Our Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CUelsea 3—1242 No. 238. — Stev. 238. Ctea* Matter Slat, IMS at Um PmI Office .it New Vwk. N. Act «f CeogreM •! March Srd. 1879. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvšcml nedelj in praznikov). NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 13, 1939 — PETEK, 13. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. HITLERJEVE PRETNJE ZA MIR "Vojna se bo šele sedaj pričela!" pravi Hitler BERLIN, Nemčija, 13. oktobra. — Adolf Hitler je včeraj posredno pozval predsednika Roosevelt a, da posreduje v evropski vojni, da prepreči najhujše prelivanje krvi v zgodovini. Hitler je rekel, da more njegovo povelje, da Nemčija prične zaref. pravo vojno proti Franciji in Angliji, zadržati samo predsednik Roosevelt, ako more pregovoriti angleškega ministrskega predsednika Chamber's *na, da je pripravljen sestati *• z nemškimi zastopniki pri konferenčni mizi. HITLER PROSI ZA MIR S PRETNJAMI Hitlerjevo mišljenje je časnikarskim poročevalcem podal načelnik časnikarskega urada dr. Otto Dietrich, ki je bil več ur v razgovoru s Hitlerjem, ki je prej z vnanjim ministrom von Ribbentropom pro-učaval Chamberlainov govor besedo za besedo. HITLER BO SPUSTIL VOJNO FURUO Hitler je po dr. Dietrichii povedal naslednje: Vtled Chamberlainovega govora mora Nemčija Pfičeti resno vojno v velikem obsegu proti Franciji Angliji. Njegovo povelje za veliko akcijo pa more biti za-! KOIIVGIlCiicI AFL držano, ako bi bilo saj malo upanja, da bo predsed- ____ nik Roosevelt posredoval. L, v .. . . INacrti za prihodnje Ako ne bo nikakega takega znaka, tedaj bo Nem- j ]eto čija poslala 800 aeroplanov, da bombardirajo angleške ladje in pristanišča. Chamberlainov Odgovor CHAMBERLAIN ZAVRGEL HITLERJEVE PREDLOGE I >>N 1M >N, Anglija, Vi. ciktobra. —. Chamberlain je v jKjslaiii-Jki zbornici rekel, da nikakor ni mogoče sprejeti Hitlerjevih mirdvnili predlogov ter izjavil, da boste Anglija in Francija vrgli celo is vajo silo v iboj proti hitleri-zmu, češ, da Anglija ne more skleniti miru, ne da bi izgubila svoje rasti in opustila svoje zahteve, da morajo met .na rodni spori biti poravnani s pogajanji, ne pa z oboroženo silo. NEMČIJA MORA Z DEJANJEM POKAZATI SVOJO ISKRENOST ('liamberlain je rekel, da 40 dni stara vojna ^edaj ne more biti vstavljena, dokler nacij-flci vdditelji ne podajo prepričevalnega dokaza o svoji kskrenosti in sicer z dejanjem, da v resnici želijo mir. P redno je Chanvberlain podal to izjavo, se je po9. letni konvenciji Ame luške delavske federacije so se NA-i včeraj začele debate, kakšno politiko naj zasiedujuipriliod. leto Federacija z ozirom na evropsko vojno m na obnovo mirovnih odnošajev v ameriškem delavskem gibanju. Zaenkrat še i j i zavzela nobenega določenega stališča napram zadevi nevtralnosti in najnovejšim dogodkom v Kvropi. Nedvomno bo Federacija odobrila Roosc-veltovo politiko in ga mogoče celo jMjzsala, naj prevzame vlogo posredovalca v evropskem Konfliktu, kakorliitro se mu Lo Ameriko prosijo za posredovanje Tri države prosijo Združene države pomoči. — Rusijo hočejo odvrniti od zahtev proti Finski. — Ruska vlada za jamči neodvisnost. WASHINGTON, D. C., l:i. oktobra.—TraVlicijonalno nevtralni tfržavi, Sveii-ika in Norveška, sta skupno s Finsko prosili Združene države, da" skupno ž njimi skuhajo pregovoriti sovjetsko Rusijo, da od-stuipi od svojih zahtev proti Finski, ker so v nasprotju z njeno neodvisnostjo in častjo. Neko poročilo pravi, da ^o se te države že obrnile na sovjetsko vlado, da opusti svoje zahteve. Kot pravi United Pres--, te države niso od Rusije zahtevale, da odstopi od svojiu zahtev, temveč da jih samo zmanjša v pogajanjih z malo skandinavsko republiko. Državni urad je sicer zanikal, »da »bi vlada posredovala pri ruski vladi, toda z ozirom na to, da je Finska edina evropska država, ki redno odiplaeu-je isvoj vojni dolg, bo državi i departmenta prav gotovo zadevo vzel v resen pretres. HELSINSKI, Fiuska, 11 oktobra. —. Finska majhna voj- RABELJ ELLIOTT JE UMRL V New Vorku je umrl v starosti 65 let Robert C. Elliot!, čigar Jaklič, je Lil spravljati na fcmrt obsojene zločince na oni svet. To neobičajno delo je vršil trinajst let in sier v državah New York, New Jersey,! Pennsylvania, Delaware i 11 Massachusetts. Vsega skupaj je usmrtil na električnem stolu skoro 400 zločincev. Za vsako usmrtitev je dobil $150 in poleg tega mu je država še l>otne stroške plačala. Lani je neki časopis objavil njegove spomine. Elliott je pisal : Nikdar ne mislite, da seiu tiste ljudi jaz usmrtil. Usmrtili iso jih volilei, ki so odobrili j tozaVlevno postavo. Jaz odstotno obratovr-ti. — Nekatere tovarne sploh ne sprejemajo novih naročil, — je rečeno v poročilu, — ker bodo še sklanja naročila težko izvršile. V enem šamani tednu se je povečala produkcija jekla skoro za štiri odstotke. 42 URNI DELOVNI TEDEN WASHINGTON, D. C., 11. okt. — Dosedanji postavno določeni 44 uri trajajoči delovni teden, se bo is tednom, ki se začne -*'- novembra, -krčil za dve uri. Minimalna plača, ki znaša >e-daj 1*5 ( «t.1«v nji ni o. >e bo j>ovišala na :il) centov. To je > poroči I včeraj Elmer F. Andrews, administrator ta-kozv.sne wage-hour" postave. DELAVSKE UNIJE PROTI SPIJONA2I Se nI* .) allies V. Mange.no namerava zbrati v newyurškem Kings okraju tri ti>oč civilistov, ki bi prostovljno vršili nekak šilo protišipijouažno siužbo. Proti šerifoveinu načrtu je uasto-p.l Brooklyn Labor ami Citizen's Committee, v katerem je zastopanih dvaiudvaj et unij Delavske federacije in CIO. Odbor je poslal šerifu ja\no pismo, v katerem pravi: — Kot nudila prva ugodna prilika zi vse -lične gonje je tudi Vaša predvsem naperjena proti orga-to. nr/.iraiiem delavstvu. Vigilantjc gredo v ovojem pretiranem pa- Ulede Lew iso ve ga Kongresu triotizmu do>ti predaleč. Deželi prav nič ne koristijo, pač pa je Federacija že izjavila, da je škodujejo delavskim organizacijam; delavcem in delavskim vo-pripravljona začeti mirovna diteljem. pogajanja, če i* kaže ClU do MANJ DRŽAVNIH URADNIKOV V PENNA volj dobre volje in če znatno zmanjša svoje zahteve. S tem, da bo Federacija podpirala Rooseveltovo politiko glede nevtralnosti, pa še ni rečeno, da odobrava vse njegove odredbe. Precej opoziciji je proti Wagner je vi postavi in posebno proti Delavskemu odboru, kateri je baje bolj naklonjen CIO kot pa Federaciji. * . • Demonstracije za Roosevelta CINCINNATI, O., 11. okt. — Konvencija Delavsike lede racije je sprejela resolucijo, v kateri se delegat je zahvaljujejo predsedniku Rooseveltu, ker si tako vneto in nesebično prizadeva pobotati obe konkurenčni delegaciji. Po prečitanju resolucije je priredila delegacija predsedniku velike ovaeije. • • • Kočljivo vprašanje Nil konvenciji AFL je vprašal delegat Chauncey Weaver, član unije godbenikov, čemu predsednik, ki se tako zavzem a za slogo v delavskem gibanju," ne dkrbi za slogo v demokratični stranki. Ta'koj za njim je vstal pred . . .po poklieu elektriear. Zapu j no brodovje se je zbralo na ju- stil je ,sina in dve Sosc. gozapadnem obrežju, vojaki so po ulicah in po vladnih poslopjih postavili strojnice in več tisoč prebivaleev se je izselilo iz važnejših mest. Finska vlada pa je sprejela rusiko povabilo ter poslala v Moskvo kot «svojega zastopnika dr. Juliu Paasikivija, da sprejme ruske "prijateljske" zaliti-ve. Finski voditelji se sicer zavedajo, da bi za 3,800,000 Fincev -pomenilo samomor, ako bi se zoperstavili Rusom, toda navzlic temu izjavljajo, da je •boljše umreti v svobodi, kot pa izgubiti neodvisnost. * Estonska, Letska in Litvin-ska so poslale v Mo.-akvo svojo vnan je ministre, ki so se vklopili zahtevam spvjetske vlade. Ri»k& vlad« pravi, da Rusijo s svojo prijateljsko pogodbo Estonski, Letaki in Lit vinski »;je se mu scaisoma privadili, toda ž njimi ni dosti občeval. Bil je mrk in redkobeseden. Kdo lxi njegov naslednik, ni znano. Že ko je Elliott zbolel, se je priglasilo več sto prosil cev, 4oda dosedaj i-e uprava kaznilnice v Sing Singu ni šc za nikogar odločila. Ime njegovega naslednika hod« skušali ohraniti čiimlalj mogoče tajno. I TA Ii RISBI" R( i. Pa., 10. okt. — Ravnatelj državnega proračuna, Logan, je sporočil danes, da so se stroški državne u-prave v zadnjih devetih me. ceili znatno zmanjšale. Ob koncu lanskega leta je bil;» v Penn.^\ Ivani ji državniii name- ščencev, d očim jih je sedaj .-anio 10,177. PRIDELEK BOMBAŽA JE MANJŠI WASHINGTON, I). C., 11. okt. — Poljedeljski department poroča, da je znašala letošnji pridelek bombaža 11,1)28,001» bal, torej 452,000 bal manj kot je bilo meseca septembra napovedano. Na aker se je pridelalo --'55 funtov Inunbaža. Ziuaiijš.;-nje pridelka je predvsem pripisati vročemu in suhemu vremenu meseca septembra. CIO ZAVRAČA MIR SAN FRANCISCO, Cal., 10. okt. — Dams se je pričela tukaj konvencija Leuisoveira Kongre>a za industrijaliio orga-ui'Zacijo. Delegat je, ki že od -obute prihajajo sem, izjavljajo, da ne obetajo posebnih uspehov imI j »red sedli i ko vega poziva, naj se Delavska federacija in Lewisov Kongres čimprej pobotata. Splošno prevladuje inneiije, «la bo CIO nadaljeval svoje delo | m »d geslom: — \*>e neorganizirane delavce je treba organizirati! — Največjo pozornost bo , posvet i I delavcem, ki jih bodo tovarne nanovo zaposlile. Za|»oslenje bo precejšnje, krj-ti tovarne so v>led vojne v Evropi preobloženo z novimi naročili. PRETEČA STAVKA PRI CHRYSLERJU DETROIT, Mich., 11. oktobra. — Iz Dodge tovarn, ki so la» t < 'iirvsler Aiitomoliile Cc.rporation, je bilo nedavno odpuščenih precejšnje število delavcev. United Automobile Workers unija pravi, da so bili odpuščeni brez vsakega |>oscbuega vzroka ter je zapretila s stavko. Ce pogajanja ne bodo uspešna, 1m» pri Chrvslerju zastavkalo več tisoč delavcev. javil: — Weave rje ve besedi niso merodajne. Weavci govo- sednik unije godbenikov in iz-Vi kot republikanec, ne pa v i- menu svoje organizacije. Predsednikovem pojasnilu ^o delegatje navdušeno plosfkali. VSE CESTE VODIJO V MAGINOTOVO ČRTO jamči za njihovo neodvisnost in da bo tudi branila njihove meje. Rus'ja je po pogodšbi tudi Lit vinski odstopila zgodovinsko prestolico Vilno, katero so ji Poljaki ugrabili 9. oktobra. 1920. Ob Lit vinski meji bo Rusija tudi zgradila močno obrambno črto proti Nemčiji. Francoski kolesarki vojaški oddelek odhaja na fror.to ob nemški meji. "QLTB IIBDD AT1 New YariE "T - 1 - Friday, October 1 3, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NARODA" (TflUI OK TUB rtOPLB) 1 - . f^rwiy' yOwnwiNc company ^•^•■t „ ; . . ,„ „ J. Lopabt, Bm. «< iHiiiw of Qm Mtpinttai mad ridrwm of abcTe offloera: »if west ltt* mm NEW VOKK, N. X. • 1 •r 46th Year lUDlU IVHI r I>AX BXGBPT SONDAZb AND &OLJDAX8 Advertlamom — ■; —-----—— oa Afncncnt ■a eolu ioto v«Ua Uot p**! MA • • •00000« - |1AC Za New York aa eoio loto .. »7 00 Zrn pol Ml ...".............f8.M «• laoMtaotro m oolo leto .. f7.«N) Za pol lota ..........a. •••« ___ Brt»iil|ilii tu« MABODA- UHAJA VSAKI L>AN IZVZCklfil NBD1LJ (| PKAZMEOV liUI NAB0D4-, 1 • , r 1 11« WB8T 11 BUPBONI: ( » BTMBT. NEW YORK. N. X. CBalaoa t-124» POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST i tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ANGLEŠKI VOJAKI V FRANCIJI vanje poljskih pridelkov in drtijgirf sadežev, saj jim ni treba knjpovati dragega premoga. * ♦ * Mir ljudem, ampak. ... — Hitler proži roko F rano i ji in Angliji v spravo za mir. O. to je či'sto logično, saj tu li volk si želi v miru prebaviti Peter • • • • • • Z raznih strani dobivam bo dobro kosilo, kadar nedolžno. (|rila, da mi ni treba na nič po-jagnje raztrga .n M.e. češ, dalrajtati in ,|a M|(.r||m u . naj irai .i«- vodo skalilo, čepravje l>olje. re sOII1 >4. ki, - „ od spodaj na potoku pilo. N,e-|sedaj |m.pri-a|, l|;, „* „ govo klepetanje o sporazumu ,|ira ]MtoV|. vseh narodov za 11 postavitev ... .„j.2„ Prizor v nekem francoskem pristanišču, ko se izkrctijejo angleški vojaki. Tedenski kotiček Piše I. BLKOVINSKI, 1'iiuUirgk, Pa. JAPONSKA Nedavno je dosjielo iz Tokio poročilo, da je bil inieno van za ministra vuanjili za d*-v »-den najizrazitejši japonskih nasprotnikov Kitajske. To pomeni, da bo svet kmalu priča energične kampanje, čije -.vrha 4m> pod jarmi jen je vseh tistih kitajskih elementov, "ki so v preteklosti preprečili prijateljsko sodelovanje meti Kitaj Kko in Japonsko. — Japonski je sedaj zajamčeno, — pravi brzojavka, --da se ji ni bati nobenih ovir v njeni pravični kampanji za sodelovanje in trajen mir na azi jskeni kontinentu. Zanimivo je vedeti, kda je dal Japonski to 4'jamstvo". Ken llarada je v imenu japonskega vnanjega ministrstva to pojasnil. S tujezemskimi časnika i ji je razpravljal o japonsko -ameriških od noža j i 1» ter dejal iiuhI drugim; — Vsaka država, ki kali mir in red v tem dela sveta, l>o za -poledice sama odgovorna. To je Kil nekakšen odgovor na jniročilo, da namerava Amerika povečati svojo mornariško silo v Paeifikn. llarada je energično poudaril, da ne more nobena <>ila odvrnit i Japoncev od njihovega sklepa, da ustanove ekonomsk . zvezo med J*pon*ko, Mančukuo in Kitajsko. V tej zvezi bi Kitajska igrala isio vlogo kot jo igm umetno ustanovljena država Mančukuo. Iz ti-ga je jasno razvidno, da si namerava Japonska priboriti absolutno kontrolo v vRltodnem delu Azije. Pri določevanju usode Daljnega iztoka naj nimajo več besede evrop ske velesile in Združene države, pač pa izključno le japonski imperija list i. SUBMARINI OB AMERIŠKI OBALI Oh, ta selitev! — Pretekli t.-den inj ni bilo mogoče. na|x»liii-ti nirojega običajnega Tedenskega kotlička, kajti bil r«-ni zelo zaf>os!en z lovom na novo stanovanje in končno - selitvijo. Jaz sem sieer Velik nepri-jatelj pogoste selitve, toda človek >i pač ne more pom-igati. Pred Iet««n in |w»l s«*m se moral seliti iz zavodov** (bolnišnične) hiše, ker so jo podrli radi majlrne ra£|>oke v zidn in na mestu zgradili moderno sonično ki»j>ališ»'*e. zdaj pa. ker je bila rezidenca prodana drugemu lastniku. N u, >aj pra-vinl. gorje njemu, ki |mhI -tre-ho tujčeve hiše k:«š«> piši*. Ptičke imajo svoja giiez leea In medved j«* svoje dupline človek pa nima svoje iwwtel je. kamor bi glavo k piJt'itku položil. Še nnjlM>li zavidanja vredni -o polži in ježi. ki celo življenje v lastnih hišah bivajo, ne da hi morali davka plačevati ali strošlke s |R>pravljanjein imeti. * * Vzklik začudenja — Zelo mi je žal. da li he morem ustreči, ker ravno sinoči sem oddala lično sobo nek»Miiiii I>iujue«-n»* Vniver-itv'* dijaku, ki se uči. kako lahko krivica pride do zmage, študira namreč za pravdnega doktorja. Tako mi je odvrnila žena, ki '•»e mi je nekako znana z leln ko >em pobaral v prvi hiši za stanovanje. — Toda, ali nisi ti vpri^al pre« i za sobo na, uko kadiš, na drugi strani preko ulice ji' pivnica, kadar ;si žejen, na vzhodu bos lahko ! opazoval zjutraj iz svoje sobe, kako solnee vstaja, Jkozi na-Ijohlnigim letom pri meni sprotno okno na zapadu pa njegov zaton in v hiši je tudi te- trajnega mini v Evropi ni vre-ilno nofbenega upoštevanja, ker nfci več nitorlo ne verjame, in upati je. da Francija in Anglija mu ne bodo nasedli na lim. * * * Zakaj se mora nadaljevati vojna? — Ko je NewPija anek-tirala Avstrijo, je Hitler dejal: A \t-1 rije i. so Nemci, to je vse, kar sem hotel. Ko so bili vzeti od ('Vin»slovaške Stuleti, je dejal: Ta pas je bil že tako nemški, ali zdaj — ne dalje! Ko je pa vdrl čez drn in strn dalje v (VhoslovaŠko. jo raz- ja čudeže. panje po-ovire in ust-var ■m Hvala prijateljiei v Cleve-landu, ki se ni hotela podpisa-ti, toda moje srce jo je Zaslutilo in spoznalo; na Matijo Pogorelea sem pa skoro jezeh, ker mi piše med drugim: — Zdravniki so mi priporočili vino. Nabavil sem si nekaj steklenic dobrega newyorcana, ki ga srebljem za okrepčilo in zdravilo. Dasi po naturi nisem zavid-dlj^v, bi kmalu rekel, da Matiji nekoliko zavidam. Kajti take in -lične dobrot" ko >eiu živela še ua < 'oiigre?-s cesti, blizu K<| >i,| >ha nv 1 lefun, kaj hočeš še več? cerkve f Izba ti je ugajala, Ali kako -cm usupnil, zapa- kosal in ji vsilil svoj protek-'^ Jlh nf,va on* so n;iJ' torat ter po tolovajsko' oropal brz »»vedno zapečatene s «ed /lato v Narolni reški banki vi1M('n,ni l*"'atl-Pragi, je cinično opravičil to svov, loiM>vščino'; reška je bi- V ^-ničiji j** v visoili la potrebna reda in dobrega 'starosti grof Bernstorff, ki je varatva in za vzdrževanje iste !*>il pred petiuuvajsetimi leti vfa so najbolj -ij»os«;bni naši' nemški poslanik v Washing-nent-ki kanoni in bajoneti, njih tonu. zlato pa je d«i-ii bolj sigurno| Amerika takrat še ni bila z amiKLk z razgle.lom nisi bil za-, ziVi-j -J7 v kuhinji, opravljeno t»ri na- v Nemfčiji,|Nemčijo in Avstrijo v vojni. JMI1 * j kamor me j»» peljala, na mno-inego v zlati Pragi. Tn tu so jtodaBernstorif je vedel, da se iV.k I ik- Ko sem ji (»ritidil nila: — Sveta nebesa, /daj si nud pni-kal nja f Precej Uolgo je trajalo, prwlno iso se Amerikanci zavedli, da niso |xjpolnoma otlrezani oei,i mu ,„, I»rl" «»d prijetnegsi iznenadenja, jasni I namen mojega prihoda ^"•fr/*'1«* j«* l»'da mlečno 'cenejša nego >em plačal pri ne-židovskih ljudeh, zraven tega j»a -e lepša, či.stejša in svetlejša. In tretje, nič manj prijetno presenečenje me je doletelo, ko so me nasledi njo soboto prijazno i »ovalni i — na kokošji obed. . . Da, da. vsako pravilo ima Hvojo izjemo, in me«!.vsakim narodom so d je. iiiiiiiti|7|i|fiiuiii|| .||iiitiiiit|..||iiiiiiii|||.||fiJ< RAZSTAVA ZAGOTOVLJENA $E ENO LETO Ker so nastale govorice, riddbiti v*e vlaile, da Se prihomje leto ostanejo na raizstavi. Obenem je tudi razstavni odbor naznanil, da bo znižal najemnimi v poslopjih, ki so lastnina razstavnega odbora za sko-ro 5«) adstcaiiov. Medtem ko je bila letos najemnina za vsak kvadratni čevelj $14.—, bo prihodnje leto samo $7.50. Državam, ki «o si postavile svoje lastne paviljone, pa bo znižana najemnina za zemljišče 10 odstotkov. Četudi Anglija in Francija ne priznavate, da obstoji med Rusijo in Poljsko vojno stanje, priznava uprava Svetovne raezstave. .. ' . Ravnateljstvo razstave je namreč prejelo obvestilo, da bo v soboto ob priliki Poljskega dne na razstavi prišlo do političnih izgredov, ko m bo proslave udeležilo okoli 60,000 Poljakov is v-seh krajev dežela. Uprava razstave je zato v roški paviljon posta rito «vo£o posebno stražo, mestno policijsko ravnateljstvo pa bo veofcoto poslalo na tasoCavo mo&m ptiE&jzki oddelek in vec detektivov, da bodo preprečili vsa&o poljsko demonstracij jo p^vtS Rusiji in rnskemn paviljonu. Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Italijo: KER SG CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPR>:UEMBI GORI ALI DOLI , i NUJNA NAKAZILA IZVKSU AjEMO PO CABLE IJCTTE^ 3 L O V E N I C PUBLISHING C'O M P A N Y r - (mm BUREAU) fL JjHk 81, NEW YORK v bišo. — Torej, ti !ii ra«l stanovanje Ampak li nrokleti avtomobili. ki >o nam kruh od jiilli! r—Ali bili nemara voznik s«mu ira <(.r-utno vjirnšnl. — Ali. kaj vo/nik. >«* rii'k;i j vee! — Potem pa koiijt^tleree? < »h. do-ti ver. .Jaz .sem na.mi«'r k«ni;-ki ilubter — po-leir pa Škoda, da ni mo- ji' ovdovele h«'ere doma. ki mi iid-'p«« liliji. Mojo >taro je Boi? k sebi po/val /.»' pn*il leti; mi. On je Vedel zakaj. Sicer pa ti s(tbo itak bi ne utrajala, ker ji- vi-<»ko pod streho, tako-rekor ('»'trto nadstropje, toilet pa j»* o.I spi.daj v k'«'ti.. — Potemtakem pa ima hi>a irotovo »'ii-vator? — Klevatorja nima. ar 114»ak ima stopnice. — Stopnice? Saj to vendar v«*iiu, da n«' skaiVte po lestvi kot opice v zveri njaku ali kure v starem kraju, ko irrcnlo -pat. Tli sprt sem <»drinil na-]>rej. * * * Trajno presenečenje. — Pri timivši na bili kom'ani. nam(Ta zavest j»- usmerila njegovo iasno govori uničena Poljsk-i. delovanje. Tn v r.vmiei Hitler le zato želi j Nemčija in Avstrija sta i-kleniti mir. da bi >e lažje pri- llu.,; takrat v Združenih drža- pravi! na novi skok, njr novi dan. in n>rašanje. oziroma uiri-banje je: Who i< next f Ruski listi. — se jeze nad Anglijo m Francijo, češ, kaki» brezmiselno in nemoralno je na daljevanje vojne in brezpo-trobno prelivanje kni, ker je Poljska premagana in je ni iiH^oče več obnoviti. Rurfki ko4iiunisti bi pa morali vedeti. da Anirlija in Francija nista pričela vojne in je ne bodo nadaljevale toliko rail i Polj--lke, pač pa. da se uniči in iztrebi ne nen^šdci narod, ampak dobri in slabi lju-|diktatorski Xacizem in Hitleri-zem, ki hoče na lvladati celi Kvropi in uničiti zadnjo sled o-sebne svobode in osebnesra |»re-luičanja — ztlaj s jiomočjo stalinizma. Živo srebro — je im»skočilo prva dva dneva ta teden na KS -topini, največji rekoi I v^Ai časov v tej jesert-ki dobi. Si'-vetla i^leile teira meseca najvišji vročinski rekord !>1 stopili} je bil ?,. oktober 1K84 in dne 5. oktoibra 1871». X«, vremenski boirovi so lalrko raz-si|»ni z vročino tndi v tem časni, ko ni potrebna za dozore- Zdravniški nož. — Operaciji za ki k) se je podvrgel ta teden rojak John T.eskovec iz so-setoi Habsburškega, sina zadnje avstrijskega eesarja Karola Oton skuša spraviti skuj KI DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 400 Dinar. 500 Dinar. $ 2.90 5.20 7.50 9.85 12.15 ZAKADI RAZMER V EVROPI so bile naše »er-zrn denarne počiljatve v Jugoslavijo začasno preU njene. Sedaj pa «M> doblh novo rrezo, po kateri je mogoče našim rojakom v it reči In draar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker no stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Čemi w lahko vsak fu izpremeOi in upamo, da bo v kratkem znižana. Opozarjamo tudi, da se wm in tam more kaka pošUjatev zaradi evropskih razmer zakasnitL ZA NUJNO POSILJATEV POSLUŽITE SE "CABI.E ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VSAKO POŠILJATE V V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK ; :: 216 West 18th Street, New York t\ a town. Pa. Žolim 11111 skoraj?- divizijo reškili in poljskih nesra okrevanja. „uIK,eV ti r se žnjo ob stnou PoZi it■ proti Hitlerju. Za to svojo požrtvovalni »^t pa ne zahteva drugega kot da po porazu Neme i je obnove : jvezniki Avsrijo in postav njejra na avstrijski prestol. Ni je večje kreposti na tn kot sta ponižnost in skro nost. Ce bi imel Hitler le količk upanja, da mu bo mogoče i_lc-raziti Angleže in Francoze, & o miru niti ne erhnil. Slieen je tolovaju, ki so ga zalotili pri ropu, pa je reke', vetloč, »la si ne more več pomagati: — Ah, kaj bo tisto! Prijatelji bodimo, pa je. Včerajšnji dan je bil posvečen drznemu pomorščaku Krištofu Kolumbu, ki je odkril Ameriko. Italijani pravijo, da je bil Italijan, Španci, da je bil Španec, pa tudi Portugalci si ga zase laste. Naj bo že kakorkoli, poglavitno je, da je odkril to čudežno deželo. Dolgo, dolgo je moral jadrat 1, predno je dospel v Novi svet. Prav nič bi pa ne škodilo, če bi jadral še'par tisbč milj dalje do svojega cilja. Kajti zdi se, da je Amerika še' vedno preblizu Evrope. « »G LAS NA E D Dl" *» New ToiE Friday, October I 3, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesti iz slovenski^ Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naš«- filateljr in se i njimi nafti rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. "SLOVAN" SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE V prijetno dolžnost si štejetn c na tem mestu v iiueiui slo-v e :u> k ega po \vflc ega d ruštv a "Slovan" na ji*, krene jše zahvaliti vweim udeležencem našega koncerta v prrtslavo društvene 25-let nice, ki se je vrnil preučeno n«a east S svojo navzočnostjo ste dali du^ka kulturnim dnptvonw tla ImhIo še z večjo vnemo vbodoče delovala za pmcivH naše krasne peetje naših lepili )>esmi: Mi-N Marije Arcbirt. \fr. diarfm Ouardia, in Mr. Louis Rupniku. Slednjega je opremljal na klavir prof. Milan Tro*t, kateremu tudi prav iskrena hvala. Mis-Archill in Mr. Ouardia v dne tu je spremljal "Slovanov" nevnvo Ija Mr. Jerrv Kopriv *ek. Lepa hvala Jerry! Xaj-i krenejša hvala Mi*«. Hi Idi Hudč-Terar za opremljanje na klavir |>ri |>etju "Slovana." Prav iskrena hvala -eveda najini vrlim in požrtvovalnim pe-vo v odjem in sicer za društvo "'Domovina'* Mr. Jankotu Konča mi. za društvo ".Tedinst-vo,f Mr. Krnil ftlaževiču. za d in št vo »4Gusle" Mr. Ignac Hudč-tu. za tamiburaše Mr. T. fJerjoviču, za društvo "Slovan' * Mr. Jerrv Koprivšcku. Žare* oomvui srno na vas za take !ojw> izbrane pesmi in vašemu požrtvovahienvu in takt-nfiifu vodistvu pri petjn. Prav prisrčna hvala našemu O. Ji i čilemu slovenskemu diplomatu dr. Vladimir Rybarju, ni'k« jugo-lavnn4kega j>o-aiMva v VVashiiigtonn, D. za laik o krasmi in v srce se-joči govor, kateri nam 1k> ovo vsem navzočim t**tal za hio v spornimi. Poeebno ne-krfj besed, katere je dr. Rvhar zelo premišljenem gb-ae tfla* ploma-ine kra- jca.! bese«!, KHiere je 01. v Mojem zelo premišljen vrtni izrecno por daril, t m J; 4 4 Mi smo poklicni di] til vaše in naše domovin vine Jusgo>lavije, vi ste pa ravni diplomati. Odvisno je vas, v kakšni luči boMte po- ka zali drugim narodom pomen in stremljenje natše mile domo-vii ic Jugoslavije, itd." S'ud trije je naš apoštovani roja 1, tir. Rvbar v svojem govorili bodril navzoče, smatrajoč, d; J .fliHt itak večinoma anieijaki divžavl jani, da oKtancmo zvesti n-ltanovi te velike svobodne drl »ve aineriškkc, »pri tem je po-v« Barja I pa nikdar ne smemo zaVtajiti svojega maternega je-zilka ali **i>je mile domovine Slovenije, odnomo sedaj dične Jugodarije, kjer smo *e mo vami poslano iKozdrave in čantitke, ter ka-terega ste tudi ob i^ti priliki zastopali. Nadalje prav lepa hvala našemu novenwu tukajšnemu generalnemu konzulu Mr. D. M. Stanojeviču za udeležbo. Iskrena hvala tudi našemil novemu župniku Rev. Pius Petri ču, za krasne izgovorjene časti tike "Slovanu" ik srebmemJu jubileju. Prav lepo se ^Slovan" zali valju je za velikodušen poslani dar družini Mr. Alexa Pre turu iz So. Xorwalika, Conn. V-o zahvaljuje S!ov. Žensiki Zvezi šrt. K4. r/ Brooklyna, X. Y„ za polnoštevifrio udeležbo v narotlnih nošah. V>a čast vam,! Iskren a hvala za brezplačno objavo tozadevnih reklamnih dopisov na«šim časopisom in Mce r: "Srb«kemtu dne^iiku,'* 44Hr\'atskem(u Svi-jetu". "Glasilu KjSKJ," MPro-«veti, 44X«preiu,f in še posebno pa našenni lokalnemu dnevniku 44Glasa Naroda*' za tako veliko posebno reklamo. Se '-n(krat najlepša hvala. P to prvič v zgodovini new-voršlkib slovenskih prireditev, kjer so sodelovali naši bratje Hrvatje in Sttbi. S to našso prireditvijo fino pokazali Slovenci, da smo v polni meri pripravljeni skupno v bratski slo- delovati na polja našega kulturnoga bratskega iugoslo-van!>'kega življenja. Želeti bi bilo, da bi nas v tem ozira posnemala tudi druga naša različna društva po drugih našel binah sinje Amerike, kakor tudi Kanaxle. . Torej tudi še enkrat prisrčna hvala tudi vsem posameznikom ali posameznicam, ki ste v e-ne*rt ali dragem načinu pripomogli do boljšega uwpeha. Bodite overjeni ušča moža, dva si-nova. štiri hčere in starše. Umrl je Anton Potoear, star 59 let in doma iz St. Petra pri Novem mestu. V Ameriki je bil 35 let >n z^pu?3ča šest o-trok. • ' Dalje je umiri Fr. Majer, star 74 let in rojen v Gabra pri Stični na Dolenjk(kem, V Ameriki je živel ->0 let in tu zapušča sestro. » V soboto je preminul v Pai-nes^iille Community "bohiisni-ci Jose.nli Luisin, delavee na Leopoldovi farmi v Ma li-on. O.- Star je bil 67 let in doma iz Goričc vasi pri Ribnici. V i pri tem zlomila nogo, je že precej okrevala, toda zadela jo je nova nesreča. Ko je šla te dni v klet, ji je na stopnicah spodrsnilo da je padla in si pri tem zlomila roko. Odpeljali so jo v mestno bolnoš-nico. Anthony Svet, tajnik. " "' ' 1 -■ ■' h 1 > ' * ■ — "■ 1 ' . i i m n — 10. OKT. 1939 > 'V. GLAS NARODA, 2! 6 W. 18 St., New York rUDEN SAMOMOR V GARY. TXD. Dne 7. oktobra se je ustrelil Lovro Klobučar.. Malo prej sta potekala pri njem -dva policaja i'n ko je odprl, sta mu povedala, da ga bosta aretirala zaradi tega, ker je pijan vozil avto. Klobučar je rekel poli-eajaiua, naj malo počakata, in odišel je nazaj v hišo. Trenu-teik kasneje sta policaja slišala strel v hiši in ko ,*ta skočila notri, sta našla Klobučarja mrtvega. ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. s^o ofcvt z Pred dnevi je v Milwaukee, Wis., umrl Frank Slamovič. star 34 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre. V Milwaukee. Wis., je dne 25. sept. umrla Rose Steoli, stara 59 let in doma od nekod na Dolenjskem. Zapušča moža in hčer. V Kveleth, Minn., je umrl John Kastelec, star (>2 let. Zapušča ženo, hčer, tri brate in dve sestri. . V Dulutli, Mhwi., je dne 2. okt. umrla rojakinja J. Perslin, stara 55 let. V Calumet, Midi., je dne 21. serpt. umrla 44-letna žena J. Turka v Osceoli. Rojena je bila v Ameriki in zapušča moža. mater, več otrok in bratov, ter setter. t V (Chicago, lil., je 5. okt. u-mrla Roži Za lig, stara 44 let in rojena v Žalovicah na Pre-kiitfuivkem. V Ameriki je bila okrog 30 let in zapušča sina, hčer in dva bratranca, v starem kraju pa mater in dva brata. XRSREf'A. -Rojakinja Anna Lanrpe v Duhitii je tako nesrečno padla pri delu v kuhinji, da je zlomila nogo. Xaliaja se v bolnišnici. SMRTNA KOSA Snurt, ki nič ne izbira med starim in ndanlim, med slabim in močnim, se je te dni oglasila pri Mary Starcer, v Pueblo, Colo., ki ^e je morala posloviti s tega sveta v najlepših ti'h, stara komaj 53 let. Bolehata je že več let za sladkorno boleznijo. Doma je bila iz va^i Rova *gora, fara Krka. Zapušča pet bčertf, c}va sinova in i 'katerega priredi ŽENSKO OLTARNO DRUŠTVO : :: :: ŽUPNIJE SV. CIRILA V NEW YORKU V NEDELJO, 15. OKTOBRA, 1939 ZA TELESNO OKRRPrTTX) IX ZABAVO BO lX)BRO PRESKRBLJENO Vstopnina 25 centov Prieetek ob 5. popohlne VSI STE DOBRODOŠLI — Odbor SREBRNI JUBILEJ "SLOVANA" >r. » " t * i »i . Mi Slovenci auio pač ljudje uiti ne zapruiaša dan starim svojega kova, ki nas zunanji 'dojenčkom,ki jim ne da priii-Met težko razumeva, in pa ža-!ko, da bi vprašali: — Zakaj Ubog, da tuui sami sebe dosti- nas ubijate, zakaj moramo u-krat ne razumemo. Po svojem majhnem številu, smo na društvenem in kulturnem polju pravi velikani iii se v primeru moremo postaviti v vrsto velikih narodov. Ker pa ima vsak božji stvor pod solneem senčno in x>lnčno stran, jo imamo tudi mi. Naša solnčna stran je, da smo dostopni in zmožni se organizirati, ustanavljati podporna iu kulturna društva, in jih v dosti primerili z velikimi žrtvami požrtvovalnih članov in zavedne slovenske javnosti ohraniti, za večno proklel, valja v krvi pod nasiljem ognja in meča, podlega barbarizma, ki s svojim peklenskim dejanjem pesmi; meč, ki ni namenjen za Ubijanje, ki je namenjen le dati človeku novega poguma do življenja, mu ved rit i dušo in širiti kulturo. To je meč, ki je strah in trepet podlemu barbarizmu, vi meč, ki bode zmagoslavno prišel z bojitšča. Ko sem videl nastop 'Slova novih" članov, se mi je zdelo, da kot bojazljivec opazujem skupino hrabrih vojakov v pr vem »strelnem jarku. Noben top bi mi tako ne pretresel duše, kakor mi jo je slovenska pesem, ki je zadonela iz njih zlatih grl. Da bi kaj več omenil bi bilo brez potrebe, in tudi nimam izraza vam v pohvalo, katero ste zaslužili. Da ste pa siipremno dovršili vašo težko nalogo, j« pa dokazalo občinstvo z burnim aplavzom, in ki so brez dvoma postali vsi vaši pri jate-lii. Za "Slovanom" je nastopila, mešaniipevski zbor "Domovina". Brez pomena bi bilo o-menjati, da ima ta zbor najlntlj zbrane pevke in pevce. Najlepše na tem pa je, da imajo med seboj dosti slovensko a-meriškega naraščaja, ki gojijo v njem slovensko pesem, in ljubezen do slovenske matere. Castitam vam! Tako je tudi s prijaznost., in največ pa z namenom jugoslovanskega edinstva, sodelovalo Hrvatsko pevačko društvo " Jedi ust vo", in pa Srbsko pevačko društvo **Uusle.'' Naj mi bratje Srbi in Hrvatje oprostijo, ker mi zasedaj tukaj ni mogoče bolj obširno opisati vaših talentov, in lepe-te vaše pesmi. Prepričani pK bodite, tla smo vam Slovenci hvaležni iz dna naše slovenske duše. Upam, da mi "Slovan" dovoli, ako se na tem mestu njegovem imenu, kakor v imenu nate vseh Slovencev toplo zahvalim, z upanjem, da se zopet snidemo kot trije bratje, in spojimo naše pesmi v močno kulturno verigo, ki nas bode ščitila pred tujcem. O tem bodem skušal v kratkem času predložiti svoje mne- ( Nadaljevanje na 4. str.) CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal F Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekoncane romane. "Cvkla-m*n" je ena njegovih najboljših povesti. • • • Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani) Pisatelj je segel v dobo, ko ao »aČelo graditi tovarne na Štajerskem x j11 ie vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Oena.......!..............$1.00 MED PADARJI .Bf ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena.................. S5c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav-; čar. -1(548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski- kraljici; ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAC. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company ____i l -r J -y . AT % g;* tg i? o^o c 3 *Q LIB VIBDDP.NivM' A v f' s - ? HLDVEWB (YUGOSLAV) DAILY '^liHHIIIHHIIII^IM ]y e si bil tako dolgo? Roman ii življenja. — Za "GHas Naroda" priredil L H. '-=47 "'Mati jo prav gotovo celo dopoldne donu, ker mora kuhati za HMjcHike. Oči in bratje pridejo vedno toftio na kosilo. Winnie, neizmerno pa se bodo veselili, ko jih bo Charlie povabil v hotel na kosilo. Jutri je sreda — počakaj, kaj bodo SREBRNI JUBILEJ "SLOVANA" Nadaljevanje s 3. strani. nje o potrebi take zveize Jugoslovanov. Akoravno se spomniip brooji lynskega tamburaškega zbora zadnjega, vam moram povedati, da je prvi nastopil, in otvo-ril prireditev. In to občinstvo tudi dobro ve. To -sem napravil namenoma, ker drugače bi jutri pri nas jedli — o, da — ohroVt in govedino." To" se bo|bl1 ^joviu preveč .pono Jurij veselil, ako tega ne bo, kajti oh rov t a *ploh ne mara, Ben lia sv.°ie in prizna pa naj I,o napravljen kakorkoli." ue umetnike, ki so vedno pr- vi, in kateri vedno žanjejo največ odobravanje občinstva. --l ast v prvi vrsti njim, ki u-bogajo in pokorno poslušajo bo v j ega nikdar trudnjega učitelja Mr. Gerjoviea. In pa tu-vem, na sebi ima nekaj plemenitega in J tli njemu, ki se s svojo priro-vsemi še največj«« spo£t ova nje.*' jeno potrpežljivostjo tako vstrajno trudi, da širi v tujird jugoslovansko melodijo. Nastopili so tudi naši priznani umetniki, hčerke in sinovi slovenskih etarisev. 'Miss M. Anč.ul, Mr. Rupnik in Mr. Guardija. Rečeni le toliko: — Winnie >e obrne vstran. •"Tako, tako, ohrovta ne mara!" Trud« nekoliko pomisli. **Niti ohro\-ta, ki ga iiM>remo jesti, niti ohrovta, ki ga kdo govori. 1 (hi je namreč talkorekoč ari>to)crat med nami, v »Juševneni in telesnem tanuoiu. In kalkor je skromen kot v>i moji bratje, toda ne pred njim imam med vsemi še največje sqxj£t ova nje. "Torej misliš, da bo vesel, ako bo z nami jedel v hotelu?" Truda nekoilko pomisli. . "Hiil Samo slutiti ne -sme, ako mu hoče kdo s tem napraviti kaj dobrega. Kajti ponosen je tudi. Toda £amo pusti, bom že ji*z vse naredila; izgledati mora tako, kot da nam to napravi kaiko uslugo, potem je takoj pripravljen j ►omaga t i kot vsi moji bi at je." "Na svoje brate pa zelo ponosna, kaj ne, Truda?" "(Sem tudi, kaj zaslužijo. Sedaj pa prihaja Charlie."!va 1,1 ohrani vaš dar! Osta 4Charlie v-ak ponudi lopar, enega pa vtakne pod svojo Q*te zvesti sinovi in hčerke slo pazduho ter vihti mrežo po zraku. venskih starcev, kateri so bil'. "Sedaj jki naprej. G o-pica Truda — kje pa je vaš jopič? tako srečni, da -so vas v tujini L;iibk on uši jena mladost, sedaj pa bo otroče totalo še po jopič." znali vzgojiti v tem duhu! "Saj je vendar tako gorko!" 44Seveda, majev zrak in tako dalje. Po tenisu boste vroči in vas bo zeblo. Tukaj je jopič! Jaz bom kav al i r in ga bom nosil!" T:i smeje vrže T rud in jopič čez svojo ramo in si pri tem misli: Prvo. kar bo morala in vet i, kadar bo enkrat moja, bo lahek kožuh. In Charlie se potaplja v mislih( kako bo okinčal Trudo, kadar l>o njegova žena. i Truda sicer o n jegovih namerah nima nobene slutnje. to-da svet >e ji tiwli brez tega zdi tako omamiljivo letp in življenje v tej hiši tako ijuluko, da ise na tihem vedfno opominja: vživaj \"sako mimito kot božji dar, kajti to se nikfclar več, ne vrne. Kaj tako lepega in krasnega more človek samo enkrat vži vat i. Na potu ee obesi na oni strani na Winnie, na drugi pa na Charlieja in skače med njuna kot živ palček. Na prošnjo obeli govori Truda o domu. Ve, da dola njen brat Jurij ob sredah samo dopoldne, da pa popoldne vedno. d< la ki« j drugega. k«r pa niore tudi opustiti. Tudi profesor i Mr. Pirnata ni preveč, on v A. STEININGKR: Z veščim očesom obrača don Miguel v rok ali jekleni ramr. Izmed ročaja opazuje mlado orožarjevo ženo, kakt> se radovedno Sklanja doli čez ograjo atqp«išča, da bi videla slavnega torera. Mojster Pedro tega ne vi-di. tako navdušeno hvali svoje orodje. Imeaiiten rapir, don Miuruel. V ffiem Madridu ne najdete boljšega. Kup*H? posluša, toda samo na pol ušesa. Skrivaj se ozira po o roža rje v i ženi ki spada v svoji bujni lepoti k debelulia-steniu o roža r ju, Ton Miguel prihaja pogost o-jo. nego je Pedru po volji. Prinaša pa delo in plačuje dobro. Nekega dne prinese douni Jua-ni tudi rožo. ki jo suče med prsti, kakor da bi io držal v Najbolj napeti in ganljivi rok; ^čajno. Mojstru Pedru prizor je pa nastal, ko je Rev. laska, da ceni lepoto njegove Petrič, župnik slovenske cer- žene. Ko pa telja guel ga opazi. Ne Mi- je prazna. Tam pri okna se dolina Juana tiho pogovaij:1. z nekom na ulici. Pedro vrtane. I"Hej, kaj počenjaš tu?" Palme .jo od okrna in opazi, kako se je nekdo stisnil v senco ob hiši. "Težko senl vas pričakoval" ga pozdravi predrzno. "Novi rapir mi nič kaj dobro ne leži v roki. Predelati mi morate njegov ročaj. Toda še danes. Jutri ga potrebujem za cor-rido." Petoji torero mirno naslo-nien na mizo, krkor da se ni nič zgodilo. T ml a pred zrcalom na -»toni stoji trgirvčeva domovine Rev. Zakrajšek, ki je pa bil -prhiioran odpotovati pred to slavnostno prireditvijo. Darilo je veliko in nepričen-ljiva vrednost, m ne vem za nobenega Slovenca, da o celo svoje življenje ni bil tako srečen, kot sedai, dlkar Truda živi v .njegovi hiši. Da no sme nikdar več dolgo oditi iz hiše, to je bil njegov fiklep. Rut in Klaus Weyemberg »ta ce po poročilu O njegovih doživljajih videla samo pri jedi z drugimi. Zelo pa zaskrbi Klausa, ko pri kosilu zapazi, da je Rut zelo bleda in da ima poleg toga še objokane oči. To vendar ne more biti še od dopokineva? Ali je pozneje še enkrat jokala — in zakaj? Danes .se izogiibije njegovim pogledom, to Klaus ddbro o-pazi. In vesel je, da jo bo mogel saj najkasneje jutri ajutraj pri zajtrku vprašati za vzroik njetaih solza. Goni>odar ni ebno dobro razpoložen, kot bi "kdo pričakoval kajti po telefonskem razgovoru-s so. Toda je trdovraten, natančen star goptsod, ki ne bi niti trn piko populil pri kaki postavi." Klan* tk temo pripombi: "Gospod sodni svetnik bo v soglasju besedila oporoke naj-brie vedel Se kaj drugega." 44T«iko nespametne oporoke n!se«n Se nikdar videl," se hu-ti^je Kiurt Weyenabeng. Go pa Marija se di bleda in molči. {Nadaljevanja prihodnji*.) polni meri zaisluži najvišje odlikovanje za njegovo delovanje na društvenem in kulturnem polju. On ni «samo steber "'Slovana", ipač pa tudi duša splošnega kulturnega življenja v New Yorku. Saj ga vidimo povsod, pri vsaki prireditvi, | ki je pripravljen pomagati v vseih ozirih tihi i drugim društvom. Vem, da to Mr. Pirnatu ne bo ugajalo, ker je skromen, in nikdar ne (pričakuje nobene časti. Vendar pa dragi Maj k, moraš vzeti, kar ti je narod podaril, In kar misli o tebi. Pred nekaj tedni, ko so ti prijatelji priredili banket v proslavo tvoje šestdeset letnice, ako ravno ti jih nobeden ne prisodi, sem rekel, želim ti jih še toliko, — dal si mi pogoltniti mojo lastno medicino. Danes zopet pravim: Majk, še toliko, in upam, da bi se moja želja vresničila, ako pa ne, pa imej zavest, da bodeš edini med številnimi Slovenci, k< slovanska zemlja, ako ravno si tri tisoč milj od svoje domovi ne. Priznanje moram tudi dati vsem članom 44Slovana", od Mr. Starihata kot ustanovitelja in pa do najmlajlejšega člane, tega plemenitega društva, ki so vsi pripomogli, da je ta prireditev tako sijajno uspela. Ta prireditev bode ostala v zgodovini kulturnega življenja newyorskih Slovencev, ker se je prvikrat pela prava jugoslovanska pesem, bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov. Čutim se'srečnega, da sem to doživel. F. R, V. 10 ZAPOVEDI ZA SLAMNA TE VDOVCE. il. Pomni, da se položaj slamnatega vdovca vrne samo enkrat v letu in zato glej, da dobro izkoristiš vsak prosti trenutek. 2. Glej da boš vsak dan v veseli družbi dobro volje. 3. No pozabi pa, da tvoja žena mM i nate in zato ji čim-večkrat piši. Če boš to zapoved kršil, boš kma'u kaznovan k alti ženo ho začelo skrbeti in vrnila se "bo. 4. Ne zahajaj prepogosto v isti lokal, v listo? krčmo ali kavarno. To bi pomenilo nevar- Naslednjega jutra prinese,bi ga moral zgrabiti za vrat gonjač mozga vest, da leži, in . . . Ali so mu ta ]>es roga mojstrov boter .To ali pa ga smatra za takega tep-postelji. Do mojstrovega do-^ea? Komaj se premaga in ma je pet ur hoda in ko pride I-zaene razmišljati o bol jši o-zvečer tja. ugotovi ves prose-' sveti. nočen, da je lw>lnik živ in zdrav J "Naredim vam ročaj. kakns-[i. kakor riba v vodi. Takoj se nega iste vajeni in rapir vam 'z. zgodilo. | i* *4 Stori t o takoj." Don Miguel ga potre,»l;a za-! 7. dovoljno po rami. . Fiosta de Toros. Na klopeh j 11. j v krogih razvrščenih sedežev " sedi malone pol Madrida, žensko od napetosti skoraj nepremično, zaročili <>či in obrazov, moŠIki živih kretenj in živalil nili klicev, s katerimi vzpodbujajo torero k pogumu. Bik, razdražen. ]>o vbodlja-jih s kopji picadorjev, je prav- j-O-kar nabodel ubogo kljuse ter vrgel v mogočnem zamahu svo-1 jih pleč konja in jezdeea v !4. stran. Vihar ploskanja zado-ni po areni. Le Pedro niti h imstom ne gane. 44Zakaj ne plcnkaš*" ga -išči tiste iz lanskega leta. 10. In komuno, če prideš na ob i sik k svoji ženi, veli se kakor doma. nobeno posebno pozornosti, daril a'i nežnosti. fTo bi pomenilo nevarnost, da ep žena vrne kar s teboj domov! "TARiVTTE SPJ NA -OhAP * A RODA " NA .1ST A R KI S» SLOVENSKI DNEVNIK X ,MERDO ' "Pozno i o. k(> pride don Miguel," o Beneška Vedeievnlka Boj in Zmaga (J«»«ef spniman) Božični Darovi (UudulC Vrabl) Burska Vojska Cvetke (II- Majar) Uedek je pravil (Julij Sl«|Wteki Devica Orlraiiska Dve sliki (K saver Me Ako) Duhovni boj (Lovrt-iM- Skii|M^lli Fra Diavolo Fran Baron Trenk (Ojuro 1'uuilurlc) (■ozdovnik. 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek 4 H. Majkr) Hudo Brezdno ( Fr. Krjavt^c) Humoreske, Groteske in Salii (Azov In Teffl» Korejska Brala, trtira iz misfl nov v Koreji (Josef Spllluiuii) Krvna Os veta Mesija ,!>r. Jeglip Mladim Srcem, povesil Ta ' mladino (Ksavor Me5ljo> Miiron, krihwld drfrfa z Ulja- nona Musolino Na Indijskih Otokih Oh 5« letnici dr. Janeza Ev. Kreka Parižlti Zlatar Patria, Povest iz irske jtina&e dobe (11. Fed^rer' 31. Pahrrki ix Roža (Ivan Albreht > 32. Popotniki, novele in trtice (Milan Pugelji Požiralec 34. Pravljice (II. 33. Pravljice in pripovedke za Mla- dino (S. Ko^-ntnlW) Povesti in Slike (Ksawr M^ljol Ptice Selivke (Tajpoi*; Praški Jmlek (Josip Volni 12. 14. la. 16. 17. 18. 19. zr,. 27. 28. 29. 30. 3fi. 37. 38. 40. V stoterih slovenskih domovih - boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. • Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — ♦ n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" ! i l HohlBjiko jsaero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK r> 0r> |lk> . iva> Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) 41. Prihajal, i^ovest (Fr. I>et« ls> 42. Prst Božji. I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Kell(|r) 43. Preganjanje Indijanskih misij na rje v (Josef Kpillnu|t<} 44. Rde^a in bela vrtnica (Anton Iluond 45. Revolucija na Portu?a'skem 4(5. S-sto s Šesto (H. Feeler 47. Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Student naj bo (S. Fin2gt}r) 50. Strahote vojne 51. Suneški Invalid (K. KoSutn .»2. Sveta Notburea 53. Tri Indijanske povest (Josef Spillman> 54. Večerna pisma (Marija Kmetn 55. Vrtnar (Tagoifet 56. Volk Spokornik in druge pov< za mladino (Ksnrer MeSk o) 57. Vojnimir ali Poi^nstvo in k r4 (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmefka vojska (Aujpist Seno«) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralji* S. KoSntnlk 60. Zbrani spisi za mladino (Enpelhert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Sara boni 63. Zlat okopi (Josef Spillman) 64. Zmaj iz Bosne, porost iz bosan- ske zgodovine (S. Košutnlkl (Vezava nekaterih knjig je od lela-nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga ve<" zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK