KPI Vemardo Vespignani pa je govoril o sedanjem političnem položaju v državi. Govoril je o moči ki jo je dosegla komunistična partija ob podpori prebivalstva na zadnjih volitvah in dejal, da so komunisti pripravljeni prevzeti direktno odgovornost v rimski vladi. Krivdo za sedanjo hudo gospodarsko krizo, je naprtil nekaterim določenim gospodarskim in političnim krogom, ki nočejo demokratične preusmeritve. Padec vrednosti italijanske lire v zadnjih dneh bo še bolj udaril po skromnih zaslužkih italijanskih delavskih slojev. 31. januarja zapade rok za plačilo radijske in TV takse Goriška finančna intendanca obvešča vse zainteresirane, da zapade 31. januarja rok za plačilo radijske in televizijske naročnine. Naročniki za radio plačajo letno 3.585 lir, za šest mesecev 2.320 lir, za tri mesece pa 1.685 lir. Za lastnike televizijskih sprejemnikov pa velja dvojna vrsta takse. Za one, ki so vpisani šele drugo leto kot naročniki velja tarifa 21.005 za eno leto, 10.715 za pol leta, 5.570 lir za tri mesece. Za one, ki pa imajo televizijski sprejemnik več kot tri leta veljajo naslednje tarife: za eno leto 18.890 lir, za šest mesecev 9.640 lir, za tri mesece 5.010 lir. Lastniki radioaparatov v avtomobilih pa pla- čajo naročnino skupno z avtomobilsko takso v pisarnah AGI ali na poštah. V uSovodnjah so ustanovili sekcijo SS Ob prisotnosti pokrajinskih zastopnikov so v Sovodnjah ustanovili krajevno sekcijo Slovenske skupnosti. Sejo je vodil Benjamin Černič, še prej pa je govoril dr. Karel Brešan, v diskusijo so posegli Ferletičeva, Paulin in Terpin. Prisotni so se domenili o strukturi sekcijskega odbora, ki je bil sestavljen v skladu s statutom stranke. Izvolili so šest odbornikov, katerim se pridružijo kot polnopravni člani trije svetovalci SS v občinskem svetu. Jutri začetek tečaja za učiteljske kandidate Jutri popoldne ob 17. uri se bo pričel v prostorih slovenske osnovne šole v Ulici Croce v Gorici štirimesečni praktični tečaj za udeležence natečaja za učiteljska mesta na slovenskih osnovnih šolah. Tečaj je nekaj novega, kar je predvideno v šolskih predpisih. Kandidati za učiteljska mesta so namreč že opravili pismeno nalogo, sedaj pa morajo še na prakso in šele po tej bodo pripuščeni k ustnemu izpitu. Podobni tečaji se prično jutri tudi za italijanske učitelje. Komisija za slovenski učiteljski tečaj je takele sestavljena: predsednik didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, člana po učitelja Jožko Marinič in Zorka Saksida por. Graziani. Interpelacija KPI o zapori mesnic Komunistični občinski svetovalci Battello, Pirella in Coceani so včeraj poslali županu interpelacijo s katero hočejo izvedeti kakšne iniciative je vzela občinska uprava, da bi omilila težave, ki jih bodo imeli meščani zaradi napovedane zapore mesarjev za nedoločen čas. Istočasno omenjeni svetvalci sprašujejo če se je občina pozanimala na pristojnih mestih v Rimu, da bi tam izdali ustrezna dovoljenja. njeni notranjosti. Pri tem je sodelovalo 6-7 jamarjev. V prvi polovici leta so si «Kraški krti» o-gledali 8 novih jam na doberdob-skem Krasu. To so običajno opravljali ob nedeljah in praznikih, ko so temu delu lahko posvetili ves dan. Stanko nam je pri tem naštevanju obenem opisoval naporno delo, ki ga mora vsak jamar premagovati v jami. Delo pa vsekakor poplača veselje do speleološke raziskave. Raziskovanje jam je tudi poučno delo, saj dobijo jamarji v svojih podzemeljskih špedicijah ve-veliko zanimivega speleološkega materiala, od kapnikov do raznega starejšega orodja, ki priča o nokda-’ nji prisotnosti ljudi v teh krajih. Slovenski jamarji niso lansko leto o-mejili raziskovanje samo na Kras, marveč so si ob sodelovanju drugih jamarskih skupin ogledali tudi druge jame. Tako si je posebna skupina jamarjev ogledala v dveh dneh nekaj jam v okolici Beljaka, večkrat so se «spustili» v brezna raznih jam v Sloveniji, obiskali so jamo pri Opčinah (globoka je 180 m, samo ozko brezno je globoko 118 m, kar pomeni, da je najgloblje na Tržaškem), ki so jo imenovali «Brezno Toni Scaia». Ime je jama dobila po domačinu, ljubitelju jamarjev, ki je prvi našel začetno ozko grlo jame. V tej jami so o-pravili vsa potrebna merjenja in izdelali njen načrt, ki so ga dali tržaškemu katastrskemu uradu. Vedno v zvezi z raziskovanjem je treba omeniti še obisk nekaterih jam v okolici Verone. V to «terensko» delo, če ga lahko tako imenujemo, spadajo raziskave stika vode reke Vipave z Doberdobskim jezerom. To delo opravljajo pri Dolu. «Kaj pa je z vašim biserom, «Kraljico Krasa» na Vrhu?» «Naša prva važna jama in obenem naš simbol je pravzaprav postala spomenik. «Kraljico» so lani obiskala številna jamarska društva iz Italije, Slovenije ter iz Koroške, s katerimi smo v koči tudi postavili prijateljske stike, kar mislim je najvažnejše, saj je prav to eden glavnih namenov našega delovanja. Ko smo že pri stikih z društvi, naj omenim srečanja, ki smo jih v preteklem letu imeli z jamarji iz Cunea, Bologne, Vittoria Veneta, Verone in Trsta. To samb kar se tiče italijanskih jamarskih klubov. Najštevilnejše obiske smo opravili v Sloveniji, kjer smo s tamkajšnjimi društvi vzpostavili izredne tovariške odnose. Naj omenim obisk društva Rakov Škocjan, kjer smo se udeležili odprtja jamarskega doma, v Postojni smo se udeležili jamarskega pohoda, stike smo imeli tudi z društvi na jugoslovanskem krasu». «Do sedaj sem si zabeležil razne raziskave in stike z drugimi društvi. Kaj je še bilo v lanskem letu? Mislim predvsem na interno društveno dejavnost?» «Tudi v tem smo veliko opravili. Naj začnem kar pri postavljanju drogov za električno napeljavo do našega sedeža n^, .Vrhu. To delo smo opravljali ob sobotah in nedeljah. Pri tem smo imeli precej sreče, saj smo med kopanjem našli manjše brezno nove jame. V zvezi z društvenim delovanjem naj omenim fotografsko razstavo jamarskega društva, ki je bila julija meseca v osnovni šoli na Vrhu.» K vsemu temu moramo prišteti še seje odbora, ki jih jamarski klub ima vsako sredo v koci ali v gostilni na Vrhu. Sestanka se u-deležuje celoten odbor, ki sklepa o nadaljnjem delu. Predsednik jamarskega kluba «Kraški krti» je Slavko Rebec, podpredsednik Stanko Košič, tajnik Bogdan Butkovič, gospodar Dominik Grilj, blagajnik Jordan Vižintin, člani odbora so še: Egidij Vescovi, Albin Berlot, Marčeto Devetak, Marčelino Devetak, Stanko Tomšič, Marjan Komjanc. «Kakšni so vaši načrti v tem letu?» «Poleg običajnega dela, raziskovanje jam ter stikov z raznimi drugimi društvi», nam je dejal Košič, «nameravamo letos urediti fotografsko dokumentacijo o našem delovanju. Poleg tega mislimo filmati «Kraljico Krasa». Potem pa imamo v mislih načrt, o katerem ne smem trenutno ničesar povedati. Lahko zagotovim, da bo izredno važen dogodek!» Stanko Košič in Egidij Vescovi sta me pustila v tem dvomu in vso pot od Doberdoba do Gorice sem premišljeval, kaj more biti ta načrt. Uganke nisem razvozlal. P. P. tja. S tem programom bodo Sovo-denjci nastopili doma in tudi v nekaterih drugih društvih, kjer so za to ustrezni prostori. V goste bo tudi letos prišel iz Škofje Loke en zbor, ki bo skoro gotovo nastopil v dveh društvih ob priliki slovenskega kulturnega dne. Občinski svet v Zagraju za slovenski šolski okraj Občinski svet v Zagraju, ki je v petek zvečer pod vodstvom župana Maria Azzalinija vzel v pretres letošnji proračun, je razpravljal tudi o ustanovitvi šolskih okrajev. Kar se tiče Zagraja so se svetovalci o-predelili za priključitev goriškemu okraju. Istočasno pa so s sklepom podprli tudi zahtevo slovenske manjšine, da pride do ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega o-kraja. Jutri stavka zaposlenih v tovornem prometu Jutri bo stavka vseh, ki so zaposleni v tovornem prometu. Stav-k~ je proglasila enotna sindikalna federacija in za to priliko sklicala vsedržavni shod, ki bo v torek zjutraj v Milanu. Stavka se bo pričela drevi ob 20. uri in se bo zaključila v torek ob 6. uri in bo zajela šoferje v avtoprevozu, špediterje, pomorske agencije. Večer mladih Sv. Ane posvečen Rižarni Fantje in dekleta naselja Sv. Ane v Gorici bodo v torek, 27. januarja, ob 20.30 predstavili v tamkajšnjem župnišču izsledke lastne raziskave o tržaški Rižarni, v spomin na 30-let-nico odporništva, in o zaključkih 2. Russellovega sodišča: to da se nihče ne bo lahko izgovarjal: «Nismo vedeli.» Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma o Rižarni. Kulturni večer danes v Rupi Učenci,, in učitelji osnovne šole v Rupi bodo pripravili danes ob 17. pri v šolskih prostorih kulturni večer posvečen «soriškemu slavčku» Simonu Gregorčiču. Z OBČNEGA ZBORA VZPI-ANPI Na Vrha poudarjeno sodelovanje bivših partizanov in prosvetarjev Poročili Franca Grilja in Leopolda Devetaka - Pozdrav Ladija Dornika Pri «Črncih» na Vrhu se je v petek zvečer sestala vrhovska sekcija VZPI - ANPI na letnem občnem zboru. Ob udeležbi številnega občinstva ter podpredsednika pokrajinskega odbora VZPI Ladija Dornika in odgovornega za slovenske sekcije Avgusta Lenardiča je tajnik Franc Grilj podal obširno poročilo o lanskoletnem delovanju. Poudaril je globok čut antifašizma vseh članov in prijateljev, ki ga je vrhovska sekcija potrdila z množično prisotnostjo na vseh manifestacijah ob 30-letnici osvoboditve. Grilj je nato omenil tesno sodelovanje domačih partizanov s prosvetnim društvom «Danica». Skupaj so lani pripravili izlet v Podnanos, kjer so se srečali s tamkajšnjimi vaščani ter s predstavniki Zveze borcev. Med Vrhovci in prebivalci Podnanosa so se u-stvarili pravi prijateljski odnosi, zaradi česar bodo letos februarja pripravili podobno srečanje. Aktivnost sekcije VZPI in PD «Danica» se je izkazala tudi v skupni proslavi 25. aprila in 4. novembra. Vedno skupaj so proslavljali 30-letnico o-svoboditve, ki je bila ob priložnosti poletnega praznika. Grilj je ob zaključku omenil tudi načrt PD «Danica», da bi na Vrhu zgradili novo prosvetno dvorano. K besedi se je nato oglasil prof. Leopold Devetak, predsednik prosvetnega društva in član odbora VZPI, ki je ponovno poudaril pomembnost sodelovanja bivših partizanov in prosvetarjev. O sedanjem političnem položaju v državi ter o pripravah na skorajšnji pokrajinski kongres je spregovoril podpredsednik VZPI - ANPI Ladi Dornik. Sledile so volitve novega odbora. Na petkovem občnem zboru so po trdili dosedanji odbor, kateremu se bosta pridružila še dva nova člana. Ob sklenitvi so imenovali dva delegata za pokrajinski kongres, ki sta Stanko Černič in Štefan Grilj. • Poslanec KPI Lorenzo Menichino bo jutri ob 17.45 predaval v Palače hotelu o «vprašanju prekinitve nosečnosti v sedanji vladni krizi». Predavanje prireja mestna sekcija KPI, Menichino je član poslanske komisije za zdravstvo. Natečaj za ljudske hiše v Gorici Goriški zavod za ljudske hiše je razpisal javni natečaj za dodelitev 78 ljudskih stanovanj v Ulici Gar-zarolli. V eni stavbi bo 38 stanovanj. Dvanajst jih bo enosobnih in v njih bo najemnina 20.000 lir mesečno,‘upoštevali bodo majhne družine predvsem starejših oseb. Osta- NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Sestanek o pristojnostih in nalogah razpuščene ONMI Olroške jasli morajo prevzeti krajevne uprave Čimprej ustanoviti zdravstvene konzorcije Na pobudo goriške pokrajinske uprave je bil v Gorici sestanek o vprašanjih, ki so nastala po razpustu vsedržavne organizacije ONMI, še posebno o pristojnostih, s katerimi se bodo morale soočati dežela in krajevne uprave. Sestanek je bil deželnega značaja, udeležili so se ga, poleg goriških zastopnikov s predsednikom Agatijem na čelu še deželni odbornik za zdravstvo Romano, odborniki pokrajin Trst, Videm in Pordenon ter odborni1 za zdravstvo nekaterih večjih ob čin. Agati je v uvodnih in pozdravnih besedah dejal, da mora biti pokrajinska uprava pobudnik takih stikov in da je prav v tem primeru hotela načeti važno vprašanje ka ko in kdo bo odslej upravljal imo-vino razpuščene ustanove ONMI in kdo bo prevzel dosedanje njene pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK OB SLOŽNOSTI IN DOBRI VOLJI VAŠČANOV 1 udarniškim delom preurejajo sedež društva Jezero v Doberdobu Zadnjič je bi! sedež prenovljen leta 1968 ob priliki nepozabnega dneva «Slovenske kulture» - Obnovljeni društveni odbor pripravlja vrsto novih pobud Od zadnjega občnega zbora, ki je bil preteklega decembra, je do-berdobsko prosvetno društvo «Jezero» začelo delovati ponovno s polno paro. Po slovesnem večeru, posvečenem 30-letnici ustanovitve društva, sc se odborniki odtočili za poživitev društva z novimi zamislimi in obenem popestriti vsakoletne kulturne prireditve. Na spisku za prihodnje dni je Prešernova proslava, proslava 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, serija umetniških filmskih del slovenske in druge proizvodnje v obliki «kinoforuma», obisk grobnice v Gonarsu, razna predavanja in slikarske razstave. Tudi pevski zbor «Jezero» je začel letošnjo sezono s številnimi nastopi. Od meseca oktobra do danes je ime! že osem nastopov med katerimi več zelo zahtevnih. Tudi za prihodnje ima zbor v načrtu več obiskov v okviru Prešernovih proslav ter kul- turnih srečanj s sorodnimi pevskimi skupinami. Od vseh obvez, ki so do sedaj nalagale članom največ dela, je nedvomno najbolj naporna prenovitev društvenih prostorov. Zadnjič je bil sedež preurejen leta 1968. Takrat je bil ponovno izročen prosvetnemu delovanju prav med mogočno proslavo dneva slovenske kulture. Od tedaj, skoraj bi rekli, da ni bito večera, ko bi ne bilo v prosvetni dvorani pevskih vaj, sestanka, prireditve ali družabnega srečanja. Zato so člani društva na zadnjem občnem zboru kot glavno obvezo, sprejeli predlog, da se ponovno preuredijo prosvetni prostori. Dela je bilo na pretek. Streha je puščala, vlaga je razjedala omet, zidove je bilo potrebno prepleskati in zluščiti pod. Že teden dni je stavba podobna mravljišču. Od jutra do večera se izmenično vrstijo pevci in člani, ki svoj prosti čas žrtvujejo pri preurejanju svojega sedeža. Tako bodo v Doberdobu v najkrajšem času imeli lepo prenovljen sedež, spodoben za bližnjo Prešernovo in druge proslave. Z udarniškim delom bo dom dokončan že prihodnji mesec, ko bo društvo prejelo v dar 150 novih sedežev in drugo pohištveno opremo. Marljivim prostovoljnim delavcem bo društveni odbor pripravil ob končanem delu zakusko ter sprejem namenjen tudi gostom drugih prosvetnih društev in zastopnikom u-stanov. Po tem opravljenem delu se doberdobskim prosvetnim delavcem obeta zlata doba kulturnega delovanja na vasi. Nov zalet delovanja v društvu se čuti že od pristopa mladih moči v odbor in se za bodoče odpirajo lepe možnosti uveljavitve svežih ljudi, ki bodo tako nadomestili starejše odbornike. stojnosti. Na Goriškem ima namreč ta ustanova dve jasli, eno v Gorici drugo pa v Tržiču, ima pa tudi zdravstveno - socialno ekipo. Vse osebje je bito doslej v neposredni službi ONMI, za upravno osebje pa je finančno skrbela pokrajinska u-prava. Treba je ne le nadaljevati to važno službo marveč jo bo treba še razširiti, je dejal Agati, in tudi uskladiti s podobnimi iniciativami posameznih občin. Zato pa je potrebna enotna akcija vseh odgovornih činiteljev od dežele do pokrajin in občin, da ne pride do nekoristnih dvojnikov, je dejal pokrajinski predsednik. Debata, ki je Agatijevemu uvodu sledila, je bila zelo obširna in di-skutanti so dali precej koristnih predlogov. Sestanek je zaključil deželni odbornik Romano. Ta je prikazal stališče, ki ga ima v zvezi s tem vprašanjem deželni odbor. Ta namerava stopati na poti enotne zdravstvene politike, upoštevajoč deželni zakon štev. 58, ki predvideva ustanovitev zdravstvenih Konzorcijev v okviru katerih bodo spadale tudi tiste službe, ki jih je doslej zagotavljala razpuščena ONMI. Danes mladinske zimske igre v Trbižu Danes bodo v Trbižu smučarske tekme v okviru mladinskih iger za otroke rojene v letih 1985-66, ki bivajo v goriški občini. Mladi tekmovalci so sledili v Gorici tečaju predmučarske telovadbe in bili na več praktičnih vajah v Trbižu, kjer so jih vadili smučarski učitelji iz Trbiža. Za brezplačni prevoz iz Gorice v Trbiž je skrbela občinska uprava s svojimi šolskimi avtobusi. la stanovanja pa bodo trisobna in najemnina bo 25.000 lir mesečno, nekaj stanovanj pa bo štirisobnih in najemnina bo znašala 30.000 Ur. Prošnje je t-eba izpolniti na posebnem obrazcu in jih izročiti v pisarni IACP v Ul. Pitteri v Gorici najkasneje do 1. marca. Plačati takso na reklamne napise Goriško županstvo ponovno obvešča vse zainteresirane, da je treba do konca meseca plačati takso na reklamne napise. Trgovci, obrtniki in vsi, kj so pri tem prizadeti naj se v predpoldanskih uradnih urah javijo pri blagajni županstva, kjer bodo lahko opravili svojo dolžnost. Če ne bo kdo plačal do ustreznega roka takse bo podvržen globi. V soboto občni zbor goriške sekcije VZPI-ANPI Goriška sekcija VZPI—ANPI bo pripravila vsakoletni občni zbor, ki bo v soboto, 31. januarja, ob 16. uri na sedežu kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13. Na dnevnem redu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, iz-voUtev novega odbora ter dveh članov predsedstva ter imenovanje delegatov za pokrajinski kongres. Vabljeni vsi bivši borci in prijatelji. Prošnje za podpore dežele prosvetnim društvom Slovenska prosvetna zveza v Gorici obvešča vsa, včlanjena društva, da zapade v soboto, 31. januarja 1.1. rok za predložitev prošenj za podpore deželni vladi. V pisarni zveze v Gorici, Ul. Malta 2, dajejo zastopnikom društev vsa pojasnila v zvezi s temi prošnjami. 000 let obstoja kočnika V Ločniku bodo prihodnje leto praznovali 900Tetnico obstoja vasi. V ta namen se je ustanovil pripravljalni odbor, ki bo skrbel za ustrezne proslave in za obuditev zgodovine Ločnika, ki je bil do leta 1927 samostojna občina. Včeraj popoldan malo po 15. uri je med Selcami in Doberdobom izbruhnil požar, ki je zajel skladišče cevi tržaškega naftovoda. Ogenj je uničil katransko prevleko 150 cevi. Na kraj požara so prihiteU gasilci iz Gorice in Tržiča, ki so ogenj pogasiU po treh urah dela. Predavanja Slovensko planinsko drnštvo v Gorici priredi v četrtek, 29. januarja, ob 20.30 v klubu Simon Gregorčič na Korzu Verdi 13 zanimivo planin, sko predavanje Jožeta Medveščka, člana PD Tolmin. Prikazal bo 200 barvnih diapozitivov o Goriških Brdih, Kanalskem hribovju, Kolovratu, Kaninu do tromeje na Peči, po poteh Montaža, Viša, Reziji in Beneški Sloveniji. Vljudno vabljeni. ‘Kino Dorica VERDI 15.00—22.00 «Il prigioniero della seconda strada». Jack Lemon in A. Bancroft. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Una sera c’ incontrammo». J. Dorelli in F. Ful-lenwider. Barvni film. MODERNISSIMO 15.15—22.00 «Gang». K. Karidine in S. Duvall. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «R giustiziere della notte». C. Bronson in V. Gardenia. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Labbra di lurido blu». Lisa Gastone in Corrado Pani. Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Vai gorilla». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «I tre giorni del condor». Barrai film. Nova dorica SOČA «Program Petra Detelčka», a-meriški barvni film ob 10.00; «Avtocesta v postelji», danski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Program Petra Detelčka». ameriški barvni film ob 16.00; «Ko legende umirajo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Izkoplji sebi grob», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORK Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna D’Udine, sv. Frančiška 4, tel. 21-24. dežurna LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna San Nicoli Ul. 1. Maggio, tel. 73-328. Prispevki V počastitev spomina pokojnega trgovca Venca Boštjančiča darujejo njegovi kolegi 35.000 lir za kulturni dom «Andrej Budal» v štandrežu. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti naše predrage Nataše Visintin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter pevskima zboroma. Starši in ostali sorodniki Dol, 25. januarja 1976 Se v zvezi s posvetom o tržaškim pisatelje Važnost Bartolovih dnevnikov Pričevanje o pisateljevem sodelovanju v naših narodnoobrambnih naporih Že prejšnjo nedeljo, 11. t.m., smo v poročilu o posvetu o pok. tržaškem slovenskem pisatelju dr. Vla-dimiru Bartolu, ki je bilo v soboto, 10. t.m., v Kulturnem domu v Trstu, zapisali, da zaradi predolge diskusije med predavatelji samimi niso prišli na vrsto tisti poslušalci, ki so bili vabljeni, naj bi — kot je bilo zapisano v vabilu — «z osebnimi pričevanji še dodatno osvetlili pisateljevo osebnost». Med takšne poslušalce spada tudi podpisani, ki mu je pisatelj Ivan Mrak, ki je prvi prebral svoje pričevanje o Bartolovem ljubljanskem razdobju, pred začetkom posveta, izrazil svoje zadovoljstvo, da je naš dnevnik pred dvajsetimi leti objavil Bartolovo MLADOST PRI SVETEM IVANU. A tudi vsi ostali so se kljub (tudi nekoliko neumestni polemiki) T. Kermavnerja s prof. M. Kmeclom in različnemu gledanju z različnih vidikov, strinjali glede ponatisa prav tega Bartolovega dela v knjižni obliki. S svoje strani ponavljamo, da se pridružujemo tej želji predvsem v prepričanju, da je ne glede na laskavo literarno-umetniško oceno in pobudo, ki jo je poslušalcem podala socialno-psiho-loška študija, ob takih posvetih o Bartolu potrebno s strani našega dnevnika — kot nekdanjega glasila OF za tržaško ozemlje — poudariti zlasti važno vlogo, ki jo je pok. Bartol kot njegov dolgoletni sotrud-nik odigral v naših narodnoobrambnih naporih, katerih rezultati so tudi danes prisotni med nami. Pa tudi vsem sedanjim in bodočim raziskovalcem Bartolovega življenja in dela bodo verjetno koristili podatki, ki jih spričo omenjenega razloga — vsaj nekatere — objavljamo šele sedaj na podlagi pogovorov in dopisovanja z njim zlasti pa njegovega sodelovanja pri dnevniku vse do pisateljevega neprostovoljnega povratka v Ljubljano leta 1958. Podpisani je spoznal Bartola že pred več kot štiridesetimi leti — v pisateljevi beograjski dobi, ko je bil Bartol urednik tedanjega štirinajstdnevnega glasila beograjskih Slovencev in ko je bil ideološko «ni-čejanec», ki pa je po nacističnem in fašističnem napadu doživel svoj veliki preobrat in že v ilegali v Ljubljani sodeloval in deloval v OF pod vodstvom KPS ter pozneje vse do njenega razpusta v Trstu leta 1954. Vsekakor pa bi bila za raziskavo pisateljevega življenja važna tudi pričevanja vsaj nekaterih oseb, zlasti javnih delavcev, iz tedanjega vodstva društva beograjskih Slovencev. Ena izmed Bartolovih značilnosti je poleg omenjene tudi, da ni — kljub temu da je bil Tržačan, spadal med tiste primorske in istrske emigrante, ki jih je kot aktivne v številnih emigrantskih primorskih in istrskih društvih — označeval s pridevnikom «PRIMORSTVOJU-ŠČI», kar mu je tedaj marsikdo zameril. Toda z omenjenim preobratom ob začetku vojne, je Bartol doživel preobrat tudi v tem pogledu in s svojim delom dokazal, da je postal eden izmed najbolj «PRI-MORSTVOJUŠČIH» Primorcev zlasti, ko se je leta 1946 vrnil v svoj rojstni Trst in kmalu prevzel pred-sedništvo Slovenskohrvaške prosvetne zveze za STO. Bil je poleg tega med glavnimi sotrudniki revije RAZGLEDI in za poglobljeno literarnoumetniško oceno Bartola bi bilo skoraj brezpogojno nujno pričevanje dejanskega glavnega urednika revije prof. Miroslava Ravbarja o njunih dolgih in pogostih diskusijah ne samo o literaturi, temveč tudi o politiki, filozofiji itd., itd. Bil pa je Bartol tudi član u-redništva LJUDSKEGA TEDNIKA in sotrudnik DELAVSKOKMETSKE ENOTNOSTI, član tedanjega vodstva SNG v Trstu. Tudi pričevanja tedanjih njegovih sodelavcev bi bila potrebna. Toda pokojni pisatelj je v tistih dvanajstih letih sodelovanja s PD vzdrževal stike tudi s kulturnim o-koljem večinskega naroda. Poleg U. Urbanaza - Urbanija, ki mu je Prevedel ALAMUTA, (še v rokopisu) je obiskoval Svevovo vdovo Livio Veneziani in druge ital. o-sebnosti. Prevedel je za dnevnik znameniti ruski vojni roman VO-LOKOLAMSKA CESTA, napisal reportažo o obisku mladinskih brigad Pri gradnji proge Brčko - Banovi-či, nastopal na literarnih večerih in na enem izmed njih prebral odlomek iz svoje še vedno neobjavlje- BERITE REVIJO 003 ne tragedije EMPEFOKLES, glede katere še ni bilo ugotovljeno, da ne bi zaslužila uprizoritve pri nas. Politično pa je bil Bartol po kominformovski resoluciji zelo odločen «babičevec» t.j. «titino», «anti-vidaliano». Za razliko od kakega drugega, se m nikoli odzval komin-formističnim vabilom in se pustil politično izkoristiti za kakšno literarno predavanje, čeprav ga niso tako divje napadali kot druge bolj eksponirane titovske pristaše v tistih zares hudih časih. Bil je dejansko, čeprav tudi ne formalno (ker ni imel italijanskega državljanstva) član uredništva našega dnevnika. Bil nam je vedno dobrodošel, pomagal nam je s svojo u-čenostjo, blagodejno je vplival s svojo umirjenostjo, prizanesljivostjo, preudarnostjo, vljudnostjo, ljubeznivostjo, itd. Pred prihodom v uredništvo pok. prof. Raubarja je bil dejansko tudi kulturni urednik. Vsi smo ga imeli radi. Po londonskem sporazumu je bil stalno pod pritiskom italijanske kvesture, da ne more ostati v Trstu, pisal je «Mladost» sproti, nadaljeval s kritikami slovenskih in italijanskih dramskih predstav in tudi slikarskih razstav, vsak teden redno obiskoval družino v Ljubljani itd. Tudi po preselitvi v Ljubljano je nadaljeval s sodelovanjem in nam pošiljal poročila o kulturnem življenju v Sloveniji. Marsikaj odločilno važnega bi se našlo tudi v njegovih pismih, ki jih hrani uredništvo našega dnevnika, pa tudi drugi zasebniki v Trstu. Na našo prošnjo je nadaljeval s pisanjem «Mladosti», pri čemer ga je prehitela prezgodnja smrt. Za 60-letnico smo mu leta 1963 v Trstu priredili proslavo, leto ali dve pozneje je na naše vabilo prišel v Ocizlo v zvezi s spominsko ploščo na hiši, kjer je Scipio Sla-taper pisal «Il mio Carso» V rokopisu je ostala tudi Bartolova 10 tipkanih strani dolga razprava o Eckermarwovih «Pogovorih z Goethejem», ob izidu Vidmarjevega prevoda leta 1959. Od izvenliterarne Bartolove dejavnosti bi bilo potrebno raziskati naslednja poglavja: 1. Bartol entomolog, saj je bila biologija njegova stroka in se je s tovrstnimi raziskavami pred smrtjo intenzivno ukvarjal na območju Krasa in Vipavske doline, toda s tem se ni nikoli hvalil, čeprav je objavljal rezultate svojih raziskav v neki nemški strokovni reviji. Baje se , po njem, imenuje neki metulj, ki ga je odkril. (Vsekakor so redki tisti pisatelji, ki so bili biologi: Erjavec, Nazor, Jakovljevič in morda še dva druga). — 2. Bartol psihoanalitik in hiro-mant. — 3. Bartol kot pilot in alpinist, biograf in oboževalec dr. K. Juga. (Koliko pisateljev je bilo pilotov?) 4: Bartol v zasebnem življenju. (Tudi njegova vdova Dragica bi morala napisati o njem nekaj podobnega knjigi Svevove vdove Livie Veneziani Svevo «Vita di mio marito»). 5. Bartol boem. — 6. Bartol in politika. Toda izmed vseh Bartolovih najbolj pogostokrat ponavljajočih se izjav moramo navesti njegovo nenehno poudarjanje, da ni najvažnejše tisto, kar je objavljeno v tisku temveč, da so njegovo najbolj pomembno delo njegovi dnevniki, za katere je dejal, da jih hrani v zaklenjenih kovčkih. «Šele po objavi teh dnevnikov, bo slovenski narod lahko ugotovil, kdo je bil Vladimir Bartol in kakšen je njegov pomen». To trditev je rad večkrat ponavljal. Zato smo njenja, da bo mogoča končna sodba o njem šele po njihovi objavi. (Morda vsebujejo ti dnevniki tudi podatke o raziskavah o Rilkeju iz arhiva v devinskem gradu, ki ga je Bartol pregledal skupaj s hrvaškim pesnikom Gustavom Krklecom. Dnevnike hrani z vso Bartolovo rokopisno zapuščino rokopisni oddelek Narodne u-niverzitetne knjižnice v Ljubljani. S. R. Spacal v «ARIE 2000» «ARTE 2000», revija za umetnostno mednarodno informacijo, ki jo izdaja «Casa editrice duemila» v Milanu, je v svoji zadnji lanski številki posvetila, poleg nekaterim drugim umetnikom, pet svojih osrednjih strani in platnico Lojzetu Spacalu. Notranja naslovna stran ima ob imenu Spacal nadnapis «Umetnost umetnika, ki je iz svoje zemlje naredil smisel svoje zavesti, svoj pogled na človeka, svoj pogled na poezijo». Objavljene slike predstavljajo kolaž «črni udar» iz leta 1973, u-metnika pod pankom svoje kraške hiše v škrbini, «Kraško apoteo-zo» iz leta 1974 in «Kraške zidove», «Lunin mrk na Krasu» iz leta 1972 in «Sarin vrt» iz leta 1974, «Luno na Krasu» iz leta 1970, «Zapuščene hiše» iz leta 1974 ter «Poklon žrtvam Rižarne» iz leta 1972. Spremno besedilo je napisal znani umetnostni kritik Giuseppe Marchiori, ki poudarja zlasti umetnikovo izhajanje iz njegovega kraško - istrskega o-kolja, njegovo zraščenost z realnostjo na abstraktni način. V Spacalovi umetnosti — pravi med drugim — je fantazija ljudskih fresk Slovenije in Istre in tudi živo čustvo prirode, ki se razširja v tolikih izrazih kraških letnih časov, od divje kraške planote do skalnatih morskih obrežij. V zadnji številki ljubljanskega ITD pa je objavljen, prav tako s fotografskimi posnetki, razgovor z umetnikom s posebnim poudarkom na njegovem odnosu do človekove svobode. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZVEZI S PRIPRAVAMI ZA KOMPLETEN PONATIS LISTA Pomagajte nam razvozlati ilegalna imena sodelavcev Partizanskega dnevnika 1943-45 Pišite na naslov: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, arhivski oddelek, Trg osvoboditve 1, Ljubljana, ali na naše uredništvo v Trstu Bralce prosimo, da nam pomagajo sestaviti vsaj delen seznam sodelavcev Partizanskega dnevnika: poskušali bomo razvozlati ilegalna imena dopisnikov in sodelavcev tega edinstvenega lista iz vojnih let. To je del širše zasnovanega načrta o kompletnem ponatisu lista; sledila naj bi tudi posebna knjiga z vsemi potrebnimi pojasnili, registri itd. Lani je že izšel reprint tiskanih številk Partizanskega dnevnika (1944 - 1945) v založbi Skupščine občine Nova Gorica, Lipe iz Kopra in Partizanske knjige iz Ljubljane. (Pišite na Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, arhivski oddelek, Trg osvoboditve 1, Ljubljana). Vnaprej topla hvala za sodelovanje! Partizanski dnevnik je začel izhajati 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad CerkhŠti. V začetku je bil to list Triglavske oziroma XXXI. divizije ter IX. korpusa, kasneje je postal glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko. Vsega skupaj je izšlo 475 številk. V I. letniku (1493) je izšlo 34 ciklostili-ranih številk; v II. letniku (1944) je bil list do začetka septembra še ciklostiliran (234 številk), nakar ga je kratek čas tiskala tiskarna «Julij 63», kasneje imenovana «Do- berdob» (v grapi Govcu pod Gorenjo Trebušo, kjer je izšlo 13 številk) in nato je delo prevzela nova ilegalna tiskarna «Slovenija» (v grapi pod Ogalci pri Vojskem, tu sta izšli 102 številki). V III. letniku (1945) pa je izšlo 89 rednih številk in 3 posebne izdaje: v tiskarni «Sloveniji», oziroma zadnje tri številke že v tržaški tiskarni «Il Piccolo». Začetna naklada je bila 400 izvodov, a se je kasneje dvignila na 1000 izvodov, septembra 1944 je že Ullllllllllllllllllllliilllllllllimillllllllllllllllllllllllinittiiiiiiiiiiii||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||iiiii||||||||||i||||iiiiiiiii||||||||||||||ii|||||||||||||im|||||||l||I||||||,||ia V PETEK V RO JANŠKI CERKVI Orgelski virtuoz Hubert Bergant na izvenabonmajskem koncertu GM Samo v lanskem letu je imel mojster IS koncertov doma, na Madžarskem, v Sovjetski zvezi, Avstriji, Italiji in Franciji certanta, najprej v domovini, nato pa se uveljavi tudi kot mednarodno priznani koncertant. Bergant največ nastopa v Ljubljani, pa tudi v drugih slovenskih krajih (Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Miren, Bled, Radenci) v večjih jugoslovanskih kulturnih centrih (Beograd, Zagreb, Novi Sad), v raznih italijanskih mestih in drugod. Njegovi pomembnejši koncerti v letu 1975 so bili v Ljubljani, kjer je predstavil v 15 nastopih Bachov orgelski ciklus in v naslednjih mestih: Pecz, Vilno, Minsk, Talin, Riga, Leningrad, Moskva, Dunaj, Regensburg, Novara in Pariz. Kot solist je Hubert Bergant igral tudi z orkestrom pod vodstvom znanega dirigenta Lovra von Malačiča v Janačkovi «Glagolski maši» na poletnem festivalu v Dubrovniku, dalje z orkestrom slovenske Filharmonije itd. Njegov repertoar obsega zelo številna dela orgelskih mojstrov od renesanse do današnjih dni, dostikrat pa izvaja tudi skladbe slovenskih avtorjev. Na petkovem koncertu bo Bergant izvajal dela starejših italijanskih glasbenih mojstrov G. Fre-scobaldija (Toccata, Canzone, Quattro Corrente) B. Pasquinija (Sonata), A. Scarlattija (Fuga), in B. Galuppija (Sonata), dalje dve skladbi Pastorelo in Fantaziji češkega avtorja J. K. Kucharja, Toccato francoskega skladatelja Du-boisa ter pet manjših glasbenih del slovenskega skladatelja Slavka O-sterca Cinque morceaux (Prelude, chaconne, caprice, choral, petite fugue). Bogat, zanimiv spored koncerta slovenskega orgelskega mojstra, se smiselno vključuje v letošnjo koncertno dejavnost Glasbene matice ter bo prav gotovo privlačen zlasti za tisti del našega glasbenega občinstva, ki mu je pri srcu orgelska glasba. Prihodnji petek priredi Glasbena matica v župnijski cerkvi v Rojanu orgelski koncert znanega slovenskega glasbenega umetnika Huberta Berganta. Med mojstri na orgle zavzema danes Bergant vidno mesto. Orgle in klavir je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, istočasno tudi zgodovino umetnosti na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Izpopolnjeval se je tudi na Dunaju, kjer je diplomiral na dunajski Akademiji za glasbo in u-podabljajočo umetnost. Kmalu po diplomi ga že srečamo kot kon- štela 4.000 izvodov in dosegla svoj vrh ob novem letu 1945 pri 7.000 izvodih. V času najhujše ofenzive marca in aprila 1945 je naklada padla na 2.000 oziroma 1.200 izvodov. Kljub okupatorjevim ofenzivam je dnevnik redno izhajal vse do majskih dni 1945. leta, kar je gotovo nekaj edinstvenega v evropskem odporniškem gibanju! Njegovi sodelavci in tiskarji so z iznajdljivostjo in veliko požrtvovalnostjo uspešno premagovali mnoge ovire. " " Tiskovni sklad Partizanskega dnevnika je bil osnovan konec de,-čembra 1944, ker je list zašel -finančne težave. Bralci so se zelo zavzeli in v 4 mesecih zbrali precejšnjo vsoto: 174.234,30 lir, 12.021,72 RM, 102 dolarja, 235 francoskih frankov, 146 rubljev, 43 zlotov, 362 kun in 20 belgijskih frankov. Prispevali so tudi borci, ne le Slovenci, ampak tudi Italijani, Poljaki, Francozi: .. . «ne zato, ker bi morali, temveč zato, ker se zavedajo važnosti našega osvobodilnega tiska. ..» Od novembra 1943 do maja 1945 so dnevnik urejali: France Vreg -Mile, Edvard Kokolj - Martin, Marjan Tepina, Jurij Stante - Juš, Milena Mohorič, France Štiglic -| Tugo, Lev Modic, Nada Dragan -Živa, Franc Žen, France Bevk, Danilo Milič, Saša Štempihar, Jože Smole, Lado Pohar - Damjan, Andrej Pagon - Ogarev. List je imel zelo dobro organi-rano dopisniško mrežo. Prispevke za popularno rubriko «Krajevne vesti» so pošiljali Primorci in Gorenjci — člani rajonskih in krajevnih propagandnih odborov OF. Preko odseka za informacije in propagando (OIP) oziroma komisije za agitacijo in propagando (KAP) so prihajali prispevki do vodje oddelka za dopisništvo pri okrožnem odboru OF in nato v uredništvo lista. Običajno so se ti sodelavci podpisovali le s svojimi partizanskimi imeni: med njimi so mnoge žene prvič prijele za pero in napisale dopise ter pesmi. V dnevniku so objavljali tudi vidni politični in kulturni delavci ter znanstveniki (ki pa so se podpisovali že s svojimi pravimi imeni): Bevk France, Beltram Julij - Janko, Bratko Ivan - Andrej, Cajnkar Stanko, Dujc Albin, Jakopič Al- bert, Kraigher Boris, Kimovec Franc - Žiga, Kardelj Edvard, Krese Leopold - Jošt, dr. Mikuž Metod, dr. Milič Danilo, Modic Lev, dr. Potočnik Miha, Seliškar Tone, dr. Joža Vilfan, Vodušek Božo, dr. Zwitter Fran, dr. Svetek Lev - Zorin, Štucin Jaka - Cvetko, Tomšič Vida, Zdešar Henrik in drugi. V ciklostiliranih številkah so objavljali pesmi: Ančka, Črtomir, Draga, Edo, Franci, mati Francka, mama Č., Gustelj; Jelka, Olga, Silvi, Tone, Vladimira Kras, Zinka itd. Tudi ne vemo, kdo so prizadevni dopisniki (1943 - 1944): Anica, Andrej, Afra, Bela, Bogomir, David, Vid Dobrin, Drago, Dora iz Trsta, France, Ivar iz Baškega, Jožko, Ksenija, Ljubo iz Prešernove brigade, kmečka mati Mirta, Milan, Miro, Miha, Pepi, Polda, Roza, Sonja, Stojan Tatjana, Tržačan, Urša, Urška z Gorenjskega, Vrle, Viktor. Zora z Vipavskega. Zdenka, Zorka itd. Žal ne poznamo imen tistih, ki so skrbeli za opremo ciklostilnih številk dnevnika. Kdo je Vislav, avtor spominskih verzov cerkljanskim žrtvam (1945)? Naj naštejemo še nekaj imen dopisnikov tiskanih številk (1944 - 1945) : Cene iz Bohinja, Črtomir iz Tržiča, Darja, Desanka iz Komna, Drago, Gorazd, Iztok iz Ajbe, Ivan iz Gorij, Joža iz Jamnika, Just, Kapa, Ljuba, Ljubo iz Gregorčičeve brigade, Ladica, Marja, Marta, Marij iz IX. korpusa, Marjetka iz Idrije, Mihol. —mn—, Nadja, Niko, Polda, Pevec Polde, Planinka, Sik, Slovan, Stana iz Ajdovščine, Tatjana, Tone, Triglavski, Urh, Urška, Vojmir iz Brkinov, Volga, Zvezda, Žaromil, Živa itd. Povojne izdaje Partizanskega dnevnika: skupaj je izšlo pet izdaj (1947, 1953, 1963 in 1964), ob obnovitvi tiskarne «Slovenije», ob zborovanju na Okroglici, za 20-letnico primorske vstaje in ob prenovitvi bolnice «Franje». Seveda pa je tukaj lažje iskati sodelavce, ki so se v glavnem podpisovali s polnimi imeni. Bila je svoboda in ostali so le še spomini na nakda-nje težke, toda lepe partizanske čase na Primorskem. MARJETA ČAMPA KOPRSKO KULTURNO PISMO Pestra koncertna sezona Center za glasbeno vzgojo iz Kopra je proslavljal 20-letnico obstoja in delovanja glasbene šole v Piranu Prejšnji mesec sta Turistična zveza in Avditorij v Portorožu razpisala abonma za gledališko in koncertno sezono 1975/76. Programski načrt predvideva vrsto dramskih predstav, ki jih bosta izvedli Mestno gledališče ljubljansko in Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Zadnje bo uprizorilo dve deli: Dva bregova Antona Leskovca in Barbare Maksima Gorkega. Mestno gledališče ljubljansko pa bo imelo kar šest gostovanj; zvrstile se bodo tele dramske predstave: Neil Simon: Večna mladeniča, Story: Kmetija, Istvan Or-keny: Mačja igra, Eduardo de Filippo: Sobota, nedelja, ponedeljek, August Strindberg: Smrtni ples in Miloš Mikeln: Zaradi inventure zaprto. V koncertnem programu je predvidenih šest gostovanj: orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni orkester, Komorna skupina iz Trsta (Gruppo cameristico di Trieste), solista Drago Golob — oboa in Anton Grčar — trobenta, duo Dejan Bravničar — violina in Marijan Lipovšek — klavir ter pianist Claudio Crismani iz Trsta. Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Kopru ima v načrtu več dramskih predstav za sam Koper in okolico — po vaseh, kjerkoli je primerna dvorana. Predvidena so tudi posebna dela za mladino. Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo uprizorilo Dva bregova Antona Leskovca, Barbare Maksima Gorkega, Pomladno prebujenje Franka Wedekinda in Podobe iz sanj, ki jih kot svojo izvirno uprizoritev pripravlja ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Veliki oder Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice bo gostoval s Florentinskim slamnikom Eugéna Labocha in Hotelom svobodne menjave Georgesa Fey-deazzija, a mali oder s komorno priredbo Martina Kačurja Ivana Cankarja. Mestno gledališče ljubljansko ima na sporedu Večna mladeniča Neil Simona in Smrtni ples Augusta Strindberga, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Zojino stanovanje Mihaila Bulga-kova, medtem ko je Mladinsko ljubljansko gledališče predložilo Rostandovo Cyrano de Bergerac, Lindgrenovo Piko nogavičko In Frana Milčinskega Ptički brez gnezda. Z ozirom na to, da za organizacijo koncertnega življenja skrbi Društvo prijateljev glasbe v Kopru — saj poteka že trinajsta sezona — Zveza kulturno prosvetnih organizacij nima koncertnega načrta, vendar po potrebi prireja priložnostne koncerte in pomaga organizirati glasbene manifestacije, med temi bo tudi na pomlad organizirala revijo mladinskih in otroških pevskih zborov osnovnih in srednjih šol koprske občine ter pomagala pri organizaciji revije «Primorska poje». V decembru prejšnjega leta sta bila ob naši obali dva zanimiva glasbena večera: v Kopru je Društvo prijateljev glasbe priredilo koncert Tria Lorenz, v dvorani Avditorij v Portorožu pa je ob natrpano polni dvorani Center za glasbeno vzgojo iz Kopra proslavljal 20-letnico obstoja in delovanja glasbene šole iz Pirana. O uspelem koncertu Tria Lorenz, ki je v popoldanskih urah imel tudi poseben nastop s krajšim sporedom za mladino, ne bi še posebej govorili, ker smo na tem mestu že poročali o izredno usklajeni igri in visoki oblikovalni kulturi ob priliki gostovanja v Kulturnem domu v Trstu tri tedne prej in ker ne bi imeli kaj bistvenega dodati, kakor omeniti le to, da so razen Šostakovičevega Tria v e-molu op. 67, imeli na sporedu druga dela: Trio za klavir, violino in violončelo v D-duru, op. 70, št. 1 «Duh» Ludwiga van Beethovna in pa Ekspresije Lojzeta Lebiča. Nastop gojencev glasbene šole iz Pirana ob njeni 20-letnici pa je pokazal lep glasbeno vzgojni razvoj te šole, ki smo jo itak z veseljem spremljali zadnja leta v prizadevanjih njenih vzgojiteljev in seveda njene rastoče uspehe. V okviru treh glasbenih šol — Koper, Hran, Izola — ki sodijo pod Center za glasbeno vzgojo, ima piranska posebno značilnost, da stopa v ospredje posebno skrbna vzgoja pri pouku pihalnih in trobilnih instrumentov. Ta šola je u-spela privabiti in tudi zadržati v teh razredih največ gojencev, med katerimi so nekateri tudi na prò 1 slavi pokazali zelo solidno znanje in dokaj razvit muzikalni čut. Individualni vzgoji se z uspehom pridružuje ansambelska igra, solistični nastopi pa, poleg prikaza razvoja posameznikov in uspehov njihovih vzgojiteljev, nudijo mladim izvajalcem najboljšo priložnost za samostojno izrazno hotenje. In bilo jih je nekaj med njimi — v pihalih, trobilih in klavirju — ki so poleg priprav tehnične narave nudili sorazmerno lepe poustvaritve. Predvsem moramo omeniti tri imena vzgojiteljev: prof. Ivanko Lipoglavšek kot pedagoškega vodjo te šole in kot klavirsko vzgojiteljico, katere gojenci so že v prejšnjih letih pokazali vidne uspehe tudi na raznih tekmovanjih, dalje prof. Leandra Pegana, ki je s svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo dal osnovni zalet uspehom vzgoje na področju pihal in trobil, pa še prof. Umberto Radojkoviča, ki poučuje v razredu trobil. Čas bo gotovo prinesel otipljive rezultate tudi drugim vzgojiteljem, ki so na šolo prišli šele pred kratkim, ko bodo nove, mlajše gojence pripeljali skozi nižje letnike v zrelejšo oblikovanost. Program nastopa ob proslavi kakor tudi izvedba sama sta bila verni odraz prizadevanja in stopnje kvalitetnih dosežkov šole; t ozirom na rečeno je logično, da je spored pokazal svoje težišče v skladbah in izvedbah za pihala in trobila, pa najsi bo v ansamblu kljunastih flavt, duetu rogov, triu flavt, kvintetu rogov, sekstetu za trobila ali solističnih izvedbah klarineta, roga, trobente in trombona pa na koncu še v orkestru na pihala, ki ga sestavljajo gojenci te šole. Zadnja koncerta v Kopru v organizaciji Društva prijateljev glasbe sta bila dne 15. t.m. v dvorani glasbene šole: popoldne za mladino, zvečer za odrasle. V gosteh je bil po daljšem presledku Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki ga sestavljajo: Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelja — oboa, Alojz Zupan — klarinet, Jože Banič — fagot in Jože Falout — rog. Na sporedu so imeli Stare ogrske plese Ferenca Farkaša, Partito Vladimirja Lovca, Suito za pihalni kvintet, op. 79 Dariusa Milhauda, Pihalni kvintet v E-duru Jeana René-ja Frangaixa in Malo komorno glasbo za pihala, op. 24 Paula Hin-demitha. Po izvedbi Farkasovih Starih ogrskih plesov, ki pa niso bili tako precizno igrani in s takim poletom kakor ostala dela — zlasti ob koncih fraz se je čutila neenotnost — je sledila Lovčeva Partita, ki je doživela svojo prvo izvedbo v Ljubljani, ko so jo posneli, javno smo jo prvič slišali v Opatiji na Jugoslovanski glasbeni tribuni lanske jeseni, a v Kopru so jo poslušalci prvič slišali. Sicer pa predstavlja eno izmed zadnjih avtorjevih del. Je to z znanjem in s poznavanjem te skupine instrumentov napisano delo, ki kaže na svojsko izoblikovani u-stvarjalčev slog; polno je tople vedrine in razigranosti. Brez dvoma ga lahko uvrstimo med najboljša komorna dela zadnjega časa, kar smo lahko spoznah tudi v primerjanju z deli na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji. V izvedbi Pihalnega kvinteta se bo med še nekaterimi drugimi deli v kratkem pojavila na plošči, ki jo pripravlja Helidon v Ljubljani. Kvintet je delo pripravil z vso skrbnostjo in prepričevalno odražal njegove muzikalne vrednote. Naglasiti moram v ostalem izvrstno igro kvinteta, precizno v ritmu, v usklajeno odmerjenem zvočnem ravnovesju instrumentov, v jasno oblikovanih frazah. Virtuoznost ansambla je še posebno prišla do izraza v Erangaixovem in Hindemithovem delu. Izredna intenziteta izvajalcev je izžarevala polno vedrino in duhovito razgibanost prvega v vsej svoji plastičnosti, a pri drugem je izzvala presenetljivo impresivno poetično razpoloženje v stavku Andante sostenuto. Hindemithova skladba je v višku tako pc svojih vrednotah in tudi po celotni nazorni interpretaciji zaključila koncert. V Portorožu sta v organizaciji Avditorija imela svoj recital violinist Dejan Bravničar in pianist Marijan Lipovšek. Že dolgo nismo ob naši obali bili deležni koncerta, IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 6. strani) .............................................................. V prvi polovici decembra 1975 je izšla zbirka knjig goriške Mohorjeve družbe za leto 1976, ki ■•'•V"'* >'•. vključuje tudi koledar. Ker obstaja goriška Mohorjeva družba že od prvih let po prvi svetovni vojni, si je poleg goriške Matice utrla pot v številne kroge bralcev, nabrala pa si je tudi mnogo izkušenj, kako voditi in naravnavati tako knjižno zbirko, ki naj bi zadovoljevala katoliško prepričanje svojih članov. Letošnji koledar je kar bogat na gradivu v tem smislu. O spremembah na tržaškem škofijskem sedežu je objavljeno, kar je povedal bivši škof Santin v navalu. . . kesanja. Rekel je med drugim: «. .. moja pot je bila posejana z napakami. Za vse hudo kar sem menda storil. . . prosim odpuščanja». Preseneča, da je u-rednik koledarja izjavo bivšega škofa objavil brez vsakega komentarja. Se mogoče ni hotel zameriti temu — velikemu prijatelju primorskih Slovencev, ali pa se mu toži po časih njegove konservativne cerkvene politike? M. P.-ov članek «Evropa trideset let po osvoboditvi» obravnava žal samo politične prilike le v zahod- r e vi j e Koledar goriške Mohorjeve družbe ni evropski družbi in še posebej v Italiji. Martin Jevnikar je s svojo znano temeljitostjo predstavil najprej starejše kulturne delavce in nato še presenetljivo visoko število kulturnih osebnosti, ki so odšle od nas v 1. 1974 in 1975. Prav je napravil Dušan Jakomin, da je napisal še za mohorjana, kolikšno morje zla je izlila nad obalne kraje Jadrana strahotna Rižarna. Teofil Simčič, ki je stal ves čas blizu dr. Janku Kralju, piše o tem politiku na Goriškem posebno za leta 1930 pa do napada na Jugoslavijo, kako je skušal, potem ko so bili odšli drugi voditelji krščansko-socialne struje v politično emigracijo, preko vatikanskih zvez olajšati strašno pezo fašizma nad cerkvijo v slovenskih krajih. Dr. Ferdinand Kolednik je znan poliglot, ki se ukvarja z nalogo, da prevaja v tuje jezike, zlasti v francoščino na- ša dobra knjižna dela. Mirko Ma-zora ni pozabil na Simona Gregorčiča ob njegovi sedemdesetletnici smrti. Angel Kosmač je v svojem članku «Beseda o škofijskem konviktu v Trstu» poudaril že znan pomen tega zavoda za Slovence in Hrvate na Tržaškem in v Istri, saj je vzgajal s svojim slovenskim narodnim okoljem gojence že v tistih davnih časih, ko se večina naših ljudi ni zavedala, kako je dragocena njihova narodna zavest. Kratko ali zavzeto se je oddolžil Vinko Beli Čič spominu Ivana Cankarja ob njegovi stoletnici. Dragocen je prispevek Jožka Markuža o usodi protestantske tiskarne v Urahu, ker se je poslužil tudi izvirnih listin v arhivu «Kongregacije za širjenje vere v Rimu». Ivan Tavčar je prikazal znamenito osebnost župnika v Tomaju, msgr. Albina Kju-dra, ki zasluži trajen spomin. Zbral je namerno sam samcat velikansko «Tomajsko knjižnico» in to pod fašizmc , in je največja in najbogatejša privatna knjižnica na slovenskih tleh. Kjuder se je tudi konkretno in trajno zavzemal za ustanovitev dveh slovenskih škofij v Kopru in Novi Gorici. V Koledarju so tudi orisane te slovenske osebnosti: dr, Alfonz Čuk, vodja psihološkega oddelka na Visoki šoli v Pensilvaniji, ZDA; E. Komel, g', sbenik in skladatelj, ob njegovi stoletnici rojstva; prof. Rado Bednarik v spomin; msgr. Valentin Birtig, duhovni voditelj «Doma» ber., koslovenskih duhovnikov; Dušan Čc.-.e, slovenski časnikar; dr. Anton Brecelj, zdravnik in politik; dr. Henrik Tuma s svojo raznoliko javno dejavnostjo in kočno še znameniti slovenski duhovnik v Istri Josip Vehkanje — hajdučki pop iz prejšnjega stoletja. Jože Dolche je na 19 straneh priobčil in komentiral korespondenco, ki sta jo izmenjala dva slovenska pisatelja: Finžgar in Bevk. O starosti Zemlje govorim okamenine, ki so jih geologi našli blizu Komna in pri studencu Mrzleku pod Sveto goro. a. r. Pnmor"fctdnev*ìik 6 25. januarja 1974 horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop © OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vse se bo kmalu razčistilo in končne ugotovitve bodo vam v prid. Zadovoljni boste tudi s potekom dogajanja v vaši okolici. Ne boste pa navdušeni nad obnašanjem življenjskega partnerja. Glede zdravja vse v redu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razmere ne bodo najboljše, toda uspelo vam bo stvari speljati tako, da bo škode najmanj. Pri tem se boste osebno uveljavili in ta kapital dobro izkoristite. Nekoliko ljubosumni boste in močno utrujeni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na delovnem področju se boste izkazali zato, ker boste pravilno reagirali na tuje napake. Prišlo bo tudi do spora, kar pa bo stvari koristilo. Zelo prijetno srečanje z daljšimi posledicami. Veljaven od 25. do 31. januarja 1976 RAK (od 23. 6. do / C VN 22. 7.) Z odločnim nastopom in s stroji J kovnostjo boste pre- \. J/ magali nezaupanje tistih, ki so vam nenaklonjeni. Obisk poslovnega značaja ali pa kritično pismo. V čustvenih odnosih se bo nekje zataknilo. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neko potovanje vas bo osvobodilo obveznosti, ki ste jo prevzeli preveč nalahko. Sicer pa boste vendarle uveljavili svoj načrt in svojo osebnost. Ne bo pa tako v družbi, ki vam je pri srcu. ^ DEVICA (od 23. 8. ‘ do 22. 9.) Ne na- sedajte preveč mikavnim obljubam, hkrati pa ne bodite do svojega okolja nezaupni. Potovanje ali neki drugi stiki bolj poslovnega značaja. V družini bo napetost brez razčiščenja. Prehlad. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Uspeh vam je zagotovljen, vendar ne bodite svojeglavi in si privoščite le toliko, kot je dopustno. Teden vam bo veliko nudil in to na ekonomskem kot tudi na čustvenem področju. Dobro počutje. j. ŠKORPIJON (od 24. ZuCÒ/X 10. do 22. 11.) Lep I J začetek, dober raz- l Vi / voj, konec pa ne o-\L/ beta kdove kolikš-nih rezultatov. Potrebno bi bilo pravilneje zastaviti in pošteno pljuniti v roke. Veliko več zadoščenja v ljubezni in tudi v zdravju. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne izgubljajte časa s slepomišenjem in se dela lotite tako, da boste kmalu speljali načrte pod streho. Morda ste včasih preveč zahtevni in nezadovoljni, kar negativno vpliva tudi na družinske razmere. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ra- ! čunajte z dobrimi prijatelji oziroma s poslovnimi tovariši, toda hkrati računajte tudi z ustreznimi napori. Le tako bo naloga izpeljana. V ljubezni ne bo veliko sreče, zato je bo toliko več v igri in zdravju. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čeprav bo vse kazalo, da | se bo posel dobro razvijal, boste morali poskrbeti, da se stroški skrčijo na najmanjšo mero, kajti sicer boste zabredli v finančne težave. Otresite se podrejenosti neki osebi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekdo vas bo skušal spodnes- zuravju. ti in to prav na terenu, ki je vam dobro znan. Gre za čast in osebno ambicijo. Bodite torej pozorni in ne jemljite zadev preveč nalahko. Tudi ljubezni ne. Malo nervoze. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 ■ ■ 5 6 7 8 ■ 9 10 11 ■ 12 13 ■ 14 ■ 15 16 17 ■ 18 ■ 19 20 21 ■ 22 ■ 23 ■ 24- 25 ■ 26 ■ ■ 27 ■ 28 ■ 29 ■ 30 ■ 31 32 33 ■ 34 35 ■ 36 37 ■ 38 39 ■ 40 ■ 41 42 ■ 43 ■ ■ 44 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. tuj izraz za časnikarski tisk, 5. alpski letalski center ob Radovljici, 9. «naš kraj», 12. Luigi Pirandello, 14. negativna elektroda, 15. nemška pritrdilni-ca, 16. umetnost v latinščini, 18. ime splitskega košarkarja Tvrdi-ča, 19. izraz pri šahu, 20. prva jugoslovanska osebnost, 22. Karl Altmann. 23. italijanski filmski i-gralec (Alberto), 24. domača žival, 26. pisarna, urad, 27. ime dveh norveških kraljev, 28. kraško vino, 29. ukana, zvijačni prijem, 30. nekdanje glavno mesto Babilonije, 31. italijanska poročevalna agencija, 33. evropski veletok. 34. Perzija, 36. matematična neznanka, 37. Ugo Cerletti, 38. miren, poslušen, ponižen, 40. kemijski simbol za astatij, 41. največji slovenski pesnik, 43. nealkoholna pijača, 44. drugo največje mesto Japonske. NAVPIČNO: 1. Kristusov obsojenec, 2. Edvard Kardelj, 3. ribiška mreža, 4. prileten, 5. ime popevkarja Leskovarja, 6. daljše obdobje, 7. Sarajevo, 8. ena od Muz, 10. Odisejev otok, 11. grafično znamenje za ton, 13. slovensko zamejsko športno društvo 1 iz Trebč, 15. azijska država, 17. Leninov naslednik, 19. lepo pisane kure iz S. Amerike, 21. biblijska oseba, 23. italijanska denarna enota, 25. Kafka Franz, 26. kemijski simbol za berilij, 28. menice, 29. združba monopolnega značaja, 30. moško ime, 32. naduha, 34. prebivalec evropskega otoka, 35. italijanski filmski igralec (Franco), 38. življenjska tekočina, 39. kesanje, 41. Pablo Neruda, 42. predlog. (lako) (iiiiiimiiimmiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiuiuuifiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pestra koncertna sezona (Nadaljevanje s 5. strani) ki bi nudil toliko intimnega zadovoljstva ob naravnost razkošnem oblikovalnem razvnemanju obeh u-metnikov, ki sta ustvarila nenavadno toplo vzdušje in nas vseskozi zadrževala v napetostnem sprejemanju. Že pri prvih taktih Tartinijeve Sonate v g-molu — Dione abbandonata smo živo zaslutili, da sta pred nami dva u-metnika posebnih kvalitet. Poznamo ju ne le kot izvajalca, ki do visoke mere obvladata svoja instrumenta, temveč tudi kot poustvarjalca široke kulture in prežeta z muzikalnim duhom. Kakor je Tartinijeva Sonata takoj osvojila z vsem svojim žarom, tako nas je zajela pristnost njunega romantičnega občutenjstva v Schubertovi Fantaziji za violino in klavir, op. 159 v C-duru. V to skladbo, ki bi v marsikateri drugi izvedbi lahko ostala na poprečni vrednosti, sta,,ype^la mnogo svojske oblikovalne domiselnosti in ustvarila prepričljivo tonsko zgradbo; s tem sta potrdila klenost svojih umetniških pojmovanj, razsežnost muzikalne kulture in svoje poustvarjalne moči. Težko bi bilo dati prednost prvemu ali drugemu. Čeprav oba močni individualni o-sebnosti, vendar v medsebojnem muzikalno utemeljenem podrejanju delujeta skladno in v enotni oblikovalni miselnosti. Prav v tem zadnjem je žarišče njune kreativne iznajdljivosti in obenem gibalo, ki ju vodi po poti intimno razgibanega komornega muziciranja. V drugem delu sporeda smo slišali najprej Štiri skladbe za violino in klavir Marijana Lipovška, ki sta jih seveda izvedla v enakem pristopu. Pri virtuozno pisanih delih Fritza Kreislerja sta učinkovitost in briljantnost prav tako zajela v svojstven izrazni koricépt in dosegla znaten čisto muzikalen u-činek. Zaključila sta svoj recital ■(, enakovredno izvedenima i' Dv.iv ma plesoma Johannesa Brahmsa. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.55 Risani filmi: ČUDOVITA JEANNIE 13.30 DNEVNIK 15.00 IN ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA _ Tretje nadaljevanje 16.20 Program za najmlajše 17.00 DNEVNIK 17.15 Kronike in rezultati nogometnega prvenstva 17.45 Program za mladino: TARZAN IN BELOPOLTI LOVCI 19.00 REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 Sandokan — Četrto nadaljevanje 21.30 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: ALKOHOLIZEM, ponovitev 2. nadaljevanja 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.25 Tečaj angleškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: ROBIN HOOD — risani film 18.00 Program za mladino: Slike iz sveta 18.30 Prigode radovednega kozliča — poljski risani film 18.45 Arktika in Antarktika: LOVCI NA LEDENE GORE 20.00 DNEVNIK 20.40 OSSESSIONE — Film 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 10.25 Zimski šport: SLALOM, tekme za svetovno prvenstvo 15.00 Marcialonga v Cavalese 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo 19.00 Glasbena oddaja z Enricom Simonettijem 19.50 športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 7.25 DNEVNIK 7.30 Za nedeljsko dobro jutro: PODPEŠKI OKTET IN ANSAMBEL FLERE 7.55 Nekoč je bila hiša — barvna nadaljevanka 10.25, 12.55 Slalom za moške — Prenos iz Kitzbiihla 11.40 Veleslalom za ženske — Prenos iz Kranjske gore 14.10 DNEVNIK 14.20 Kmetijska oddaja — Pripravila novosadska TV 15.10 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O ČEVLJARJU - ZDRAVNIKU 16.40 Košarka: BEKO — JUGOPLASTIKA (prenos) 18.20 HIŠICA V PRERIJI, serijski film 19.30 DNEVNIK 20.00 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI — nadaljevanka 21.15 Tri mesta v Kartumu 21.15 športni pregled 22.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 10.25, 12.55 Slalom za moške — Prenos iz Kitzbiihla 11.40 Veleslalom za ženske — Prenos .iz Kranjske gore 19.30 Otroški kotiček 20.15 DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI — celovečerni film 21.45 Napoleonove ljubezni: LUISA 22.40 Košarka: BEKO — JUGOPLASTIKA ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 11.00 PLOMIN JE LIJEPl GRAD — oddaja narodne glasbe 20.05 KAPELSKI KRESOVI _ nadaljevanka 21.25 LOV LOVIO, UMORAN HODIO — Dokumentarna oddaja 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mladinski oder: O dečku, ki ni poznal meje; 12.00 Nabožna od- daja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester in zbor; 16.00 šport in glasba; 17.00 Ra- dijska drama «Igra na stopnicah»; 17.50 Nedeljski koncert; 19.10 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.40 Pratika; 22.00 Nedelja v športu. KOPER 6.30, 7.30, Ef.30, 17.30, 18.30. 20.30 Poiočila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 Najbolj popularne popevke; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14100 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Orkester; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikro- fonom; 17.30 Glasba po željah; 19.00 Prenos RL; 20.00 Naši pevci; 21.00 Radijski oder; 21.45 0-peretna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najnovejše plošče; 13.30 Kič; 14.30 Drobec satire: 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.50 Glasba in popevke z Ivo Zanicchi: 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Lahka glasba; 21.50 Magično ogledalo. II. PROGRAM 7.30, 8.30, Ì3.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stari programi; 9.35 Veliki variete; 11.00 Alto gradimento; 12'.00 Športna prognoza; 12.15 Glasba iz filmov; 13.00 Kvizi; 14.00 Plošče; 15.00 Preizkušajo še diletanti; 16.30 Športna nedelja; j 17.45 V 'diskot^dV 2}.Q(£ Operetna' SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13. CO. 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 11.10 Nedeljska reportaža; 14105 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih; humoreska tega tedna - S. Mrožek: Humoreske; 17.05 Marjan Marinc: Inšpektor Ris. ne miruje - radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program: 23.05 Literarni nokturno - R. Papič: Dedje, DRUGI KANAL 18.45 športni dnevnik 19.00 ZLOČIN NANIJA GOMBOCA Film je napravil madžarski režiser Laszlò Nemere 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanje 1976: Eno uro z Giòjem Pontijem 22.00 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.55, 12.55 in 15.40 Slalom za ženske — Prenos iz Kranjske gore 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O prebrisanem sosedu 17.40 Mala čudesa velike prirode 17.55 Obzornik 18.10 Marksizem v teoriji in praksi: ZNANOST DANES 18.35 Odločamo 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK 20.00 Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Cankarjevo delo uprizarja tržaško Stalno slovensko gledališče. Delo je režiral Mario Uršič 22.00 Mozaik kratkega filma 22.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.50 Slalom za ženske — Posnetek iz Kranjske gore 20.15 DNEVNIK 20.30 Podvodno življenje: GREMO V ŠOLO — Dokumentarna oddaja 21.00 Glasbeni poslanik: James Last 22.00 Likovni nokturno: Francosko slikarstvo od romanike do danes ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 17.45 Junak nad junaki — lutkovna igra 18.15 Lektira — poučna oddaja 18.45 Kaj naj se počne — Oddaja za mladino 20.00 Boško Smačovski: SVETNIK IZ SLATINE — TV drama 21.10 Kultura v objektivu 21.55 RUDARJI, KRUH Z DEVETIMI SKORJAMI - Domači dokumentarni film 22.30 Pregled programa za naslednji dan TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Baletna glasba; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30. 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30:" 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk S1#»;*?-15 0d melodije do melo-, dije; 10.00 Z nami je...; 10.10 O-troški kotiček; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz...; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Otroški kotiček; 15.30 Ansambel «I Leoni di Romagna»; 16.45 Operne uverture; 17.00 Športni pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Zbor RTV Ljubljana; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Jazz; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Pisan spored; 14.05 Neapeljske popevke; 15.10 «Draga Ana»; 15.30 Plošče’ za mladino; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Komorna in operna glasba; 20.00 Alpert in njegov orkester: 20.20 Ponovno na sporedu: 21.15 Knjižne novosti; 21.45 Ital. folklora; 22.15 Francoske popevke. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan sv^t, pravljic; 9.20 Pet minut za novo'pesmico; 9.40 Slov. ljudske pesmi; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrti Ijak»; 17.00 Aktualnosti; 17.2C Koncert; 18.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Zvočni signali; 19.40 Fantje treh dolin; 19 50 Lah ko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni kon cert; 22.20 Popevke iz jug. stu diev; 23.05 Literarni nokturno F. Lokar: Pesmi; 23.15 Za ljubi telje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. JANUARJA 1976 TOREK, 27. januarja 10.00 Šola; 17.20 Zapojte z nami; 17.35 Serijski film: 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Pred zimskimi olimpijskimi igrami ; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 21.05 G. Flaubert: «Vzgoja srca» - nadaljevanka; 22.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Angeli alla sbarra» - film; 22.00 Cin,cin Casarsa -dokumentarec; 22.15 Svet, ki nas obdaja; 22.30 Naučimo se smučati. SREDA, 28. januarja 10.00 Šcla; 17.15 Crottet: Svilena obleka; 17.30 Stara japonska obrt; 17.45 Obzornik; 18.10 Od zore do mraka; 18.45 Glasbeni amaterji: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Rdeča Kalina -Sovjetski film; 21.50 Miniature: Silvester Komel; 22.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke: 20.15 Dnevnik; 20.30 Toto kot šejk -film; 22.00 Avtomobil skozi kamero; 22.15 Skadarsko jezero -dokumentarna oddaja. ČETRTEK, 29. januarja 10.00 šola; 17.25 Lovec na race; 17.40 Prihod - Iz cikla Ariel, 18.05 Obzornik, 18.25 Veliki lov - znanstveni film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 O. Davičo: Pesem -nadaljevanka; 20.50 Kam na od- dih; 21.00 Domovina, si še kakor zdravje?; 21.40 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 Pred zimskimi športnimi igrami; 21.30 Charlie še muhe ne bi ubil - film. PETEK, 30. januarja 10.00 Šola; 16.55 Pred zimski-nT; olimpijskimi igrami; 17.25 Križem kražem; 17.35 Juri Muri v Afriki; 17.55 Obzornik; 18.10 Zbori sveta: Grčija; 18.45 Cesta in mi; 18.50 Stanovanja bodočnosti; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični pregled; 20.00 Treversonove pravljice; 20.35 Rojstvo grafike; 21.10 Šerif v New Yorku; 22.40 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Naučimo se smučati; 20.15 Dnevnik; 20.30 Stiska - film, 22.00 Slovaška folklora. SOBOTA, 31. januarja 10.00 Šola; 16.35 Klavirska glasba; 17.10 Tajna pot mamil; 18.05 Obzornik; 18.25 David Copperfield; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar: 20.00 TV žehtnik • humor, oddaja: 20.30 McKennovo zlato - film; 22.35 Dnevnik; 22.50 Jazz. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sence izginjajo o-poldne - nadaljevanka; 21.30 Tretji svetovni mir - dokumentarec; 22.20 Nokturno: Ravelove skladbe. ::::::::::: j MAJ V DEŽELI SOVJETOV 7 POT K SVETLOBI 2e tedaj so prišli do spoznanja, da mora konstruktorskemu delu pri ustvarjanju novih, čedalje boljših letal, slediti znanstveno delo kompletnih ekip znanstvenikov in inženirjev. Druga daljnosežna odločitev, ki jo je bil sprejel Tu-poljev, proti kateri pa so se številni borili, je bila, da je potrebno letala vendar graditi iz kovine. V tistem času, bilo je 1924. leta. Sovjetska zveza ni imela dovolj kovin, duraluminija pa sploh ni imela. Tupoljev je zahteval, naj začno s proizvodnjo te aluminijske legure in da naj v tovarnah osvojijo tehnologijo njene obdelave. Izdelal je prvo kovinsko letalo v Sovjetski zvezi in bil je eden med prvimi na svetu sploh. To je bil ANT-2. «Rusija ima mnogo lesa in zdaj nima dovolj kovin, toda bodoča nagla in velika letala ne bomo mogli graditi iz lesa in platna,» je govoril A. N. Tupoljev. «Kovina bo kmalu edino gradivo, ki bo ustrezalo letalstvu, že zdaj moramo kreniti po tej poti, da bi kasneje ne zaostali.» Tako je govoril Tupoljev takrat. In imel je prav: pa najdite danes kje letalo z visokimi performansami iz lesene konstrukcije. Ni ga in ga tudi biti ne more. Tretja njegova velika odločitev je bila opredelitev, da je potrebno vendar graditi samo enokrilce — mono-plane. Biplani in triplani, ki jih je bilo takrat, v dvajsetih letih precej, so obsojeni, da bodo izumrli, je trdil takrat Tupoljev, čeprav ga takrat še ni mogel sleherni doumeti in razumeti. Biplani so morda dobri za akrobacije v zraku na letalskih mitingih, toda ne za doseganje velikih hitrosti — zato so ustrezni samo monoplani. In že prvi, kot tudi večina letal tipa ANT, je bil monoplan. Iz njegovega ustvarjanja torej lahko razberemo, da letala ni pojmoval kot atrakcijo za razveseljevanje občinstva niti kot stroj za športne podvige. Takoj je, od svojega začetka dela v letalstvu, videl v letalu zelo pomembno in perspektivno prevozno sredstvo. Premestiti čim večje število potnikov čez čim obsežnejše razdalje v čim krajšem času — to je mogoče samo z velikimi letali. In skoraj v vsem času svoje konstruktorske dejavnosti je ustvarjal velika, gigantska letala, ki so ogromne razdalje premagovala z veliko hitrostjo. Takrat so bila tudi druga, zares velika letala, toda to so bili Caproni j evi in Dornierovi hidroplani za promet čez Atlantik. Ali ameriški «klipperji» na progi San Francisco — Šanghaj, številni so takrat menili, da je nemogoče spustiti težko letalo na trdo zemljo brez resnih nevarnosti. Zato so težka letala spuščali v obliki hidroplanov na vodo. Tupoljev je trdil, da tudi velika letala morajo in morejo pristajati na trdih tleh. In je uspel. Včasih je svetu zastajal dih zaradi drznih idej Tu-poljeva. Leta 1934 je zgradil ANT-20, imenovan «Maksim Gorki» z osmimi motorji. Ob vzletu je bil težek 42 ton, s seboj pa je lahko popeljal 70 do 80 potnikov. To ni bilo samo največje letalo tistega časa, temveč vse tja do 1950. leta. Prva letala, ki so pristajala na severnem tečaju, so bila tipa ANT-6. Prva letala, ki so čez severni tečaj letela s celine na celino, ne da bi se spustila vmes, so bila tipa ANT-25. Prvo potniško letalo na reaktivni pogon, ki je začelo redno obratovati, je bil Tupoljev 104, torej letalo, s katerim sem pravkar letal, še do nedavnega je bilo največje potniško letalo na svetu Tu-114. Prvo super-sonično, nadzvočno potniško letalo, ki bo, verjetno, kljub nesreči v Parizu, prvo poletelo na rednih potniških linijah bo vsekakor TU-144. Vsa ta letala so delo Tupoljeva. Kot vsi Rusi je tudi Tupoljev rad bral. Ne samo strokovne literature. Navdušil ga je Hayerdalov «Kon-Tiki». To je, je dejal Tupoljev, resnična romantika. Bereš in duša se ti pomlaja. Očitno ima rad dela, ki navdihdjejo, kličejo Tupoljev s sodelavci okiog ANT-1, prvega v; dolgi vrsti njegovih letal k novim podvigom, k odkrivanju in osvajanju neznanega, knjige o ljudeh močne volje. Oplemenitena avantura, navdihnjena s fantazijo in obrzdana z znanjem ! Rad ima tudi cvetje in ga sam goji na svojem vrtu. Nežen in skrben roditelj je, ki je uresničil tudi tisto, kar bi si marsikateri oče samo želel. Sin Anatolij nadaljuje očetovo delo in postal je glavni konstruktor v očetovem konstruktorskem biroju. In zdaj, ko starega Tupoljeva ni več, nadaljuje sin njegovo delo tam, kjer je oče prenehal. Sicer pa je novo nadzvočno letalo TU-144 samo v osnovni ideji delo očeta Andreja, v pretežnem pa je inženirska stvaritev njegovega sina Anatolij a. Tako je Andrej Tupoljev več kot pol stoletja ustvarjal letala. Začel je kot mlad človek in delal je do konca svojega življenja. Njegovi učenci so zdaj slavni glavni konstruktorji, toda nihče izmed njih ni bil. tako vseobsegajoč kot je bil Tupoljev. Tupoljev je bil pionir na polju hitrosti in daljav poletov in teže letal. Tudi Peti jakova, tvorca slavnih PE, ni več. Mjasničev gradi medcelinske bombarderje, Suhoj pa nadzvočne lovce. Vsi ti ustvarjajo nova letala toda niso pionirji kot je bil Tupoljev, kajti gredo po poteh, ki jih je bil on utrdil. Vtem smo se začeli spuščati, skozi okroglo lino sem zrl v nočno nebo, ki je bilo polno zvezd. Naše letalo se je nenavadno dolgo spuščalo in se končno dotaknilo tal. Motorji so utihnili, luč je ugasnila in spet smo ostali v temi. Tihi in mirni. Kar precej časa smo morali čakati, dokler niso pripeljali stopnic in začeli smo počasi, drug za drugim izstopati. Pred seboj sem zagledal razsvetljeno pristaniško poslopje, veliko rdečo zvezdo na njem in velik, razsvetljen napis «Odesa», šel sem za gručo potnikov, počasi, pod pazduho sem vodil Mička in vsak sva v eni roki nosila tisto malo prtljage, ki sva jo imela s seboj. ( Nadaljevanje sledi) NOGOMET 1. POVRATNO PIO D LIGE Vodeča Triestina pred težko nalogo V Tržiču na sporedu deželni derbi Ponziana bo sprejela v goste nevarno enajsterico Chievo - Tagliavini zaskrbljen Nogometno prvenstvo D lige se Goričani v gosteh letos niso po-bo danes nadaljevalo s pari prve- sebno izkazali. Edini dve točki na ga povratnega kola, v katerem je na sporedu nekaj zanimivih tekem. V ospredju pozornosti tega zavrtljaja bosta dvoboj med Adriesejem in Triestino ter deželni derbi Monfal-cone - Pro Gorizia. Ponziana pa bo igrala pred tržaškim občinstvom. PONZIANA — CHIEVO Današnji gost Ponziane je novinec lige. če ekipa Chieva ne bi v sredini zimskega dela prvenstva zašla v krizo in doživela štiri zaporedne poraze, sedaj bi lahko bila na zgornjem delu lestvice. Ekipo Chieva trenira nekdanji Inter-jev nogometaš Ciccolo, ki tudi i-gra vlogo zveze. Chievo tržaškim navijačem ni neznanka, saj je pred dvemi tedni prisilil na remi Triestino in to potrjuje, da čeprav moštvo nima renomiranih nogometašev se odlikuje zaradi skupne in homogene igre. Temu priča tudi lestvica (11. mesto z 16 točkami, 12 danih in 12 prejetih golov). Kot zanimivost naj omenimo še, da je ekipa Chieva prejšnjo nedeljo izbojevala v Portogruaru prvo zmago v gosteh, štirikrat pa ji je uspelo na tujem do remija. Prav na remi upa Chievo tudi v Trstu. Vendar mu bo to uspelo? Ponziana si ne sme dovoliti daril. «Modro-beli» so že prejšnjo nedeljo v Bassanu zapravili dragoceno točko in ker je Ponziana v začetnem delu prvenstva zapravila preveč dragocenih točk, je razumljivo, da sedaj skuša nadoknaditi zamujeno. Sadarjevi varovanci odločno juriša-jo na zmago, čeprav se zavedajo, da naloga ne bo lahka. Glede postave se Sadar ni še izrekel, kaže pa, da ne bo bistvenih sprememb, če bo Peris okreval, bo vključen v postavo namesto Meraviglie. MONFALCCNE — PRO GORIZIA V Tržiču vlada veliko zanimanje za ta deželni derbi, ki bo prav gotovo privabil okrog pravokotnika lepo število navijačev obeh taborov. Enajsterici trenutno nista v najboljših vodah posebno ne Goričani, ki so z 12 točkami na spodnjem delu lestvice. Monfalcone ima sicer le tri točke več in prav prejšnjo nedeljo so Tržičani po dveh zaporednih zmagah klonili doma proti razigranemu Dolu. Monfalcone računa v derbiju na celotni izkupiček, kar je tudi možno, saj se niuiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiinniiiin DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 25. januarja 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — De Macori « * * 14.30 v Križu Vesna — Edile Adriatica * * * 9.45 Trst, Ul. Flavia Libertas — Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tržiču Falco — Juventina # * # 14.30 v Doberdobu Mladost — Staranzano * * * 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Romana * * * 14.30 na Padričah Gaja — S. Andrea * * * 10.30 v Dolini Breg — Domio * * » 9.30 na Proseku Kras — Sampvito « * * 14.30 Trst, pri Sv.. Sergiju Union — Primorec MLADINCI 10.45 v Križu Libertas — Primorec # * * 10.30 na Padričah Edera — Vesna NARAŠČAJNIKI 11.30 na Proseku Kras — S. Marco * * # 10.00 v Škocjanu San Canziano — Mladost # * # 12.45 Trst, pri Sv. Sergiju Union — Fortitudo ZAČETNIKI 9.45 na Opčinah Op. Supercaffe — Primorje KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor — Arte Gorica MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet — SABA * * * 9.30 Trst, Ul. della Valle Juventus — Bor KADETI 11.00 Trst. Ul. Petracco Flaminio — Kontovel DEČKI 11.00 Trst. Drevored Miramar Ferroviario — Polet ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Sloga — Torriana KOLESARSTVO 9.00 v Lonjerju Nastopa tudi Adria tujem je Pro Gorizia osvojila pred tremi tedni v Bassanu, kjer so Goričani dosegli tudi edini gol v osmih gostovanjih. ADRIESE — TRIESTINA Izid tega srečanja bo odločal o bodočnosti obeh ekip. Domačini se z remijem prav gotovo ne bi zadovoljili, saj bi v tem primeru o-stal položaj na lestvici nespremenjen in ostalo bi malo možnosti, da dohitijo Triestino, ki trenutno vodi s netimi točkami prednosti , Ekipa Adrieseja že tri leta zaporedoma računa na prestop v C ligo. Pred dvema letoma ji je pot prekrižala Mestrina, lani Treviso letos pa zgleda Triestina. Voditelji Adrieseja so se letos skrbno pripravili. Nabavili so celo trenerja Mateja, ki je že pripeljal dve ekipi iz D v C ligo in v začetku prvenstva je kazalo, da je moštvo na najboljši poti za prestop. Do 13. kola se je ekipa dobro izkazala in je bila edini nevarni nasprotnik Triestine. Nato je moštvo zašlo v fimiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuuiuiiiiiiiiiiuiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiii krizo, saj je v preostalih štirih tekmah izbojevalo le en remi in prejšnjo nedeljo je s težavo premagalo Lignano. Ta uspeh pa je precej dvignil moralo ekipi, ki ima v vratarju Bertuzziju in veteranu Pae-santiju gonilno silo moštva. Kaj pa Triestina? V tržaškem taboru nestrpno pričakujejo ta dvoboj. Tržačani so v zadnjih štirih nastopih osvojili le tri točke in poraz v Adrii bi moralno precej potrl varovance Tagliavinija. Trener Triestine se dobro zaveda, da bo to zahtevno gostovanje in zato se ni odločil za postavo, katero bo najavil tik pred začetkom srečanja. Tagliavini hoče s tem taktizirati, vendar odločiti se bo moral za o-jačitev sredine igrišča, kajti Triestini bi v Adrii dobro prilegla tudi točka. Od ostalih dveh deželnih četrtoli-gašev bo Pordenone igral doma proti razigranemu Dolu, Lignano pa gre v goste skromnemu Le-gnagu. B. R. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA O < > H so «2 H UTRINKI IZ TABORNIŠKEGA DELOVANJA Odlikovanje slovenskim tabornikom Zveza tabornikov Slovenije je prejela Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, s katerim jo je odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz - Tito ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom ter ob 25-letniei delovanja ZTS. Modri val Izšla je letošnja druga številka taborniškega glasila Modri val. S to številko je taborniško glasilo načelo novo pot: odslej bodo številke tematske. Tako pot smo si izbrali na zadnjem občnem zboru naše organizacije. Prva tematska številka je posvečena pr.qblenjpnj, dejjlet v taborniški organizaciji ter' splošnemu ženskemu vprašanju. Treba je dodati, da so vso štpvilko, — od pisanja in ' risanja do čikldšOTanja — izvedle naše sestre tabornice. Trstelj 6. in 7. decembra je Rod priredil dvodnevni izlet na hrib Trstelj nad vasjo Lipa na Krasu. Prenočevali smo v Stjenkovi koči, ki leži malo pod vrhom. Udeležba članstva je bila dobra. Zimovanje Že tretjič zaporedoma smo priredili zimovanje RMV na Lokvah v Trnovskem gozdu, od 26. 12. do 2. 1. Snega je bilo dovolj le za sankanje in kepanje. Sicer pa smo opravili taborniški program, ki smo si ga zastavili: razna dela, pisanje člankov, izdelovanje risb, pripravljanje naše simbolike, pevske vaje, ogledovanje diapozitivov z raznih področij in tem. Dvakrat sta nas obiskala predavatelja Delavske univerze iz Nove Gorice, ki sta nam z dia- pozitivi razkazala lepote Dolenjske, oziroma izpeljala izredno uspelo predavanje o srčni kulturi. Priredili smo več krajših izletov: na bližnje hribe, zaselek Lažne ter goro Pol-danovec, od koder smo imeli prekrasen razgled od Krna do Grintovca. Na Silvestrovo smo priredili krajši taborni ogenj. L januarja smo se poklonili spominu padlih borcev — kulturnikom v NOB. Sokoli s Selivca V letošnji sezoni je zopet obnovila delovanje družina Sokolov s Selivca na Opčinah. Pod vodstvom sestre Jagode je marljivo začela z delom in prvi (čeprav majhni) uspehi se že kažejo. Taborniška družina ima sedež pri športnem društvu Polet, ki nam ga izredno gostoljubno oddaja za sobotne sestanke. milan pahor Lt vAj.oa , ÒwIgOì ; 'A . v TRBIŽ 25 NEVEJSKO SEDLO 40 VIŠARJE 130 KOČA GILBERTI 190 RAVÀSCLETTO 10 SAURIS 35 PRAMOLLO 90 FORNI DI SOPRA 15 FORNI AVOLTRI 10 ZONCOLAN 100 KRANJSKA GORA 15 RATEČE 22 ZATRNIK 10-35 BOHINJ 15 POKLJUKA 45 VOGEL 95 KOMNA 70 KREDARICA 150 KRVAVEC 40 KANIN C 40 TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH EKIP Tudi trebenska ekipu v skupini najboljših Njeni nasprotniki bodo Vesna, Libertas in Edera MLADINCI I SKUPINA B Prejšnjo nedeljo si je po lepil Ponziana 14; Edera 13; CGST1; in borbeni tekmi na novem open-' Giarizzole 10; Esperia Pio XII. 9; skem igrišču tudi Primorec priboril Inter Sv. Sergij 5; Stock 0. prestop v finale mladinskega prven- stva. Trebenci so se spoprijeli s CGS in zmagali s 4:3. Dejstvo, da so naši zastopniki po prvem polčasu izgubljali z 1:3 in so v nadaljevanju prekosili nasprotnike, dokazuj?, da je Primorec dovolj zrel za na. stop v finalu. V finalu bodo poleg njega nastopali še Vesna, Libertas in Edera. NARAŠČAJNIKI V prvem kolu naraščajniškega pr venstva je izmed slovenskih ekip le Union osvojil točko. Podlonjeroi, kljub dobri igri, niso znali izkoristiti priložnosti za gol in podarili Rozzolu točko. V skupini C je Breg izgubil s CGS, potem ko je po prvem polčasu vodil z golom Kalina. Tudi Kras je visoko izgubil proti Libertasu. Naj višjo zmago kola pa so osvojile Giarizzole, ki so premagale Campanelle z 11:1. IZIDI L KOLA SKUPINA A Inter S. Sergio - De Macori 1:0 Op. Supercaffè - Ponziana 2:1 Chiarbola - Triestina 0:6 Costalunga - Esperia Pio XII 0:1 SKUPINA B Campanelle - Giarizzole 1:11 Roianese - Esperia SA 0: 2 Edera - Zaule 2: 1 Libertas - Kras 4: 0 SKUPINA C Esperia B - Muggesana 0:1 Breg - CGS 1:2 Soncini - Rosandra 1:0 Rozzol - Union 0:0 LESTVICE SKUPINA A: Inter, Opicina SC, Triestina in Esperia Pio XII. A 2; De Macori, Ponziana, Costalunga in Chiarbola 0. SKUPINA B: Esperia Sv. Alojzij, Edera in Libertas 2; Campanelle in Giarizzole 1; Roianese, Zaule m Kras 0. SKUPINA C: Muggesana, CGS in Soncini 2; Rozzol in Union 1; Breg, Esperia Pio XII. B in Rosandra 0. ZAČETNIKI Prejšnjo nedeljo so odigrali 4. kolo povratnega dela začetniškega prvenstva. V tem kolu sta Breg in Primorje visoko izgubila. «Plavi» so klonili Zaulam, Prosečani pa Triestini; skupno sta bila desetkrat premagana, dala pa nista niti e-nega gola. V skupini A se je Fortitudo, ž visoko zmago nad Rosandrp povzpel na vrh lestvice. Presenečaj nje kola pa je bila zmaga Mugge-sane nad Chiarbolpf Na lestvici skupine B še vedno zanesljivo vodi E-dera. V skupini C pa je Rozzol sam na vrhu. Na repu lestvice pa je Primorje, ki ni doslej zbralo niti točke. IZIDI SKUPINA A SKUPINA C Rozzol 16; Sistiana 15; Triestina 14; Portuale 10; Opicina Supercaffè 7; S. Vito 4; Primorje 0. Jolo OBVESTILO ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 v prvem, oziroma ob 21. v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Proseku. DNEVNI RED: 1. otvoritev 2. izvolitev predsednika in zapisnikarja 3. poročila 4. razprava 5. razrešnica staremu odboru 6. volitev novega odbora 7. razno Odbor 22. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST Nadvse pozitivno delovanje tržaških slovenskih planincev Dr. Mašera: «SPDT zeli biti toplo ognjišče, ob katerem se bo naš mladi rod zbiral, ogreval ljubezen do svojega materinega jezika, koval narodno zavest» «Pripraviti objektiven in realističen pregled delovanja društva ni vedno lahko; uspehi imajo lahko videz neuspehov in obratno, saj je odvisno od okoliščin v katerih so se dogajali in od zornega kota, iz katerega jih gledamo». S temi ae-sedami je v sredo, 21. t.m. na 22. občnem zboru predsednica SPD Trst dr. Sonja Mašera pričela s svojim poročilom o delovanju društva. Dr. Mašera je najprej podala bežen pregled raznih delovanj, od izletništva, smučanja in alpinizma pa do kulturno - vzgojnih prireditev. Podčrtala je, da se v zadnjih letih z nezadovoljstvom ugotavlja zanemarjanje otroškega izletništva in za premostitev tega problema bi bilo potrebno širše in bolj konkretno sodelovanje članstva z odborom. Pozitivno pa se je v zadnjih letih razvilo visokogorsko planinstvo, ki je večinoma razpršeno med manjše skupine članov. Dve obletnici sta bili za društvo važni: 10-letnica smrti dolgoletnega predsednika društva Zorka Jelinčiča, ki jo je društvo proslavilo na Črni prsti in pa 30 obletnica osvoboditve, ki jo je slavilo z izletom v Partizansko bolnišnico Pavlo ter z otvoritvijo vertikale na Peči. Načrtovanje, markiranje in pa opis te prve slovenske planinske poti izven meja matične domovine je bil toliko bolj pomemben, ker so to delo v večini opravili člani društva. Prvič je bila na nižjih srednjih šolah pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu organizirana planinska šola, ki je relativno še kar dobro uspela, čeprav tako delovanje potrebuje širšo pedagoško pomoč. Kar se tiče dopisništva, ki je bilo do sedaj kar zadovoljivo, se bo društvo odslej naprej posluževalo planinskega kotička na športni strani Primorskega dnevnika. Vredno je omeniti, da bo letos, ob 30. obletnici obnovitve društva izšla društvena kronika, katero Zaule - Breg 4:0 Rosandra - Fortitudo 2:7 Muggesana - Chiarbola 2:0 SKUPINA B Giarizzole - Edera n. o. CGS - Ponziana 0:2 Inter - Esperia Pio XII. 0:1 SKUPINA C S. Vito . Sistiana 1:5 Rozzol - Portuale 3:1 Primorje - Triestina 0:6 LESTVICE SKUPINA A Fortitudo 18; Zaule 14; Chiarbola 13; Rosandra 7; Breg in Muggesana 6; Domio 0. lillillilIllIllillMiiriiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiillllIllIlllI SMUČANJE KDO JE NAJBOLJŠI SLOVENSKI SMUČAR? Dosedanji Križaj evi rezultati upravičujejo upe na še boljše Zlasti na olimpijskih igrah v Innsbrucku so njegove možnosti za dobro uvrstitev precejšnje Kaj pravzaprav v letošnji smučarski sezoni in predvsem na olimpijskih igrah lahko pričakujemo od Bojana Križaja, evropskega mladinskega prvaka v slalomu? Predstavljajo njegovi dosežki v dosedanjih nastopih v tem prvem delu tekmovanja za svetovni pokal res razočaranje? Gotovo si postavljamo ti vprašanji zato, ker smo lani Slovenci takore-koč čez noč dobili smučarja z mednarodnim ugledom. Bojanov prodor nas je tako navdušil, da smo začeli gledati nanj s posebnim zanimanjem in z določeno neobjektivnostjo. Želeli smo, da bi se povzpel v četrto nadstropje, ne da bi šel skozi drugo in tretje. Če se ozremo na dogodke v taborih svetovnih smučarskih velesil, kakršne so Italija, Avstrija in Švica ter nato primerjamo pogoje, ki jih le-te nudijo svojim tekmovalcem ter tiste, ki so na voljo Bojanu in njegovim tovarišem v jugoslovanski alpski ekipi, potem se lahko prepričamo, da so rezultati, ki jih je Križaj dosegel lani in letos povsem zadovoljivi. Njegove uvrstitve v konkurenci najboljših smučarjev, ki imajo v vseh ozirih poklicni status, nikakor niso slabe in upravičujejo upanje na še boljše. Ime Križaja je postalo še posebej znano, ko so ga športni novinarji proglasili za najboljšega slovenskega športnika v letu 1975. Za tega 19-letnega Tržičana, ki pa je bil rojen v Kranju (3. januarja 1957), je to veliko priznanje, ki mu obenem nalaga nove odgovornosti. Bojan izhaja iz odlične smučarske družine. Oče Peter je bil pred leti jugoslovanski državni prvak v slalomu, isti naslov, a v konkurenci starejših mladink je osvojila tudi Bojanova mlajša sestra Simona. V Tržiču, utesnjenem mestu pod Karavankami, kjer skoraj ni dosti več prostora kot za cesto in stugo, je Križaj ponos vseh. Vendar mu to ni stopilo v glavo. Čeprav mu smučanje jemlje ogromno časa in ga ni po cele tedne domov, si želi čimbolje dokončati gimnazijo. Letos hodi v četrti razred šentviške gimnazije in ga torej čaka matura. Ko bo srednja šola za njim se namerava vpisati na Visoko šolo za telesno kulturo. «Naj bi se mar odločil za študij matematike, če sem sicer z dušo in telesom športnik?» Križaj sodi med tiste smučarje, ki jim bolje ustreza težka in trda z ledeno površino prekrita proga. Na takem snegu se počuti bolj zanesljivega, kot pa na mehkem. Njegova tehnika in slog vsaj površno spominjata na Stenmarka, ki mu je prijatelj in obenem vzor. Povrh vsega tekmujeta oba na smučeh iste tovarne, to je na eiankah. Lani je Bojan dosegel nepričako- vano dober rezultat v Wengnu, ko 1 ^ favorit V smuku, medtem ko veleslalomu v Naebi. Njegov največji uspeh predstavlja seveda naslov mladinskega prvaka v Evropi. Uvod v letošnjo sezono je bil izvrsten. V Livignu je Križaj s 7. mestom pustil za sabo številne ase. Po tem velikem podvigu pa mu ni šlo več od rok. V boju za čim boljši rezultat je mnogo tvegal ter največkrat padel. Seveda velja pri tem omeniti, da Bojan nastopa še vedno z razmeroma visokimi startnimi številkami, ko je proga že izredno slaba. Zadnji uspeh je Križaj dosegel na Nevejskem sedlu, ko je bil v tekmovanju za evropski pokal tretji. Beli cirkus si bo zdaj privoščil kratek premor. Nastopi v tekmovanju za SP bodo ponovno na sporedu v drugi polovici februarja. Vendar to ne bo noben počitek za smučarje, ki se že mrzlično pripravljajo na boj za olimpijska odličja. V Innsbrucku bo tekmoval tudi Bojan Križaj, ki pravi da bo dal vse od sebe. Ker nastopa na olimpijskih igrah v vsaki disciplini omejeno število smučarjev (po štirje iz vsake države), se bo lahko potegoval za dobro uvrstitev in ni rečeno, da mu ne bo uspelo priti med prvo deseterico. Tudi njegova sedanja forma je dobra, čeprav še ne vrhunska. Kar se tiče favoritov za prva, mesta, pravi Bojan, da je Klammer iz- ___: l r____-i. .. 1.., Ir zv se je med najboljšimi na svetu u-vrstil na 12. mesto v slalomu. Poleg tega je bil dvakrat 15.: najprej v slalomu v Kitzbiihlu, nato še v je Stenmark kandidat za zlato v slalomu in veleslalomu. t. b. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiUiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAR 99 ČLANOV NA ČETRTKOVEM LETNEM OBRAČUNU Laskave ocene uglednih gostov no 12. občnem zboru ŠK Kras V zadnjem letu - med drugimi - važni pridobitvi: priključitev ČD Olimpija iz Gabrovca in tesni stiki s PD Kraški dom iz Repna V četrtek zvečer se je v dvorani gostilne v Gabrovcu odvijal v slavnostnem vzdušju 12. redni občni zbor ŠK Kras, ki deluje na območju zgoniške in repentabrske občine. Med vplivnimi in cenjenimi gosti so se tega obračuna enoletnega delovanja udeležili predsednik SKGZ Boris Race, župan zgoniške občine Guštin,, repentabrski župan dr. Colja in predstavnik ZSŠDI Mokor. Jubilejnemu občnemu zboru (prvi zametki športnega udejstvovanja tega društva so se porodili pred petnajstimi leti) je z zanimanjem in s ' 'ponosim Sledilo rčiT v'eliko število članov '(99). pdvabljenčev in na splošno prijateljev mladine. ZSto lahko trdimo, da' je: Krasov občni zbor nadvse uspešen tako glede na zanimanje, ki ga je vzbudil, kot z ozirom na zelo pozitivne zaključke raznih športnih in političnih izbir odbora, kot je izhajalo iz poročil in diskusije. Takoj v uvodnih obrisih se je predsedujoči dr. Stanko Budin dotaknil perečega vprašanja rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih in predlagal resolucijo, v kateri se izraža ogorčenost in zaprepaščenje nad ravnanjem odgovornih oblasti, ki kratijo predstavnikom slovenske narodnosti, da se v izvoljenih telesih izražajo v materinščini. Prisotni so resolucijo soglasno odobrili s ploskanjem, kar je pohvale vredno, saj so tako športniki, dokazali, da se ne le podijo za žogo ali le borijo za čimboljši tekmovalni uspeh, temveč da se v prvi vrsti nazorno zavedajo svoje narodnostne pripadnosti in da problematiko našega obstoja predpostavljajo vsemu ostalemu izživljanju. Predsednik Vojko Kocman je v svojem poročilu podčrtal najširšo angažiranost društva, ki si je, kljub čedalje pomanjkljivejšim finančnim sredstvom, zastavilo zahtevne cilje in jih je praktično v celoti tudi izvedlo. Zasluga za to gre požrtvovalnosti in predanosti odbornikov in članov, ki so ob vsaki priložnosti priskočili na pomoč tako z gmotnim prispevkom kot s pomočjo pri delu. V zadnjem letu dni beležimo — je naglasil Kocman — dve zelo važni pridobitvi; priključitev ŠD Olimpija iz Gabrovca v ŠK Kras omogoča enotno in skupno delovanje domače mladine, po stikih s PD Kraški dom iz Repna pa je društvo razširilo svoje delovanje tudi na repentabr-sko občino. Mladina iz Repna se je dobro odzvala in se je aktivno vključila v športno kolesje, novoustanovljeni nogometni odsek pa deluje pod vodstvom trenerja Saliha Softiča v globino na novi in resni podlagi z izključno slovenskimi i-gralci, ki pozdravljajo in se pogovarjajo na igrišču v svojem materinem jeziku. Kocman se je zatem dotaknil perečega in težko rešljivega vprašanja pomanjkljivih športnih infra-st ruk tur, saj nikakor ne pride od nikoder finančno kritje za že toliko let zasnovano telovadnico v Zgoniku, v vseh vaseh niso urejeni primerni prostori za zbiranje mladine, nogometno igrišče v Repnu pa je zaenkrat (zaradi pomanjkanja slačilnic) neuporabno za uradne tekme. Vendar obe občinski upravi sta v mejah svojih zmožnosti vedno podprli športno društvo. Med novostmi pri raznih panogah letos poleg članske ekipe prvič nastopa v naraščajniškem prvenstvu tudi enajsterica najmlajših, pri odbojki isto tako stalno trenirajo mladinci po dvakrat tedensko, pri namiznem tenisu pa obetajočega naraščaja kar mrgoli. Društvo je gojilo tesne stike tudi s prosvetarji, se je aktivno udeležilo vseh manifestacij ob proslavah 30-letnice osvoboditve in pohoda po poteh partizanske Ljubljane, sodelovalo je s številnimi slovenskimi klubi z onstran meje ter z ekipo Sel i naše narodnostne skupnosti na Koroškem. Svoje poročilo je Kocman zaključil takole; «Odbor našega društva si je in si bo v bodoče štel med glavne naloge, da vzgaja tekmovalce v slovenskem narodnoobrambnem duhu, da se bori za u-gled slovenskega športa in naroda, kateremu pripadamo». Poročilo tajnice Tamare Blažine je zaj'elo v vseh obrisih razvejano dejavnost in tekmovalne uspehe na raznih «športnih frontah», če bi hoteli nanizati podrobno vso dejavnost, bi bila šjitjit^a’ štrlin našega lista pretesna, zato se bomo dotaknili le najpomembnejših dosežkov. V odbojkarsief^iabdr sèì;Jé' vrnil Božič Grilanc, ki trenira mladince in je obenem ojačil prvo ekipo, ki bi se morala letos pod vodstvom trenerja prof. Drasiča brez težav prebiti med tretjeligaše. Domači odbojkarji so se udeležili izpopolnjevalnega tečaja v Rovinju in so i-grali za reprezentanco ZSŠDI, ki je prvič nastopila v Zgoniku na turnirju za Kraški ookal. Namizni tenis je slej ko prej nudil največja zadoščenja, saj je ekipa Krasa zasedla v prvenstvu A lige izredno drugo mesto, na državnem prvenstvu pa so krasovke o-svojile kar 3 državne naslove, tri druga-mesta in eno tretje,- Posebnega poudarka je vredno dejstvi), da je Miličeva spet zaigrala v državnem dresu, kar je-pravično priznanje za njeno resnost in uspešno igro. Za to igro 'se zanima ' še veliko punčk -in deklet, zato bo v najkrajšem času spet prevzel trenerske posle Edi Bole, ki bo skrbel za najmlajše, prvo ekipo pa bo še naprej treniral Miha Derganc. Izkušnja z nogometnim odsekom jè doslej, kljub slabi uvrstitvi na lestvici članske in naraščajniške ekipe, zelo pozitivna, ker trenerja prof. Softič in Srečko Živec vestno in l strokovno opravljata svojo nalogo. i Kar zadeva, rekreacijske dejavnosti, je bilo delovanje precej ohromljeno, saj razen notranjih turnirjev ni bilo drugih aktivnih nastopov. Trim-odsek, ki je prirpdil v Zagradcu pohod na partizansko tematiko, se mora v bližnji bodočnosti z izgradnjo dveh zasnovanih trim-stez razviti. Društvo je priredilo tri turnirje oh priliki razstave vin, se je masovno udeležilo 14. SŠI, organiziralo spominski štafetni tek okoli spomenikov ob proslavi 30-letnice osvoboditve, priredilo predavanja,in predvajanja filmov. Tajnica je zaključila svoje izvajanje z ugotovitvijo, da je bilo delovanje res uspešno, ker se je društvo angažiralo tudi pri izvenšportnih dejavnostih ter vzgaja mladino v zdravem športnem duhu in krepi njeno narodno zavest. Od častnih gostov se je prvi prijavil k besedi predsednik SKGZ Boris Race, ki je pohvalil uspehe in idejno usmerjenost društva, ki je z narodnostnega, organizacijske-gf in..tekmovalnega vidika med najboljšimi zamejskimi organizacijami. Po zaslugi uspehov v državi in izven nje pa spoznavajo obstoj ki se, žal, po 31 letih še zmeraj bori za svoje osnovne pravice. Zgoniški župan Jože Guštin je pozitivno ocenil številne medsebojne stike in izrazil pripravljenost uprave, da po svojih zmožnostih ob vsakem koraku priskoči na pomoč športnim delavcem. Glavni trud pa je posvečen iskanju sredstev za izgradnjo telovadnice, ki je neob-hodno potrebna za športno in kulturno izživljanje predvsem mladine. Vse pohvale vredna je združitev domačih športnih delavcev pod isto streho in. razširitev delovanja tudi na sosednjo občino. Župan repentabrske občine dr. Pavel Golja je ■ pohvalil odbor Krasa, ki je izbral pravo pot in valoriziral delavnost naših ljudi, kar veliko bolj zaleže kot pa razne o-krogle mize. Izrazil pa je svoje veliko 'zadovoljstvo, da se je tudi mladina iz njegove občine aktivno vključila v športno delovanje in si pri tem krepi narodno zavest. Osrednjo športno organizacijo ZS ŠDI je zastopal Valter Mokor, ki je pohvalil Kras, ki je morda naše najbolj reprezentativno društvo ter se je vedno pozitivno odzvalo na vse načelne in športne pobude Združenja. Vrsto pozdravov je zaključil Igor Milič, ki si je v imenu odbora PD Rdeča zvezda zaželel še tesnejših medsebojnih stikov z voščilom, da bi mladino vzgajali v zdravem duhu. , Načelnik namiznoteniške sekcije Zvonko Simoneta je poleg analize vprašanj svojega resorja še poudaril, da društvo karakterizira pri vsakem koraku globoka idejnost, nakazal pa je nekaj smernic za delovanje novega odbora; izgradnja trim-stez pod geslom «šport za vsakogar», organizacija praznovanja 15-letnice ustanovitve in poglobitev stikov s šolo. Spregovorila sta še nogometni trener prof. Softič, ki je obravnaval odziv igralcev na njegovo metodo vodenja treningov, in Dorica Kre-ševič, ki je v svojem izvajanju poudarila nujnost sodelovanja med prosveto in športom, kar predpostavlja obojestransko osveščenost o celotni problematiki in naj ima za posledico skupni n; btop za priznanje naših osnovnih pravic. Sledile so volitve novega odbora, ki si bo že jutri razdelil funkcije in ki šteje 31 članov, kokor sledi; Srečko Budin, Josip in Vojko Kocman, Albert in Igor Milič, Jožko Obad, Ivan Rebula in Majda Stu-belj iz Saleža; Boris Čok, Branln Guštin, Lucijan Purič, Bogdan Ravbar, Milan in Rudi Škabar iz Repna; Anton Furlan, Eligij Kante, Darko in Mario Rustja iz Gabrovca; Tamara R'ržina, Boris Pegan in Boris in Zvonko Simoneta iz Zgonika; Dorica in Marjan Milič, Magda Rebula in Boris Zidarič iz Repniča; Marcelo Doljak in Giani Romagna iz Samatorce; Stanko Budin iz Koludrovce, Nadja Škabar iz Briščikov in Božidar Peric iz Cerovelj. -bs- je zbral Milan Bolčič. Z zadovoljstvom se ugotavlja, je podčrtala predsednica, da 30-letno delovanje ni bilo zaman, ker je trud obrodil še posebno v zadnjih letih, lepe sadove. Zdenka Trampuž, tajnica društva, je podala obširnejše poročilo o organizacijski plati društva. Glede z-letov je vredno omeniti, da je društvo organiziralo 4 avtobusne, 29 avtomobilskih in 8 mladinskih izletov. Iz tega izhaja, da je vsako leto manj avtobusnih in vedno več avtomobilskih izletov in, da je v pogledu načrtovanja istih težko zadovoljiti vse, zaradi česar je bilo več avtobusnih izletov odpovedanih. Kar se tiče kulturno - propagandnih planinskih večerov, izhaja iz poročila nezadovoljstvo, ker je bilo kljub skrbni izbiri tematike število udeležencev nezadovoljivo. Delovanje smučarskega odseka ni bilo plodno kot prejšnja leta, kar pa ni bilo odvisno od pomanjkanja prizadevnosti ampak od pomanjkanja snega. Kljub temu, je dejala načelnica odseka Selma Michel uzzi, je tekmovalna skupina pod vodstvom lastnega trenerja Rasta Furlana redno trenirala na Kaninu. Žal, se skupina ni mogla izkazati na tekmovanjih, ker je večina tekem odpadla prav zaradi pomanjkanja snega. Vsaka negativna plat ima svoje dobre strani, ker so se tekmovalci udeleževali treningov na Višarjah in so s tehničnega vidika veliko pridobili. Trening so dopolnjevala predavanja, ki jih je pripravil trener na 4 smučarskih večerih. Na smučarski tečaj je bil odziv zadovoljiv in prav tako je bilo pozitivno delovanje predsmučarske telovadbe na Proseku in v Križu. Marca sta se dve tekmovalki udeležili 2. trnovskega maratona na Črnem vrhu. 9. zimske športne igre so bile na Krvavcu, kjer smo lahko z veseljem ugotovili velik in viden tehničen napredek ter uspeh pri vseh kategorijah. Na koncu je načelnica podčrtala, da lahko kljub težavam sezono ocenimo kot pozitivno. Še posebno razveseljuje dejstvo, da trud prejšnjih let ni bil zaman, ker so se nekdanji tečajniki razvili v dobre tekmovalce in uspešne vaditelje, kar prinaša društvu in odseku nov vir moči ter dovoljuje optimističen pogled v bodočnost. Kot je dejal načelnik alpinističnega odseka Janko Furlan, se odsek z izredno težavo, kot neizkušen človek v gorah, giblje na področju svojega delovanja. Čeprav se je skušalo s planinsko šolo na niž, sred. šolah vzpodbuditi mladino k planinstvu in pozneje k alpinizmu, se je v tem pogledu želo (vsaj trenutno) samo neuspehe. Edina vsaj kolikor toliko pozitivna točka je bil plezalni tečaj, za katerega sta se prijavila dva tečajnika, ki z izredno voljo in navdušenjem dopuščata upe v svetlejšo bodočnost alpinističnega delovanja. Tečaj je bil novembra in decembra pod vodstvom Iztoka Furlana in se bo nadaljeval aprila. Na koncu je blagajnik Adi Junc podal obračun. Občnega zbora se je udeležilo večje število predstavnikov zamejskih društev in pa društev iz matične domovine, ki so društvu zaželeli se mnogo uspešnega delovanja nakar so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo dr. Sonja Mašera, Savina Bisca, Ervin Gombač, Dušan Jelinčič, Zlatko Jelinčič, Ugo Margon, Selma Micheluzzi, Adrijan Pahor, Stanislav Perovšek, Alenka Starc, Zdenka Trampuž, Savino Vatovani in Adi Junc. Svetovalca sta Dano Santin in Miro Kalc, preglednika računov pa Danilo Micheluzzi in Pavel Paoli. ODBOJKA Zaslužena zmaga Ofymjtie Olympia — Dom 3:0 (15:3, 15.11; 15:3) OLYMPIA. Malič A„ Černič M:, Tomasi P., Lavrenčič R., Cotič M., Devetak T., Cotič Š., Soban B., Kuštrin. DOM (Gorica); Černič M., Peric D., Nanut L., Černič L., Prinčič J., Devetak L, Peric B., Jarc M., Petejan R., Zuanič M., Gergolet F. Goriški šesterki Doma in Olympie sta se v četrtek zvečer spoprijeli v prijateljski tekmi, ki je ekipama služila kot priprava ria bodoče prvenstvene nastope. Prvenstvi namreč, L moške divizije, kjer nastopa Olympia, kot prvenstvo 2. moške divizije, kjer nastopa Dom, sta že v polnem teku in obe ekipi nista najbolje startali. Četrtkovo prijateljsko tekmo je zasluženo zmagala Olympia z izidom 3:0, saj je pokazala tehnično boljšo odbojko. L K. Športno uredništvo Primorskega dnevnika in športno društvo Polet prirejata v nedeljo, 1. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika ŠPORTNIK LETA 1975 Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma. Naše bralce že zdaj opozarjamo, da bodo organizatorji razdelili več lepih nagrad tudi med občinstvom, ki se bo udeležilo te prireditve. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 25- januarja 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno « upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. , ,, Izdaja In tiska r ^ ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel ____________________ '__________’ SPORT SPORT SPORI SMUČANJE VELESLALOM ZA SP V KITZBUHLU Slavje Šveda I. Stenmarka Švedski smučar je tako še povečal svojo prednost na lestvici za SP Križaj se je uvrstil na odlično 17. mesto - Domačini povsem razočarali KITZBOHEL, 24. - Šved Ingemar Stenmark je zanesljivo zmagal v veleslalomu za SP v tem kraju. Švedski smučar je bil boljši od italijanske dvojice Thoni - Gros, ki se je! stik. morala zadovoljiti z drugim oz. tret-; jim mestom. Tokrat pa je razveseljivo presenetil jugoslovanski smučar Bojan Križaj, ki je bil po prvi preizkušnji odlični deseti, v drugem spustu pa je smučal nekoliko oprezneje in je tako na končni uvrstitvi končal na 17. mestu, kar predstavlja zanj največji uspeh v letošnji sezoni za SP. Povsem pa so razočarali avstrijski smučarji, čeprav so jih stalno bodrili domači navijači in med njimi tudi predsednik republike Kirch-schlager. 1. Katja Malalan (Kosovel) letnik 1962: 1. Alma Gruden (Levstik) V ekipni lestvici je zmagal Lev- ODBOJKA ŽENSKA C LIGA Bor - Primavera 3:0 (2, 8, 4) Volley Ball - Breg 3:0 (12, 8, 4) MOŠKA D LIGA Torriana - Kras 1:3 (14, -3, —4, -13) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Azzurra - Sokol 0:3 (8, 4, 10) TURNIR NA REKI IZIDI: Rijeka - Metalac Sisak 3:0, Rijeka - Bor 3:0 (7, 11, 9), Metalac - Bor 3:2 (13, -11, 15, -14, 9). LESTVICA: 1. Rijeka, 2. Metalac, 3. Bor. JESENICE, 24. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je danes o-digrala drugo prijateljsko tekmo s sovjetsko ekipo «Kazan» ter izgubila s 5:6 (1:3, 3:0, 2:2). iiiiiiiiiiiriiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiintiiiiiviiiiiHtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AVTOMOBILIZEM VN BRAZILIJE Vrstni red: 1. Stenmark (Šve.) 107”74 2. Thoni (It.) 108”10 3. Gros (It.) 108”60 4. F. Bieler (It.) 109”21 5. Adgate (ZDA) 110”18 17. Križaj (Jug.) Lestvica za SP: 111”54 1. Stenmark (Šve.) 166, 2. Gros (It.) 155, 3. Klammer (Av.) 131, 4. Thoni (It.) 125, 5. Hinterseer (Av.) 80, 6. Plank (It.) 71, 7. Roux (Švi.) 69, 8. Russi (Švi.) 64, 9. Tresch (Švi.) 63, 10. F. Bieler (It.) 59. Lestvica držav za SP: 1. Avstrija 860, 2. Švica 664, 3. Italija 574, 4. ZRN 455, 5. Francija 279 točk. MOSSES, 24. — Francozinja Helene Allard je zmagala v veleslalomu za EP v švicarskem kraju Mos-ses. Druga je bila Švicarka Schlech-ter, tretja pa Švedinja Wahlqvist. DANES V KRANJSKI GORI Mrzlično pričakovanje KRANJSKA GORA, 24. — V tem slovenskem smučarskem središču vlada mrzlično pričakovanje za jutrišnji veleslalom in za ponedeljkov slalom, ki bo veljal za ženski SP. V Kranjski gori imajo izredne te- V prvi startni vrsti J. Hunt in N. Landa Ferrarijeva pilota favorita na tej dirki Z dirko za Veliko nagrado Brazi- goste državnega prvaka Forsta iz lije se danes uradno začenja sve- Cantuja. V skupini za državni naslov tovno prvenstvo pilotov avtomobilov I velja omeniti še mestni derbi med formule 1. Po več kot trimesečnem Alcom in Sinudynejem. V Milanu pa - i- - -- ’’ 1 • -- j«, Mobilquattro igral proti presenet- ljivi rimski peterki IBP. premoru se bo tako na dirkališču v Interlagosu pri Sao Paulu spet srečala in pomerila vsa avtomobilska elita. V zimskem premoru je prišlo pri [ ' V A kvalifikacijski skupini bo tržaški Pallacanestro gostoval v Ca- žave s prenočišči, saj je ljubiteljev i največ preglavic Fittipaldi, presene- i-ocfrx òr«r»y*fo xr ivrfsHnn vpli- i. ? i c j. i;_____i____: n U različnih ekipah formule 1 do spre-1 gliariju, kjer nima izgledov za o-memb, te pa zadevajo tako dirkače, svojitev točk kot tudi ' tehnično izpopolnitev ali celotno prenovitev posameznih avtomobilov. Največje presenečenje pa predstavlja prestop bivšega svetovnega prvaka Emersona Fittipaldija od mclarna na brazilski bolid coper-sucar. Njega bo pri mclarnu nadomestil Anglež James Hunt. Ferrariji so tudi letos veliki favoriti za končno zmago. Lauda in Re-gazzoni upata na pozitiven rezultat tudi v Interlagosu. Po prvih poskusnih vožnjah kaže, da jim bo delal VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA F Portorožu lepo uspel seminar italijanskega jezika in kulture Velik odmev v italijanski etnični skupnosti - Umetniški večeri za goste in udeležence tega športa v Sloveniji izredno veliko in gostišča so se napolnila kar čez noč. Naj omenimo, da bo jutrišnji veleslalom neposredno prenašala ju goslovanska televizija ob 11 40 ATLETIKA KROS NA KOLONJI Največ prvih mest Kosovelu in Levstiku Na šolskem stadionu na Kolonji je bilo včeraj popoldne tekmovanje v krosu za dijake nižjih srednjih šol s Proseka, z Opčin in iz Nabrežine. Nabrežinci se tekmovanja niso udeležili in tudi udeležba z Opčin in s Proseka je bila zaradi nenadnega mraza manjša, kot se je predvidelo, j Zmagovalci v posameznih kategorijah: DEČKI letnik 1964: 1. Pečar Enzo (Kosovel) 3.34’4 letnik 1963: 1. Renzo Tavčar (Kosovel) letnik 1962: 1. Bogdan Budin (Levstik) DEKLICE letnik 1964: 1. Jadranka Košuta (Kosovel) letnik 1963: tili pa bi lahko tudi melami. Brabham - alfa nimajo mnogih možnosti, saj sta stranska elektrostatična sesalca zraka premajhna za ohlajevanje motorja pri temperaturi 30 sto-s pričetkom pjnj v sencjj kakršna je v teh dneh v Interlagosu. V treh dosedanjih dirkah za VN Brazilije so vedno slavili domačini: dvakrat s Fittipaldijem in lani s Pacejem. Bo tradicija obveljala v veselje brazilskih avtomobilskih navijačev tudi letos? Po dvodnevnih preizkušnjah bodo piloti danes (ob 16. uri po italijanskem času) startali, kot sledi: V 1. vrsti: James Hunt in-Niki Lauda, v 2. vrsti: Clay Regazzoni in Jean Pierre Jarier, v 3. vrsti: Emmerson Fittipaldi in Jochen Mass, v 4. vrsti: Vittorio Brambilla in John Watson itd. PORTOROŽ, 24. — Danes se je končal v Portorožu tradicionalni enotedenski seminar za šolnike in dijake višjih razredov srednjih šol koprskega in bujskega področja s poukom v italijanščini. Na sporedu so bile še zadnje teme, med njimi «Družbeno etični problemi v pripovedi Ignazia Siloneja», «Pesniško i delo Eugenia Montaleja» in «Velike epidemije v zgodovini Istre». Na seminarju je sodelovalo nad 300 šolnikov in študentov. Ob zaključku smo naprosili za kratko oceno pedagoškega svetovalca za šole z italijanskim učnim jezikom na obalnem območju prof. Giuseppa Debernardija. «Takšni seminarji — je med drugim rekel — imajo velik odmev v življenju celotne italijanske etnične skupine, saj vzbujajo zanimanje za sodobne teme italijanskega jezika in kulture, prispevajo k širjenju vezi prijateljstva, prisrčnosti in sodelovanja med pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji na eni ter med uglednimi predstavniki kulture in znanosti matične dežele na drugi strani. Ti predstavniki prihajajo iz uglednih šolskih ustanov in institutov, ki so dobn znani v vsej Italiji in tudi v svetu». V seminar se vključujejo tudi razne zanimive in koristne pobude, od katerih naj omenimo umetniške večere za goste in udeležence. Zelo pomembne so tudi že tradicionalne razstave knjig in šolskih pripomočkov, ki jih pripravljata založbi La scuola iz Brescie. in Garzanti. Vse to omogoča, da se udeleženci seminarja seznanjajo z zadnjimi novostmi na založniškem trgu. Zelo Goričani pa bodo gostovali v Rie-1 pomembni za nas — je končal prof. tiju, kjer se bodo v B kvalifikacij- j Debernardi — ki se ^ukvarjamo s ski skupini spoprijeli z Brino. I tehničnim posodobljanjem pouka in KULTURNI DNEVI V ŠPETRU SL0VEN0V Prostorsko načrtovanje naj hkrati usklajuje... razvoj in varstvo okolja Predavanje prof. Ogrina iz Ljubljane na temo: Protislovja sodobnega prostorskega razvoja in krajinska kultura KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Tržačani v Capariju V drugem kolu prve italijanske košarkarske lige bo na sporedu več zanimivih tekem. Naj omenimo, da bosta favorita za naslov igrala v gosteh. Videmski Snaidero bo doma igral proti evropskemu prvaku Mobilgirgi-ju, beneški Canon pa bo sprejel v niiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiii] militi uni n n ifiiu iiiiiiiiiii minit lin n n min uiiiiiiiiiifiiiii KOŠARKA Promocijsko prvenstvo Borovci zamudili lepo priložnost V Dolini so namreč izgubili proti Hali Bor — Itala 66:67 (36:32) BOR: Kapič 4, Fabjan 6, Klobas 19, Sirk (k) 10, Lisjak, Vatovec 8, Francia, Guštin 9, Hrvatič, Kraus 10. ITALA: Del Neri, Skocaj 8, Marezza 9, Travan 4, lersolato 4, Roz-bowsky 6, Miseri 8, Mairolo 14, Bres-san 8, Birini 6. SODNIKA: Tommasi in Bellini iz Treta PON: nihče. PM: Bor 4:12, Itala 10:12. Borovci so zaigrali tokrat nekoliko boljše kot na zadnji tekmi, ki je bila v Gorici. Vendar to ni zadostovalo za zmago, Obe ekipi sta potrebovali dragoceni točki. Bor, da bi obdržal vodilno mesto na lestvici. Itala pa, da bi se povzpela na vrh lestvice. Zaradi tega sta obe ekipi igrali nekoliko pridržano, bodisi v obrambi kot v napadu. Proti polovici prvega polčasa pa so «plavi» prevzeli vajeti igre in povedli. Prvi polčas se je tako končal v korist borovcev. Po počitku so «plavi» stopili na igrišče prepričani v lastno zmago. Kazalo je, da so si «plavi» že zagotovili zmago, vendar se je nekaj zataknilo. V napadu niso mogli priti do zadetka, medtem ko je nasprotnik nizal koš za košem. Zaradi tega je nekaj minut pred koncem igre Itala izenačila in kasneje tudi povedla. Tedaj so naši fantje postali živčni in tako so komaj dohitevali nasprotnika. V zadnjih sekundah so zagrešili še dve napaki in tako so bili vsi upi v zmago pokopani EKR 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija izgubila LJUBLJANA, 24. — Spet je. obveljala tradicija v 1. jugoslovanski košarkarski ligi, saj je ljubljanska Olimpija ponovno izgubila v Beogradu. IZIDI 16. KOLA Crvena zvezda - Olimpija 105:94 Borac - Partizan 84:87 Željezničar - Metalac 80:79 Industromontaža - Lokomotiva 78:96 Tekme Zadar - Radnički FOB, Ra-botnički - Bosna in Beko - Jugopla-stika bodo na sporedu jutri. Srečanje Beko - Jugoplastika bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija, s pričetkom ob 16.45. V petek zvečer je bilo v Špetru Slovenov četrto predavanje letošnjih benečanskih kulturnih dni. Profesor Dušan Ogrin z biotehnične fakultete univerze v Ljubljani je govoril o strokovno dokaj specifični, čeprav ne neposredno na beneško stvarnost vezani temi: Protislovja sodobnega prostorskega razvoja in krajinska kultura. Izhajajoč iz aksioma, da vsak razvoj potrebuje prostor, je predavatelj orisal spremembe, ki so nastale v prostoru z nastopom industrijske dobe. Te spremembe so da nes tako močne, da lahko upravičeno govorimo o krizi okolja, vendar te krize ne moremo reševati tako, da ustavimo razvoj, ker bi to pomenilo ohranjati danes obstoječe razlike v razvoju posameznih regij. Zato razvoj mora naprej, to pa pomeni, da bo človek še v naprej uničeval prostor. Ob vprašanju, kako ugotavljati in meriti poškodbe, je predavatelj naštel nekaj gledanj na krajino, ki jo človeška zavest dojema zelo različno: kot proizvodni prostor, kot estetsko vrednoto, kot emocionalni vzgib. Vendar nam temeljno izhodišče za odgovor na to vprašanje daje ekologija. Optimalno stanje so ekosistemi, ki izkazujejo veliko pestrost in so produktivni; ti so tudi zelo stabilni in odporni proti zunanjim vplivom. Odmiki od takega stanja pa seveda pomenijo poslab šanje. Danes se uveljavlja delitev krajin na naravne krajine in kulturne krajine; v drugem primeru gre za ekosisteme, katerih stabilnost omogoča le človekova dejavnost. To so predvsem agrarne krajine, pri o-blikovanju katerih je odločilnega pomena kmetijska izraba, z njo v zvezi pa tudi proizvajalna sredstva. Prostor je v teh primerih izredno smotrno izrabljen, krajina je pestra in Obstojna. Danes segajo v ta prostor veliki razvojni procesi, kar povzroča vrsto dilem. Zaščititi določena področja pomeni onemogočiti njihov razvoj, z razvojem, z uvajanjem nove tehnologije pa prihaja do nujnih sprememb v krajini. To je posebej opazno v kmetijstvu, ki ga v strmem svetu vse bolj opuščajo. Tudi produktivnost kmetijstva, se je močno povečala, obenem pa je močno padel odstotek agrarnega prebivalstva. Vsa ta dejstva narekujejo prenovitev prostora, da se mu s tem o-mogoči družbeno in gospodarsko funkcioniranje. Alternativa tej prenovitvi je lahko le postopno, a zanesljivo propadanje prostora. Ta prenovitev pa bo zahtevala ogromne napore, saj bo pri njej treba upoštevati naravne danosti, kultur no dediščino in družbene potrebe, načrtovati bo torej treba za razvoj in za varstvo obenem. Predavanje je profesor Ogrin dopolnil s serijo diapozitivov, ki so prikazali dobre in slabe strani raz ličnih rešitev pri urejanju prosto- ra. Po predavanju pa se je kot vedno razvila daljša diskusija. Ž. G. Prostovoljni prispevki za kotalkališče Poleta Za novo kotalkališče ŠD Polet so darovale naslednje družine in posamezniki (7. seznam) : Prof. Krasulja Suhadolc 10.000, Milka Daneu (Proseška 77) 5.000, Justina Kariž 5.000, Delka Ferluga 5.000, Sonja in Mario Toros 5.000 (vsi iz Ul. Refoška), Gruden (Ul. Vena 11) 5.000. KONTOVEL: Anči Trobec 3.000, Darko Starc 2.000, Peter in Aleš Sterni 3.000, Marija Prašelj 3.000, Elena Prašelj 3.000, Aldo Cingerle 5.000, Dana Košuta 1.000, Vera Puntar 1.000, Liljana in Uči Carezza 5.000, Vanka in Pepi Starc 5.000. PROSEK: Mara Luksa 2.000, Liljana in Istrijano 10.000, Ana Cibic 7.000, Marta Kante 2.000, Marta Malalan 5.000, Majda in Dario 2.000, n.n. som Restavracija Valerija 20.000, restavracija Danev 20.000, slaščičarna Danci in Armida 30.000, Stojan Udovič 50.000, N.N. 50.000, podjetje Petra 10.000, Justi Race 50.000, N. N. 40.000, podjetje Darwil 100.000, Cvetka in Roberto Balbi 3.000, Autosport 10.000, Stanko Požar 50.000 in N.N. 50.000 lir. Za ureditev športnega kroška ŠD Polet v Konkonelski ulici so darovali: N.N. 328.400 lir. Josip Milič 100 tisoč lir, Paolo Milič 100.000 lir in dr. Božo Filipovič 64.000 lir. Popravek: v 2. seznamu prispevkov za ŠD Polet se pravilno glasi prispevek «Angela in Francko šker-lavaj 30.000 lir», v 3. seznamu pa «Anton Sosič (Grgov) — Obelisk 992 — 5.000 lir». z novimi tehničnimi pripomočki v skladu z različnimi zahtevami in sposobnostmi posameznikov, so tudi novi magnetofoni, saj omogočajo posameznim slušateljem ponavljanje snovi, drugim pa poglabljanje in razširjanje pridobljenega znanja. PRIPRAVE ZA NOV STATUT ITALIJANSKE UNIJE KOPER. 24. — V Kopna se je na razširjeni seji sestal odbor za pripravo osnutka novega statuta Italijanske unije za Istro in Reko. V predlogu za novi statut je med drugim rečeno, da se Skupnosti Italijanov zaradi uskladitve in krepitve svoje dejavnosti združujejo v občinske in medobčinske konzulte ter ustanavljajo interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje. Nadalje se v osnutku, statuta zavzemajo za razširitev dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo v skupno korist obeh držav in še posebej za dobro italijanske narodnostne skupnosti pri nas, oziroma slovenske v Italiji. Ob koncu razprave so sklenili, da bo osnutek statuta preučilo še predsedstvo Italijanske unije za Istro in Reko, ki se bo sestalo 5. februarja v Pulju., Nato bodo dali dokument v javno razpravo Skupnostim Italijanov. ODSLEJ OB PORTOROŠKI OBALI ČISTO MORJE PORTOROŽ, 24. — V Piranu so končali 3500 metrov dolg podvodni izpust, ki je vezan na mehanske čistilne naprave. Gre menda za najdaljši podvodni izpust v Sredozemlju. Nanj sta priključeni kanalizaciji Portoroža in Lucije, v kratkem pa bo prišel na vrsto tudi Piran. Vsekakor gre za pomemben dogodek tako za domače prebivalstvo kot za turizem. Vso kanalizacijsko nesnago bodo odslej prečišče vali in jo odvajali po ceveh v globoko morje, kjer jo bodo morski tokovi odnašali naprej. Take se je uresničila dolgoletna težnja, da bi vsaj na delu slovenske obale imeli povsem čisto morje. V zvezi s tem dogodkom so v Portorožu organizirali tudi posvet o zaščiti morja pred fekalijami. Zbrali so se strokovnjaki iz številnih jadranskih mest in izrazil tipanje, da bodo piranskemu primeru kmalu sledila tudi druga jadranska mesta. Najbolj pereče stanje je vsekakor v koprskem zalivu. L. O. Povzetki razprave (Nadaljevanje s 3. strani) vsestranskega gospodarskega razvoja. SILVAN MESESNEL je poudaril, da ne smemo zmanjševati tega, kar smo Slovenci po vojni naredili, saj smo začeli iz niča. Danes imamo določen finančni potencial v okviru naših kreditnih zavodov ,ki je ob koncu leta 1975 znašal okrog 20 milijard lir. V primerjavi z italijanskim potencialom ni veliko, a nekaj je. Slovenci zavzemamo vidno mesto v raznih terciarnih dejavnostih, sicer pa se je slovenski človek u-smerjal vedno tja, kjer je lahko uspeval. Z gospodaskimi sporazumi se nam odpirajo nove možnosti in zdaj je čas za uveljavljanje. ADRIJAN SEMEN se je zavzel za večje sodelovanje slovenskih denarnih zavodov, da bi nastopali s skupno finančno politiko, seveda ob o-hranitvi lastne avtonomije. PEČENIK je poudaril, da ne moremo mimo sindikatov. Če se z njimi posvetuje celo vlada, se moramo tudi mi. Sindikati se manjšini kot taki niso nikoli posvečali, toda če ščitijo industrijskega delavca, morajo enako ščititi tudi slovenskega kmeta, ko je oškodovan z izgubo zemlje. Odv. KARLO PRIMOŽIČ je kritično pripomnil, da so gospodarski problemi goriških Slovencev ostali v senci, čeprav je teh problemov mnogo in so tudi specificai, Zavzel se je za afirmacijo SGZ za Goriško, za usklajeno gospodarsko politiko in dejavnost, ki je sedaj na posameznih sektorjih prepuščena iniciativam posameznikov. Ker ni organizacije Slovenci na Goriškem tudi nismo zastopani v raznih gospodarskih or- ftiitiiiiitiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifittiiiiiiirHminiiiiiiiiiimiimmiiiiimiimiiimummmiiiiiiiiiiiiiitiiii M : .. l'Fj danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški: ČUDA CHARLESA CHAPLINA; ob 16.00 in 18.15 ameriški: KITAJSKA ČETRT; ob 20.30 švedski: KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO. IZOLA: ob 10.00 italijanski: NORA DIRKA ZA ZAKLADOM; ob 16.00 amer.: POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA; ob 18.00 in 20.00 francoski: UGRABITEV V SODNI PALAČI. ŠKOFIJE: ob 17.00 domači: NAIVNEŽ; ob 20.00 amer.: PLAČILNI DAN. PIRAN: ob 10.00 ameriški: POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA; ob 16.00 in 18.15 japonski: ob 20.30 italijanski: NEVIDNI SOVRAŽNIK. PORTOROŽ: ob 20.00 kanad.: PROSTITUTKA ALI SVETNICA. TRGOVINE Na obali bosta danes med 8. in 11. uro dežurali naslednji trgovini: v Piranu: sadje - zelenjava NANOS, Zelenjavni trg in mesnica AGRARIA na Kidričevem nabrežju ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah -v. Piranu. ganili. Človeški in finančni kapital je, manjka pa programirana dejavnost. Če bomo ukrepali hitro, bodo prišli tudi rezultati. VOJKO KOCJANČIČ je v daljšem posegu obravnaval nekatera posebna vprašanja, ki zadevajo male slovenske operaterje, to je obrtnike, male trgovce, gostilničarje in manjše zunanjetrgovinske operaterje. Dr. S. OBLAK se je dotaknil vprašanja kmetijstva in naglasil nujnost večjega angažiranja pristojne deželne ustanove za poživitev gospodarstva v Beneški Sloveniji. V videmski pokrajini naj bi se Slovenci zavzeli tudi za ustanavljanje primernih gospodarskih društev. L. VOLK je v dopolnilo . svojega poročila omenil sodelovanje med našimi organizacijami in sindikalnim svetom ter opozoril na pomen zadružnih o-blik sodelovanja v raznih gospodarskih panogah. Dr. V. VREMEC je opozoril na doprinos, ki ga lahko imajo strokovnjaki z raznih področij pri pospeševanju gospodarske rasti naše manjšine; dr. K. PRIMOŽIČ pa še je zavzel za to, da bi slovenska manjšina, morda preko svojih denarnih zavodov, odkupovala slovensko zemljo, ki jo posamezniki postavljajo. naprodaj. D. UDOVIČ je poudaril pomen kadrovskega problema in pr j tem orisal delovanje, ki ga opravlja v tej smeri komisija za mladino pri. SKGZ. Sledil je poseg dr. P. SANZINA, ki je opozoril na možnosti, ki jih zlasti na našem področju nudi zavarovalstvo. Dotaknil se je tudi delovanja naših denarnih zavodov in pripomnil, da bi slednji lahko opravljali tudi razne storitve upravno knjigovodskega značaja za slovenske ustanove, občine, itd. Inž. S. RENKO se je zadržal ob nekaterih problemih v zvezi s slovenskim kmetijstvom in industrijsko prosto cono, ki bo nastala na tržaškem Krasu, S. BOLE pa je opozoril na problem strokovnega šolstva in na delovanje slovenskih strokovnih organizacij na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. M. KOŠUTA je razčlenil možnosti uveljavitve, ki jih nudi področje zunanje trgovine, K. GRGIČ pa je opozoril na nekatera vprašanja, s katerimi se dan za dnem soočajo slovenski obrtniki v naši deželi. CE RTI NAO' DS ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK 1MALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE Mali oglasi £ ■ moquette ■ EL NC «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. «128» ’70 ’73; 850 Coupé ’71, 500 L ’70 ’72; Mini ’70 ’72; Escori 110Q ’71; 850 S. 1000 ’72; 124 S. ’70; 128 X 1/9 ’73; 124 ’70; Capri 1700 ’70; 1750 ’71; Simca ’67;,132 1600 avtomatični ’75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in osi ta vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJ. GENERALI Opčine, UL Salici 1, tel. 211-489. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 - Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. AUTOSALONE FIAT - Ul. Roiano 6 -Izbrani rabljeni avtomobili: 126 ’73’, ’74, ’75; 850 ’66; 850 Spec. ’68; 850 Coupé S 68, ’7i; 128 ’69, ’71; 124 Spec. *70; 131 75; 132 CLS 1800 74; Peugeot 204 71; Renault 16 TS 71; Ford 20 M XL s plinsko napeljavo ’69; Alfa 1750 s plinsko napeljavo ’69. Obiščite nas ob; nedeljah dopoldan. Zamenjava rabljenega za rabljeno. Tel. 413-337. POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV ;4>" Martin Petelin-Nabrežina i«as -Tei.aoa.do? IŠČEMO hišico v najem v predmestju ali na Krasu. Tel. 415-311. VODILNO podjetje na svojem področju sprejme v službo dinamično mlado delovno moč, veščo v P.R. in marketingu. Velike možnosti za napredovanje. Poslati življenjepis na SPI, predal 13 H, 34100 Trst. NA PRODAJ prostori, pripravni za lekarno, ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «lekarna». SUPERMARKET DOMJO 157 JEZ TEI. 82 6541 DEE SR AR POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERSAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 KSiEČKA M O&RTNIŠKfl POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 B sprejema hranilne i/loge in B nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16 00 - 17.00 Ob sobotah zaprto svezv praži*na kava =r prihranek Svpžp prazona kava pomeni prihranek, ker da ver skodelic okusne in dišeče kave. CREMCA U k praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREME A f FE Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820 747 . Industrijske cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.575 Tc.TurBan-jaf«.. ..■.tua VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE * KUHINJE VHODI Kse za sodobno opremo in stilno pohištvo - Izbrani artikli UGODNE CENE! KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah