Leto LXJ
DRŽAVNO TC?"-^ Osfrlo      5.'X. 1930
krat, J-.prilOfr
226
V Ljubljani, sobota 4. oktobra I930
Cena Din i
iznaja   vsak  dao   popoldne.   iz7zemš)   aedelje   id  praznike     —    inseratl  do SO petji
ft Din 2-. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300  vrst  & Din  3—,   večji  Inseratl petit
Trsta Din 4—. Popast po dogovoru, Lnseratnl dauek posebej. _ >Slovenski Narode Terja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12__, za Inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo
Uredništvo In upravništvo
Ljubljana, Knaflova ul. 5
Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 36. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — —
Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351.
Jules Sauerwein o manjšinskem problemu
Pravo ozadje manjšinskih zahtev Nemčije in Madžarske
PROTIFAŠISTIČNA FRONTA
V AVSTRIJI
Proti heimwehrovsko - klerikalnemu bloku se snuje enotna demo kratično republikanska fronta pod vodstvom dr. Schobra
Dunaj, 4. oktobra. Proklamacija Heimvvehra, v kateri napoveduje od* krito borbo proti demokraciji in tež* njo po heimvvehrovski diktaturi, kakor tudi paktiranje Heimwehra s krščan* skimi socialci, je vzdramilo ostale me= ščanske, doslej med seboj se pobijajo če stranke in skupine k skupni obrambi politične svobode. Fašistične meto= de. ki jih je začela izvajati Vaugoin* Seiplova vlada v sporazumu in ob sodelovanju Heimwehra. so opozorile avstrijsko javnost na nevarnost, ki grozi .Iržavi. če se ta poizkus uvedbe fašizma v Avstriji posreči. Marsiko* mu, ki je doslej slepo verjel v dobro voljo Heimwehra. so se sedaj odprle oči in danes je že jasno, da se bo vr* šila volilna borba samo v znamenju fašizma in antifašizma.
Stremljenje, ki se pojavlja v av* « strijski  po:litični  javnosti,  prihaja  do I
Ljubljana. 4. oktobra. Docela iznenada se je pojavila danes v Ljubljani Nj. Vel. kraljica v spremstvu svojega adjutanta in dvorne dame dr. feverljugove. Posetila je uršulinsko samostansko šolo in žensko realno gimnazijo ter še nekatere druge zavode. Prihod kraljice je izzval med šolsko mladino teh jcavodov veliko navdušenje in z nestrpnostjo so čakale učenke visokega poseta. Kjerkoli se je kraljica pojavila, so ji bile prirejene navdušene ovacije, v posameznih razredih pa so ji izrekle dobrodošlico nčenke.
Pri ursullnkah
N"j. Vel. kraljica je najprvo posetila nunsko šolo, kjer jo je sprejela in pozdravila, prednica m. Elizabeta Krem žar. V IV. letniku jo je v srbohrvaščini pozdravila učenka Justi Podržajeva, nakar so učenke zapele :>Trozveznico«. V prvem gimnazijskem razredu je v slovenščini pozdravila kraljico učenka Patik. Nj. Vel. kraljica je ostala delj Časa v razredu ter je prisostvovala pouku francoščine. V prvem razredu vadnice je pozdravila kraljico mala Marta Vrančičeva. Nj. Vel. kraljica se je v srbohrvaščini pogovarjala z nekaterimi učenkami. Z ogledom samostanske dvorane je bil poset kraljice v samostanu končan. Pred odhodom jo je pred špalirjem redovnic in učiteljskega zbora pozdravil še direktor dr. Debevec, ki je obenem podal kratko poročilo o razvoju zavoda. Kraljica se je zahvalila za lep sprejem in nato med viharnimi ovacijami učenk in redovnic zapustila samostan. Na Kongresnem trgu se je med tem zbrala velika množica ljudi, ki je pozdravila kraljico pri odhodu z navdušenim vzklikanjem.
V ženski realni gimnaziji in Mladiki
Vedika množica gledalcev je pričakovala kraljico tudi pred mestno žensko realno gimnazijo na liceju, kjer jo je pozdravil s kratkim nagovorom direktor dr. Jug. Z največjim zanimanjem je visoka dama prl-gostovala pouku prirodopisja v I. razredu ter se v francoščini raz«ovarjala z učenkami v IV. a razredu, kjer je ravno poučeval prof. dr. Karlin. in v VI. a razredu pri prof. dr. Pretnarju. Obiskala je tudi VI. b razred, kjer je prof. Podrekar razkazal Nj. Vel. izvrstne risbe svojih učenk. V VITI. razred je kraljica prišla med poukom narodnega jezika, ki pa predava prof. dr. Lah. Nj. Vel. kraljica je ogovorila več učenk v srbohrvaščini. Ko je odhajala iz Tli. a razreda, kjer je imela gdč. Stanovnikova ravno ročna dela, so ji deklice poklonile malega kvačkanega kodrastega kužka s pro-?nio nr»i ga visoka mamica izroči svojemu najmlajšemu   princu Andreju.
NTa poti iz poslopja čez dvorišče v »Mladiko« je kraljica z zanimanjem ohču* dovala krepke gojenke z golimi nogami, ki so oh današnjem prav občutnem mra/u nadvse živahno telovadile pod vodstvom učiteljice telovadbe ge. Mire Vafkselj. V ».Mladiki« ie kraljico sprejela voditeljica gdč.  Zemljan ova in  jo peljala v kuhinja,
izraza v stremljenju po združitvi vseh meščanskih, demokratično čutečih vo* lilnih množic Jutri se bo vršil v tej smeri orvi informativni sestanek vodi= teljev zainteresiranih skupin. Udele* žili se ga bodo zastopniki iz skoro vseh taborov, ajti iavna tajnost je. d? se krhr tako heim\vchrovski. kakor kler'kalni tabor NTa sestanku se bo razpravljalo o .nožnosti skupnega na* stopa Dri volitvah v obrambo demo; kracije in republike Doslej so najavili svojo udeležbo velenemci Kmečka zveza ter nekatere 'ru.^e manjše sku= pinc. kakor gospoda;ska stranka, so= cialna enota in slične manjše skupine.
Velenemci trdne računajo s tem, da bo prevzel vodstvo te akcije bivši zvezni kancelar dr. Schober Dr. Scho? ber uživa v avstrijski iavnosti zaradi S" oje objektivnosti in nepristranosti splošne simpat . ki jih je način, ka-k*"» so ua krščansk: socialci vrgli, le še
kjer so gojenke gospodinjske šole baš pr'; pravljale kosilo Nato pa je voditeljica odpeljala Nj Vel. kraljico v obednico. kjer je njej in njenemu spremstvu postregla z malo zaikusko Oh odhodu so gojenke spontano napravile kraljici gosi špalir in je gdč. Vida Fettichova med hurmmi ovacijami kraljici izročila krasen šopek vrtnic, nakar se je Nj Veličanstvo z največjo po= hvalo poslovilo od direktorja Juga. vod': teljice Zeml lanove in profesorskega /bora.
V Deejem domu
V najlepšem soliicu »e je dvorni avto ob 11. pripeljal v Lipičevo ulico pred Dečji dom, ki ima čast nositi ime kraljice ^arije in so v njeni tudi Zavod za zaščito dece ter dru£i humanitarni zavodi. Pri ograji je visokega gosta sprejel šef dr. Dragaš 2 go-jenkami šole za zaščitne sestre, ki so bile vse kakor tudi šel zavoda v snežnobelih oblekah, da se je od njih prav prijetno ločila visoka postava Nj. Vel. kraljice v elegantnem sivkasto - zelenem plašču ter stoki stas dvome dame dr. Švrljugove v tem-norjavi toaleti, kakor tudi temna uniforma adjutanta podpolkovnika Pogačnika. Kakor prava vzorna mati si je kraljica ogledala vse prostore, šolo za zaščitne sestre, kjer je gojenke poučevala v ročnem delu s. Ar-kova. Z največjim sočutjem se je kraljica zanimala za razmere revnih mater, ki jih je bilo zbranih zelo mnogo s svojimi boleh-nimi otroci v ambulanci za revno deco. Ogledala si je tudi kuhinjo, kjer dobivajo siromašne matere mleko za bolno deco. Prav zelo je tudi pohvalila kuhinjo za odrasle, kjer se gojenke vežbajo pripravljati priprosto, zdravo hrano za ljudstvo. Na hodniku pred sobami z drobižem Dečjega doma je bila postavljena cela garaža otroških vozičkov in ko je visoka dama stopila v sobo z zibkami, so otročki onemeli, ker so zagledali nenadoma tako lepo in prijazno damo.
Duševno najbolj razvito dete je vzela v naročje, zanimala se je pa prav posebno za nedonošeno deco in občudovala, kako čudovito dobro so razviti. V ambulanci je tudi vprašala, koliko deci zavod nudi pomoč in je ostrmela, ko je zvedela, da dobi v zavodu letno nad 20.OOO otrok zdravniško pomoč. V mlečni kuhinji je prisostvovala brezplačni razdelitvi mleka, v rjospo-dinjski kuhinji se ie pa zlasti interesirala za redilne vrednosti posameznih jedil. Končno je šefa še vprašala, koliko je v zavodu njenih štipendistov in se spoznala z njimi, kar so vsi navzoči sprejeli z ginjenostjo Vprašala je tudi za one, ki niso več v zavodu, kje so nameščene in kako se počutijo.
V šolski kuhinji
Po izredno prijaznem slovesu in z največjo pohvalo se je kraljica odpeljala v Prečno ulico v šolsko kuhinjo Ni. Vel. kraljice Marije, ki jo posebno podpira, vodi pa odsek ženskega društva Atene. Visokega gosta je pričakoval odsek Atene z dvorno damo go. dr. Tavčarjevo na čelu. županjo dr. Pocovo, go. Kroftovo, dr. Vran-čičevo, Kristanovo jn Oašperlinovo. zdravniška nadzornica kuhinje ga. dr. Slava Lu-naček in voditeljica kuhinje zaščitna sestra Viktorija Kecelj. Vzradoščeni otroci so ob-
dvignil. Zato računajo, da bi njegova aktivna udeležba pri volitvah skoro gotovo zaSigurala protifašistični in protimonarhistični fronti zmago, ali p? vsaj tako moč, da bi bili načrti res žimovcev prekrižani. Tnogo verjetno* sti je. da se bi taki fronti prikjjučil tu* di velik del hcirmvchrovcev. ki so s "tjko vodstva nezadovoljni in nameravajo nastopiti z lastnimi kandida= turami Na sodelovanje s socialnimi demoknti ni mišM*5 toda dal se bo. kakor zatrjujejo, doseči dogovor, da bodo socialni demokrati usmerili svojo borbo proti diktat kemu bloku, do-Si dr Schobrov rc^ihlikanski blok tolerirali in v posameznih primerih ce* le podpirali. Vsekakor bodo novem? brske volitve v Avstriji najvažnejše in najbolj dalekosežnega pomena izmed vseh volitev, kar jih je bilo po vojni v Avstriji.
su!: kraljico s cvetjem, nato šele jfl je mogla ga. dr. Tavčarjeva pozdraviti z nekoliko iskrenimi besedami in predstaviti navzoče, ki sta bila med njimi razen imenovanih dam tud: župan dr. Dinko Puc in šef Higijeuskega zavoda dr. Pire. Ko so bili zbrani vs: otroci in jim je b;lo servirano kosilo, prav enako pa tudi Nj. Vel., je kraljica pokusila juho in meso ter pohvalila oku« jedil.
Nato je odšla v kuhinjo. kjer je z največjim priznanjem pohvalila snago in vzoren red. Pri odhodu ji je med radostnim vzklikanjem otrok v imenu vseh podala učenka II. razreda II. državne realne gimnazije na Poljanah Adelajda Učakar krasen šopek z Ganljivo zahvalo, ker šolska kuhinja šteje kraljico med svoje največje stalne dobrotu ice.
Nabava modernega kmetijskega orodja
Beograd, 4. okt. AA. Ministrstvo za po* Ijedelstvo je sklenilo na račun reparacij posebne pogodbe z nemškima tvrdkama Kari Sch\varz m brata Rever za dobavo 3 tisoč malih in velikih škropilnic za sad* je in 75 motornih trierjev=selcktorjev »Pe* scus«. Orodje pride prihodnji mesec in ga bo prodajalo ministrstvo kmetom za ob» veznice vojne škode. Povprečna cena manj* ših nahrbtnih škropilnic bo okoli 1000 Din, velikih na kolesfh oa 1600 Din. Motorni trier^selektor bo stal do 50.000 Din. Ce* lokupna nabava bo znašala 600.000 zlatih mark (okoli 8 milijonov Din).
Razen nabave teh trierjev na račun re= paracij se bodo nabavili še drugi iz fonda Nj. Vel kralja pri Narodni banki S tem bo storjen znaten napredek v pogledu se* lekcije in  tipizacije naše pšenice.
Za nabavo škropilnic in materijala za škropljenje sadja je takisto že določen kredit enega milijona Din. ki bo nakazan banskim upravam.
Csl. vlada za omiSjenje gospodarske krize
Praga, 4. oktobra. V vladnih krogih razpravljajo o zakonskem predlogu, po Katerem naj bi bila vlada pooblaščena k izrednim ukrepom za uspešno pobijanje agrarne krize in gospodarske depresije. Vladni načrt je zamišljen kot okvirni zakon z omejeno dobo veljavnosti, ki za enkrat še ni določena Namen zakona je preskrbeti vladi potrebna pooblastila za upravne ukrepe, od katerih se obeta olajšanje agrarne krize, kakor tudi gospodarskih in socialnih vplivov zastoja v industiji. Glede na to. da je v načrtu samo okvirni zakon, ki naj bi razbremenil vse gospodarsko življenje od posledic krize, računajo pobudniki, da ne bodo naleteli na načelne ugovore drugih koalicijskih strank, tem manj, ker bo zakon nudil samo zakonito podlago za ukrepe od slučaja do slučaja, ki bodo vezani na potrdilo vlade. Računati je, da se bodo politična podajanja zaradi te zadeve pričela v prihodnjih dneh
Celibat za železniške uradnice CSR
Praga. 4. oktobra. Železniško ministrstvo pripravlja osnutek zakona p> ka'crem bodo morale ostati železniške uradnice samske. Ce bi se poročile, jim bo 3 mesečeno odpovedana služba brez nadalnjih pravic
Praga, 4. oktobra. »Prager Preses« ob* javlja članek znanega francoskega novinarja Julesa Sauerweina, ki se mudi v ženevi, o manjšinski debati Društva narodov. Med drugim opozarja, da se ne sme opustiti opozorila nevtralni in anglosaški javnosti, kaka zloraba se vrši z manjšinskim vprašanjem. Tako se n. pr. zahteve Madžarske ne tičejo samo dveh milijonov rojakov, ki žive kot manjšine ločeno od svoje domovine, temveč tudi nadaljnjih 10 milijonov nema-lžarskega prebivalstva, Rumunov in Slovanov, ki nimajo nobene druge želje, kakor da bi ostali za vedno obvarovani pred madžarskim gospodstvom.
Sauerwein ugotavlja, da je videl v vseh knjigah madžarske propagande zemljevid današnje Madžarske obdan od zemljevida predvojne Madžarske, nikdar pa še ni videl niti pri nemšk5 nit' pri madžarski propagandi zemljevidov, ki bi temeljili na resničnem narodnostnem pravu, če takih zemljevidov ni in če ne tvorijo pravega programa držav, ki postavlja zahteve zaradi narodnih manjšin, je vzrok dejstvo, na katerega se je treba neprestano sklicevati, da je take zemljevide nemogoče povsem točno narisat' in da bi se Nemčija ter Madžarska tudi z njimi zadovoljili, ako bi bilo mogoče.
Zato je iz debate, v kateri je Francija igrala vloge razsodnika, izšla zolo jasna koncepcija problema manjšin. Poročevalec v šesti komisiji Motta postavlja rad kakor mnogi Švicarji za vzor svojo deželo. Ni d-.orna, da je Švica v mnogih ozirih zgled marsikaterih državljanskih kreposti in da dokazuje veliko politično modrost, toda njena izredna ustava je delo stoletij počasnega in trudanolnega razvoja, švicarska ustava, po kateri ima tudi najmanjši kanton svoje lastne« zakone in svojo centralistično avtokrncijo. ki je gotovo manj tiranska, toda prav tako suverena kakor svet desetorice v bivši beneški republiki, je vendar nekaj preveč svojevrstnega. Švica ima državno obliko, ki je bilo omogočena z dolgotrajnim prilagodevanjem drugega k drugemu, z blaginjo nadstoletne nevtralnosti med vojskujočimi narodi in desinterese-mentom, ki so ga kazali sosedni narodi onim delom prebivalstva Švice, ki so z njimi jezikovno sorodni To je treba poudariti, ker skuša del švicarskega tiska postavljati svojo deželo za zgled in obenem kot obtožho nroti drugim državam. Nekaj dru gega pa je potrebno, ako se hočejo zaščitit! Poljska in države Male antantp proti kampanjam, ki ogrožajo njihovo notranjo oja-
čenje. Zaloški je napravil posrečeno kretnjo, ko je mimogrede omenil, v kakih razmerah so moiale živeti manjšine pred vojno. Spomnil je na ruske šole, kjer so bili otroci kaznovani, ako so med seboj govorili materinski poljski jozik. In pri tem je diskretno zamolčal, da je bilo postopanje v pokrajinah, ki so pripadale Prusiji. še strožje in brutalnejše
Po mirovnih pogodbah, ki so ustvarile nov moraličen red najnosto, da bi zmagovalcu prepuščale kakor prej popolnoma samovoljno postopanje s premagancem, se je pojavil moraličen napredek človeštva. Toda gotove pridige zastopnikov gotovih držav presenečajo, čeprav se priznava napredek, ki se zaznamuje pri intelektuelni eliti t Nomčiji. Umevna je žalost tako velikega naroda, kakor je nemški, in tako ponosnega naroda, kakor je madžarski, ko se čutita ponižana in brezvplivna, so pa načela, ki se jih je treba posluževati z največjo' diskrecijo, zlasti, če je bil človek kakor n. pr. grof Apponvi madžarski prosvetni minister pod Francom Jožefom ali če je posloval v Wilhelmstrasse v bivših uradih Bismarka... Samo en motiv bi lahko opravičil govore Curtiusa in Apponyja o manjšinskem problemu, če bi namreč ta dva govornika striktno izjavila, da v nobenem primeru nočeta anektirati in vladati narodom, ki niso čisto nemški aH čisto madžarski Temu pa n? tako. Narodno-sociali-s+Ični val ne znači samo pokreta za združitev vseh Nemcev, marveč obnovo star« Nemčije.
Nikdar še nisem mogel ugotoviti, prarri Sauerwein, da bi se Hitler in njegovi podrejeni voditelji glede na vzhodno mejo zadovoljili z nekaterimi pokrajinami, v katerih žive Nemci raztreseno. Pod pretvez« združitve nemške rase ne zasledujejo ničesar drugega kakor obnovo in celo povečanje stare Nemčije z vsemi od sveta obsojenimi   krivicami   in   metodami zatiranja.
ženevska debata je dokaj razčistila nekatera napačna naziranja. Države, ki zahtevajo svoje izgubljene manjšine, bodo sedaj prisiljene priznati pred vsem svetom svojo barvo, ali se hočejo ravnati strogo po golem značaju svojih zahtev, ali pa imajo te zahteve imperialistične težnje. Na ta način izgubi manjšinsko vprašanje svoj«? ostrost Utemeljitve in osti naperjene proti novim državam, ne morejo nikogar voč premotiti, niti Amerike, niti Anglije, niti nevtralcev.
Francosko posojilo Italiji?
Italija išče baje v Franciji milijard vladnih krogih o tem oficie
Pariz, 4. oktobra. V finančnih krogih je izzvala, veliko senzacijo vest »Joumala des Finances«. po kateri se vrše med Fran*
cijo in Italijo pogajanja za italijansko po* sojilo v znesku 5 milijard lir. Italija je pr> votno zahtevala 7 milijard, vendar so to vsoto označili Francozi kot previsoico. Fran* coski kreditni zavodi ugovarjaio dovolite vi tega posojila in izražajo pomisleke po* sebno zaradi tega, ker italijansko^tranco* ski politični odnošaji še vedno niso ureje*
no posojilo, vendar pa v francoskih Ino še ni ničesar znanega
ni, kakor tudi zaradi nasilne Mussolinijeve politike sploh. Listi naglašajo, da bi itali« janskega    posojila    francoska    javnost nc
odobravala. Na merodajnih vladnih mestih so izjavili, da oficijelno ni znano, da bi se vršila med Italijo in Francijo kakršnakoli pogajanja za posojila. Kakor menijo, gre samo za poizkus italijanskih finančnih kro» gov, ki bi za vsako ceno radi prišli do po* slov.
Mednarodno intelktualno sodelovanje
Počastitev spomina dr. Stresemanna na skupščini DN ob obletnici smrti — Poročilo o kodifikaciji mednarodnega prava
Ženeva, 4. oktobra. AA. Skupščina Dru* štva narodov je včeraj odobrila poročilo če* škoslovaškega delegata Nierlengerja o de» lu komisije za mednarodno intelektualno sodelovanje. Poročal je v glavnem o ukre* pih za reorganizacijo dela za intelektualno sodelovanje in mednarodnega instituta za intelektualno sodelovanje v Parizu. Ru> munska delegatinja Helena Vacaresco je ocrtala nalogo intelektualnega sodelovania pri organizaciji Evrope.
Kolumbijski delegat Caballero le nagla* sil veliko zanimanje latinske Amerike za mednarodne   probleme pouka.
Francoski delegat Francois Poncet je po* udaril važnost dela komisije za intelektualno sodelovanje in izjavil, da Francija v polni meri odobrava reorganizacijo dela za intelektualno sodelovanje ter želi, da bi pa=> riški institut v največji meri koristil v tei stvari.
Indijski delegat Deva Prasad Sarvad Hi-cary je naglašai \eliko zanimanje, ki vlada v Indiji za vprašanje intelektualnega sode* lovanja.
Ob obletnici smrti bivšega nemškega zu» nanjega ministra dr. Gusatva Stresemanna se je predsednik skupščine toplo sporni* njal pokojnika in poudarjal njegovo veliko vlogo v Društvu narodov.
Grof Bernsdorff se je v imenu nemške delegacije zahvalil za spominski nagovor in izjavil, da bo Nemčija nadaljevala delo pokojnega Stresemanna.
Nato je skupščina odobrila poročilo ita= lijanskega delegata Gianinija o rezultatih konference z« kodifikacijo mednarodnega prava. Skupščina je izrekla zahvalo za de*
lo, ki ga je dovršila na tem poljn kljub velikim težavam haaška konferenca.
Danska delegatinja Forchametter je ob« razložila nezadovoljstvo feminističnih nr> ganizacij glede na nekatere modifikacije prava, ki jih je sprejela haaška konferenca.
Nato je italijanski delegat Oianini pred* ložil poročilo o delu za pospešenje ratifi* kacije mednarodnih konvencij, ki so bile sklenjene pod avspicijem Društva narodov.
Delegat britanskega .imperija Baker je omenil, da je doslej mnogo držav ratifjci* ralo te konvencije, da pa kljub temu ne» kaj držav še nobene ni ratificiralo. Govor* nik je končno pozva! delegacije, naj sku« šajo odpomoči temu stanju.
Danski delegat Moltke »e predložil po. ročilo o zastalih kontrib-jcijah, ki je bilo odobreno.
Zgodnja zima
Dunaj, 4. oktobra. V češkem Lesu je padlo v zadnjih dneh mnogo snega. Tudi iz Rumunije poročajo že o snežnih zametih. Tako je danes ponoči močno snežilo v Targovištu.
Sorzna poročils.
INOZEMSKE BOR7E.
Curih, 4. oktobra. Beograd 9.1386. — Pariz 20.2175. — London 25.035. — Neuvork 515.1. — Bruselj 71.86. _ Milan 26.98. — Madrid 53.40. _ Amsterdam 207.78. — Berlin 122.60. — Dunaj 72.725. — Sofija 3.75. — Praga 19-29. — Varšava 57.75. — Budimpešta 9020. —- Bukarešta 3.06.
NJ« Vel« kraljica v ljubljanskih šolah
Danes dopoldne Je Ni« Vet kralfica posetiSa razme 2f?R*^iatiske Sm&stee In haimasaltartas
zavode — Povsod ii *e hll ^rirejef* -""»vdisien sprejes«
#
Stavbno gibanje v Ljubljani
Deževno vreme je sicer oviralo delo na novih stavbah, vendar je pa stavbno gibanje še vedno zelo živahno
Ljubljana, 4. oktobra. Stavbno gibanje je v mestu še zelo živahno, dasi je zadnje deževno vreme precej oviralo zidarska in tesarska dela. Marsikje b; bili §e zapeli krampi in lopate, ko bi ne bii dež tako nagajal. Zlasti v mehkih tleh je kopanje v dežju otežkočeno in zamudno.
Tako so na vogalu (Jorupove in Dob-rilove ulice morali zaradi dežjevja prenehati kopat: ondotni ilovnati svet, kjer si bosta zgradila hišo vseučiliška profesorja dr. Dolenc Metod in dr. Krek Gregor. Deset dni je tega, če ne več. kar so začeli delavci kopati, da urede tla za betonsko temeljno zidovje visokopritlične, enonad-stropne hiše. V tleh bodo drvarnice, kleti in pralnica. V visokem pritličju in v prvem nadstropju pa moderna stanovanja z razgledom na Krim. Letos bo poslopje vse-kako povećem zgrajeno in pokrito, porab-no pa šele prihodnje leto. Zidarska dela Je prevzel zidarski mojster Anton Mavric.
V Dvorakovi ulici so pred tednom dni začeli kopati gramozna tla za temeljne zidove trinadstropne moderne hiše dr. M. Dularja. Dasi bo poslopje visoko, bo vendar že letos sezidano in pokrito, prihodnjo stavbno sezono se dovršijo vsa dela in se stranke vselijo v lepa. svetla in solnčna stanovanja. V tej ulici ni živahnega vozov-nega prometa, ne drvijo avtomobili, zato bodo stanovanja v dr. Dularjevi hiši še posebno prijetna. Gradnjo vodi stavbno podjetje G. Tonnies.
V Costovi (Samotni) ulici je napravljen opaž za betonsko temeljno zidovje visokopritlične, enonadstropne hiše. ki si jo je omislil profesor Silvo Kranjec. V tleh bodo drvarnice in pralnica, v visokem pritličju in v prvem nadstropju svetle in moderne sobe, pod streho pa manjše stanovanje. Ker nimajo na stavbišče napeljane vode, io morajo donašati od bližnje stavbe. Hiša bo povsem gotova šele prihodnjo pomlad. Zidarska dela bo izvršilo stavbno podjetje Slokan čc Svetina.
V Trstenjakovi ulici, ki gre od Koba-ridske ulice čez Pleteršnikovo ulico, poganja, iz travnika temeljno zidovje visokopritlične. enonadstropne hiše, ki bo last profesorja Pavla Sušnika. V tleh bodo drvarnice ir. pralnica ter manjše stanovanje, lepa, zračna stanovanja bodo pa v visokem
pritličju in v prvem nadstropju. Letos bodo do malega končana zidarska dela, mizarji, pečarji, pleskarji in sobni slikariji izvrše svoja dela prihodnjo pomlad, nakar se stranke vselijo. Sušnikovo domačijo zida stavbno podjetje Slokan & Svetina.
Zadaj za mestno mitnico na Dunajski cesti hite graditi temeljne zidove za tri-nadstropno hišo Pekovskega društva. V vsakem nadstropju bodo po štiri večja stanovanja ter še tri manjša, vsega 15 stanovanj. H'ša bo letos v grobem zgrajena ln spravljena pod streho, porabna bo pa prihodnjo pomlad. Pekovsko društvo ima tik stavbišča še veliko parcelo, ki pa ne bo tako kmalu zazidana. Gradnjo te hiše je prevzelo stavbno podjetje G. Tonnies.
Na vzhodni strani Dunajske ceste v bližin: Copičeve trgovine kopljejo delavci svet za temeljno zidovje visokopritilčne, enonadstropne hiše, ki bo last Marije Kernc. Stanovanje bo v visokem pritličju in v prvem nadstropju. Pod zemljo bodo pa drvarnice in pralnica. Zidanje bo izvršila Zidarska zadruga, oziroma Rudolr Saksida. Poslopje bo letos sezidano in spravljeno pod streho, porabno bo pa pri-hodno pomlad.
V bližni vile Sonja na zapadni strani Dunajske ceste je bila nekoč menda manjša gramozna jama, ki pa je zdaj vsa prerasla s travo. Ta svet je kupil zidarski mojster Franc Jerko. ki si zgradi ondi visokoprl-tlično, enonadstropno stanovanjsko hišo. V pritličju bo pekarija, kjer bo njegov sin izvrševal pekovsko obrt. Ostali lokali se porabijo za stanovanja. Zdaj še pripravljajo teren za temeljno zidovje. Jerkova domačija  bo povsem gotova prihodnjo pomlad.
Na isti strani Dunajske ceste, pa nekoliko bolj v stran, je do prvega nadstropja zgrajena hiša Josipa Kolbezna. Stanovanje bo v visokem pritličju in v prvem nadstropju. Podstrešnega stanovanja ne bo, ker bo imela stavba ravno streho. Prostori v tleh bodo pa služili za pralnico, kleti ln drvarnice. Kolbeznova hiša bo ob ugodnem vremenu že letos na zimo porabna. Zidanje izvršuje? Gradbena družba.
Kakor vidimo, je jesensko stavbno gibanje najbolj živahno ob Dunajski cesti m za Bežigradom, saj se bo mesto v to smer vsekako najbolj širilo.
V praški velese jmski palači
Edinstvena palača na svetu, v kateri je robe za trgovine celega sred-
njevelikega slovenskega mesta
Kakor kaže današnja Praga uprav ogromen razvoj na vseh poljih javnega življenja, so Čehoslovaki pokazali še pose* bej, kolikega pomena je češkoslovaška re-. publika za mednarodno trgovino, obrt m industrijo. Zgradili so si velikansko, vsemu svetu imponujoče izložbeno okno: prvo velesejmsko pailačo, v kateri so stalno zbrani vsi elementi čsl. produkcije in zla* sti csl. eksporta.
In ta palača je v resnici edinstvena! Cbicago si šele zdaj gradi podobno pala? čo. Prasko pa sta zgradila lami arhitekt Fuchs in Tvl na ploskvi 9000 m2 in v ku; baruri 400.000 m-, torej za 55 velikih hiš. Palača je veljatla nad 100 milijonov Kč in samo stekla je bilo uporabljenega za nad 9 milijonov Kč! Palača ima dve pod/emlji, nadzemlje, visoko pritličje in sedem nadstropij ter je največja stavba svoje vrste v Evropi. Za palačo so uporabili 1160 vas gonov cementa. 340 vagonov železa, 48.000 m3 peska in 249 vagonov lesa. Stekla, ve; činoma debelega, je na palači okovli 27.000 m2. V palači je šest stopnišč s 1460 stop; nicami, šest dvigal za ljudi, dva paterno^ štra, dve dvigali za robo in dvoje premi= kajočih se stopnic. Blago se dviga z elek; tričnimi akumulatorskimi vozovi.
Kurjavo opravljajo z daljnovodi hole-šoviške elektrarne po 20.000 ceveh in 1600 radiotorjih. Pasaža, restavracija, kino in obe dvorani se ugrevajo s toplim zrakom. Poslopje je z osrednjim vetranjem. vodni; mi shrambami za gašenje ognja, kontrol* nimi in počasnimi aparati ima 390.000 m žic za električni tok in nad 10.000 žarnic Tu je avtomatska centrala ze 1200 zvez. 30 električnih ur, 40 signalnih lamp, postni in brzojavni urad, izvozna in finančna pu sama, soba za novinarje, lastna tiskovna pisarna s tremi uredništvi, »Sveta«, »Nove Prane« (ilustrir.) m »NVelthandeUa«, ki iz* dajajo nad 3 milijone številk na leto, da; lje krasno, z originalnimi slikami, prepro* Sami in pohištvom ter raznimi umetnina; mi opremljeni reprezentančni prostor ter končno razne upravne in propagandne pis same.
Razstavni prostori (po 35 m2) so po vseh nadstropjih na desni in levi širokih pasaž, v pritličju pa.je ogromna dvorana z nadsvetlobo — za težko industrijo in stroje ter velikanska dvorana z več široki; kimi hodniki in mnogimi balkoni, ki slu; žijo velesejmom. Vse je zračno in razsvet; ljeno skozi steklene stene ob cestnih stra* neh. Prostor je za okoli 4000 domačih in tujih tvrdk.
Človek hodi po tistih pasažah in si ogleduje v razstavah na desni in levi vse mogoče vzorec češkoslovaške industrije, obrti in umetnosti: v pritličju in mezzamis nu kovinsko industrijo in mašine, — vi. •nadst. motorna in druga kolesa, pneuma; tika in avtomobile, kable, eloktro in radio tehniko, šivalne in pletilne stroje, optične in razsvetljevalne naprave ter stroje za hi; šo in gospodarstvo, — v II. nadstr. so fa* brikatj iz usnja, kožuhovine, pletenine, preproge, periilo, vrvarski izdelki, steklo, porcelan, keramika, konfekcija, biseri, ure, vsa možna ^latarrja in umetna industrija; — v HI. nadst*. so kemija, farmacija, or*
fopedija, kirurgija, glasbeni instrumenti vseh vrst, hišna in ljudska industrija-, šo; kolada, razne konzerve, testenine, likerji itd.: — v IV. nadst. so g'Iasbena materija* lija. pisarniške reči, reklama, papir, igrače, orožje, tisk, grafika, litografija, note, kar* tonaža itd.— v V. pohštvo, pletarstvo, lesna industrija, šolska in pisarniška opre* ma, mobilije za kine, restavracije, kavars ne. klube itd; — v VI. samo pohištvo, na ravni strehi pa je ogromna terasna restav* racija s krasnim razgledom preko Prage in okolice.
Palača je sodoben labirint, a promet po širokih in udobnih stopnicah in pregled po tako mnogoštevilnih razstaviščih jako lahek, ker so povsod orijentačni napisi. V edini tej paTači je robe za traovino ene= ga celega srednjeveškega slovenskega mesta.
A že nedostaja prostora in Praga si ogradi do 1. 1933 še drugo tako palačo na stavbni ploskvi 5130 m2 za 22.051 m2 raz* stavnih ploskev. Ta palača bo predvsem namenjena češkoslovaškemu steklarstvu, porcelanu in fini keramiki.
Za 1. 1931 projektirajo veliko ori jental= sko razstavo za robo Kitajske, Siama, Jas ponske. angleških, francoskih. hoSandskih in ameriških kolonij, Perzije, Turčije, Egipta i. dr. Razstava bo v parkih ob dveh ramenih VItave, domača razstava pa bo v tej veletržnici.
Že danes opozarjam naše trgovce, obrt* ne in industrijske kroge na to ogromno razstavo z velesejmom Kaj če bi se aran* žira* skupni izlet naših gospodarskih kro* gov s posebnim vlakom na prasko orientaL sko razstavo in praški velesejem? —
Fr. G
Pravljica o rajski ptici
Moje poročilo o tej najnovejši izvirni drami v treh dejanjih je lahko kratko. Režiser g. Mil. Skrbinšek je v našem listu povedal že vse. kar je bilo potrebno povedati o simbolnosti znane pravljice v tej povojni rodbinski tragediji. Omejim se lahko le na nekaj kritičnih opazk o drami in predstav!.
Šnuderl ie s svojim dramatskim prvencem dokazal, da je talent. Zgradba njegove drame je dovolj spretna in dejanje po nekoliko preobširni ekspozi spretno stopnjevano do končne, ne dovolj utemeljene katastrofe, ki pa se zaključuje nekam odsekano s preočitno moralieno tendenco rn kaznijo neznacajno spekulativne Brede, ki obsedi med dvema stoloma.
Značaja Brede in Toneta sta tipizirana kot zlo sodobnosti in se ne razvijata, dočim borbeni, a mehki France po dvakrat dobljeni zrnati kapitulira, njeeova blacra setra Ivanka pa obupana odhaja v novo življenje.
Pripovedovanje pravljice o menihu, ki je zamaknjen sto let poslušal petje rajske ptice, potem pa se vrnil v domači kraj, kjer mu je bilo vse tuje in kjer tudi njega ni »«oznal nihče več, se irodi v odlomkih v vseh treh dejanjih. Vedno enaka situacija: otrok prosi  Ivanko pravljice, ki jo  Tone enake
prekine v prvem in drugem dejanju, dokler je Ivanka v tretjem dejanju ne zaključi, je očividno po avtorju nameravana. Toda prisiljena je. neživljenska. Bolje bi bilo, da bi se pravljica odpravila že v prvem dejanju.
Ta pravljica je dala drami naslov, ki zavaja — kakor se je pokazalo pri premieri — v zmoto, da gre za otroško bajko in Je publika zato skoraj popolnoma izostala. Naslov je torej ponesrečen.
5 Predstavo je režiser Skrbinšek prav dobro pripravil, vendar sta me zadovoljili le dve kreaciji: Ivanke ge Šaričeve in Franceta g. Kralja. To sta bila resnična človeka inteligentne družbe, v dikciji in kretnjah umetniško moderirana, podajajoč izraze svojim mislim in čustvom v obliki, ki ji gre polno priznanje. Bila sta enostavno globoko človeka brez hrupne teatraličnosti. ki te tem bolj odbijala v ulogah histerično kričave Brede in sikajoče, odsekano zadircne-ga Toneta. Oba ta dva sta pretiravala glasovno in v gestah ter nista izzivala vtiska resničnega doživljanja dveh zastopnikov sodobne inteligence.
Pravkar mi je sporočil gosp. Gregorin, da je v berlinski igralski šoli glavno načelo, doseči individualno izražanje. To nače-
lo zastopan sam vedno: več svobodne indi-I vidualnosti! Ga. Šaričeva si jo zna varovati. Ga. Gabrijelčičeva je inteligentna igralka resničnega igralskega temperamenta. Svojo ulogo je izvajala dosledno, rutinirano in z vso vnemo. Prav tako vedno ambicroz-ni gosp. Jerman. Zal, da je bil kot Tone večkrat neumljiv in je za hladnega raču-narja preveč nemiren.
Avtor je bil opetovano poklican pred zastor in je žela igra uspeh, ki naj ga vzpodbuja k nadaljevanju na dramatskem polju.
Fr. G.
m
Spak nagajivee v moji kritiki. Ni dovolj, da povzroča Spak zmešnjavo v >Snu kresnega večera<, spravil se je še na mojo kritiko in napravil nove zmede. Oberon je postal ^vladar albonc namesto albov, prvotni namen igre je pokvaril v ^prostir namen In razkošna opremna igra je po hudobiji Spaka postala kar >operetna<! Da nastopa Hermija, ne pa >Herunijac, ve menda vsakdo. In da je bil začetek dramske sezone prav časten, ne ^čustvene, moram tudi popraviti, dasi se bojim, da mi Spak. ki sploh strašno razsaja po tiskarnah, zopet ne zaigra novih porednih lopovščin. O-
Justifikacija morilca
Travice
Včeraj zjutraj je bil obešen v Osijeku  Dragan Travica, ki je umori!
ogljarja Plutiča in njegovo ženo
Včeraj zjutraj je bil obešen v Osijeku razbojnik Dragan Travica iz Viljeva v Slavoniji, drvar po poklicu. Travica je umoril 27. februarja v gozdu pri vasi Bo-rovika ogljarja Antona Plutiča in njegovo ženo Ano, njuno 171etno hčerko Katjo je pa težko ranil. Tudi njo je hotel umoriti, pa se mu ni posrečilo. Obsojen je bil na smrt in stol sedmorice v Zagrebu je smrtno Obsodbo potrdil. Po prečitanju smrtne obsodbe so odvedli morilca v posebno celico, kjer je bil ves čas miren. Za kosilo si je zaželel polente, odnosno žgancev in pojedel jih je polno skledo. Popoldne so prišli k njemu odvetniki, sodniki in več meščanov, da bi ga zadnjič videli, kakor je pač ne posebno lepa navada ljudi - sadistov v takih primerih. Prinesli so mu cigaret, grozdja in drugih dobrot. Pri tem so se pa seveda naslajali nad zavestjo, da bo moral drugo jutro umreti, njim pa še rti treba. Do zadnjega se je Travica branil duhovnika, v četrtek zvečer se je pa premislil in prosil ječarja. naj pošlje po pravoslavnega svečenika. Zvečer si je zaželel jagnjetine in polič vina. Dobro se je najedel in napil vina, potem je pa vso noč v družbi orožnikov kadil. Dvakrat je poskusil spati, pa je samo zadremal in se takoj prebudil. Pravil je. da ga peče zgaga. Ko so ga orožniki vprašali, če bi lahko ugasnili petrolejko, da bi petrolej ne gorel po nepotrebnem, je Travica odgovoril, naj puste luč goreti za njegovo dušo.
Kako je bil zločin izvršen
Vso noč je preživel Travica v pogovoru z orožniki o svojem groznem zločinu. Pripovedoval je. da je prišel kritičnega večera okrog S. pred kolibo ogljarja Plutiča, dobro vedoč, da pride mož ta čas iz kolibe. Čim je ogljar stopil iz kolibe, ga je kresnil Travica s sekiro po glavi in ko je že ležal na tleh, ga je oplazil še parkrat. Starčevi kriki so prebudili njegovo ženo in hčerko, ki sta prižgali luč in prišli pogledat, kaj se je zgodilo. Cim sta se pojavili na- pragu, je udaril Travica s sekiro po glavi in po roki ogljarievo hčerko, ki ji je padla luč iz rok. Ženski sta se ustrašili in zbežali v kolibo. Travica je pa planil za njima in začel udrihati s sekiro po ogljar-jevi ženi, ki jo je pobil na tla in ubil. Potem je začel iskati njeno hčerko pod posteljo. Nesrečnica je videla, kako prižiga morilec vžigalico za vžigalico, da bi bolje videl. Dosegel jo ie s sekiro, kolikor je mogel, in enkrat jo je udaril po glavi. Prosila ga je, naj jo ne ubije, češ da je še tako mlada. Morilec ji ie obljubil, da jo ne bo ubil, češ, naj se kar prikobaca izpod postelje. Čim je pa dekle pomolilo glavo izpod postelje, je Travica zamahnil s sekiro in zakričal:
Tudi ti moraš umreti!« Nesrečnica se je brž umaknila pod posteljo. Travica je pa mahal s sekiro iti ji večkrat presekal srajco.
Katja je izrabila ugoden trenutek, ko je morilec prižigal vžigalice, da je splezala izpod postelje in planila skozi vrata koli* be v noč. Morilec je ptfanil za njo. Katja je izgubila še srajco, in tako je sirota bežala
naga in krvaveč iz ran
skozi gozd proti vasi Borovik. Morilec je pa hitel ves čas za njo s sekiro v rokah. Ker je bfla noč, se je dekletu posrečilo skriti se mu za bukev. Travica jo je iskal, ker je pa ni mogel najti, se je vrnil v ko« libo, kjer je še enkrat udaril s sekiro starš ca in njegovo ženo, čeprav sta bila že mrt* va. Potem je položil trupli na posteljo, vzel kruh in slanino ter začel mirno jesti. Kruh in slanino je
rezal z istim nožem s katerim je malo prej prebodel svojima žrtvama prsa.
Sele pozno v noč. ko so priS'i iz vasi kmetje, obveščeni o groznem zločinu, je morilec pobegnifl s kolibe.
Pravici je zadoščeno!
Zjutraj ob 4. so začeli na dvorišču sodnega poslopja pripravljati vse potrebno za justifikacijo. Krvnik Hart in njegov pomočnik sta postavljala vešala. Zabila sta v zemljo isti stebrič. na katerem je visel zloglasni razbojnik Caruga. Čimbolj se je bližala zadnja ura, tem zgovornejši je po* stajal Travica. Ob pc- 6 je prišel v celico pravoslavni svečenik Lazar Bogdanovič, ki je obsojenca izpovedal. Travica je sprejel
zadnjo popotnico fizično in moralno strt. Pristopili so orožniki in mu zvezali roki na hrbtu. Obkolili so ga ječarji rn orožniki ter krenuo z njim na dvorišče, kjer je ča* kal senat z manjšim številom gledalcev, kajti vstopnic k justifikaciji niso izdali mn ogo.
Za mizo na dvorišču so sedeli predsednik senata Kadeka, sodni svetnik Novak, kateremu so bile poverjene sodne formalnosti pred justifikacijo in državni tožilec dr. Schubert. Travica je stopil mirno pred senat, kjer ga je sodni svetnik Novak vprašal:
— Ste vi Dragan Travica?
— Sem.
— Imate še kako željo?
— Nobene. In sodni svetnik Novak je pozval krvnika  Harta,  naj stori svojo dolžnost.
Prota Bogdanovič je dal Travici poljubiti križ. Morilec, ki je vso noč kadil, je držal tudi pred vešali cigareto v ustih. Brž jo je vrgel proč, si obrisal usta z j rokavom in poljubil križ. Tedaj sta ga zgrabila krvnik in njegov pomočnik. — Pustita me, sam stopim na svoje mesro* — je dejal Travica. In mirno je stopil "ia pručico, ki pa ni bila dobro postavljena. Premaknila se je in Travica je omahnil. Toda hitro je vstal in stopil nazaj na svoje mesto. Krvnikov pomočnik ga je prijel okrog pasu in dvignil, krvnik ga je pa prijel pod pazduho in dvignil za glavo, da mu je zadrgnil zanjko okrog vratu. Ko je imel že zanjko okrog vratu, je Travica zaklical:
— Zbogom, bratje! Nisem bil razbojnik! Nesreča me je zadela. Kaj hočem?
To so bile njegove zadnje besede. Čez 12 minut sta zdravnika Popović in Jago-rić ugtovila, da je morilčevo srce nehalo biti. Krvnik Hart je stopil pred senat, se odkril in priklonil rekoč:
— Slavno sodišče, pravici je zadoščeno!
Potem se je vrnil k vešalom in vrgel črne rokavice pod obešenčeve noge, rekoč:
— Jaz nisem kriv tvoje smrti. Morilčevo truplo je viselo še dve uri
na ve šalih, potem so ga pa sneli in položili v navadno leseno krsto.
Iz gledališke pisarne
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
»Za ljubezen so zdravila« je naslov Nestroveve burke, ki je bila v lanski se* zoni 13krat igrana v naši drami. Dalo je v vsakem pogledu tipično za njegovega oče* ta, ki je napisal in tudi sam igral celo vr* sto veleloiger rn burk. Glavne vloge v tej veseloigri, katero režira prof. Osip Šest, igrajo: ga. Medvedova, ga. Juvanova, gdčna. Vida, gdčna. Boltarjeva in Rakar* jeva ter gg. Cesar, Jan, Levar, Železnik, Skrbinšek, Kralj itd. Dejanje se vrši delo* ma v neki vasi blizu glavnega mesta, delo* ma v gostilni, deloma pa v hiši gospoda Florjana Špeha. Pri predstavi sodeluja mu* zika 40. p. p. Kuplete je komponiral g. Svetel. Za predstavo veljajo znižane dram* ske cene.
V nedeljo 5. t. m. zvečer ob 20. uri bo v ljubljanski drami prva repriza Sha* kespearejeve komedije »Sen kresne noči.« To delo je doseglo pri premijeri popoln uspeh. Posamezne vloge so zasedene po naših najboljših igralcih. Sodeluje vojna muzika pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina, dalje baletni zbor in ženski zbor »Ljubljanskega Zvona.« Za to Shakespearejevo komedijo so napravljene popolnoma nove dekoracije in novi kostu* mi. Predstava se vrsi izven abonmaja.
Vesela sobota in nedelja v Ijubljan* ski drami. V soboto in nedeljo, dne 4. t. m,- bosta po težkem tedenskem delu raz* vedrila Ljubljančane naša dva najboljša karakterna komika, gg. Cesar in Danes. V soboto bo Vzzval Cesar s svojim »Vija va« ja ven« burno odobravanje veselo razpos loženega občinstva, v nedeljo pa se bomo do solz smejali presmešni figuri atenskega rokodelca Klobčiča. S to vlogo se je go* spod Danes izredno uspešno uveljavil na našem odru ter že po prvem nastopu po* stal ljubimec vse naše publike. Oba večera sodeluje muzika dravske divizije, v nede*
TVORNICA
CIKOItfJg
Ijo pa poleg tega tudi balet in pevski zbor »Ljubljanski Zvon.«
OPERA.
Knez Igor. Ruska opera komponista Borodina, izpopolnjena po Rimskem Kor* zakovu in Razunovu se vprizon prvič na našem odru v soboto kot otvoritvena predstava letošnje operne sezone. Izredno zanimivo delo je v muzikalnem oziru na« študiral dirigent g. Niko Stritof, zrežiral pa g. Robert Primožič. Načrte za inscena* cijo in kostume je napravil g. Uljaniščev, plesne točke naštudiral g. Golovin. V po* sameznih vlogah nastopijo: ga. Thierrvje* va, ga. Kogojeva, g. Primožič (naslovna vloga), gg. Janko. Marčec, Rumpelj. Zu* pan. Kovač. Sancin, Remšakova m dru^i Prav posebno še opozarjamo na prvo šte* vilko opernega Gledališkega lista, v kate= rem je v svrho lažjega razumevanja dela natisnjen kratek libreto. Predstava je iz* ven abonmaja, pri običajnih opernih cenah.
Premijera Straussove operete »Vesc* la vojna« bo v nedeljo 5. t. m. Melodijoz* na dela kralja dunajskih valčkov J. Sraus* sa so našemu občinstvu dobro znana. Več njegovih del se je že pelo na našem odru. »Vesela vojna« se vprizori sedaj prvič. V opereti nastopijo: ga. Poličeva — Prince* sa, ga. Ribičeva — njena sestra Nina, g. Povhe — Maršal, g. Peček — Marki, g. Gostič — grof Umberto. g. Simončič — Baltazar. V manjših vlogah: gg Jelnikar, Sekula. Ferlan, Marolt in drugi. Pri opere, ti sodeluje baletni zbor z g Moharjevo na čelu. Opereto ie naštudiral dirigent dr. Ovara, zrežiral pa g. Povhe Predstava se vrši izven abonmaja.
Tenorist Marij Šimenc bo pel v to* rek. dne 7. t. m. prvič na našem odru na* sloivna partijo Wacfnerjeve opere Lohen* grin. Ostalo zasedbo smo iavili že včeraj. Opero dirigira ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda E.
Začetek opernih predstav je v letos, nji sezoni vedno ob 20. uri. Na to opzaT* jamo p. n. občinstvo.
BFXEŽXICA. Danec:   sobota,   4.   oktobra,   ketoličani: Frane S.; pravoslavni, 21. septembra: Kon-drat.
D A N AŠN JE   PRIREDI T VE.
Elitni kino Matica: >Pot k Mavi<, zvočni film Richarda Tauberja.
Kino Ideal: >Trije mušketirji« (Douelaa Fairbanks) ob 4., pol 8. in 9.
Kino Ljubljanski dvor: >Grof natakarc (Harry Liedtke).
Drama: Za ljubezen so zdravila.
Opera:  Knez Igor.
JUTRIŠNJE.
Elitni kino Matica: >Pot k slavi«, zvočni bilm Richarda Tauberja.
Kino Ljubljanski dror: >Grof natakarc (Harry Liedtke).
Kino Ideal: ^Vražji reportere (Eddi«3 Polo).
Drama: Sen kresne noči. Opera: Vesela vojna.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri:  Piccoli, Dunajska eestj 6; Baharčič, Sv. Jakoba trg 9.
Elegantne obleke
svršnike, suknje in vsa v to atroko spadajoča dela prevzema J. KURDLJ, modni salon, Ljubljana, (Turjaški) Novi trg 1. Angleško in češko blago v zalogi.
V ŠOLI
— Razen najnižjih vrst črvov ima glavo vsako živo bitje, pa naj bo hrošč tič ali riba.
— Vsaka riba ne, gospod učitelj.
— Katera pa ne?
— Sardina v olju.
Skrfe za igralski naraščaj
Tri generacije v ansamblu — Skrbeti je treba  tudi  za rast drugih in tretjih Igralcev ter izpopolnitev najmlajšega naraščaja
Ljubljana. 4. okt
Režiser g> Milan Skrbinšek piše o vprašanju razvoja ansambla :n polnovrednega naraščaja:
Režiserjem je poverjen po njihovem de-«■ tudi de' umetniškega vodstva naše drame. Kot takšni jo moramo imeti v mislih povsem, io objeti z našo nego v celem, to se pravi, ne le v sedanjosti, temveč tudi v mislih na rrrerro bodočnost. Misliti moramo ira njen razvoj. Ta skrb za njeno bodočnost ne sme iti samo časovno smer. da bi namreč skrbeli za vzgojo naraščaja samo toliko, da ne bi obstali iznenada pred vakuumom, ki b: nastal takrat, ko nas več ne ho v ansamblu in bi tudi ne bilo zanamcev, temveč tudi — kvalitativno.
Ti igralci, ki bodo stopili nekoč na naša mesta, morajo postati  »polnovredni«  še v dobi naše aktivnosti, ker le tako se bo pre hod iz ene generacije v drugo izvršil brez onih pretresljaiev, ki bi mogli duhovni stav b' naše drame škodovati. Samo na ta način bodo dani tudi prvi pogoji za rast in vedno večjo spopolnitev naše drame, kajt razvoj   mora   iti   kvalitativno  vedno višje od nas m samo oni, ki bodo takrat, ko bomo mi prenehali  biti  aktivni, z nami na isti  točki  strme poti, na isti  višini, bodo mogli višje od nas.
Cisto naravni zakon v strukturi vsakega ansambla, je ta, da si segajo v njem vedno tri generacije v roko. Ona, ki je, a bo čez čas izpregla, ona, ki tudi že je, a bo ob izločitvi prve, ker bo še polna energije, še dolgo aktivna, in ona najmlajša, ki še ni, a že nastaja in bo takrat* ko bo stopila druga na prvo mesto, že tako vzgojena, da bo sama stopila na mesto druge generacije.
Te tri generacije seveda niso vsaka zase tako tesno omejene, temveč so tu oni prehod;, ki tvorijo v prvih dveh absolutno homogenost ansambla, ker sta druga k drugi tesno in nevidno pripleteni, in ki pn pravilnem zaposlenju tretje generacije ustvarjajo sicer mnogo rahlejšo, a vendar še zadostno vez te z drugo.
Ta tako mišljena homogenost ansambla je absolutno potrebna, če hočemo doseči na odru ono enotnost, ki jo sodobni teater, kateremu je ansambelska umetnost evangelij, zahteva. — Različna nadarjenost in individualnost posameznih članov ansambla BStvarjata spet č4sto naravno, brez ozira . na starost posameznika in na dobo njegove aktivnosti na odru, kvalitativne skupine, ki jih je pa še manj mogoče natančno opredeliti, nego omenjene tri generacije. In samo s poudarkom te resnice je zaradi lažje razlage s termini technici mogoče govoriti o tkzv. prvih, drugih, tretjih igralcih ter se vrhu tega zaradi koncizno-sti ugotavljanja posluževati samo teh treh označb.
Cisto napačno je mnenje, da za igranje drugih in tretjih vlog ni treba igralcev, ki bi strokovno bili toliko dognani, kakor so igralci prvih vlog. Razlika med igralcem prvih in manjših vlog bi smela biti le v raznolikosti (ne umetniški vrednosti) njenih izraznih sredstev, ki so izvor individualnosti, vnanjosti, organa itd. Obadva bi morala imeti isto (čim večjo) naobrazbo, izobrazbo talenta ter elastičnost, rutino in kakor se že imenujejo vse te lepe stvari, ki pa postanejo tudi lahko dvorezne, če niso prav (umetniško) usmerjene. Oba bi morala enako — znati. Oba bi morala biti v tem oziru istokaratna. V bistvu se ne bi smela razločevati po večji ali manjši umetniški potenci, po »uporabljivosti«, temveč samo po svoji strukturi. Iz tega idealnega stališča je treba gledati na to stvar, če hočemo priti na čisto.
Zato je pogrešno, če mislimo, da smo napram ansamblu že storili svojo dolžnost, ako skrbimo za tehniško izvežbanost in umetniško dognanost samo pri igralcih prvih vlog, ker druge in tretje vloge itak lahko igrajo — »slabši« igralci. Igralec druge in tretje vloge bo polnovreden le tedaj, če mu damo priliko, da se razvije stoprocent-no, to se pravi, do skrajnih meja svojega talenta in individualne igralske strukture. To je pa mogoče le tedaj, če tudi te igralce zaposlujemo sistematično, če zasledujemo njih razvoj s paznim očesom, če jih »zasedamo« tako, da je procent njihove tehniške izvežbanosti, s katero se vzporedno razvija tudi njihova, mogoče še ne čisto sproščena nadarjenost, vedno večji. Saj se utegne celo zgoditi, da se odkrije na ta način kakšen drugi ali tretji igralec kot prvovrstna moč in stopi tako v vrsto najboljših v ansamblu. A to pazno vodstvo teh igralcev skozi primerne vloge niti še ne zadošča. Treba jih je voditi tu pa tam (kdaj, vidi pedagoško oko) tudi k višjim nalogam, čeprav presegajo nekoliko njihovo individualno izraznost. Kdor hoče sigurno preplavati Savo, mora trenirati na daljše proge, nego je razdalja od enega brega Save do drugega.
Je tudi še zelo   važen psihološki moment — tiče se igralca, kakor tud' občinstva — ki zahteva, da postavimo ob primernih prilikah drugega igralci tudi v kakšn. prvi vlogi na oder. Občinstvo že a prior1 gleda na manjše vloge z mani paznim očesom, nego na one »velike*, »prve«, »glavne« ali kakor jih pač imenujemo, ker ga nismo vzgojili v tem pravcu, da bi se zavedalo, da tvorijo celoto njeni deli in delci in da prva vloga za celoto zdrsne v nič, če niso druge in tretje okoli nje igrane polnovredno in da tudi te v celoti čisto po-bledijo.  če  — prva  ni  podana  po polnovrednem igralcu. Ce nastopi torej v drugi ali tretji vlogi igralec, ki ga občinstvo po krivdi, ki je izven njega (igralcev), smatra za manj nadarjenega ali pa celo vidi, da je faktično še nedognan, je pozornost na to vlogo še za toliko manjša. S tem pa se Že odmaknejo te manjše vloge globlje in vrhu tega še v čisto drugem zmislu v ozadje, nego jih postavlja iz čisto estetičnih ozirov potreba    uravnovešenosti  celote, in posledica je. da  se pojavijo v celoti nehomogena mesta, da visi nad takšno predstavo neprestano Damokleiev meč. ki se mu žima včasih celo pretrga, tako da se zasadi s svojo konico na  sredi odra  in  da ob padcu  prereže  s svojo ostrino predstavi živliensko nit.
Oglejmo si Še psihološki moment pri igralcu. On ve, da občinstvo niegovi vlogi že a priori ne prisoja one važnosti, ki JI
gre, ve, da tudi njega po krivdi, ki je (poudarjam še enkrat) izven njega, ne gleda s potrebno pozornostjo, in tako se zgodi, da je njegova igra proti njegovi volji, čisto nehote, manj intenzivna, manj živa. Lahko bi rekli, da ne more globoko dihati, ker ji manjka — zraka.
Zdaj si pa predstavljajmo, da je vse v redu. da je imel ta igralec, k: -gra danes kakšno drugo ali tretjo vlogo, ravno tako priliko se izpopolnjevati, kakor prvi, oziroma drugi, da je imel celo od časa do časa tudi v kakšni prvi oziroma drugi vlogi vsaj časten uspeh: občinstvo ve, da igra to manjšo vlogo a m o zaradi svoje drugačne igralske strukture, nego jo ima igralec prve vloge. da sežejo njegove zmožnosti tudi v okraje večjih (»višjih* bi bilo napačno reči) nalog, on sam ima uspehe v teh večjih vlogah za sabo. ne da zato občinstvo posveča njegovi igri ono pravo pozornost, tako da figura, ki jo predstavlja, stoji tudi v zavesti občinstva v pravi estetičm distanci od vseh drugih, posebno od glavnih igur in tako je njegova kreacija istotako trden vozel v mreži ansambla dotične predstave, mreža se tudi ob njem ne more raztrgati, temveč je krepka nosilka celote, za katero ni nevarnosti, da bi zdrsnila skozi kakšno vrzel navzdol proti trdim tlom neuspeha in se tam — razbila.
Resumiram:
Skrb za sistematičen razvoj ansambla in polnovreden narašča) ie za umetniški obstoj in rast naše drame življenskega pomena, zato ne zadošča, da skrbimo za primerno zaposlenje in razvoj samo pri prvih igralcih, temveč se je treba pobrigati tudi za rast drugih in tretjih in za spopolnitev najmlajšega naraščaja.
Zgodba o feldmaršalu, kronprincu in drugih ekscelencah — Eden, ki
mu pomaga laž
39
No ja, ker ste že tako fletno anketo razpisali, se bom pa še jaz oglasil.
Sem presrečna Četrtina zakonskega moža (veste, moja žena je zelo velike mere v dolžino in širino, zato že zasluži, da jo imenu-iem svojo ljubo, zvesto zakonsko tričetrti-no).
Že dvajset tet >furava« skupaj v tem }»rea.mentanem zakonskem jarmu, ki dela nekaterim toliko preglavic, da tako milo iamrajo in tožijo v anketi ali pa se kregajo in zabavljajo, da je miroljubnega človeka kar proza.
O, jaz sem pa v tem oziru prav srečen in zadovoljen in veste, kdo mi pri tem poma-a? Laž, da. ljuba, preljuba laž!
kjer nekateri (re) tako strašno zabavljajo čez laž, da jim povem svoje mnenje in to mnenje izkušenega moža (pomislite, 20 let. reci in piši dvajset let zakona!) da je laž prav tako potrebna in ravno toliko vredna, kakor ljubezen. O, Če je ne bi bilo, kje bi že jaz danes bil. pa psst, da ona ne izve!
Pa naj vam povem zgodbo svoje srečne ljubezni.
Bilo je pred 20 leti, ko sva se spoznala neke nedelje popoldne tam gori v Tivoliju kjer se >ringelšpil vrti«, kakor smo rekli včasih. Ona je bila brhko dekle, jaz pa tudi ne fant kar t°ko Orisi j«> ■t1p(\i1.? in gledala, kako se je zapeljivo vrtel pred njo novi vrtiljak in kar videl sem. kako neznansko rada bi bila zajahala enega tistih grivastih konjičkov. * obuzdanih z zlato rdečimi \er-menčki.
Bila je dekle, da malo takih, pa sem se kar korajžno postavil pred njo in jo povabil na vrtiljak. Prav hitro je prikimala pa sva zajahala konja, jaz belega, ona pa rjavega.
In tako se je začela najina ljubezen — večna zvestoba — od vrtiljaka do groba!
Pa je bila najina ljubezen po vseh predpisih pravilna, vroča in sladka, da preslad-ka, saj je bila ona kuharica pri odlični rodbini, kjer so imeli strašno radi sladke moč-nate izdelke njene kuharske umetnosti, jaz pa sem bil pek v prvi ljubljanski slaščičarni.
Ob luninih večerih sva se shajala in objemala kot zaljubljeni petošolci, namesto sentimentalnih verzov pa sem ji pošiljal vsak   dan   po   kuharčku   sladkih dobrot.
Vzela sva se in tri mesece je bil najin zakon nemoten raj iskrene ljubezni — do takrat brez laži — prosim!
Ker pa se vse sladko rado skisa, se Je tudi najina ljubezen začela polagoma kisati Jaz sem začel presedati njej — ona pa me ni. Meni so se začele zdeti njene noge predebele, njej pa moj nos preveč zavihan. Namesto draga ženka sem ji rekel kratko >že-na«, jaz pa sem se izpremenil iz ljubljenega možička< kar na mah v >sitnega dedca«. Prav pogosto se je tudi zgodilo, da me je je namesto z roko pobožala s kuhalnico, da sem nosil ves teden ^bolestne spomine^ Prijatelji iz mojih fantovskih let so me neprestano vabili, naj vendar zopet kaj pridem k >Fajmoštru«. — Strašno so me mikala ta vabila — njej se pa le nisem upal prositi. Kadar sem stopil pred njo, je vedno tako možato stala, da mi je pri priči upade? ves pogum.
Pa mi iznenada šine v glavo rešilna misel >Nak. to mi pa ne bo spodletelo!«: sem si mislil zvečer in skrivnostno stopil pred ženo, ko je ravno mešala polento. Že me je hotela po stari navadi pobožati s kuhalnico. pa sem jo prav nežno prijel za roko in ji rekel: > Ljuba ženka! Danes ne bom večerjal doma. Iz prvega ljublj. hotela so poslali pome — vso noč bomo nekli in cvrli Jutri pride sam feldmaršal z Dunaja pa psst, da kdo ne zve! Pride popolnoma incognito.
Kar sapo ji je zaprlo, debelo me je gle dala potem me je burno objela in vzkliknila: Seveda le pojdi, kar takoj pojdi, samo trenutek še počakaj in  popazi na polen io precej pridem!« in že je ni bilo.
Pa je bil ta trenutek strašansko dola: četrt ure, pol. polenta je dobila čudno rjavo barvo in oster duh. Na polento se zelo malo razumem, ne vem, ali je bila kuhana ali ne Kar v kot sem zalučal kuhalnico, se preoblekel in odšel k >Fajmoštru«. Žena, naj bo kjer hoče s svojim »trenutkom!«
Prav dobro smo se imeli — in posledice. Žena je postala zopet prav ljubeznjiva. še na polento je pozabila, sosede so me skriv-
nostno gledale in nekam spoštljivo pozdravljale. Uganil sem. da je to gotovo naredil trenutek moje žene in sem se na tihem smejaL
Še večkrat sem si izmislil inkognito prihod kake ^ekselence« v Ljubljano in žena je šla zopet za >trenutek< k sosedom — ampak enkrat bi me bik> pa kmalu >frata-lo«.
Moj prijatelj je obhajal pri :>Fajmoštru« fantovski - večer — povabili so me. Seveda sem obljubil, da gotovo pridem.
Takrat sem dejal ženi — da bi bolj držalo — da pride sam kronprinc v Ljubljano, ampak da je velika tajna in mora strogo molčati. Jaz se nisem več menil in sem šel.
Žena pa je hitro raztrobila novico sosedam, te svojim prijateljicam in tako je zvedel zanjo tudi neki novinarski škratelj: popoldne so prinesli večerniki senzacijonalno vest: >Prihod kronprinca v Ljubljano z vsemi potankostmi, ki si jih je izmislila moja žena in so jih še pridejale njene prijateljice.
To je bil halo takrat! Ko se je izkazalo, da je vest neresnična, je bilo strašno poizvedovanje za zlobnim mistifikatorjem. Meni je srce ne samo v hlače, ampak kar iz hlač skočilo. In doma: jaz sem bil hud na ženo. ona pa name. ampak rekel ni nobeden nič, ker se je ona bala mene, jaz pa nje.
K sreči je tiste dni res prišla neka ekse-lenea« manjšega kalibra v Ljubljano :n se je vse potlačilo kot neljuba pomota. Ampak imelo me je pa takrat, imelo — še sedai me je strab!
Sedaj, ko so šle Avstrija med >staro šaro« in >ekselence< v penzijon, je tudi moja laž morala postati bolj demokratična.. Namesto o ekselencah pripovedujem ženi o poroki, zaroki, fantovskem večeru kakega me-nega znanca, samo. da je zadovoljna.
Odvaditi laži se pa ne morem, preveč so mi pri srcu prijatelji pri VFajmoštru«, žena bi pa tudi težko pogrešala svoj »trenutek-.
Jaka.
Velemestno • • •
Ljubljana.
Naša Selenburgova ulica je v vsakem pogledu velemestna, najbolj prometna in sploh najživahnejša. Take ulice niso le reKe prometa, temveč tudi reke usod. torišča mnogih skritih življenjskih viharjev. Senzacija bi bila razodeti le trohico življenja te ulice, katero polje mimo nas največkrat popolnoma neopaženo. Na ulicah so ljudje maske in za vsako masko je zgodba, resničen človeški obraz, njegove rane. bojazni skrbi in kdove kaj še. So Ijudie ki bi jih obsojali, ako bi jih spoznali Morda bi pobirali kamenje in ca metali na — »izvržen-ce«. kdove. kaj bi bilo. Bržčas je tako bolje. Mnogi med nami. bi mislim to radi priznali .. Ampak ljudje ne skrivajo samo svojega zla, temveč tudi svojo bedo. obup in tajne, ki niso za javnost.
So mlada dekleta, zelo mlada, a so že neštetokrat preklele življenje Mlada srčka-na dekleta, nedolžne igračke navidez, a so njihovi obrazi maske, za katerimi se skriva najkrutejša realnost, ki meji na trrozo. bolečino in zaničevanje vsega, kar so nam naši zakoni in narava postavili za sveto. So mlada dekleta, ki so že zdavnaj poteptala vse malike morale ter pogledala življenju naravnost v obraz — tudi od najtemnejše strani, od tiste strani, »ki ni za javnost«. Zakaj je bilo z njimi tako in tako — o tem se navadno ne govori — ali pa mnogo preveč. Govori se javno — tajno, a ne govori se v Časopisju. >ker ni za javnost«, Moralna beda — res, ni za 'avnost. A je nekaj drugega — naša morala bi ne smela biti le hinavstvo, človeški obraz bi ne smel nositi maske, moralna beda bi ne smela biti le za zgledovanje, za zabavo, za neko sadistično naslado in za — zgražanje. Rane po-edincev so rane splošnosti, so merilo zdravja človeške družbe. Moralna pokvarjenost ne sme biti tarča za izlive ogorčenja tkzv. moralistov, temveč skrb. problem, ki ga je 11 oba rešiti.
Rane se ne smejo skrivati, ako nam je za ozdravljenje če niso za javnost — zakaj pa so? Komu je pomagano s hinavskim prikrivanjem, zakaj laž, ko pa moramo vedno računati samo z resnico? Včasih se kai ne more skriti. Včasih se
razbije maska — in pred nami je Človek z vsemi svojimi revami in nadlogami. Tako je, kakor če v velemestu prekopljejo lepo asfaltirano cesto, da se nam odpre kanat. In ljudje so vedeli, da je pod tisto lepo asfaltirano cesto kanal, a vendar se čudijo in sa ogledujejo..
V naši Šelenburgovi ulici je bilo sinoči. Mlada deklica. 19 letna, je prišla k neki stranki poprosit ključ od stranišča in ga je dobila. Celo uro je ni bilo nazaj. Ljudem se je zdelo sumljivo, zato so s silo odprli vrata. In so zagledali siroto vso okrvavljeno. . . Otroka ni bilo ... Telefonirali so po rešilni avto. Ob 18.15 so jo naložili in odpeljali v bolnico. Rešilni voz je vzbudil na promenadi mnogo pozornosti. Očividci dogodka molče o podrobnostih. Pravijo samo. da je dekle reva in da vsa stvar ni za Časopisje, sicer bo itak preiskava vso zadevo pojasnila.
Tako. A tajnost je vendar javna. Javni so komentarji, zgražanje in sočustvovanje. In javna je morala in njeni problemi. Poleg tega pa si moramo zapomniti še prav posebno, da je naša doba povojna, in da bo zaradi tega potrebno dati naši morali start, shirani morali — nove življenjske impulze, da se ne bo popolnoma zrušila z nami vred.
Treba nam je življenjske morale — ne toliko obsodb, hinavstva in pedagoškega kričanja, ki niti za otroke ni dobro. Povojni človek je star — že s 14 leti. Razmere so sila človek je le njihova igrača.
Zima se že oglaša
Ljubljana,   4. oktobra.
Iz severnih krajev poročila že nekaj dni javljajo širok val za to dobo nenavad* nega mraza, ki prihaja iz polarnih krajev, na Poljskem je temperatura silno padla, da so imeli včeraj v Varšavi že 1° C pod ničlo, v sredo je bilo pa v Galiciji že celo 7° C pod ničlo. S Češkega javljajo sneg v hribo* vitih krajih, davi nas je pa tudi v Ljubljani presenetil termometer z le 1.7° C toplote, ki pa pomeni že občuten mraz, da so pre* vidni ljudje oblekli že zimske suknje.
Ker je nad Ljubljano ležala megla, še ni bilo slane. zato pa ljudje, ki so zjutraj prispeli v mesto, tožijo o hudem mrazu, slani in celo ledu. 2e okrog Rudnika je sla* na pobelila vse Barje, še huje je bilo na Orlah. da kmetje ne mor jo zarad: zmrzle trave spustiti živine na pašo. Nižje z Dos lenjske pa ljudje pripovedi-iejo že o za= mrzlih lužah in okrog Stične je bilo davi na sodih po dvoriščih že kar za mezinec debel led. Nič boljše ni Lilo na Trojanah ir po vsem Črnem grabnu je slana prav hudo poparila, okrog Moravč je pa kar škripala trava pod nogami. Tudi od Kam* nika nam poročajo o ledenih mrežah čez luže, občutnem mrazu in slani, ki je koli* kor toliko požgala tudi okrog Lukovice in po ravnini okrog Domžal, kjer pač ni bilo megle. Jasno je bilo tudi ob vznožju Kam* nišk;u planin in nam slano javljajo tudi iz Tržiča, megla je pa obvarovala škode Po*
ljansko dolino, a na Sorskem polju od škofje Loke doli ob Sori je bilo pa vse belo. Škode slana ni mogla več napraviti, ker je toča pred osmimi dnevi vse razbila, da so morali ajdo pokositi, zelje bo zgnilo, ker so glave razbite do srede glav, pesa in repa se pa tudi ne bo mogla več popraviti v takem mrazu, da bodo ljudje morali pro* dati živino, ker ne bo krme.
Po pisarnah zmrzujejo uradniki, ker je nastop "iraza točno predpisan in z datu* mum točno določen — če vsemu uradni* štvu odpadejo prsti, se ne sme zakuriti peči. Večina prebivalstva še ni založena s kurivom in za marsika ro z otroci oblago* darjeno družino poi^eni nenaden mraz ne* pričakovano nesrečo. Vsak dan je še treba novih zvezkov in kake knjige, pripraviti je treba toplo obleko, sedaj pa Še premog in drva . . . Pc deželi je največjo škodo na* pravila slana po vrtovih, kjer so se žalost* no pobesile opečene dalije. zato imajo pa vrtnarji upanje, da jim letos o Vseh sve* tih ne ostanejo velike zaloge krizantem kakor lani, ko je slana požgala cvetje šele po Vernih dušah.
Umor lepe Dftmafčanke
V Rio de Janeiro je bila te dni umorjena 2S-letna Dunaičanka Marija Plessova. Mrtvo lepotico so potegnili iz morja v pristanišču in vsi znaki so pričali, da je postala žrtev roparskega 'jmora. Na sebi ni imela nobenega nakita in tudi denarja niso našli pri nji. Marija Plessova je bila edina hčerka dunajskega veletrgovea Pavla Gu-tenberga. Poročena je bila z dunajskim veletrgovcem z želoznino Maksimilijanom Plessom, od katerega se je pa pred leti ločila. Bila je zelo lepa in v dunajski družbi splošno znana. Posebno na plese je rada zahajala. Bila je ena najlepših dunajskih plesalk in njen ideal je bil posvetiti se baletu ali sploh gledališču. To je bil tudi vzrok, da se je ločila od moža, s katerim jo živela tri leta in s katerim ima 9-let-nega sinčka, ki živi pri njenih roditeljih na Dunaju.
Pred meseci je odpotovala Plessova s svojo prijateljico v Južno Ameriko in zadnje čase je bivala v Rio de Janeiro. Za božične praznike se je hotela vrniti na Dunaj, ker se ji je tožilo po domačih. Njena prijateljica je ua policiji izpovedala, da se je Plessova nedavno seznanila z nekom in da se je začela nje ogibati. Dotičnega moža išče zdaj policija, ker je prepričana, da bo z njegovo pomočjo roparski umor pojasnjen
77
r Stran 4
»SlTdVEtfSKT ^'AROD«, 'dne 4. oktobra
1930.
Stev. 776
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8-
ODEJE
flanelaste rjuhe, barhent, flanela, platno, k am ga ni. dubl itd. Specijaliteta: angleški »Trenchcoati«
na 6 mesečne obroke
Pose t i te nas! Zahtevajte potnika!
Onevtie vesti
— Vseslovanski    zdravniški kongres.
Jutri se prične v Splitu vseslovanski zdravniški kongres, ki bo trajal tri dni. To je že tretji kongres Vseslovanske zdravniške zveze. Prvi je bil leta 1927. v Varšavi pod predsedstvom profesorja varšavske univerze in znanega slovanskega delavca dr. Gru-zinskega, drugi pa v Pragi pod predsedstvom prof. dr. Svllabe. Za letošnji kongres vlada med zdravniki slovanskih držav veliko zanimanje. Pripravljalna dela so bila v rokah posebnega odbora pod predsedstvom dr. Momčila Ivkovića. Na kongresu bo prečitanih okrog 140 predavanj. Znani ruski učenjak dr. Metelnikov, bivajoč kot emigrant v Parizu, bo imel zanimivo predavanje o patologiji starosti. To predavanje bo najbolj zanimalo tudi širšo javnost, ker bo govorilo tudi o problemu pomlajevanja. Zanimivo bo tudi predavanje prof. dr. Krvlova, profesorja univerze v Sofiji, ki bo govoril o fiziologiji smrti. Delo kongresa bo razdeljeno v pet sekcij: vojaško -. zdravniška, zdravniško - teoretična, sekcija interne medicine, kirurgije in socijalne medicine. Iz Poljske se udeleži kongresa 378. iz Češkoslovaške 184, iz Jugoslavije okrog 330, iz Bolgarije 60 zdravnikov in učenjakov. Kot gostje se udeleže kongresa tudi francoski, rumunski, grški in madžarski zdravniki. Mladi predstavniki slovanske medicine ustanove na kongresu Vseslovensko zvezo medicincev.
— Knjige Slovenske Matice za l. 1931. Slovenska Matica izda za leto 1931 sledeče publikacije: 1. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zah. Evropi. II. del. Romanska doba in gotika, 1. snopič. 2. Fr. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, 2. snopič. 3. Revmont^Glonar. Kmetje. IV. del. Poletje. 4. Avgust Pirjevec, Levstikova pisma. — Levstikova pisma predstavljajo prvo. obširno izdajo njegove korespondenc ce. Knjiga bo obsegala ca. 15 pol in bo ta« ko v znanstvenem kakor tudi leposlovnem oziru izredno pomembno delo Fran Lev* stik je bil prvi matični tajnik. Stoletnico njegovega rojstva bo proslavila Slovenska Matica z izdajo pisem, ki bodo kot intim« ne izpovedi najlepše odkrivale veličino te* ga slovenskega duha. — Nadalje je odbor sklepal o publikacijah za bodoča leta. V letu 1932 in 1933 izide med matičnimi pu* blikacijami prevod Tolstega romana »Vojs ne in miru«. To mogočno delo svetovne li« terature prevede odlični prevajalec Vladi* mir Levstik. .Za leto 1934 in 1935 namerava Matica podariti članom prevod druge ve* ličastne knjige svetovne literature, Cervan* tesovega »Don Quiyota«. Prevod bo oskrbel St. Leben, ki je že parkrat dokazal svo= je temeljito poznanje španske literature. V prihodnjih letih izda Slovenska Matica tu* di dnevnik cesarja Marka Avrelija (»Same* mu sebi«). Ne le ljubitelji humanistične literature temveč vsi čitatelji bodo po več* krat in z veseljem prebirali te duhovite meditacije. Prevod priredi preizkušeni pre* vajalec klasičnih del, prof. Anton Sovre. — Ob tej priliki je odbor ponovno obža* loval. da nima dobrih slovenskih izvirnih del. Zato vabi še enkrat leposlovce na delo za Matico. Kakor je bilo že objavljeno, bo pri delu odločevala le kvaliteta. Honorar pa bo brez dvoma najvišji, kar se je doslej pri nas plačevalo za originalno polo.
— Poziv lastnikom Levstikovih pisem ali njemu pisanih pisem. Slov. Matica ponovno naproša vse lastnike Levstikovih ali njemu pisanih pisem, da bi jih blagovolili čimprej dati na razpolago. Pismo se bodo prepisala in takoj vrnila lastnikom.
— Franja Tavčarjeva — 60lctnica. Dve Franji Tavčarjevi sta. obe živita v Poljan* ski dolini, obe sta vzorni materi, imeli sta moža brata, ena dr. Ivana, druga pa Jerna* ča, gostilničarja. In ta druga, rojena danes pred 60 leti v Volčab pod Malinskim vrhom, kjer se godi »Cvetj" v jeseni«, živi v Logu d Volbenkoin, ki ga je pisatelj svak tolikokrat z ljubeznijo omenjal v svo* jih novelah Preprosta žena je. vdova ka* kor njena odlična svakinja, vodi popularno gostilno ob cesti v Poljansko dolin /e 33 let in ima izmed osmerih še štiri otroke, ki jih je dobro vzgojila ir preskrbela. Poznata jo obe dolini. ki se vlečeta od Škofje ' oke proti zahodu; vse Sokolske in druge kulturne prireditve se vrše pod nje* no streho, zakaj duh dr. Ivana Tavčarja živi krepko nadalje v sloviti »Cvelfarjevi hiši«, kakor je živel, ko sta živela še brata Jernač in Ivan. V tej hiši najdeš od nekdaj naše napredne novine, reveži in dijaki pa nahajajo tu vedno radodarne roke. Pristno slovensko občutje te obhaja v tej krčmi, kjer te sprejemajo po stari šegi ne kot tujca, nego po domače. s toplo ljubezni* vostjo kot svojega. Mnogo hudega je pre* stala, g >spa Franja. kakor bi bila model dr. 1\.mu Tavčarju, ko jc opisal tip slovenske matere*kmetice: a s krepko voljo je zrna* gala vse težkoče, danes srečna tašča in ha* bica. Velesimpatični slovenski ženi želimo še mnogo let zdravja in sreče.
— Načelnik generalštaba v Sarajevu. V Sarajevo je prispel včeraj načelnik generalštaba Živko Milovanović z armijskim generalom Ljubom i rom Marićem in njegovim pomočnikom.
_ Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno
sodišče v Novem mestu je prepovedalo čevljarskemu mojstru v Višnji gori Josipu Dremlju posečanje krčem za dobo 6 mesecev.
_ Razid društev. Prvo jugoslovansko zaj-
čjerejsko društvo v Mariboru in Katoreks klub v Mariboru sta se razšla. Poslovanje obeh dosedanjih odborov vodi nanovo ustanovljeno Prvo jugoslovansko kuncerejsko društvo v Mariboru.
— Hrvatski   planinci    na    Sv. Planini.
Hrvatsko planinsko društvo >Sljeme< priredi jutri za svoje Člane skupni izlet na Sv. Planino.
— Lovski zakon. V ministrstvu za šume in rudnike pripravljajo lovski zakon, s katerim bodo rešeni trije glavni sistemi, regionalni in dominalni sistem ter v zvezi s tem oddajanje lovišč v zakup. Novi zakon določa v glavnem, da se sestavi na vsakem področju sistem in da se nasilno ne izpre-minja.
— Zračni promet med Zagrebom in I>u-najcin. Zračni promet na progi Zagreb-I>u-naj. ki je v rokah treh družb, in sicer našega Aeroputa ter avstrijskih Cidna in Austroflug, se bo vršil najbrž še do konca oktobra. Letali pa bodo samo avstrijski aeroplani, ker je naša družba za zračni promet svoj letošnji program, obsegajoč 400 poletov, že končala.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in hladno vreme. Vče, raj je bilo jasno v Splitu in Mariboru, drugod pa deloma oblačno. Temperatura je povsod občutno padla. V Splitu so imeli včeraj 19, v Skopliu 16. v Zagrebu in Sarajevu 15, v Beogradu 14, v Mariboru 13.6, v Ljubljani 12.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 775.5, temperatura je znašala 1.7.
— Ore zaklal hčerko, v četrtek se ]e odigrala v vasi Teleki blizu Soinbora pretresljiva rodbinska tragedija. OOletni Mihajlo Tobija je zaklal svojo hčerko Vero in zakopal njeno truplo v kleti. Zjutraj Je prišla k njemu soseda, ki je slučajno našla v kleti premalo zakopano truplo. Obvestila je orožnike, ki so zverinskega očeta aretirali.
— Oe se kmetje stepo. Iz Poboja poročajo, da se je kmet Nuhan Nuhičič s kmeti iz vasi Bukovice že dolgo prepiral. V torek zvečer se je vračal s svojim sinom domov in kmetje so ga iz zasede napadli. Prišlo je do poboja, v katerem sta bila ubita dva, in sicer Nuhanov sin in en napadalec. Nuban sam je bil težko ranjen.
— Roparski napad. V torek dopoldne so napadli maskirani tolovaji na cesti med Čazmo in Dubrovo trgovca s preprogami Bego HusadiČa iz Bosanskega Petrovca ln mu ukradli 18.500 Din. Roparskega napada je osumljen Mihajlo Lenhart, s katerim se je Ilusadič seznanil v Zagrebu. Lenhart je najbrž najel še tri pomočnike in počakal bogatega trgovca v zasedi.
— Starca ubil s kamnom. V Ljubu?ki se je šalil 641etni Peter Kolal s svojim sorodnikom Dujkom. ki pa ni bil navdušen za šale. Nenadoma je pograbil težak kamen m udaril starca tako močno po glavi, da le obležal mrtev.
— Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dobeic. Li ubijana. Pred Škofijo 15. 73-T
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži. tvorih uravnava »Franz Josefo-va« grenčicn izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se orepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« crenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Li?ii»lfaBe
— lj Poroka. Poročila sta se v soboto v kapelici tuk. Marijanišča g. dr. Josip F u r I a n, zdravnik, sin pok. odvetnika dr. Josipa Furlana in gdč. Ida Skalar, rač. uradnica pri tuk. finančni direkciji, hčerka višjega rač. svetnika v pok. Josipa Skalarja. Iskrene čestitke!
—Ij Pri gradnji tramvajske proge delo naglo napreduje. Tirnice so položene in zvarjene od prelaza na Gosposvetski cesti do šišenske mitnice, zdaj jih podbijajo z zdrobljenim kamnom. Kopači temelja za progo od prelaza do Figovca so že prima-hali s krampi do kavarne »Evrope«, četudi ie kopanje zelo težko, ker je teren trd kot beton. Izkopani materijal sproti odvažajo z velikimi tovornimi avtomobil. Pričakovati je, da se bomo kmalu vozili v Šiško s tramvajem, če bo delo tako napredovalo kot doslej.
—lj Ob pročelju palače Delavske zbornice so postavili oder zaradi popravila strehe, odnosno žlebov, ker se je zid ob cesti ob deže\ju zelo zamakal, kar se je opažalo na fasadi skozi vsa nadstropja. Čudno je. da streha nedavno zgrajene palače že zdaj več ne drži.
—Ij V Bavarskem dvoru na Dunajski cesti je neka firma, ki ima »zastopstvo za avtomobile za Kranjsko«, kakor nam pove napis. Torej, Ljubljana je še vedno glavno mesto kranjske dežele, kot so nas učili včasih v šolah.
—lj Napis Trubarjevega parka je tako
poškodovan, da ie nečitljiv. Dobro pa bi ga bilo vseeno izmenjati, da ne bo kdo rekel: »Ta park je pa zelo lep, le škoda, da ne vem, kako se imenuje«.
—lj Pred Trgovskim domom, ki je bil nedavno dograjen, polagajo robnike za trotoar, da bo imela ta lepa palača primeren dostop, kakor se spodobi Trgovski dom s palačo banske uprave dobro harmonira, glede na slog fasade. 2al pa je ta palača preveč osamljena, ker je vrzel na levi in desni, zato nima zaslombe ali okvirja, ki hi poudaril in povzdignil njeno lepoto. Zlasti moti nezazidana parcela na vogalu Gregorčičeve in Bleiweisove ceste, ki je ograjena z nemogočim plotom, kakršnega ni videti niti po hribovskih vaseh, na prostoru samem pa leži razna ropotija, ki je še ostala od gradnje, bujna trava poganja itd. Vse to ie na oreveliko nasprotje lepi novi pa-
lači, kakor tudi dostojanstvu vladnega poslopja.
—lj Pred palačo banske uprave na Blei-weisovi cesti, katere falado so pred kratkim obnovili, obnavljajo kamenita alegorična kipa. Prepcrelo in močno zaprašeno površino kipov znova obklesavajo tako, da bosta zopet v kras te lepe palače.
—lj Na Bleivveisovi cesti je ob hiši št. 16 nekak ograjen vrt, ki pa najbrž ne spada k hiši; ograjen je še z dokaj čedno žično ograjo. Čudno pa je, da na tem »vrtu« niso vsajene rožice, niti fižol, temveč so posejane črepinje in saje od neke porušene peči, tudi smeti, papirja in razne takšne nesnage je dovolj, ki jo pa k sreči nekoliko zakriva — plevel. Uboga Ljubljana!
—lj V podvozu na Šmartinski cesti je že delj časa lesena konstrukcija, ki stoji na obeh straneh ceste poleg trotoarjev in služi za oporo traverz železnice. Tudi druge traverze so bile podprte, ker so bile zarjavele ter nesigurne za obtežitev, pa so jih izmenjali z novimi, česar pa pri teh ne store. Ker je v podvozu precej temno, je nevarnost, da se zaleti kak voz ali avto v opore. Zato je potrebno, da se kmalu nekaj ukrene
Aluminijasta
kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino
STANKO FLORJANCIČ.
LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 85
—lj Rezervni oficirji, kakor tudi oficirji v pokoju itd. se ponovno opozarjajo, da morajo vsako spremembo svojega bivališča takoj potom občine, odnosno sreza pismeno javiti komandi vojnega okrožja, kjer prebivajo. Tudi začasno preselitev ali odsotnost (n. pr. dopust) nad 30 dni je treba prijaviti. Opozarjamo, da gre tu zgolj za vojaško zglasitev, ki nima ničesar skupnega z obče predpisano policijsko zglasitvijo, kateri je podvrženo vsako no« vorojeno dete. Zato izgovor, da je rez. oficir ali voj. obveznik itak že policijsko zglašen, ne drži, in mora vsak rez. oficir in vsak voj. obveznik sam strogo paziti na to, da vsako spremembo svojega bivališča takoj sproti prijavlja tudi pristojni vojas ški evidenčni ablastu. V Ljubljani se izvr? šuje tozadevno vojaško zgla£enje potom mestnega vojaškega urada na Ambroževem trgu št. 7. I. nadstropje. Prestopki se kaz* nujejo po voj. kaz. zakonu.
—lj Umrli v Ljubljani od 27. septembra do 4. oktobra. Ivan Kumer, žel. uslužbenec, 37 let, Maurerjeva ulica 19; Franc Sušnik, sodni sluga v p., 78 let, Bohoričeva ulica 16; Marija Pipan, zasebnica. 84 let. Pot na Rakovo jelšo 9; Marija potrebuješ, hči delavca, 22 let, Vidovdanska cesta 9; Drago-tin Souvan, bivši trg. sotiudnik, 43 let, Vidovdanska cesta 9: Marija Vrhovec. po-sestnica, 70 let, Bohoričeva ulica 6; Agne-za Potokar, zasebnica'. 86 let, Karlovska cesta 15. — V b o 1 n i c i: Franc Nelc, sin čevljarskega mojstra, 6 let, Pudob pri Starem trgu; Terezija Krašovec, dninarica, 32 let, Nova vas pri Rakeku: Danica Selak. hči tovar, delavca, 6 let, Jarše pri Domžalah; Lidija Pantar, hči bivšega detektiva, 1 mesec. Tržaška cesta 30; Terezija Lotrič, kuharica, 41 let, Zgoše; Frančiška Neret, žena posestnika in gostilničarja, 60 let, Koseze 15; Olga Gajser, kontoristinja, 23 let, Moste; Terezija Hrller, zasebnica, 66 let, Poljanski nasip 52; Nikolaj Kotnik, sin mizarja. 4 dni, Lukovica; Marija Pintarič, delavka, 21 (et; Franc Erbežnik, sin trgovca, 6 mesecev, Zaklane pri Horjulu; Alojzija Slane, žena posestnika, 55 let, Litija; Ladislav Rrešern, sin posestnika, 1 mesec, Podmilščakova ulica 21; Marija Putta, šivilja, 57 let, Škofja Loka; Ljudmila Zeman. žena trg. potnika, 21 let. Moste, Predovi-čeva ulica 7; Stanko Rus, sin dimnikarja, 6 mesecev, Metelkova ulica 19; Ivan Premrl, mizarski pomočnik, 25 let, Rožna dol. IV.
—lj Prošnja policijski direkciju Na prostoru bivšega knežjega dvorca igrajo otroci skoro ves dan nogomet, pri tem pa kriče, da je človeku nemogoče mirno delati. Ker se bo poleg dosedanjih poškodb na zidu, šipah in žlebovih pripetila enkrat gotovo večja nesreča, prosimo merodajne činitelje, da prepovedo metanje žoge na tem prostoru. Nimamo nič proti temu, da se dijaki v prostem času posvete temu športu, ampak isto naj se vrši na za to primernem prostoru, ne pa na javnem, kjer miren pasant ni varen, da mu ne prileti na lepem žoga v glavo.
—lj Promenadni koncert muzike 40. pp. Triglavskega v nedeljo 5. t. m. ob 11: v Zvezdi. Spored: 1.) Čerin: »Naša vojska«; koračnica. 2.) Fučik: »Donavske pripovedke«, valček. 3.) Mozart: »Titus«, uvertura. 4.) Parma: »CariČine amaconke«. 5.) Morena: »Telefunken«, potpuri. 6.) Gervais: »Lepa naša domovina«. 7.) a) Kačer^. »Podarim ti srce«; b) Fall: »Magdalena«. — Dirigent: višji kapelnik dr. Jos. Čerin.
—Ij »Trije mušketirji« danes še ves dan v kinu Ideal. Zlepa že ni bilo v Ljubljani za kak film tako ogromnega zanimanja kot za včerajšno premiero »Treh mušketirjev«. Vse predstave v kinu Ideal so bile razprodane do zadnjega kotička. Občinstvo pa je bilo tudi v obilni meri deležno pričakovanih senzacij, kajti film je res prvovrsten in zlasti Douglas Fairbanks v vlogi hrabrega viteza Rolanda d' Artagnana je bil sijajen. Z ozirom na ogromno zanimanje publike za ta spored se je odločila ZKD predvajati film še danes ves dan v kinu Ideal in sicer pri predstavah ob 4., pol 8. in 9. zvečer. — Jutri, v nedeljo, se predvaja film zadnjikrat in sicer samo ob 11. dopoldne v kinu Matici zaradi tamkaj obsežnejše dvorane. Ta spored ne sme nihče zamuditi. Film, ki je izdelan točno po istoimenskem A. Dumaso-vem romanu, si mora vsakdo brezpogojno ogledati.
—lj Pevsko društvo Ljubljana priredi v ponedeljek 6. t m. ob 20. v stolni cerkvi sv. Nikolaja koncert z bogatim sporedom. Sodelovali bodo ravnatelj stolnega   kora g.
mons. Stanko Premrl, operni tenor g. Jože
Gostič in celotni društveni mešani zbor. Dirigent dr. Anton Dolinar. Vstopnice v pred-prodaj' v trafiki hotela Union. — Koncert je bil zaradi tržaških dogodkov dne 6. septembra odpovedan. Imena skladateljev, kakor Palestrina, Orlando Lasso, Goller, Adamič in drugi jamčijo, da bo koncert izredno zanimiv.
Danes in jutri
<GODBA in PLES
▼ hotelu „Bellevue"
svira Jonnv-jazz.
—lj Na današnjem živilskem trgu je bilo vsega dovolj, četudi je branje\ke pre* cej zeblo. Gob še ni zmanjkalo kljub ne* navadnemu jesenskemu mrazu; da je kup* čija šla hitreje, so jih prodajale po 4 Din merica. Kostanja je čedalje več, liter po 3, -! Din. Dovolj je bilo tudi jabolk po 3 do 6 Din kg, nekoliko manj pa grozdja od 5 do 9 Din po kakovosti. Tipični zimski jedi, zelje in repa, sta se pojavili v precejšnji množini, zelje po 4, repa po 3 Din kg. Stročjega fižola med tednom ni bilo več dobiti, danes pa ga je bilo spet dovolj, kg po 5 Din, luščenega pa po 3 Din 1. Nena* vadno mnogo je bilo kumar, nekatere so bile tako debele kot buče, kom. od 0.25 do 1.50 Din. Seveda ni manjkalo vseh vrst ze* lenjave, sočivja, krompirja itd., pri kate* rem so cene stalne. Mnogo je bilo tudi su* rovega masla po 36 do 40 Din kg, dalje smetane, mehkega in trdega sira itd. Naj* bolj živahno je bilo pri kokoših in jajcih, pisk se je mnogo prodalo par po 35 do 50 Din, jajca so se nekoliko podražila, bilo jih je tudi nekoliko manj — po 1.50 Din komad. Bilo je tudi nekaj domačih zajcev, po 12 Din kom. — Pri mesarjih je bila pravtako živahna kupčija, meso ima pa vedno stalno ceno — govedina po 30 Din, telečje po 24. 25 itd.
—lj Zadnji termin za gledališke abonente. Opozarjamo, da se abonenti sprejemajo še ves prihodnji teden med uradnimi urami v knjigovodstvu gledališča (drama, vhod z Gradišča.) Abonmaji so izredno poceni. Državni uradnik dobi že za mesečni prispevek (8 mesecev) po 23 Din galerijski sedež za obisk 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav. Za srednje vrste sedež v parterju se plača 85—90 Din za isto število predstav. Za najdražji sedež v parterju plača, državni uradnik 8 krat po 100 Din. Na ta način ga stane povprečna vsaka predstava 21 Din, med tem ko je dnevna cena v drami 30 do 36 Din. v operi pa 40—46 Din. Za one, ki niso državni uradniki, je abonma samo malo dražji. Abonirajte se torej, da boste za mal denar prisostvovali vsem dramskim in muzikalnim predstavam v sezoni.
—lj Prvi komorni koncert letošnje sezone
bo v petek 10. t. m. ob 20. v Filharmoiuč-ni dvorani. Na koncertu nastopita čelist Pavel Grumer iz Nemčije in ruski skladatelj pianist Aleksander Cerepnin, ki je znan v vsem glasbenem svetu kot zelo plodovit skladatelj izrazito moderne smeri. Na sporedu bodo večinoma klasični komadi za čelo in klavir, nekaj bo pa tudi klavirskih skladb, med temi tri varijacije na ruske narodne pesmi, katere je napisal skladate! Cerepnin sam. — Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni po običajnih kencertnih cenah.
—lj Na splošni obrtni nadaljevalni šoli in strokovni za brivce, frizerje ln lasničarje v Ljubljani na Vrtači se je razporedil tedenski pouk ob popoldnevih od 14. do 18. ta-ko-le: ob ponedeljkih: I. razred pekov, slaščičarjev in vrtnarjev ter TI. in HI. razred brivcev in frizerk; ob torkih: I. in ITT. razred brivcev in frizerk ter risarji (slaščičarji in vrtnarji); ob sredah: pripravljalni razred, I. razred mesarjev in IT. razred brivcev in frizerk; ob četrtkih: T. razred brivcev in frizerk ter II. razred pekov slaščičarjev in vrtnarjev.
—lj Štepaniski fantje in dekleta prirede v nedeljo dne 5. t. m. ob 4. popoldne vinsko trgatev v sokolski telovadnici v Otepanji vasi. Vsi prijatelji Štepanjcev vabljeni in dobrodošli. 50bn
—lj Privatna plesna Šola »Jenko«. Pouk in vpisovanje za posameznike in plesne tečaje od 11. oktobra dalje v balkonski dvorani »Kazine« Zvezda. Oficijelna otvoritev v soboto 11. oktobra v veliki dvorani »Kazine« s plesnim večerom in revijo najnovejših plesov. Godba Merkur-Jazz-band. 512/n
—lj Citraški krožek »Vesna«. Redne vaje se zopet vršijo počenši z dnem 6. t. m. vsak ponedeljek ob 20. uri na Drž. ženskem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Istotam se sprejema priglase novih članov. Začetnikom se preskrbi dobrega učitelja strokovnjaka. 516/n
—lj Danes v soboto 4. t. m. ob 20. priredi krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Ljubljani, veliko invalidsko veselico pod pokroviteljstvom mestnega Župana dr. Dinko Puca. Na sporedu je vojaška godba, ples, bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Ker je Čisti donos te prireditve namenjen za podporo revnih vojnih žrtev, se prosi za obilen obisk. 515,'n
—!j V gostilni činkole se toči prvovrstna portugalka iz znanih goric ge. Se-verjeve iz Kostanjevice na Dolenjskem.
513/n
—lj V zdravem telesu zdrava duša. Položite danes svoj obolus »Za zdravje otroka«. — Atena. 511/n
—lj Pri »Tičku na gričku v nedeljo pečeni purani, krvavice i. dr. Toči se prvovrstna Portugalka. 517n
—lj Plesalka Meta Vidmarjev a, diplomirana v šoli \Vigmannove. sprejema učence od 3. do 5., Narodni dom, Blehveisova cesta. 498ii
—lj Otvoritev plesne šole. Delavsk > glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani otvori 5. t. m. ob 13. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti plesno šolo
— Risalno  orodje   kupite najboljše pri
FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Novosti za damske plašče pravkar došle!
A. & E. Skaberne Ljubljana
Iz Celja
—c Celjsko učiteljsko društvo bo imelo svoj letni občni zbor v soboto 11. ofcto* bra ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli. Na sporedu je predavanje g. š. upr. Lapajneta »O kmetijskem pouku v osnovni šoli* . važne društvene, stanovske in šol« ske zadeve.
—c Maša zadušnica za koroške borce. V celjski župni cerkvi sv. Danijela se bo brala v petek 10. oktobra ob pol S. uri zju» traj maša zadušnica, za padlimi koroškimi borci, ki so položili pred 10 leti svoje mla« d življenje za blagor in svobodo domo« vine. Vsa celjska društva in korporacije, kakor sploh vsa tukajšnja javnost se pozi« vajo,  da  prisostvujejo   maši polnoštevilno.
—c \ovi celjski mestni občinski odbor* niki. Prošnjam bivših obč. svetnikov gg dr. Hočevarja. Mireča. Mlakarja, Korena in Možine za razrešenje dolžnosti obe sveti nikov je banska uprava v Ljubljani ugo» dila in imenovala za njihove namestnike gg. šol. upr. Joška Bizjaka, prof. Martina Mastnaka, delavca L Požuna, trgovca Josi« pa Borlaka ml. in oskrbnika J. Skaleta. Ob* enem pa je banska uprava po lastni uvi« devnosti razrešila dolžnosti obč. >\etnika tudi g. Josipa Zumra. gostilničarja na Glav« nem trgu in imenovala za njegovega namestnika g. Franca Leskovška trgovca na Kralja Petra cesti. Od vseh, ki so naprosili za razrešenje, ni bilo ugodeno samo pr<>š« nji g. upravitelja Ivana Prekorška
—c Seja celjskega mestnega občinskega sveta bo sklicana v najkrajšem času in bo* do na njej izpopolnjeni posamezni odseki občinskega sveta, ki doslej zaradi okrnje* nosti niso mogli redno ali pa >ploh ne de« lovati. Na tej seji bodo novo imenovani obč. svetniki tudi zapriseženi.
—c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 10. oktobra lekarna »Pri orlue na Glavnem trgu.
—c Iz celjske obrtne nadaljevalne kole. Obrtno nadaljevalna šola v Celju bo pričela letošnje šolsko leto jutri v nedeljo 5. t. m. Vsi lanski vajenci in vajenke. ki še niso oproščeni, in pa novinci ter novinke naj se zberejo jutri zjutraj v mestni osnov« ni šoli in naj prinesejo s seboj zadnje šol« sko naznanilo. Obrtni naraščaj bo ob tej priliki razdeljen v 12 razredov, obenem pa se bodo takoj pričeli tudi sprejemni izpiti za novince. Kdor bo preizkušnjo prestal z dobrim uspehom, lahko takoj prestopi v I. razred, dočim bodo ostali slabše ocenjeni v pripravnici. L'čenci s 3. razredi srednje šole prestopijo takoj v II. razred. Mesečna ukovina znaša 20 Din, za vseh 7 šolskih mesecev, torej skupno 1-10 Din.
Soteol
—lj   Sokolsko   društvo »Ljubljana IV.«
naznanja članstvu, da prične z redno telovadbo dne 6. t. m. v telovadnici šole na Prulah in sicer: člani ponedeljek, sreda m petek od 20. do 21. ure, članice v torek ;n četrtek od 20. do 2\. ure, za moški naraščaj t ponedeljek, sreda in petek od 1S.30 do 19.90. ure; ženski naraščaj: torej in četrtek od 19. do 20. ure; moška deca: ponedeljek in petek od 17.30 do 18.30 ure in ženska deca: torek in četrtek od IS. do 19. ure
— Sokol kraljevine Jugoslavije Gorie pri Bledu priredi dne 5. oktobra svoj prvi telovadni nastop združen z veliko veselico v Vintgarju. Vsi prijatelji se vljudno vabijo, da s svojo udeležbo podprejo drus!.\ o in mu pomagajo k napredku. Uprava.
510, n
— Radovljica. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 5. t. m. ob pol 16. uri burko : Dol z možmi«.
514/n
Profesorjeva razstresenost.
Profesor na kolodvoru pred poštnim nabiralnikom: Sam vrag vedi. kaj ie to! Vrgel sem v tale zabojček že 5 Din, pa še ni bilo nobenega koščka čokolade iz njega.
V HOTELU
— Gospod plačilni, kaj pa je z vami. da niste obriti?
— Brado sem si pustil rasti, gospod šef.
— To lahko storite doma, v službi pa morate biti obriti.
Težka umetnost. >Kiparstvo mora biti strašno težka umetnost, si mislim.< — »Nikakor ne, gospodična, vzeti vam je treba le dleto in kos marmorja ter odklesatl ves marmor, kolikor ga ne potrebujete.«
Stev 226
>SLOVENSKINAROD, Le 4. oktobra 1230.
Stran 5
Polkovnik Lawrence — nekronani kralj
Mož, ki je mnogo pripomogel, da so zavezniške države v svetovni
vojni zmagale
Skoro pri vsakem uporu ali oborože-lem konfliktu v Orientu. ki bi mogel Mii v interesu Anglije, velja od konca svetovne vojne v očeh poznavalcev razmer v Orijentu za glavnega inicija-torja angleški letalski polkovnik T. E. Lavvrence. Ta mož pa velja tudi v Angliji za enega glavnih povzročiteljev rjiene zmage v svetovni vojni, kar zadostuje, da ga sovražijo vsi, ki sovražijo tudi Anglijo. Dozdevno važna vloga, katero igra Lawrence še vedno v voja-ško-političnih zadevah Orijenta se pa razlaga tudi z važno vlogo, ki jo je igral na protiturškem sektorju svetovne vojne. S polkovnikom Lawrencem se peča podrobno g. W. x\lorey. On pripoveduje, kako je 26-letni častnik angleškega generalnega štaba v Kahiri Lawrence 1. 1926 spoznal, da more biti vojna za Anglijo in zavezniške države vobče uspešno končana samo s pomočjo Arabcev, ki so se hoteli otresti turškega jarma. Lavvrence je bil že takrat dober poznavalec Arabcev, arabščine in taktike orijentalske vojne. Angleško vrhovno povelistvo mu je dalo proste roke in tako je začel oDerirati v tesnem kontaktu z vodjo arabske ustaje s sedanjim kraljem Iraka Faisalom. To vojno je srečno privedel do konca in kot zmagovalec je vkorakal v zasedeno arabsko prestolnico Damask.
Burno življenje
Življenje polkovnika Lavvrenca spominja na napet pustolovski roman. Študiral je na oxfordski univerzi in v bližnjem orijentu arheologijo, v začetku svetovne vojne se je pa priglasil v angleško armade. so ga kot nesposobnega zavrnili. Sele pozneje mu je pripomoglo znanje arabščine, da so ga sprejeli v ženijski štab v Kahiri. Dve leti je •reniialno vodil arabsko vojno in storil je za Angliivo najmanj toliko kot angleško aimadno poveljstvo. Morey je videl Lawrenca prvič 1917 v Kahiri. oblečenega v belo arabsko haljo in s pokrivalom, kakršno nosi hedžaski princ. Drugič ga je videl v uniformi navadnega angleškega vojaka. Hedžasko oblačilo je nosil iz diplomatskih razlogov. Častniške uniforme z odlikovanji pa ni nosil nikoli. Bil je vedno miren, nikjer in nikomur se ni vsiljeval. O sebi ali o svojem delovanju ga ni slišal nihče govoriti. V svojem delu se ni dal motiti niti vojaškim predpisom, niti slavohlep-ju.
Užaljeno samoljubje
Lawrence je dobil od angleškega vrhovnega poveljstva absolutno polno-močje za sklepanje pogodb z Arabci med njihovo ustajo proti Turkom. Po zmagi arabske ustaje je bil Lavvrence v angleški mirovni delegacij: v Versaille-su, pozneje je pa postal član posebne komisije za bližnji Orijent. Ko Sirija ni prišla pod kralia Faisala. kakor je bil
obljubil Lawrence, temveč pod Francijo, je Lawrence izginil iz javnosti. Od takrat se ne ve točno, kaj je z njim, ali služi v letalskem zboru v Indiji ali pa organizira v Orijentu ustaje. Leta 1919 je opisal svoje pustolovščine in izkušnje na mirovni konferenci v posebni knjigi, ki jo je pa izdal samo v osmih izvodih. Angleška vlada mu je ponujala razna visoka mesta v državni službi in tudi plemstvo, toda vse je hvaležno odklonil. Obdržal si je samo čin polkovnika.
Lawrence reši položaj
Cim je izbruhnila svetovna vojna, je začela angleška diplomacija razmišljati, kako bi izrabila nemire med Arabci za obrambo Sueškega preliva. Revoluci-jonarni pokret med Arabci kot posledico  turškega   pritiska so vodila že od 1.   1908.  tajna  arabska  društva. Pred vstopom Turčije v svetovno vojno je obljubil angleški zastopnik v Kairi velikemu šerifu Huseinu pomoč Anglije pri izvojevanju neodvisnosti Arabije. Dvomi arabskih tainih društev o iskrenosti teh obljub in o resničnosti arabsko-turških sporov pričajo o težavah, katere je moral Lavvrence premagati, da izrabi arabsko ustajo za interese zavezniških držav. L. 1916. je zasnoval v Jeddi ob Rdečem morju s Huseinovim sinom   Abdulahom   načrte arabskega vojnega pohoda proti Turkom. Bilo je nujno potrebno, da bi Anglija podpirala Arabce z denarjem in odrezala hedžasko železnico, po kateri so pošiljali Turki neprestano nove čete v Medino. Nekatera arabska plemena so že grozila, da se bodo borila na strani Turkov. Tedaj se je napotil Lavvrence naravnost od svoje pisalne mize v Kahiri v arabsko zemljo k  drugemu ritiseinovemu sinu Faisanu.   ki ni imel denarja,   pa tudi orožja in živil mu iz Meke in Kahire niso poslali dovolj. Lavvrence je potoval na velblodih tri dni in tri noči ob velikem pomanjkanju živil in vode Vrnil se je v Kahiro in pregovoril armadno poveljstvo, da je poslalo Faisanu na pomoč topništvo in izkušene častnike generalnega štaba   Potem se je napotil drugič k Faisanu ter izposloval, da je poslala angleška mornarica pet vojnih ladij v obrambo Faisanovega taborišča Jenhu ob Rdečem moriu. Tam so bili Turki s pomočjo angleških ladij poraženi. Lavvrence pravi, da je pomenila že ta bitka poraz Turkov v Palestini. Fai-sal je krenil potem s svojo. 10.000 mož broječo   vojsko   proti   turški trdnjavi Vejhu. katero je s pomočjo angleškega brodovja zasedel.
Krvno pobratimstvo
Ta čas sta postala Lavvrence in Fai-san po starem arabskem običaju pretoka krvi krvna brata. S tem ie bil Lavv-rencevo stališče med Arabci zelo utrjeno. Začel se ie oblačiti in vesti kot hedžaski princ Tudi kadar ie bil v Kahiri na dopustu, ie nastopal tako. da Arabci niso mogli domnevati, da se med svojimi rojaki sramuje, da se je z njihovim poglavarjem krvno pobratil. Faisal je pridobil po teh uspehih na svojo stran vsa arabska plemena za vojno proti Turčiji. Lavvrence ni hotel ponovno zasesti Medine in okoliških mest. pač bi j bil pa rad prisilil Turke k precenjevanju strategičnega pomena teh mest v njihovih rokah. Ni hotel torej porušiti hedžaske železnice, temveč je nameraval Turke odvrniti od koncentracije vojske proti onim krajem, katere je smatral za važne v arabskih vojnih operacijah. Lavvrence. ki govori gladko vse arabske dialekte, ie letal večkrat preoblečen v Arabca daleč v ozemlje, kjer ie gospodarila turška vojska in prinašal je informacije, na podlagi katerih so Arabci uspešno naDadali Turke.
Uspešno prodiranje
Lavvrence je dosegel svoj namen. Turki so zbrali vse svoje sile na jugu.
Lavvrence je pa udaril v maju 1917 z arabskimi četami v Sirijo, oddaljeno 1000 kilometrov od njegove dotedanje operacijske baze. Boj proti pustinji, peščenim viharjem, vročini, mušicam ter pomanjkanju vode in živil je bil neprimerno težji kakor proti Turkom. Navzlic temu je pa Lavvrence neprestano napadal turške prednje straže, rušil mostove in železniške proge in vznemirjal turško vojsko tako. da ni prišla do sape. Pridruževala so se mu vedno nova arabska plemena in v dveh mesecih je narasla njegova vojska od 700 na 2000, ujetnikov je pa imel že 700. Iz Akabe je krenil v Kahiro, kjer je zahteva! od novega poveljnika generala Al-lenbvja 200.000 funtov šterlingov in zadostno množino orožja, da bi mogel s pomočjo vzhodnosirskih arabskih plemen operirati proti takratni močni poziciji Turkov, Jeruzalemu. Opustil je neprikladno taborišče Vejh in poslal Faisala z njegovo vojsko v Palestino, da bi prodiral tam skupno z Allenbv-jem. Pridobiti za ta načrt Allenbvja, Huseina in Faisala samega je bilo zelo težko.
Visoko cenjena glava
Ta čas je Lavvrance neprestano dražil Turke z bombardiranjem iz zraka in rušenjem železniških prog. Izborno je bilo organizirano v arabski vojski vohunstvo; vohuni so bili večinoma ujeti ali pa pobegli turški častniki. Allenbv je hotel navaliti proti severu in proti železniški progi Gaza-Berieba, Lavvrence pa proti železniškemu križišču Jeruzalem-Damask-Medina. Ni pa vedel, kako ga bo pri tem podpirala Allenbveva vojska. Ta načrt so pa odložili za leto dni. ker bi zahteval od arabske vojske preveč žrtev in Lawrence je odšel z nekaterimi izbranimi častniki v turško taborišče po informacije za obkoljenje Turkov od zadaj v trenutku frontalnega napada Allenbvjeve armade. Turki so pa prišli vohunom na sled in Lavvrence je moral gledati, kako so nekaj njegovih pomočnikov ustrelili. Kmalu je Jeruzalem padel in Turki so razpisali 200.000 funtov na Lavvrencovo glavo.
Zmaga
Pozneje je bilo sklenjeno, da bosta Allenby in Lavvrence nadaljevala pohod, da se znova združita ob Mrtvem morju. Faisalov glavni stan bi pa prenesli iz Akabe v Jeriho, če bi ga bilo mogoče preskrbovati. Po ostri zimi je vrhovno poveljstvo sklenilo napasti Damask. Faisal je ta čas zasedel mesto Maan in hotel se je udeležiti obleganja Damaska. v aprilu 1918 so angleške čete prikinile železniško zvezo z Medino, ki se je kmalu udala. Faisal je dobil po razpustu angleškega velblodnega zbora 3000 velblodov. katere je sprejel ves srečen kot jamstvo svoje bodoče zmage. Mlenbviu se je posrečilo preslepiti Turke, da so mislili, da zbira svoje čete v dolini Jordana. Lavvrence je s svojimi Arabci Turke zadrževal tam, navali je na Aman, da odvrne njihovo pozornost od glavnega namena, zasedel ie mesto Dery in porušil železniško progo, dočim se je Allenby pripravljal napasti Damask, ki je bil najmočnejša postojanka Turkov, obenem pa zveza s Carigradom in Nemčijo. Lavvrence ie zasedel južni del železniške proge in s svojimi aeroplani ie ustavil en turški armadni zbor. V borbi za Damask v septembru 1918 so bili Turki v splošnem že pasivni. Njihova vojska je bila demoralizirana. Allenby je vkorakal v Damask z angleškimi, avstralskimi in indijskimi vojaki ter francoskim oddelkom. Lavvrence. Faisal in poglavar arabskega plemen j Auda so pa prodrli v mesto z Arabci Prebivalstvo je bilo nepopisno srečno da ie bilo rešeno turškega jarma.
Vojna na bližnjem vzhodu je bili. končana uspešno za zavezniške države in velik del zaslug si je pridobil nekro-
t
nani arabski kralj Lavvrence, ki je lastnoročno pognal v zrak 23 vojaških vlakov, 19 mostov in 50 Železnikih prog.
Živ ali mrtev
Blizu Saarbriickena so potegnili iz reke truplo neznanega mladeniča. Ker niso mogli dognati, kdo je, so položili truplo v mrtvašnico in objavili opis v novinah s pozivom, naj se oni, ki utop= ljenca poznajo, zglase na policiji. Drugi dan se je zglasil neki Schvvaab, ki je spoznal v utopljencu svojega pogreša* nega sina. Po obdukciji so izročili truplo nesrečnega fanta očetu, ki je po* skrbel za dostojen pogreb. Dan po po= grebu je bilo pa skoro na istem kraju potegnjeno iz vode truplo drugega mladeniča in zopet so objavili opis v novinah. Ta opis se je pa še bolj uje* mal s Schwaabovim sinom kakor prvi in takoj je šel oče pogledat v mrtvaš* nico. Lahko si mislimo njegovo grozo, ko je spoznal v truplu svojega sina. Istega dne se je priglasil tudi oče prvega utopljenca. \Verner po imenu, in ko so truplo odkopali. je spoznal v njem svojega sina.
Oba utopljenca so pokopali, oče? tom pa izdali mrliške liste. Čez nekaj tednov je pa Wernerja presenetil po-set njegovega sina v trenutku, ko se je vrnil s pokopališča, kjer je položil na sinov grob šopek cvetja. Deček je bil odpotoval brez vednosti roditeljev v drugo mesto, kjer ga je policija zaradi nekega prestopka zadržala. Iz strahu pred očetom se ni hotel vrniti domov in šele ko mu je predla trda, je sklenil prositi očeta odpuščanja. V Saarbrii* ckenu mu je oče preskrbel službo in ko se je priglasil v bolniški blagajni, so prišli na to, da so izplačali njegovemu očetu zanj pogrebne stroške. Ker je bilo jasno, da dotični zavarovanec n; umrl. je zahtevala bolniška blagajna povračilo pogrebnih stroškov. Stari Werner je pa ugovarjal, češ, da mora oogrebne stroške povrniti mesto, ker je bilo ono dolžno pokopati neznane= Jia utopljenca na svoje stroške. Mesto je pa ugovarjalo, da bi bilo to storilo, 3e bi ne bil Werner zahteval, naj mu ruplo izroče.
Dočim so se prepirali, kdo naj po*
vrne pogrebne stroške, so mladega \\ ernerja odpustili iz službe in kot brezposelni je hotel dobiti podporo. V ta namen je pa potreboval legitimacijo, katere pa mu na magistratu niso hoteli dati, češ, da je po uradnih aktih že mrtev. Fant se je skliceval na to. da ni kriv, da so ga oblasti proglasile za mrtvega in da je davčni urad zahteval od njega, naj plača davke, čeprav je bil za druge urade že mrtev. Ti argumenti mu pa niso nič pomagali, lcgiti* macije ni dobil, podpore za brezposcl* ne tudi ne, pač so mu pa svetovali, naj se uradnim potom proglasi za živega.
Narod, ki ljubi smrt
Clemcnceaujev tajnik Jcan Martet je izdal knjigo o svojih pogovorih s slavnim francoskim državnikom. Ne* koč je govoril Clemcnccau o Nemcih in njihovem razmerju do Francozov. Na vprašanje, zakaj misli, da od Nem* cev ni mogoče pričakovati nič dobre* ga, je Clemcnccau odgovoril:
»Zato, ker so Nemci tak narod — kako bi vam to povedal? Drugi naro* di, Francozi in Angleži, so sposobni napraviti velike neumnosti in spraviti svet iz tira, če slede svojim nagonom. Imajo pa to dobro lastnost, da ohra* nijo človeški značaj. Človek je ustvar* jen tako, da ima rad življenje. Samo Nemci so v tem pogledu izjema. V du* ši Nemca, v nemški umetniški inspira* ciji, v duševnem svetu in v literaturi naletimo povsod na pomanjkanje ra* zumevanja za Ienotc življenja. Na* sprotno pa vidimo povsod bolestno in fanatično hrepenenje po smrti. Kar či* tajte nemške pesnike — povsod najde* te smrt. Nemcem je smrt prava fiksna ideja.«
Uspeh.
Kaj nisi imel še nobenega uspeha v življenju?
— Sem. Dvakrat sem bil z uspehom
cepljen.
Čuden avtomobilist.
— Zakaj so te zaprli?
— Ker sem vozil z avtomobilom prepočasi.
— Reci hočeš, prehitro.
— Ne, prepočasi — lastnik avtomobila me je namreč dohitel.
Mark Tvvain:
M©] tast
Zelo mučna je zavest, da moramo končati življenje na vešalih. Tak nič kaj prijeten izgled sem imel tudi jaz.
Že kot deček sem padel v reko Mis-souri, pa sem se srečno rešil in sosed Gilmore mi je dejal z iskreno radostjo-. To je bilo pametno! Kdor je rojen za vesala, ne pogine v vodi
Pozneje sem padel še večkrat v vodo, zdaj v Mississipi. zdaj v Missouri, toda vedno sem se srečno skobacal na eiiho. In tako ho menda res, da konec, ki me čaka. ne more biti drugačen kakor — vrv.
Sklenil sem pri najbližjem >padcu« v vodo. seveda ne samo v mislih — posvetiti se popolnoma — »vodic. Ne smete pa misliti, da postanem član absti cenenega  društva,  ne — mornar bom
Moj sklep kar ni hotel ugajati mojemu očetu. Z dušo in telesom se mn je upiral, jaz sem pa sklenil na lastno pest doseči svoj rili. Tn sklenil sem pobegniti z doma.
No, kar sklenem, tudi storim. Res sem pobegnil z doma in ustavil sem se šele v Newyorku. Tn sem nameraval dobiti službo. Dobil je pa nisem
— kar se v življenju večkrat pripeti.
— in tako sem postal vajenec v neki tiskarni.
To delo me je zanimalo.
rio sem pa srečal nekega dne znan ca, mi je postalo tesno pri srcu in lotilo se me je tako silno domotožje. da sem jo mahnil naravnost domov. Mudilo se mi je tako. da nisem imel niti toliko časa, da bi bil dobro premislil, kaj prav za prav počenjam, in že sem bil pri roditeljih. Toda sčasoma so se začeli tudi oni strinjati z mojim modnim načrtom«. Postal sem torej mornarski vajenec in kot tak sem moral večkrat >sondirati* vodo.
Kričal sem: >Mark Tvvain!« (t. j. označi si svoje: dve globini vode). In mislil sem si: bogme, to bi bilo prikladno ime zame. Zavrgel sem torej svoje staro ime in obdržal to. s katerim sem še zdaj docela zadovoljen
Toda moja mornariška idila se je razblinila v nič. Stopil sem v bojne vrste konfederatov, pa sem jih mora! zapustiti.
Potem sem  dobil  službo privatnega tajnika pri svojem bratu Pripominjam, da je bil moj brat malo večji go spod kakor jaz. kajti bil je guverner države Nevada.
Ker kot tajnik nisem imel nobenega dela, sem sklenil ubijati čas s če-murkoli, samo da bi mi ne bilo treba zdehati. Začel sem torej pisateljevati. Prečital sem prve umotvore v krožku prijateljev, ki so mi svetovali, naj jih kje obelodanim. Storil sem tako. Začel sem prirejati predavanja, ki so se mi posrečila. Pot, ki naj bi me vodila
skozi življenje, je bila določena: postal sem pisatelj.
V svojem 2 letu sem napravil veliko neumnost. Res da ni bila ne prva, ne zadnja v mojem življenju, toda tako neumnost, ki se je končala kakor vse, kar počnem, zame srečno: zaljubil sem se. Da, zaljubil sem se in celo oženiti sem se hotel. Ker je pa jasno, da potrebujeta zakonca poleg ljubezni tudi stanovanje, a jaz se s takimi prozaičnimi rečmi ne ukvarjam, sem naprosil svojega bodočega tasta, naj nama izvoli poiskati stanovanje v Buf-falo. Nasmehnil se je. Čez nekaj dni sem ga srečal in povedal mi je. da je že našel stanovanje, kakršno je njemu všeč. in da naj grem pogledat.
— Čemu neki? — sem ugovarjal,
— če je tebi všeč, ni treba, da bi ga hodil gledat, ker bo gotovo tudi meni ugajalo. — Tn s tem sva se razšla.
Na dan moje svatbe, že dokaj pozno po večerji, sem vstal prvi od mize in dejal svatom: Dame in gospodje! Čas je že, da se raziđemo. Gospod tast, povej mi. prosim, kje bova z ženko do-movala.
— Takoj vama pokažem stanovanje, draga moja otroka S kočijo vaju odpeljem tja.
Toda s vat je so zaklicali v en glas: Spremimo mlada! Vsi ju spremimo!
— Hvala lepa! — sem dejal. (Pri tem sem jih pošiljal na dno pekla).
— Naj bo, toda samo pod pogojem, da
se potem kmalu izgubite.
Potem sem dvignil drago ženico v naročje in jo odnesel po stopnicah doli Pred hišo je že čakala kočija. S tastom, ženko in mojim najboljšim prijateljem Ralev-Robom smo sedli v eno kočijo, v druge kočije so pa sedli svatje in hajdi v novo stanovanje.
Peljali smo se že dolgo, pa nisem ničesar opazil, kajti pečal sem se s svojo milo ženico. Končno se mi je pa zazdela pot predolga.
— Gospod tast: za boga ... — sem kričal, — kaj še nismo doma?
— Še malo potrpi, sinko moj (in nekam čudno se je nasmehnil) takoj bomo tam.
Toda ta >takoj< se je vlekel neskončno dolgo.
— Tastek. nisem mislil, da nama najameš stanovanje na kmetih. Saj bi se bilo dalo najti kaj prikladnega tudi v Buffalu.
Toda on se je samo smehljal
— Saj smo takoj tam! — Zašepetal je nekaj kočijažu in kočija se je ustavila.
Izstopili smo. Gospodinja Johnsfr-nova nam je prišla naproti in nas odvedla v stanovanje. V hipu, ko sem vstopil, mi je postalo vse jasno in strašno sem se začudil.
— čuješ, pa . . - pravim mr. Sleen (tako se piše moj tast). — Zdi se mi, da s teboj nekaj ni v redu, da si mi najel tako razkošno stanovanje.
— Zakaj, sinko moj? — je vprašal tast in se znova nekam čudno nasmehnil.
— Kako zakaj! To stane mnogo denarja, a jaz ga ne bom imel toliko, da bi plačeval najemnino. Ali bi mi ne mogel nekaj posoditi?
— No, če je tako, pa naj bo. Prijel sem ženko pod roko in ji
pokazal vse sobe.
— To je zelo razkošno, — je dejala začudeno.
_ No, no, zate ni nič predrago, —
sem ji napravil poklon.
Ko sva se vrnila in ko so svatje s tastom vred odšli, sem vzel ženko v naročje in že sem jo hotel poljubiti, ko sem zagledal na mizi list papiria. Izpustil sem ženko in stopil k mizi. Čital sem: Darilna pogodba, po kateri mi daruje gospod Slee, moj mili tast, celo hišo z vsem, kar je v nji.
Moral sem gledati zelo bedasto na listino, kajti ženka je počila v smeh. Prijela me je za roko in me potegnila k oknu.
— Poglej tja le! — je dejala in mi pokazala hišo na drugi strani ceste.
— Naj me vrag vzame, če ni to hiša mojega tasta! — sem vzkliknil.
Naši hiši sta si stali nasproti, pa smo se vlačili po večerji skoro tri ure predno smo prispeli iz ene v drugo.
No, kaj Čuda, če postane človek pm takem tasta hnmoriat^
Sfctm 6
>SLO VENSKI NAROD«, dne 4. oktobra W90.
Problemi moderne arhitekture in arhitekta
Kafešm bodi oprema ▼ našHi stanovanjih
Damski kot
Perilna omarica, združena z damskim sekretarjem in knjižnimi policami.
Ljubljana, 4. oktobra.
Danes priobcu jemo k naši anketi >Probiemi modeme arhitekture in arhitekta« odgovor gosp. inž. nrb. O m a h n a :
Danes govorimo lahko v mednarodni arttrtekturi že o povsem drugih problemih teot smo pred nekaj leti.
Takrat je namreč doživela arhitektura svoj boljševizem, eno največjih svojih revolucij , katere veličino pojmujemo prav aa prav šele danes, ko je že deloma za nežni. Prekinila je z vso tradicijo pa tudi z zgodovino. Nova tehnična sredstva, nova socialna vprašanja so ji upravi če vaJa ta korak. Rešitve je zahtevalo nebroj problemov, predvsem ustvaritev primerne stavbe za novo družbo in novo dobo. Naloga je postala s tem internacijonalna.
Naravno, da je tudi ta revolucija kot vse druge kategorično obračunala z vsem obstoječim, posledica da smo padli na izhodišče — na ničlo pa je le naraven rezultat vseh velikih perturbacij. Začeli smo popolnoma znova. Treba je bilo ustvariti najprej temelje: proučavanje in razisKo-'VBEtje novih tehničnih sredstev, poglobitev v njih bistvo in lastnost — vse nebrojne pridobitve so napravile iz arhitekta le konstrukteria, misleca in organizatorja. Vse današnje stavbe so radi tega videti, kot da so zgrajene na temelju golega razuma in da so v svoji organizaciji funkcij in matematični preračunanosti zgolj stanovanjski stroji. Arhitekti so postali :n-ženjerji .
Vse te pridobitvo so današnjemu človeku neobhodno potrebne, toda neobhodno potrebne le za golo življenje.
Tu se pričenjajo konsolidacija in z njo novi problemi.
Razvoj vseh stvari ima le eno naravno pot.
Spravili smo človeka pod lasten krov, kjer lahko udobno živi, je m spi — to je bilo zaenkrat tudi najvažnejše. Danes pa je čas, da pomislimo, da ta človek tudi •misli, da tudi duševno živi, da hoče stvari, ki mu služijo v razvedrilo in da zahteva, da se ga izloči iz okvira splošnosti in se ga postavi v krog mislečega in svobodnega bitja.
To dejstvo tvori nove probleme, katerih rešitev bo tvorila prehod iz stanovanjskega stroja k arhitekturi.
Zanimalo nas bo predvsem vprašanje, kako se je razvijala oprema stanovanj od takrat, ko smo s tradicijo prelomili, pa do sedaj. Tudi tu so postali arhitekti inže-njerji in šh prav isto pot kot njih tova-
riši. Najglavnejša pažnja se je polagala pri opremi zlasti na vse pridobitve moderne tehnike in higijene. Vse naj do skrajnosti služi človeku in njegovi udobnosti; prišlo smo tako do čistih tehniških rešitev stanovanja s kovinastim mobiljarom, praznimi svetlimi ali steklenimi stenami, širokimi svetlimi okni, novimi tlemi, novimi pečmi, skratka, ves dosedanji običajni materijal se je v službi človeka temeljito izmenjal. So to rešitve, ki JHi označujemo kot tehnično-smotrene opreme stanovanj.
Lahko trdimo, da smo prišli tu prej na pot k arhitekturi kot v stavbarstvu, ker smo tu bližje človeku in njegovi duši. Jasno pa je tudi, da je tehnična rešitev dala temelj bodoči novi arhitekturi, ki bo močno uplivana po nji.
Da zahteva človek od stanovanja več kot le kritje golih živijenskih potreb, je jasno. Tudi je človeško življenje tesno zvezano z umetnostjo, saj ni umetnost nič drugega kot individualni izraz prostosti in osebnega okusa. V tem edinem pa čuti človek veličino Človečanstva
Nastal je tako preobrat ,s katerim ie pričela prihajati zopet arhitektura na površje in danes imamo glede stanovanjske opreme močno strujo, ki deluje na umet-niško-udobni opremi stanovanja. S tehni-Ško-smotreno pa sta sklenili kompromis: kjer človek dela naj bo tehniško smotrena oprema kjer človek živi svoje življenje — umetniško udobna.
Pri nas teh potov ne čutimo dosti, ker so te vrste opreme le logične notranje rešitve modernih stavb. In kadar bomo pri nas tako srečni in tako moderni kot drugod, bo tudi naša notranja oprema mu primernejša in sodobnejša.
Takrat bomo tudi mi lahko drugače govorili o problemih naše sodobne arhitekture.
Nagrajena marljivost.
— Knjigovodji povišajte plačo za 500 Din, — naroči šef prokuristu. — Ko sem prišel davi v pisarno, so stali vsi pri oknu m gledali aeroplan, samo on je marljivo delal.
Prokurist obvesti knjigovodjo o povišanju plače in mu pove tudi vzrok. — Tako? Davi je letal nad hišo aeroplan?
— Kaj ga niste videli?
— Ne. Pisal sem baš pismo svoji prijateljici.
Nebo v oktobru
Soince se pomika v oktobru pod nebesni ekvator, obenem se pa krči dan. V oktobru se skrči dan za 1 uro 52 minut V prvi polovici oktobra je soince v znamenju Tehtnice, 24. oktobra pa preide v znamenje škorpijona 21. oktobra nastane popo len solnčni mrk, ki se pa pri nas ne bo videl. Videli ga bodo v vzhodnem delu Avstralije, v Južni polovici Tihega oceana in v južnem dela Južne Amerike.
Luna je v začetku oktobra nizko pod nebesnim ekvatorjem, h kateremu se vrača in ga prekorači 7. oktobra. Najvišjo lego nad njim doeeže 14. oktobra, potem se pa vrača, prekorači ekvator 20. oktobra in doseže najnižjo lego pod njim 26. oktobra. Lunine faze bodo: ščip 7. oktobra ob 19.56, zadnji krajec 15. oktobra ob 6.12, mlaj 21. oktobra ob 22.48 in prvi krajec 29. oktobra ob 10.22. 7. oktobra nastane delni lunin mrk, ki se bo videl tudi pri nas, če bo jasno. Mrk se prične kmalu po sol^čnem zahodu in konča po 21. uri.
Planeti: Merkur se bo videl v prvi polovici oktobra na jutranjem nebu, ker doseže 7. oktobra največjo kotno razdaljo oa solnca.
Venera preide zdaj iz sozvezdja Tehtnice v sozvezdje škorpijona in se vidi na jugozapadnem nebu kmalu po solnčnem zahodu. 24. oktobra zvečer se bo pomikala približno 5 svojih premerov severo od Venere luna. Tega dne doseže Venera največji sijaj, tako da bo 12 krat svetlejša od najsvetlejše stalnice Siriusa. Venera bo tako svetla, da bo metala njena svetloba senco.
Mars je zdaj na meji med Dvojčki in Rakom ter se počasi približuje zemlji. 15. oktobra se bo pomikal nekoliko proti severu od Marsa luna. Od 23. do 30. oktobra bo Mars blizu stalnice Eta v sozvezdju Raka
Jupiter je v sozvezdju Dvojčkov in so vidi na vzhodnem nebu pozno zvečer.
Saturn je v sozvezdju Strelca in zahaja okrog 21. Zdaj je že nizko nad obzorjem in zato ga je težko opazovati.
Uran je v sozvezdju Rim in 7. oktobra bo v opoziciji s solnoem.
Neptun je v sozverzdju Leva m vzhaja po polnoči.
Meteorji. Od 16. do 35. oktobra bo v akciji roj Orionid z radiantom v severnem de hi Ori on a bHzu stalnice ny. Ta roj j* v zvozi s Hallevevim kometom, katerega pot preseka zemlja dvakrat v letu, začetkom maja in v oktobru. Majski roj ima radiant v Vodnarji. Leto« se bodo meteorji xek> dobro vid**ft. seveda če bo nebo jasno.
Lega zvezdnega firmamenta v začetku oktobra ob 22., sredi oktobra ob 21. m koncem oktobra ob 20: Na severovzhodu vzhajajo Dvojčki, dalje proti vzhodu je Bik, nad njim pa Perzeus in KoČijaž. Na jugovzhodu blizu obzorja je Kit, nad njim pa Oven in Andromeda, v Zenitu pa Kas-siopea Na jugu tik nad obzorjem stoje Južne Ribe, nad njimi pa Vodnar in Pe-gaz. Na zapadu se približujeta obzorju Kozorožec in Orel, nad njima stoji Labod, na zapadu tik nad obzorjem se vidi G-ado-nožec, nad njim Herkules in nad tem Lira. Na severozapadu zahaja Bootes, na severu tik nad obzorjem je pa Velika Me-dvedica
Pozor!
Pozor!
in i
danes Se ves dan
V KINU IDEAL
ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Pri biljardu.
Gospod igra v kavarni biljard in slučajno zadene s komolcem mimoidočega gosta. Ta se razjezi, češ, za koga me pa imate?
— Za poštenega človeka, se oglesi odgovor.
— Jaz vas pa imam za osla. Obžalujem, potem takem sva se pa
oba 7mn+i1'i
Clande Maršev
Stara škrinja
Monsieur Gavotte se je lahko smatral za najsrečnejšega človeka na svetu. Živel je mirno in zadovoljno, kajti kot spreten mizar je služil lepe denar-ce. Delal je počasi, toda vztrajno v svoji skromni delavnici v ulici Bolivar blizu Buttes-Chaumont.
A nekega lepega dne je postal kar tebi nič meni nič starinar.
Jezilo ga je namreč, ko je videl, kako se prodaja novo, krasno pohištvo, lepo politirano in solidno mnogo ceneje kakor staro, ki že razpada in je vse črvivo. Sklenil je torej izdelovati staro pohištvo.
In takoj se je lotil dela. Ni pa delal tako, da bi mu lahko vsako zijalo gledalo na prste. Bil je preveč znan v svojem okraju in ni hotel, da bi ljudje zvedeli za njegovo novo obrt. Za delavnico je imel malo shrambo z okencem kakor žepni robec in tako ozkimi vrati, da je količkaj debelejši človek komaj zlezel skozi. Skratka, tu bi bilo kot nalašč za ponarejalce denarja. Vse je bilo urejeno tako, da pogledi radovednežev niso mogli motiti dela. In tu si je uredil podjetni mizar posebno delavnico.
Gavotte se je lotil najprej starih na-slanjačev in divanov, ki so šli dobro v promet. Prvi uspehi so ga vzpodbudili, seznanil se je z nekim ljubiteljem starinskih predmetov ki ponudil se mu je, da um pj^jkjfei prave gcanrenitosti. -
Bil je bogat bankir Brock, ki je zbiral zlasti zgodovinske znamenitosti, stare mize, stare naslanjače in stare srinje iz dobe Henrika IV.
Gavotte ga je pa v tej strasti navdušeno podpiral. Nekega dne mu je dejai:
— Skrinjo iz dobe Henrika IV. iščete? Vem za eno. Krasna, čudovita, edinstvena je! Ima jo neki markiz v pied-mestju Saint-Germam. ki potrebuje denar, pa bi se rad iznebil te znamenitosti. Ta skrinja je nedvomno velike zgodovinske vrednosti. Ce ste pripravljeni žrtvovati nekaj stotakov, upam. da bi se nama posrečilo dobiti jo.
— No, dal bi največ 20.000 frankov. — je dejal Brock.
— Za 20.000 frankov upam, da bi 30 mogla dobiti. — ie menil Gavotte.
Tn še istega dne se je mizar - starinar lotil dela. Kupil je staro, črvivo in trhlo kad. Les za starinsko skrinjo je bil torej tu. Ostrgal ga je, namazal z rjavkasto tekočino in zgladil, potem odkrhnil ali odTgnil tu in tam rob. posu' skrinjo s prahom in napravil končno v nji nebroj luknjic, kakor da so jo raz-jedli črvi. Namesto črvov je natresel v luknjice svinčenih kroglic.
Brock se je že veselil imenitne kupčije. Večkrat je prišel vprašat Gavotta. kako daleč je že z baratanjem.
— Kako pa kaj naša skrinja? Se je vaš markiz že odločil?
A Gavotte je vedno odgovarjal:
— Potrpite, gospod Brock! Ta moj markiz bi rad izbil čim več iz svoje skrinje. Pomislite, da je skrinja rodbin-
ska znamenitost. Težko mu je ločiti se jd nje. Toda zagotavljam vas, da jo dobiva.
Končno, ko je delal Gavotte skriva.i zadnji okrasek na pristni skrinji iz do be Henrika IV. — izdelani v ulici Bo ivar — je sporočil Brocku. da je starinska skrinja kupljena.
Brock je takoj prispel z avtomob1-lom.
Mizar-umetnik ga je odvedel v svc jo posebno delavnico in pokazal mu t svojo umetnino, rekoč:
— Glejte čudo šestnajstega stolet;. Včeraj   sem pripeljal   to   znamenito> skrivaj v mraku in jo spravil tu, da )r ie razen vas nihče ne videl. Kako vu • ugaja?
Brock je bil navdušen. Še svoj f.\ dan ni videl tako krasne skrinje v sigu Henrika IV. Kakor vsi ljubitelji sr:* rinskih znamenitosti, je imel tudi n edino željo: čim prej odpeljati dra^' ceno umetnino, da bi mu je kdo ne pr vzel.
Ko je pa hotel Gavotte poriniti ski njo k vratom, da bi jo s šoferjem na žila na avtomobil, se je izkazalo, da vse v redu.   Vrata so bila preozka nikakor niso hotela pustiti skozi sir priče dobe Henrika IV.
Nastala je mučna tišina.
Končno je razočarani Brock irr no zamrmral:
— Toda.   gospod Gavotte^  po\ _ mi, prosim, kako je to mogoče. Ce gre skrinja ven, kako ste jo mogli sp viti notri?.
MOJ DOM
Več barve v stanovanja!
Ljubljana, 4. oktobra.
Da barva vpliva na razpoloženje človeka, ni treba dokazovati, saj vendar govorimo o veselih in pustih barvah, o živih in mrkih, nekatere barve smo pa celo napravili za simbole ljubezni in jeze, nedolžnosti in smrti, upanja m pokore, zavisti in ljubosumnosti itd. Po barvah samih, ki si je kdo opremil svojo okolico, lahko sklepamo na njegov temperament in v dobi solnca in zraka je naravno, da tudi v stanovanju sodobnega Človeka prevladujejo čiste in vedre barve, združene v živahne harmonije, že Goethe je imenovd barve »Taten des Lichtes«.
Ce je hišna oprava dragocena aH enostavna, prihajajo pri njej v pošfeev trije nerazdeljivi momenti: materijal, oblika in barva.   Z  vsakim  materijalom   lahko do-
s h kan ju s čopičem potrebna komplicirana manipulacija, operacija s paro in raznimi kopel mi ter fiksiranje s paro, to teh m ko lahko rabijo le umetniki v krajih, kjer že delujejo ateljeji s temi barvili. Tak atetrje ima do sedaj pri nas le >Jugočeska« v Kranju za tisk z roloji, v Ljubljani pa agilni in res tudi po duhu najmodernejši umetnoobrtni a teli je Luja Matjana v Gregorčičevi urici, ki tiska s šabTocajni, z razpršilci .ročni tisk a Li slovita Wiener VVerkstatte z lesenimi modii, a turfi že na popolnoma nov način potom filr^a. če kdo naših umetnikov zanima 2A to Čudovito tehniko, mu lastnik atelijeji? drage-volje da na razpolago za čopič 3e pripravljene barve in sliko tudi rad L^vrši. Posebno se poslužujejo nemški umetniki teh barv za slikanje raznih društvenih .za-
sežemo umetniške učinke in iz vsakega materijala so arhitekti oblikovali le njemu lastne oblike in jih dopolnili z barvami v harmonično, duhu časa odgovarjajočo celoto. Ker sta pa materijal in oblika trajna in se vsaj dolgo dobo ne izpremenita, zato ju moramo združiti tudi s trajnimi barvami. Najlepša soba iz najdragocenejšega lesa izgubi svoj efekt, če so n. pr. zavese in prevleke obledele. Znano nam je, da so Nemci največji mojstri v izumevanju barv in da so zmagovalci v svetovni vojni zahtevali od Nemčije celo recepte raznih barvil za vojno odškodnino. Sicer se je nemškim kemikom posrečilo iz premoga pridobivati anilinske barve, ki so sicer silno žive, vendar pa ne vzdrže vplivov solnca in naglo oblede. Eksperimentirale so dalje legije kemikov in končno so res odkrili indanthren-barvila, ki obdrže svojo intenzivnost trajno tudi na solncu, v vodi, pri pranju in celo v morski vodi prav nič ne izgube svojega sijaja, česar zmagovalci niso dosegli pri mirovnih pogajanjih, se jim je posrečilo sedaj, ko so baje Američani kupili za gorostasno vsoto delno izrabo patenta indanthrenskih barv. čeprav imajo ta vsestransko trajna barvila še to slabo lastnost, da z njimi lahko barvamo le rastlinska vlakna, vendar pomenijo za vso stanovanjsko kulturo epohalen prevrat, saj je šele z njimi rešen problem trajnosti nerazdeljive trojice materijala, oblike in barve, stanovanje modernega človeka je pa zažarelo v naj-pestrejših barvah predvsem kot naravna posledica velikega izuma.
Kakor že rečeno, so indanthrenske barve uporabne le za rastlinska vlakna, torej za platno .bombaž in raznovrstne umetne svile, ne moremo pa z njimi barvati volne in svile, ki so živalskega izvora. Ker imajo te barve razen trajnosti tudi največjo intenzivnost in čistino ter neomejeno možnost mešanja, je tudi skala njih odtenkov brezmejna. Zato so te barve pričeli rabiti tudi slikarji in z njimi dosegli že največje uspehe. Ker je pa Ax>
stav in bander in sploh za solncu m dežja izpostavljene slike, ker ne oblede in tudi ne razpok a jo, pri nas se je pa za zanimivi poizkus prvi odločil mojster Rihard Jakopič.
Tisk s kovinskimi valjarji ali roloji pa. pri umetni obrti skoraj ne pride v poštev, ker se izplača le, če se tiskajo veHke množine blaga, n. pr. za 30.000 m, kar je mogoče v Sloveniji le >Jugočeški«, ki nam nudi vedno najmodernejše tkanine zaradi vpeljave te tehnike. Na roko so pa tiskani po osnutkih naših najboljših arhitektov pri L. Matjanu stvari le v enem ali samo prav malo izvodih, kakor praktične tapete, razni apartni zastorji in pregrinjala, originalne toalete, prti. zlasti za verande in vrtove, elegantne blazine, rafinirano diskretne španske stene, senčniki, šali, kravate in rute, a tudi takozvane intarzije na svitrih, skratka ves dekor, ki brez nj^ega moderen človek ne more in tudi ne sme več biti.
Prvi se je v barvah v Ljubljani izživel naš odlični arhitekt Vladko šubic, ki nam zida tudi nebotičnik Pokojninskega zavoda. Prej smo bili vajeni dolgočasnih pisarn, sivih in golih ali pa k večjemu prav bahaško patroniranih, recimo kar kanclij-sko pustih uradov, sedaj pa poglejte vedt« rdeče, zelene, sinje in oranžne st£he in prav tako živahne stropove v pisarnah in posvetovalnicah Delavske zbornice! Tudi najbolj zakrknjenega birokrata morajo te vesele pisarne zopet preroditi iz stroja v človeka, sposobnega za življenje in ne-utrudljivega pri delu. Dobre volje postane Človek v takem prostoru, da sitnost n če-mernost kar sama zbeži. In taka so tudi moderna stanovanja: povsod barve, svetle in radostne, po stenah in stropovih, na zavesah na oknih, na mizi, na postelji, na zofah in divanih, kjer je pestrost še potencirana z neštetimi vabljivimi blazinami, v mehkem valovanju teh blazinic pa elegantna dama v ornamentalni toaleti! In v vazah duhte rože ... ag.
Nova igra Manice Komanove
Jutri igra sokolski naraščaj v Mostah Manično novo otroško igro
Pravzaprav je novo delo naše popularne pisateljice le igrica ali še bolje prava igračica, ker se bodo otroci res igrali z njo in igrali jo bodo lahko sami, kakor se grajo šoio in zlate barvce. In take bi morale biti vse otroške igre, kakor je v res-niti tudi Maničin »Sestrin varuh«, ki ga bo prvič igral v nedeljo ob 17. naraščaj Sokola v Mostah, igrico se pa otroci uče že udi na šestih drugih krajih, čeprav so šele komaj zvedeli za  njo. Tako pripravna je za mladino, da bo igra gotovo šla po vseh Mladinskih šolah :n šolskih odrih, kakor so V\aničino »Prisego o polnoči« igrali menda irav vsi odri doma in celo v Ameriki. Pred frugimi  mladinskimi  igrami   ima »Sestrin a run« tudi to prednost,- da  so vse vloge ;hke in otrokom primerne ter, da za igro r  treba nobenih kostumov in rekviritov, aj niso potrebne niti kulise, ker se lahko ^ra v vsaki šoli. Vsa tri dejana se namreč rše v isti priprosti sobi in slede drug dru-emu brez časovnega presledka, da ni niti -eba  igre deliti v tri dejanja. Razdeljena s na tri dejanja pač samo zato, da otroci •rajo kakoT veliki v pravem teatru, da se :raio gledališče.   Kaj pa deco boli vesel!, •kot posnemanje odraslih!    Igrica je pa >di tako kratka, da se najdalje vloge lah-• nauči vsak otrok, in jih ne utrudi, da bi a je naveličali. Tgrajo pač mamo in ato, nioo in sebe. torej igro, ki jo deca povija  vsak dan. Takih in za otroke tako mernih iger ie pa silno malo in lahko re-mo, da se je Manici zopet nekaj tako <rečilo. da nas resnično preseneča, "^ebina »Sestrinega varuha« je doživljaj-\ iz otroškega življenja, ki se v najraz-lriših oblikah ponavlja v vsaki družim .-»omeni za starše komedijo, za otroke pa cedijo, ki se pa izpremeni v komedijo. Ker starši vedno po skrbe za srečen konec
Malega Pavla puste starši doma, naj varuje sestrico v vozičku. Ali soince in ptički tam zunaj ga motijo, pa gre samo za trenutek ven, ampak tisti trenutek se raztegne na ure, da medtem pride stara mama in se zavzame za zapuščeno Jerico v vozičku ter jo odnese na vrt. Pridejo tudi sosedni otroci, ki jih je mama povabila, da bi Pavlu ne bilo dolgčas samemu doma. Igrajo se kakor sploh otroci tudi brez domačega sinčka in pripovedujejo prav srč-kano. kaj bi kdo najraje bil, ko bo velik. Ko se naveličajo sobe, gredo na vrt in Mihec pusti za šalo svojega medvedka v vozičku, da bi prestrašil Pavla. Tako si vendar otroci  vedno nagajajo.
V III. dejanju se vrne Pavle s potepa. Vest ga peče, da je šel iskat z zapeljivim Martinom v gozd kanarčke, a tolaži ^e s tem. da Jerica še vedno mirno spančka. Kako se bo deca smejala prizoru, ko Pavel ziblje Jerico — medvedka in mu prepeva, V zadregi pozdravi očeta in mamo, a za petami jima je že rudi kazen za Pavlov greh. Strah in obup malega grešnika sta naravna in utemeljena ko mama namesto Jerice vzdigne iz vozička kosmatega medvedka. In tudi kes, saj je gotovo škrat zapuščeno Jerico za kazen zacopral v medveda .. Preti že obračun s palico, a babica se vrne z Jerico z vrta in skesanemu grešniku je naložena mila pokora, da Je zepet vse dobro.
Vsebina igrice je sicer verjetna, samo otroci so le malo preveč pridni tn menijo se med seboj kakor tisti priskutni vzorniki v zastarelih šolskih knjigah. Malo bi bila Manica že lahko otroke poučila, ampak toliko, kolikor bi jim bilo v veselje in zabavo, tako vzorno pridnih otrok je pa še odrasel naglo sit, v živahnih otrocih pa vzbujajo Ie misli na šolske pridige in strah. SIcer ie pa ta senca s par črtami pregnana in gotovo bodo razen strogih vzgojiteljev igrice veseli otroci in starši, vsi pa za n}o hvaležni Manici Komanovi, ki se s svojim sicer malim a izredno posrečenim dejom lahko upravičeno posta«.
7742
K. K. G. Brown:
19
Vitez enega dne
Roman
Izkazalo se je, da se ni zmotila, kajti po petih minutah nagle hoje sta dosegla cilj. Pot, ki se je vila po vznožju hriba, je prešla naenkrat v pašnik, za katerjm se je razprostiralo morje. Na desni strani je stalo šest ribiških koč, »a levi sta pa zagledala veliko, pobeljeno dvonadstropno poslopje s široko verando in s pozlačenim napisom nad vhodom: Golf-Hotel. Za hotelom se je videlo skrbno urejeno igrišče, razprostirajoče se paralelno z obalo. Ob morju je stalo več kopalnih kabin, dobrih dvesto metrov od obale se je pa guga-la na lahnih valovih manjša bela jahta. Na pašniku je delala račja družina svojo jutranjo toaleto. Drugače pa ni bilo nikjer žive duše.
— To bo menda Taggs Bay, — je dejal Peter, ko sta se ustavila, da si ogledala mestece.
— Nedvomno, — je pritrdila Jean-na. — A kaj zdaj?
— Pojdeva zajutrekovat, a? Tako zgodaj v hotelu najbrž še nikogar ne bo, toda ... Peter je naenkrat obmolknil. Potegnil je Jeanno tako močno za rokav, da je prestrašeno vzkliknila. — Poglejte! — je zaklical. In ko je Jean-ne pogledala tja, kamor je pokazal, je ponovno vzkliknila, samo drugače.
Sredi poti od vrat h glavnemu vhodu v Golf-Hotel je stal rdeč, zaprašen motocikel.
V.
Tatvina iz ljubezni do umetnosti.
Kadar popije popotnik v puščavi zadnjo kapljo vode in izgubi vsako nado na rešitev, pa pride nenadoma do rodovitne oaze. je prvi hip prepričan, da se mu sanja. Ne more namreč verjeti, da zares vidi to, kar misli da vidi — in v devetih primerih od desetih ima prav. če ne verjame. Pogled na rdeči motocikel, stoječ pred hotelom, je napravil na Jeanno in Petra prav tak vtis. Bila sta tako trdno prepričana, da je Gibbs že davno za gorami in dolinami, da prvi hip nista verjela svojim očem. Stala sta in ga nemo gieda-la, kakor da vidita krasno fato morga-no, ki bo zdaj zdaj izginila in zapustila za seboj samo pusto praznoto. Toda motocikel se ni razblinil v nič. Slednjič, ko se je Petru zopet razvezal jezik, je vprašal z zamolklim glasom:
— Kaj porečete na to?
Jearme pa ni rekla nič, samo sap© je lovila. — Cez nekaj časa je zašepe-tala:
— Toda — ali veste za gotovo, da je motocikel njegov?
— Zakaj bi ne bil njegov? Malo je verjetno, da bi se potikala tod tako zgodaj kar dva rdeča motocikla. Sicer se pa lahko prepričava. Pojdiva.
Hitela sta čez pašnik in se ustavila pred vratci k vhodu v hotel, kjer si je Peter temeljito ogledal motocikel. — Da, Gibbsov je. Spominjam se njegove številke — opazil sem jo snoči v Old Hallu. Kako srečno naključje!
— Peter, zdaj pa nama ne sme uiti. — je dejala Jeanne.
— Saj nama tudi ne bo. Skrijeva se za grm in napadeva ga, čim pride iz hotela. Kresnem ga po zobeh, vi ga pa primete za nogo.
Jeanne je zmajala z glavo in se ozrla na dolgo vrsto oken z zelenimi oknicami.
— Kdo ve, kdaj se prikaže in tu se ne moreva pretepati z njim. Pojdiva raje v hotel in poiščiva ga.
Peter jo je debelo pogledal.
— Kaj — v hotel — v taki obleki?
— Zakaj pa ne? Saj sva oblečena docela dostojno — a hotel ni privatna hiša. Morda še spi in če se nama posreči najti njegovo sobo, lahko vzame-va sliko in odideva, ne da bi imela kaj opraviti z njim.
Peter jo je presenečeno pogledal. Čudil se je, da je mogla zasnovati tako nevaren načrt. Njen načrt se je sicer odlikoval z dozdevno enostavnostjo, vendar je pa imel tudi slabe strani. Peter je bil sicer pogumen dečko, toda misel, da bi se splazil v tuj hotel, okra-del spečega gosta in se mirno vrnil, je zahtevala mnogo več poguma. Ni izključeno, da bi se načrt obnesel, toda mnogo verjetneje je bilo, da bi se izjalovil. In v tem primeru bi težko prepričala hotelsko upravo, da imata poštene namene. Čeprav je občudoval Jeannin pogum in odločnost, je čutil, da zahteva ta stvar več taktike, nego neposrednega in nevarnega ravnanja. Bilo bi mnogo pametneje počakati za grmom tega junaka in kresniti ga z opeko po buči.
— Toda pomislite. Jeanne — — — je poskusil ugovarjati.
Jeanne je pa nestrpno zamahnila z roko.
— To sliko morava dobiti, Peter, in ta način je najboljši, da prideva do nje. Kdove, kaj bi se zgodilo ta čas._ ko bi midva za grmom prežala nanj. Ce no-
čete z menoj, pojdem pa sama v hotel.
Odprla je vratca in krenila pogumno po stezi proti hotelu.
Peter je vzdihnil in Šel za njo. Dvomil je sicer o uspehu Jeannine metode, toda če se ni dala odvrniti od svojega nepremišljenega koraka, je bilo njegovo mesto nedvomno ob njeni strani. Žal mu je bilo samo, da ni bil bolje oblečen za tako nevarno pustolovščino. Ves srečen, da se je rešil prijateljeve pižame, je bil pripravljen prezreti razne hibe svoje nove obleke. Toda zdaj, ko bi morala priti v stik tako rekoč z »le beau monde,« bi bil rad malo lepše oblečen. Prvotni lastnik suknjiča je moral biti pravi orjak, kajti v suknjiču je bilo prostora skoro za dva Petra: rokavi so mu segali čez prste, spredaj je mahe-dral suknjič liki prapor v vetru in segal mu je čez kolena. Nasprotno so bile pa hlače zadaj sicer zelo široke, toda tako kratke, da je lahko ves svet videl barvo in kakovost njegovih nogavic. Ta obleka ie imela morda veliko prednost pred razkošno nočno obleko, vendar pa ni bila prikladma za človeka, ki se je pripravljal na drzen rop. Toda bilo je že prepozno vrniti se ali iskati kaj drugega. In ovil je okrog sebe suknjič, da bi se ne videlo, da nima srajce. Potem je priporočil svojo dušo bogu in krenil globoko zamišljen za Jeanno.
Bila sta presenečena, ko sta našla hotelska vrata odprta in ko sta na verandi zaslišala ropot iz hotela. Jeanne je za hip oklevala. Potem si je odvezala predpasnik, ga zložila, izročila Petru in vstopila pogumno v hotel. Peter je stisnil predpasnik pod pazduho in se odmajal za njo. kakor da gre na vešala.
Prispela sta v veliko vezo, kjer so stali pleteni stoli in okrogle mizice z medeninastimi pepelniki. Petru se je odvalil kamen od srca, ko je videl, da je v veži samo ena živa duša — mlado dekletca boreče se junaško z metlo, ki ji je segala čez glavo. Revše je dihalo tako težko, da bi človek mislil, da ima pred seboj nadušljivega starca. Obrnila se je k njima in se prestrašila tem bolj, ker je zagledala poleg neznane ženske še Petra.
— Dobro jutro, — je dejala Jeanne prijazno.
Služkinja ni zinila niti besedice. Buljila je samo v Petra z izrazom zajčka, pred katerim se je nenadoma pojavil udav. Bilo je jasnot da je bil Peter v njenem življenju docela nova prikazen.
— Svojega prijatelja iščeva, — je nadaljevala Jeanne, — nekega gospoda Gibbsa. Prispel je sem z motociklom. Nekaj važnega mu morava sporočiti.
AK bi nama mogli povedati številko njegove sobe?
Služkinja je še vedno strmela.
— Pripeljal se je z motociklom, —je ponovila Jeanne na ves glas. — Ali bi nama mogli...
V okrnjenih dekličinih možganih se je nekaj zganilo. S težavo je odvrnila pogled od Petra in se ozrla na Jeanno.
— Z motociklom? No ja, nekakšen gjospod se je pripeljal, pa ne vem. kako mu je ime, — je odgovorila počasi.
— Da, to je on. — jo je vzpodbujala Jeanne. — Ali veste, v kateri sobi stanuje?
— Na št. 28.
— Hvala lepa, — je dejala Jeanne vsa srečna. — V prvem nadstropju, kaj ne? Takoj ga poiščem.
In že je hitela k stopnicam. Peter je bil vesel, da sta se premaknila, ker ni mogel več prenašati topega pogleda nerodne služkinje. Preskočil je nekaj stopnic, potem se je pa vrnil v vežo. Dekletce je stalo še vedno na istem kraju in zrlo za njim z izbuljenimi očmi kakor da vidi strašilo.
— Požuriti se morava. — je dejal ves v skrbeh. — To dekletce bi utegnilo zaklicati ali pozvoniti.
— Ta pa že ne, — je odgovorila Jeanne samozavestno. — Malo ste jo res prestrašili, pa jo je že minilo. Soba št. 28 bo menda tamle nekje. Tole je 24. Hodite tiho, Peter.
Pred njima je bil dolg hodnik z belo pobarvanimi vrati na obeh straneh, nad njimi so bile pa tablice s številkami. Štirindvajset . .. petindvajset... šestindvajset... sedemindvajset...
— Evo je! — je zašepetala Jeanne in se bližala po prstih sobi št. 28.
Toda njena opreznost je bila odveč, kajti vrata so bila odprta in že s hodnika se je videlo, da je soba prazna. Stopala sta na prag in pogledala v sobo. Zagledala sta posteljo na kateri oei-vidno nihče ni spal, dalje okroglo mizico, dva stola, toaletno mizico, omaro, špansko steno in umivalnik. Toda Gibbsa ni bilo nikjer.
— O! je vzdihnila Jeanne razočarano.
Umetnik.
— Kaj dela vaš sin?
— O, on je zdaj velik umetnik pri zvočnem filmu. Nedavno je nastopil v novem zvočnem filmu »Pariške noči«.
— V kakšni vlogi?
— V zadnjem prizoru igra bližajoče se korake.
Nedelja, 5. oktobra.
.9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: Kmetijska ura; 11: Radio orkester; vmes poje samospeve J os. Pavčiča gdč. Štefka Korenčanova; 12: Tedenski pregled; 15: Nasveti za kmeta; 15.15: Kuharjev šramel kvintet; 16: Novak: Ljubosumnost (št. Jakobski gled. oder; 17: Plošče; 17.30: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 20: Gg. Roman in Tone Petrov-čič pojeta slovenske narodne pesmi z orkestrom: 21: Valčkova ura, izvaja radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Hawai-jazz: lahka glasba; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 6. oktobra.
12: Dnevne vesti, plošče; 13: Cas, plošče, borza; 18: Koncert radio orkestra, klavir in harmonij solo; 19: Prof. Tine Debeljak: Poljščina: 1 9.30: Ing\ Gerl: Higijena mleka: 20: Večer radioorkestra (rezervirano za prenos koncerta ^Ljubljane«; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 7. oktobra. 12: Dnevne vesti, plošče: 13: čas, plošč*,
borza; 18: Koncert radio-orkestra; 19: Profesor Fr. Pengov: Izraba naravnih sil za tlelo: 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 20: Ga. Bartolova: žena v literaturi: 20.30z Prenos iz Zagreba; 22.30: časovna napoved in poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 8. oktobra. 12: Dnevne vesti, plošče; 13: čas, plošče, borza; 18: Koncert radio orkestra: 18* Dr. Nikolaj Preobraženskv: Ruščina; 19.30t Prof. Dolenc: Krekovi spisi: 20: Prenos is Prage: Filharmonični koncert; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
N06 AVICE z II60M
Najboljše, naj is najcenejše!
OVEC"'  K S OS S
MWTNI TM
BLAGO ZA JESEN
nasproti nunske cerkve
Geco
/ /   patrone z nemškim »Rothweilskim« "   smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke  »R«, napolnjer z   nemškim   Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar. Ljubljana, Kongresni trg štev. 9.
V  VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI
novakTljubuana
EEIEIEIEEIEIEIEIE]
Vsa pleskarska in
soboslikarska dela
izvršuje  točno,  solidno  in po ^ nkurenčnih cenah pod garancijo
J • HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo
Ljubljana, Sv. Petra c 33.
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše in najfinejše
MATER & MIKEŠ, Ljubljana
(poteg hotela štrukelj) Entlarrje, ažuriranje, pred tiskanje takoj!
Poceni in vendar najboljša je
SEVERJEVA OTOMANA
s 32 peresi v sedežu in 4 t zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! najboljši materijal;
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
Marijin trg št. 2
Plača se lahko tadi m mamicah, - Na vprašanja  brez znamka aae Najmanjši a*ta* Oiw 5--„ mm
Vsaka beseda SO pau Za odgovor znamko J »■ nđ&nvnrjamo -
Gostilniške stole
in pletenje stolov izvršuje Nekovar F., štolar, Breg 14 Ljubljana. 2533
Počakati od 13.—14.
Preiskan in samo malenkostno bolan. Bili srečni! šifra: Božji grob. 2579
VAJENCA
za vrtnarsko obrt sprejmem takoj iz poštene kmetske hiše. Hrana in stanovanje prosto. — M. Keše, trgovski vrtnar, Ljubljana, Linhartova ulica 5. 2550
Malinovee
z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici.
58.T
Strojepisni pouk
ie vrši vsaki dan zvečer od 6. are dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska C  7/1 2294
žaganje hlodov
in raznih tramov, vse dolžine, proti odškodnini, kakor tudi dovoz tega iz vagona in na vagon sprejema po zmerni ceni in da skladišče na razpolago
• FRAN ŠUŠTAR, parna žaga Ljubljana. — Telefon 2424.
Najcenejše hiše
nove 25.000 dalje, 10.000 gotovine. (Vpisnina Din 10.—). — Ugodna prilika tudi naprodaj, najem posestev, trgovin, gostiln, mlinov (prijave brez olačno). >Marstan<r, Maribor.
2574
Cyiinderblock ,
za tovorni avto Fiat, tipe 18 P, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na Zadrugo za izvoz jajc v Sv. Jurju ob južni železnici. 2577
Gostilna pri Krofu
toči izvrstno poitugalko, ter se toplo priporoča. 2584
Kam?
V gostilno Pri Dolenjcu« (prej pri Pavletu), Kapiteljska 3 (nasproti Alojzijevišča čez Poljansko cesto) na izborne domače krvavice in je-trnice, da jih zalijemo s prvovrstno portugalko! Lovcem pripravljamo doneseno divjad po najzmerneiši ceni. 2583
Glavno zastopstvo
za Poljsko sprejmem za dalmatinska vina, olja in sardine, skuše (izsušene na vetru ali dimu). Popolna garancija. Lastnik poseduje nepremičnine v vrednosti am. dol. 100 tisoč. Resne ponudbe poslati na naslov: Tadeusz Korczynski. Warszawa. TJ. 1. 11. Listopada, br. 10 (Poljska). Vse informacije dobite pri g. Mar-celini Zuppa, Split, Gospodarska štedionica, Rimska ul. 3.
2576
Možitvena ponudba
Mlada kristjanka, dobra gospodinja, z znatnim premičnim in nepremičnim imetjem, iz posestniške rodbine se želi omožiti. — Ne iščem bogatega, ampak solidnega in zna-čajnega soproga, ki ceni tudi mene, ne samo mojega imetka. S polnim naslovom pišite pod šifro: »Srečen dom 2571-na upravo    Slov. Naroda«.
2571
Posestvo
se. vsled starosti poceni proda, ki leži 25 minut od kolodvora št. Jurij ob južni železnici. Meri 20 oralov, pol gozda, pol obdelane zemlje in mal vinograd, vse v enem kosu. Drugo malo posestvo s hišo, pod eno streho hlev, 15 minut od farne cerkve št. Jurij ob juž. zel. tudi prodam za 30.000 Din. — Leskovšek, Kozje št. 100.
257S
Bukova drva
Trboveljski premog
Angleški koks
pri tt.
Dunajska 33
(na Balkanu) Telefon 34-34
Brinje, orehe
in žlahtni kostanj nudi jako ceno Ehrenfreund, Sisak.
2560
150.000 do 200.000 Din
letnega zaslužka nudi jako rentabilno podjetje delavolj-nim gospodom, ki razpolagajo s kapitalom od 15.000—60.000 Din v gotovini. Odlično delo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod br. 24.588.
2572
Pisalni stroj
dobro ohranjen, se takoj kupi. Ponudbe z navedbo cene in sistema  na  upravo   Slov. Nar. pod »Pisalni stroj 2581«. __ 2581
Posojilo, razdolžitev
mogoče le z ustanovitvijo brezobrestne akcije tudi podružnic. Navodila daje: > Marjan*, Maribor. Vpisnina Din 10~- 2575
L. Mikuš
UUBL3ANA, Mestn trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -:  točno in solidno. :-
Klavirji!
Svaricn   pred   nakupom navra-me-£3   b.aza,   cen.h kktvirfevl
Ki>D'jj'e na obrok«
od Din 400.—
prve svetovne tabrikate: Boaea-dorfer, Šteta wa*. FSrster Helrl. Sttasl   original,   ki   so   D«« por no
najboljšil   (lahka,   precmza mehanika). Prodaja jtti tekjućno le sod. -zvedeoec  in   biv.   učit. Glasben« Mat;ce
Alfonz Breznik
Mestni trs 3 Naiceaejia   posole v »talca.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
i   LJUBLJANA, Prešernova ulica štev SO (v lastnem poslopju) ■
oi»re»tuvaiija vlog, uakup in prodaja vaško-vrstnih rrednoatoib papirjev, dem in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompf is inkaeo menic ter naka-lila v tu- in inozematve «a!e • depozita itd. itd itd
Brzojarke: Kredit, Ljubljana _ Telefon ft. 9040, 8457, 8548      foterurban 270« 2S06
87-L
bizeljsko portugatfco Din 16.' sladek mošt Din
••Pri lajmostrti"
SV. PETRA NASIP STEV. $•
IMakutututni paph
DAMSKI MODNI SALON
Kari
WIBN L, SPIEGELGASSE NR, 2.
se priporoča p, n. damam kot specijalni atelje za obleke, plašče, kožuhovinaste plašče itd. najfinejšega okusa ob smernih cenah in prvovrstni izvršitvi. Obilna zaloga naj-odličnejših pariških modelov.
OLLA"
GUM
Antiseptično prepariran
Bila )e ki bo NAJBOLJŠA, dokazano nedosegljiva!
?! Se ne verjamete?!
da vas edino RADIO BALZAM redi: kurjih očes, bradavic, trde kože, žuljev itd. — Jaz, s. Alojzija, bolniška Marijina sestra iz zavoda Vincentinum, se čutim dolžno, zahvaliti se Vam, da sem popolnoma odstranila 41 let stare kurje oči, kakor tudi vsi oni, katerim sem svetovala to izredno sredstvo. Bog Vam povrni za Vašo iznajdbo. Iz hvaležnosti bom vsakomur priporočala Vaše mazilo.
Zahtevajte povsod samo: RAMO BALZAM. — Lonček EHn 10 (predplačilo) ali 18 Din po povzetju, dva Din 28, trije Din 40 — pošlje: R. COTIĆ, Ljubljana VIL Kamniška 10a.
OROŽJE,
municijo m lovske potrebščine vam nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah:
Fr. ševčik, Ljubljana, židovska ulica 8.
Belgijske dvocevne puške Belgijske Hamerles dvocevne puške Flobert puške 6 mm risane Automatske pištole, kal. 6.35 Lovske stročnice, 100 komadov Patrone 6.35, 100 komadov Bm-Ge alarm pištole
od Din > >
900.— naprej
1400.— >
250.— »
250.— »
45.— >
80.— »
50.— >
Puške: »Bavard«, »Darne«, F. N. Brovning, Borove! jske, Suhlske. Lovske patrone »Tiger« z nemškim Troisdorfer-smodnikom, kakor vse drugo orožje za sport in obrambo po najnižjih cenah. — Za cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih znamkah.    Trgovcem najnižje engros cene.
prodaja po najugodnejši h cenah samo na debelo
Premog
domač) m inozemski ca domaČ« kurjavo   in   industrijska cvrhc
Kovaški premog
Krk Ir o flvarniSkt plav* U 14 »    ferskJ in plinski
Brikete
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta Štev. 15/1
ŠTIRI MILIJONE
NDFRWOCD
LUDV. BARAGA
k.
711. %efsak
ftSSpiSfG
**€*f*m&*f* cf#»a?o#»* cent
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved= no sveže dobite pri
4. & M. ZORMAN
Stari trg 32. Ljubljana.
Ako želite kupiti
NA OBROKE
obrnite se na
Kreditno —^rueo detailnih trsrovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani
I. Stjepušin
mm. Jintenta 57
priporoča aajboljie tambnre, tice, Škole, partiture i ostale pt> trebičiae zs va glazbala. -Odlikovan aa pariškoj izlsfbf Cjenid franko
p e e i
Velika    raioga samo Ins.   G U Z E L J Ljubljana   - Šiška
Beljaika al. 4, Celovška cesta 58 Telefon 3252
Ribiške potrebščine
palice, kolesa, vrvice, muhe, vezane in proste trnike ima
vedno v zalogi F. K. KAISER, pnškar, Ljubljana, Kongresni trg.
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema
PEBICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9.
Telefon interurban 2157- 81/T
Katera
lesna industrija v Sloveniji
želi otvoriti v Zagrebu skladišče žaganega in tesanega blaga in tako plasirati letno
4000 do 5000 m
pod vodstvom prvovrstnega lesnega strokovnjaka, ki razpolaga z jamščino
Din 300.000.—
v gotovini, naj se javi na Interreklam d. d., Zagreb, Marov-ska 38, pod šifro »Drvo K—1507«.
Nudimo kot dobro priliko nakupa:
Mešano naravno drobno perje      ....   kg   Din 18._
Pisano kurje drobno, novo perje ,     .    j>      3, 25._
Rumeno kurje drobno, novo perje     .     .     .    2>      > 35._
Puljeno naravno mešano novo perje   .     .     .    >      > 40._
Čisto belo kurje drobno perje .     .    >      > 58._
Puljeno gosje perje, puh itd.
Perje je v vrečicah po y3, 1 in 2 kg.
Odjemalcem zunaj Zagreba pošiljamo na zahtevo od vsake vrste brezplačne vzorce.
Naj zahteva, kdor ga še nima, naš novi zimski katalog. V njem dobite na 108 velikih straneh obsežno izbiro predmetov, potrebnih za vas in vašo hišo.
Trgovska in odpremna hiša
Kastner i Ohler, Zagreb, Ilica 4
n«po
peceme /
trt f»€str*smies
mede/«. T>etiGa hxhe
no{tHs/e cette
Oglejte mi bogate   za/o^c /
A/iNKOVECj
na
fotografstee
povečave s
za preprodajalce, v najboljši izdelavi, poceni pri ZAVODU ZA POVEĆAVANJE FOTOGRAFSKIH SLIK
a^?fe#»of»c? Stew2&e%*>, dViett X^ ^
Dvokolesa. motorji, šivalni stroji.
otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.,Tribuna" F.B.L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ŠTEV 4.
Df \ «?aT*¥? vseh vrst, podložene s kožuhovino aH brez, MTs\mJ\l9%0sVš      dobite že od 260 Din do 1000 Din.
©DEJE lepe, dobite že od 150 r>in naprej
V"W7W¥ Tf? dobe vse potrebščine, okraske, ovratnike ^* ▼ in druge drobnarije po zelo nizki eem.
ŽELEZNIČARJI
Za službene obleke in za plašče nudim Vam isto blago kot ste ga prej dobivali od železnice, garantirano zelo trpežno.
Prepričajte se ter boste uvideli solidnost cen in trpežnost
blaga!
I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38
od postaje na levo, konec Resljeve ceste.
hrnsfcš hlapovi
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
'. u (I n ) 1 !i   novosti ah
jesensko in zimsko sezijo
razpošilja starorenomirana  zaloga  tvornice sukna
SIE4«I1L - tUHOF. BRNO
PalacUeho tf. CeAko^lova^ka.
Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 54
se ie preselila
VOGALNA HIŠA ŠELENBURGOVE TN KNAFLOVE UL. BIVŠI TRGOVSKI  LOKALI TVRDKE GRICAR * MEJA
TireUtte Josip Zonančlč — Za >Nsrodno tiskarno« Fran Jezersek. — Zs upravo in tnseratnl aei usta: Oton Cnristol. — Vsi v Ldabtjani,
4939
14
77