¥
Naročnina
Dnevno Izdaja
z« državo SHS
mesečno 20 Din polleino 120 Oln celoletno 240 Din
za inozemsfvc
me«ecno Din nedei)»ko Izdaja celole no vJugo> »lovili 120 Din. za inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pelll-vrslti mali oglasi po I 5t In 2D,veC|l oglas' nad 45 mm viilne po Din 2-2-0, veliki po 3 In 4 Din, v uredn.Skem delu vršilca po 10 Din □ Pr, večiem c nargcinj popus.
Izide ob 4 zlulra.)
razen pondeljko In dneva po Dreznfku
Uredništvo /e v Kopiiarir.il ulici št. 6 111 lokopisl se ne vrača/o. nelranhtrana pisma se ne jpre/cmojo Crcanlitva lelclon št. 20S0. upravnlStva št. 2328
Uprava /e vKopliarlevI ul.it.O ^ t.chiovnl račun: i:/ubl/anu štev. tOMSO In IO..J4P xa insciafc. Sara/eco £1.7363, /or/reb št. 39.OH. l>raqa In Vunai št. 24.797
Delničarski kurz v Franciji
G. P o i n c a r č je sestavil novo vlado, ki se prav znalno razlikuje od dosedanje. Najpopularnejši državnik sodobne Francije je napravil odločno potezo in se precej oddaljil od pro-gramatičnega stališča, ki ga je zastopal doslej. Ta njegov korak je tembolj presenetil, ker je do poslednjega zatrjeval, da ne bo sestavil vlade, v kateri ne bi bili zastopani vsi dosedanji njegovi sotrudniki. Mislil jc pri tem predvsem na Herriota in tovariše iz tabora največje koali-rane stranke radikalnih socialistov. Sicer je povsod običaj, da se take izjave odgovornih državnikov ne jemljejo vedno kot končno veljavne, vendar je ta nastop g. Poincareja izne-nadil. Kajti znane so bile njegove srčne simpatije levičarjev. Dočim je v strankah desnice imel vedno zveste pomagače njegove politike, kadarkoli je šlo za vprašanja splošno narodne in državne politike, so radikalni socialisti rav-ao ob takih prilikah do skrajnih meja izkoriščali svoj položaj in zahtevali vedno nove koncesije pod grožnjo, da izstopijo, iz vlade.
Njihov posfednji nastop v Angersu, ko so la kongresu stranke postavili zahteve proti povrnitvi katolških redov, proti vojaškim kreditom in konečno zahtevali popolnoma nov kurz v mnanji politiki posebno napram Nemčiji, je izzval ogorčenje po vsej Franciji. Temu ogorčenju so morale popustiti tudi srčne simpatije g. Poincareja in on je sestavil vlado, ki odgovarja splošnim simpatijam in pa potrebam države.
Vlada ima nacionalistično desničarsko obiležje. V njej so zastopane stranke centruma in desnice, izključeni so soc. dem. in radikalni socialisti. Njen desničarski značaj je tem bolj obeležen s tem, da so te stranke poslale v vlado svoje najmočnejše ljudi, dočim je levica centruma zastopana po dosedaj neznanih političnih osebah. Edina koncesija levice je ta, da je stranka republikanskih socialistov pod vodstvom Brianda, ki ima samo 18 poslancev, zastopana kar s petimi ministri. Izraziti desničarji skupine Marina pa so dobili znatno poja-čenje s tem, da so v kabinetu zastopani z dvema ministroma in enim državnim podtajnikom, dočim so imeli doslej samo enega ministra. Od novih ministrov je najzanimivejši dosedanji poslanik v Bernu senator Hennessy. On sicer pripada skupini g. Brianda, obenem pa finansira tisk sedaj iz vlade izključene stranke radikalnih socialistov. Zato tudi časopisje te stranke piše, da se mora s kritiko počakati, dokler se vlade ne vidi na poslu. S pridobitvijo Hennessyja je g. Poincare obenem dosegel, da so največji njegovi nasprotniki med časopisi paralizirani.
Do take vlade je prišlo predvsem radi velikih zunanje-polillčnih problemov, ki se bodo pričeli reševati v bližnji bodočnosti. Zato je g. Poincare tudi odstopil finančno mnistrstvo, ker se bo aktivno udeleževal pri reševanju teh vprašanj.
Predvsem je na dnevni red postavljeno rprašanje reparacij. 2e pred krizo so se vodila številna pogajanja o novem načrtu za plačevanje vojne odškodnine in o sklicanju tozadevne konference strokovnjakov. Nemška diplomacija je imela uspeh in je za svojo tezo zainteresirala predvsem ameriške merodajne kroge. Edino Poincare se je upiral nemškim zahtevam po preureditvi, vendar je pod stalnim pritiskom radikalnih socialistov moral popuščati. Osvobojen teh zaveznikov bo g. Poincare najbrže nadaljeval s svojo politiko ^iTiktne izvršitve vseh v mirovnih pogodbah predvidenih določb. Zato je nemška javnost zelo hladno sprejela novo njegovo vlado. V zvezi s tem stoji vprašanje ameriških dolgov. Tudi v tem oziru vlada sedaj popolna jasnost. Izvršitev obveznosti od strani Francije pa nikdar ne bi bila mogoča, če bi g. Poincare sprejel finančne reforme, ki so jih zahtevali radikalni socialisti. V obeh vprašanjih namerava g. Poincare sam prevzeti iniciativo in bo v to svrho na čelu francoske delegacije potoval v \Vashington in Berlin.
Kar se tiče proračuna, ki se nahaja pred parlamentom, je gotovo, da bo izglasovan pravočasno. Kaj pa se zgodi s členi 70, 71 in 71 bis, ki govorijo —- kakor smo že ponovno poročali — o vrnitvi premoženja raznim katoliškim re-dovom in o dovoljenju, da se ti redovi zopet stalno nastanijo v Franciji, o tem so deljena mišljenja. V desničarskih krogih gojijo nade, da bo parlamentu predloženo prvotno besedilo, dečim smatrajo drugI, da bosta tudi odslej ta dva člena samo predmet kupčije in pogajanj za kompromis z radikalnimi socialisti. Kajti kljub temu, da razpolaga sedanji kabinet z večino kakih 40 glasov, se zdi, da bo g. Poincarč skušal pridobiti vsaj večjo skupino poslancev te *>• >nke. Za slučaj, da bi se njegovi simpatizerji i 1 radikalnimi socialic odločili, da zapuste
Sela Narodne skupščine
Bolgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina se je pričela točno ob napovedani uri. Obravnavala je zakonski predlog o javnih delih, ki ga je predložil minister za soc. pol. g Barič. Tajnik Panta Jovanovič je preči-tal zapisnik včerajšnje seje. Skupščina ga je sprejela proti glasovom zemljoradnikov. — Predsednik M i h a j 1 o v i č je nato odredil poimensko klicanje poslancev. Ugotovil je, da ima skupščina kvorum. Odobril je, da se odtegnejo odsotnim poslancem dnevnice, kar se se je z odobravanjem sprejelo.
Minister Barič je odgovarjal na interpelacijo Gjorgje Popoviča o pomoči po elementarnih nezgodah v Krajini. Dejal je, da bo vedno vodi) račun o vseh teh nesrečah in da bo v skupščini predlagal v tej zadevi nujne predloge. Popovič se je z ministrovim odgovorom zadovoljil.
Nato se je prečita] predlog zakona o jav-| nih delih, ki ga je predložil v imenu tozadevnega odbora poslanec g. dr. K u 1 o v e c. Mi-
nister za soc. pol. B a r i č je podal daljši eks-poze. Dejal je, da so predložitev tega zakona narekovale ljudske potrebe. Vlada bo potrebam zadostila in pristopila k izvršitvi javnih del na ta način, da bo zaposlila tiste, ki so pomoči potrebni, pa lahko delajo. Tisti, ki so za delo nesposobni, pa bodo dobili podporo. S tem zakonom se določa pomoč ne samo pokrajinam, ki so pasivne, ampak tudi pokrajinam, ki so jih zadele nesreče. K predlogu je govoril Lazič kot poročevalec manjšine. Izjavil se je proti predlogu v tej obliki, ker po njegovem mnenju ne zadovolji vseh zahtev. Demokrat Nikolaj S k e r o v i č je poudaril, da ni vsota 100.000 Din. ki je v predlogu, zadostna. Vendar se bo s tem zakonom prebivalstvu zelo pomagalo. Nato je predsednik zaključil sejo.
Prihodnja bo jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu je Petejanova interpelacija na notranjega ministra o razpisu občinskih volitev v Mežici.
(Veresiif£nosti o mm. CoeifcoDfCii
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Nekateri belgrajski listi so prinesli brzojav niških oblastnih poslancev, ki se pritožujejo predsedniku vlade, da je minister Cvetkovič sarno-lastno zahteval odstop niškega oblastnega od-j bora in dejal: »Nema zakona!« Cvetkovič je pedal komentar in opisal razmere v niški oblastni skupščini. Več poslancev je nezadovoljnih z oblastnim odborom. Seji, ki se naj bi vršila 12. novembra, ni prisostvoval niti predsednik niti podpredsednik. Zato so se radi-
i kalni poslanci s Cvetkovičem posvetovali, kaj : naj se sbri, da bi skupščina prišla do rednega dela. Od 20 radikalnih poslancev jih je 17 pod-' pisalo spomenico, da naj skupščinsko pred-| sedništvo odstopi. Tudi minister Cvetkovič je bil mnenja, da je edini izhod, da bi predsed-ništvo podalo ostavko. Glede besed »Nema zakona k Cvetkovič odločno zanika te besede ter trdi, da je Ie tolmačil, da to in to ni v zakonu.
JIHO Cursfo za oladno koaltcIiD
Belgrad, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Opozicionalno časopisje piše v zadnjem času zelo mnogo o nesoglasjih, ki da so nastala med JMO in NRS. Tako da bo dr. Spaho podal ostavko, če ne bosta odstavljena velika Zupana v Sarajevu in Tuzli. Mnogo se je tudi intrigiralo zaradi občinskih volitev v Bosni. Vse te intrige so sedaj docela obrezuspešne. V imenu kluba JMO jo izjavil g. Behmen, da
je vest o demisiji g. Spaha popolnoma in povsem izmišljena in jo mora najodločnejše zanikati. Nihče niti ne misli na ostavko. Tudi spor med muslimani in radikali v Bosni bo poravnan. Težave so nastale deloma vsled čisto lokalnih posebnosti, deloma pa vsled tega, ker so občinski odbori v Bosni šele ustanovljeni.
in radičevci
Zagreb, ,14. novembra. (Tel. »Slov.«) V federalističnih vrstah se vedno bolj pojavlja nezadovoljstvo z radičevci. Zlasti še, ker so nekateri radičevci želeli v Zagrebu lcomisa-riat, da bi potem pri volitvah izgubili fede-ralisti relativno večino. Ta nesoglasja potrjuje tudi polemika med »Narodnim ValonK in »Hrvatom«. Ta polemika se je začela zaradi dr. Hanžeka in je dospelo do »Hrvalove * konstatacije, da je med radičevci mnogo ljudi, ki se boje za svoja dobro plačana mesta.
Neupravičeno odprto pismo
orožnikov
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) »Jutro« objavlja odprto pismo na g. dr. Korošca, notranjega ministra. To pismo je podpisalo nekaj orožnikov, ki da so s 1. novembrom po odredbi VIII. orožniškega polka v Ljubljani izgubili izplačilo rodbinskih doklad z motivacijo, da je tozadeven kredit izčrpan. V pismu se nadalje sprašujejo orožniki, ali naj sami sebi vzamejo življenje, ali naj začno ropati in krasti in kako naj se zatira komunizem v naši državi, ko nas država k boljševizmu vzgaja. Na to pismo pripominjamo, da je orožniški polkovnik v Ljubljani prekasno zahteval kredite za izplačilo družinskih doklad za mesec november. Ti krediti pa so bili poslani že 2. novembra in bili vsem izplačani že 8. novembra. Čuditi se je torej orožnikom, da se skrivajo za »Jutro«, četudi je pod dr. Korošcem vsak slučaj, ki dospe do njega, takoj zakonito rešen.
svojo stranko, je verjetno, da bo g. Poincare žrtvoval te člene, če ne popolnoma pa gotovo v toliko, da bo njihov pomen znatno omiljen.
Kar se tiče nas Jugoslovanov, moramo vrnitev Poincarčja samo pozdraviti. V njem in g. Briandu je naša država vedno imela dva iskrena prijatelja. Zato moramo samo želeti, da se njun pclrv-' čimbolj učvrsti, ker bomo s tem pridobili tudi mt.
Razsodb5* v bombnem oroceiu
Zagreb, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Zadnje dni se je vedno razpravljalo o bombni aferi, ki je nastala z ozirom na to, da so nekateri člani komunističnih organizacij, ki so imeli na svojem stanovanju bombe, bili aretirani. Danes se je vršila razprava in se je izrekla razsodba. Josip Bros je obsojen na pet let, ker je imel bombe in ker jih je skril v stanovanju Božičkoviča, ki jc tudi obsojen. Neveselič je obsojen radi propagande.
Be$gra?ske vesti
V	avdienci pri ministrskem predsedniku
sta bila danes umetnika gg. čurčič in Me-štrovič.
V	Belgradu se mudi vsetičiliški profesor dr. Šurmin, ki se je sestal z različnimi politiki, člani glavnega radikalnega odbora. Čuje se, da ima gotovo politično misijo.
Popoldne se je sestal finančni odbor. Razpravljal je o dnevnicah državnih uradnikov v podrobnostih.
Radikalni klub je popoldne ponovno imel sejo, na kateri se je posvetoval o agrarnem vprašanju.
Milan Jeglič, absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu, je nastavljen na moškem učiteljišču v Ljubljani.
Za izseljeniškega komisarja v Diissel-dorlu je imenovan Berislav Deželič.
Državljanstvo so dobili: Anion Sfiligoj, trgovec iz Ljubljane, Josip Kavčič, posestnik iz Gornjega Logatca, Peler Kokol, čevljar iz Nove vasi, Katarina Karis, zasebnica iz Ljubljane, Ivan Bajec, zvonolivar iz Št. Vida nad Ljubljano, Karel Ostič iz Gojzda, Milan Jereb, učitelj iz Rajhenburga, Peter Torkar, tkalec iz Bohinjske Bistrice, Andrej Kumer, mizar iz Jezice, Frančiška Rejic, učiteljica iz Vrha, Julij Bajer, ključavničar iz Maribora, Anton Rupnik, zasebni uradnik iz Ljubljane.
Zagreb, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je umrl v Senju znani ustanovitelj : Jadranske plevidbe« Ladislav Krni n č.
Zadele so te-le srečke državne razredne loterije: 10.000 Din št. 17.21!5 in 6979, 30.000 dinarjev št. 37.759.
Kralj Aleksander
Pariz, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji obisk kralja Aleksandra pri predstavniku Republike g. Doumergue-u je trajal nad eno uro. V spremstvu našega poslanika v Parizu gosp. Spalajkoviča je Nj. V. kralj Aleksander prispel v Elizejsko palačo par minut pred 3. Pred vhodom je bil postavljen bataljon vojske z godbo, ki je ob prihodu Nj. V. kralja zaigrala naše narodne himne. Razgovor med Nj. V. kraljem in predsednikom francoske republike je trajal eno uro in je potekel v prisrčnem in prijateljskem tonu, kajti oba suverena se poznata že od preje. Popoldne ob šestih jc g. Doumergue vrnil kralju obisk in bil sprejet od kraljevskega para v njihovih apartamentih v hotelu »Rizz-u«. Kralj ostane še več dni v Parizu in bo prihodnje dni sprejel v avdijenci predsednika francoske vlade g. Poincarčja in zunanjega ministra g. Brianda, ki sta se za njo prijavila takoj po sestavi novega kabineta.
Deputacija strojevodij v Belgradu
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Te dni se je mudila v Belgradu deputacija društva strojevodij iz vse države. Dne 10. novembra je deputacija izročila zahteve strojevodnega osebja strojnemu oddelku glavnega ravnateljstva. Istega popoldneva je deputacija pod vodstvom posl. 2 e b o t a predložila spomenico in jo razložila glavnemu ravnatelju inž G j u r i č i č u. Dne 12. novembra je pa deputacijo sprejel železniški minister Stanič. Z njo je nad eno uro obravnaval vsa tekoča vprašanja. Danes je deputacija, se^toječa iz osrednjega predsednika Sitne Stankoviča (Belgrad), Dežmana (Ljubljana), Sistriča (Zagreb) pod vodstvom poslanca Kremžarja obiskala ministrskega predsednika dr. Korošca. Kratka vsebina spomenice, ki jo je predložila ministr-sk emu predsedniku, je ta-le: Strojno osebje naj se uvrsti v III. kategorijo. Tisti, ki dobe kot dnevničarji 30—40 Din, naj dobe 60 Din; preneha naj praksa dolgoletne montaže stro-jevodskih kandidatov in sc naj zniža na eno leto. Strojevodje III. kategorije, ki imajo pravico na 1. skupino, naj se vanjo uvrstijo. Prometno osebje zahteva predpisano obleko. Čimpreje je treba sprejeti času odgovarjajoč pravilnik o stranskih prejemkih. Sedanji zakon c železničarjih naj sc spremeni in naj se izplačajo železniškim osebam razlike od 1. 1923., ki se pri prevedbi na nov zakon niso izplačale. Ministrski predsednik g. dr. Korošcc je deputacijo najvljudneje sprejel ter pazljivo posluša! pritožbe železniških strojevodij. Predsednik vlade je izjavil, da se hoče zavzeti, da se železničarjem odpomore ter bo skušal, da se bodo vse zahteve obravnavale in uredile. Kar se tiče razlik, je izjavil ministrski predsednik: »Lahko vam sedaj rečem, da je ta stvar že sklenjena. Razlike dobite izplačane. Posojilo, ki ga je monopolska uprava dobila na Švedskem, je parlament uzakonil. S tem posojilom bo monopolska uprava porav la svoje dolgove. Ta denar bo država porabila za plačilo starih dolgov, med katerimi se nahajajo razlike državnih nameščencev in vpo-kojencev.« To avtoritativno zagotovilo je dc-putacijo zelo razveselilo.
Likvidacije ve'e^osestev
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Na ožjem sestanku zastopnikov vladnih strank, ki so se posvetovali o zakonu o likvidaciji velcpo-sestev v severnih krajih, sc je sklenilo, da sc ta zakon razširi na celo državo. Minister za agrarno reformo se jc zavezal, da bo zakon predelal v tem smislu in da ga bo šele v tej spremenjeni obliki predložil skupščini. Ravnotako je važna sprememba, da sc posli likvidacije nc poverijo Drž. hipotekami banki, marveč se naj izvršijo na zadružni podlagi z agrarno zadružno centralo. To je po zgledu, kakor jc bilo pred vojno v Prusiji.
Daily Telegrafi naooverJute komprom?? mec? Srb! In Hnratl
London, 14. nov. (Tel. »Slov.«) I)aily Telograph« se obširno bavi s Savčičevo al tciir j za posredovanje med Zagrebom in Belgradom i List je mnenja, da ima ta akcija velik pomen ' V splošnem opisuje naš notranji položaj in pravi, da so Hrvati že za časa Pnšiča bili proti i centralizmu. I.isf izraža mnenje, dn bo prišlo do kompromisa med Hrvati in Srbi in da se ' bo tako ugled naše države v inozemstvu I dvignil
Obustne davščine
znižane
Včeraj popoldne je začel finančni odsek ljubljanske oblastne skupščine razpravljati o novem proračunu. Oblastni odbor je predložil v mnogočem spremenjen proračun, ki izkazuje v celoti 70.011,306 Din izdatkov in ravno to- ! liko dohodkov.
2e la številka sama pove, da se je oblastni ! odbor odločil znižati nekatere izdatke. Med i drugim je sklenil plačati kupnino za velepo- ; sestvo Ponovice s sredstvi iz posebnega po- , sojila, ki se najame v ta namen. Tako je oblastnemu odboru bilo mogoče znižp.ti nekatere davščine, nekatere pa sploh črtati iz letošnjega proračuna.
Znižale so se oblastne doklade na nekatere državne davke: 1. oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev I. skupine in II. skupine. 2. Oblastna doklada k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. 3. Oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od nesamostojnega dela in poklica. Vse te doklade se znižajo od 30% kakor se je glasil prvotni predlog, na 25%.
Oblastna naklada na vino in vinski mošt se je znižala pri vinu od 1 Din na 65 par, pri vinskem moštu pa od 1 Din na 45 par.
Popolnoma se je črtal oblastni davek na zaposlitev irozemskih delavcev in istotako je popolnoma izostala oblastna doklada na zemljiški davek, ki se je glasila v prvotnem predlogu na 30%.
Oblastni odbor je s temi olajšavami nbl. dajatev šel do skrajnih mej možnosti. V okviru predloženega proračuna bo mogla oblast vendarle še uspešno delati, prizadetim krogom pa olajšave, zlasti v letošnji slabi konjunkturi, mnogo zaležejo.
Zlast' je važna opustitev naklade na da-rek od dohodka od zemljišč. Oblastni odbor je pri tem uvaževal, da je naš kmet v težkem položaju, da preživlja gospodarsko krizo. Zlasti letos je vsled uim in nesreč letina v velikem delu oblasti do skrajnosti neugodna, tako da po nekaterih okrajih niti prehrana kmetskega prebivalstva ni še zasigurana.
Važno je dalje, da se ugotovi, da kmetski stan že itak za namene, katerim služi oblastni proračun, veliko doprinaša. To dokazujejo proračuni cestnih okrajnih odborov, ki znašajo, če vštejemo tudi izdatke, ki jih imajo okrajni zastopi v ljubljanski oblasti, za vzdrževanje oblastnih in okrajnih cest, preko 17 milijonov dinarjev. Cestni okrajni odbori pa krijejo svoje potrebščine samo z dokladami na neposredne davke in znašajo te doklade v posameznih okrajih po 500 in celo do 800 odstotkov. To pomeni tako težko obremenitev prebivalstva, ki živi od zemljišča, da je pač resnično utemeljena trditev, da kmetsko prebivalstvo prinaša za vzdrževanje javnih prometnih sredstev največji del. Prav tako krijejo zgolj z dokladami na direktne davke svoje proračune okrajne blagajne in zdravstvena okrožja.
Če stremimo torej za kolikor mogoče pravično in enako sorazmerno obremenitvijo vseh slojev prebivalstva v oblasti, je treba uvaže-vati tudi te težke dajatve podeželskega ljudstva in je predlog oblastnega odbora za odpravo doklade na zeml,iški davek le toplo pozdraviti.
Proračun izkazuje sedaj stroškov za obl. skupščino 554.076 Din, za oblastni odbor 390 tisoč Din, za oblastni osrednji urad 2,417.488
dinarjev.
Pod poglavjem deželna kultura so predvideni izdatki za kmetijstvo, in sicer za oseb-ne izdatke 977.232 Din, za kmetijsko izobrazbo 440.000 Din, za pospeševanje kmetijstva, | in sicer poljedelstva, živinoreje, vinogradni- i štva, sadjarstva, vrtnarstva in gozdarstva 2,305.000 Din, za zadružništvo 440.000 Din, za podpore vsled izrednih elementarnih nezgod 500.000 D:n, za veterinarstvo 120.000 Din.
Za agrarne operacije in melioracije 1 milijon 493.216 Din, za kmetijsko šolstvo 2,101.096 Din- za oblastna posestva 1,477.260 Din.
Pod posebnim poglavjem »Asanacija vasi« so prispevki za napravo gnojnih jam in gnojišč 1.500.000 Din, prispevki za vodovode in j vodne zgradbe 496.000 Din, pospeševanje i zdravstva 200.000 Din. Skupaj torej 12,049.804 , Din za ra/ne potrebe kmetskega gospodarstva in kmetske kulture.
Tretje poglavje predvideva izdatke za favna dela in oblastno imetje, in sicer za vzdrževanje okrajnih dovoznih cest ter mostov ter prispevki za druge ceste 11,250.000 Din, za visoke stavbe 1,500.000 Din, za pisarniške stroške 1,117.904 Din.
Obrt in trgovina ima v četrtem poglavju za pouk in izobrazbo 1,130.000 Din, za pospeševanje obrti 570.000 Din, za tujski promet 300.000 Din, skupno 2,000.000 Din.
Za zdravstvo daje oblast 26,867.768 Din.
Za socialno skrbstvo je letos dotirano skupno s 6,010.568 Din, in sicer za skrbstvene zavode 3,760.568 Din, za splošno socialno skrbstvo 2,250.000 Din.
Za prosveto predvideva oblastni odbor 2,120.000 Din. Za obrestovanje in amortizacijo oblastnih dolgov 1,433.698 Din. Za pokojnine 200 000 Din. Podpore za gasilstvo 200.000 Din. zn razne druge stroške 1,900.000 Din.
Splošni končni pregled je torej sledeč: Splošna oblastna uprava 3,361.564 Din. Deželna kultura 9.853.804 Din. Javna dela in
Prua etapa čelkosIooaSklh - lugosln-uanskth trg. pogalanjj -
Praga, 14. nov. (Tel. »Slov.«) češkoslova-ško-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki so se začela v Pragi začetkom oktobra, so bila dar nes v prvi etapi končana s tem, da se je sklenila konzularna pogodba in splošni del trgovinske in paroplovne pogodbe. Pogodba temelji ua klavzuli največjih ugodnosti, katere dovoljujeta obe državi v občevanju z državljani, delniškim in drugim trgovinskim družbam in v postopanju z blagom. Na davčnem polju velja načelo paritete. Tudi v transportu bo vsaka stranka dovoljevala drugi iste ugodnosti, ki jih vživajo lastni državljani in domače blago. Obe državi sta si obljubili medsebojno pomoč v boju proti nepošteni konkurenci. Tudi avtorsko pravo je bilo v pogodbi rešeno. Celo poglavje je posvečeno socijalnopolitičnim vprašanjem, o katerih se bo še natančneje obravnavalo v posebni pogodbi. Obenem z okvirno pogodbo sc je dosegel tudi dogovor o ureditvi dovolitve-nega postopanja, kolikor je še v veljavi.
V pogajanjih bo sedaj nastopil odmor, katerega bosta obe delegaciji porabili za izpo-
polnitev materijala za tarifni del pogodbe. Za Jugoslavijo je podpisal p ;;odbo prol. Toclo-rovič, za češkoslovaško pa sekcijski šef dr. Friedmann. Jugoslovanska delegacija danes zapusti Prago.
Okvirna pogodba in konzularni dogovor napram dosedanji začasni pogodbi nista prinesla bistvenih izprememb. Tarifarične določbe trgovinske pogodbe se niso mogle obravnavati, ker je jugoslovanska delegacija morala polagati važnost na gotove pristanke glede uvozne carine za živo živino, češkoslovaška želji ni ugodila, ker se ima ves kompleks carine na živino na novo urediti po željah češkoslovaških agrarnih strank. Po tej novi ureditvi, ki vpošte-va samo kvantitete, bi n. pr. ne bil mogoč uvoz jugoslovanskih pitanih prešičev. V tej zvezi je jugoslovanska delegacija opozarjala na izvajanja češkoslovaškega poljedelskega ministra in izjavila, da bi Jugoslavija kot zaveznica in članica male artente smela vživati enake prednosti kakor Poljska,
Manili g%fi
Bukarešt, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem ministrskem svetu so sklenili, da bodo temeljito očistili upravni aparat, odpravili vse sinekure in opustili službene avtomobile, - katerih so posamezna ministrstva imela do 47 in jih je imel več tudi vsak prefekt. V bodoče bo vsako ministrstvo imelo po en avtomobil, ostanek pa se bo prodal na javni dražbi. Ministrski svet je imenoval poseben odbor, da se izdela načrt zakona za ukinjenje obsednega stanja, ki naj se izvrši prihodnje dni ter je bila cenzura že ukinjena. Vpckojen je bil vrhovni komandant orožništva general Davidoglu ter se pričakuje, da bodo prihodnje dni odstavljeni nadaljnji visoki uradniki. V zadnjih dneh je prišlo na deželi do več spopadov med kmetskim prebivalstvom in med uradniki bivše vlade. V Akermanti so pretepli prefekta.
Bukarešt, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Člani romunske delegacije v Berlinu, ki so podpisali pogodbo z Nemčijo, so danes podali poročilo ministrskemu predsedniku Maniu in finančnemu ministu Popoviču, Kakor piše »AdeveruU, sta oba ministra, ne da bi dvomila o dobrih namenih delegacije, izjavila, da bi bilo bolje, če bi s podpisom po-
godbe počakali, dokler niso dobili informacij od nove vlade. List piše, da so v vladnih krogih razsrjeni radi samolastnega postopanja delegacije. Danes bo ponovno odpotoval v Berlin zastopnik vlade, da se informira o možnostih, spopolniti pogodbe z dodatno pogodbo. Maniu upa. da bo nemška vlada njemu na ljubo plačala dogovorjeno vsoto 75,000.000 zlatih mark naenkrat namesto v treh obrokih. Maniu je dalje prepričan, da bi njegova vlada sploh dohila od Nemčije večje koncesije. Navedeni list poroča, da je posebno nemško poslaništvo v Bukareštu zelo sililo k podpisu pogodbe, dokler je še bila stara vlada v demisiji. Bratianu pa je prepustil podpis pogodbe preudarku delegacije.
MANIU IŠČE POSOJILO.
Bukarešta, 14. novembra. (Tel. »Slov «) Finančni minister Popovici je izjavil dopisniku »Dimineata«, da je dobila romunska vlada obvestila inozemskih bank, da so pripravljene zopet začeti pogajanja o inozemskem posojilu. Nova vlada ima iste intencije kakor prejšnja vlada in bo v kratkem sestavila komisijo za razpravljanja o posojilu.

Podrobnost? o potoo-
lasiein parniku ..Vestrls
Newyork, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Ponesrečeni parnik »Vestris« je spustil v morje vsega j skupaj osem rešilnih čolnov in en splav. En čoln je parnik pri potapljanju potegnil s seboj v globočino, splav pa se je razbil. Število pogrešanih, za katere ni nobenega upanja več, se ceni na 119. Še vedno išče šest ameriških | rušilcev, če bodo našii še kake brodolomce. j Vrednost potopljenega tovora se ceni na več j milijonov dolarjev. Izgubljenih je 1097 poštnih • vreč, med njimi deset diplomatskih. Rešeni potniki dolže kapitana, da je prepozno oddal i klice na pomoč, da so bili strojni prostori in j III. razred že en dan poplavljeni, da pa je kapitan šs vedno manevriral, da bi ladjo vzdržal na površju. Tudi rešilne čolne so spustili v morje tako pozno, da so se dva do trije po-topilL
AnssSeži 7.a šzorann tev Porenia
Pariz, 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Po končanih razgovorih med nemškim poslanikom v Parizu in francoskim zunanjim ministrom ter po več razgovorih s Poincarejem so se zopet začela pogajanja za pripravo konference strokovnjakov. Sporne so samo še instrukcije strokovnjakov. Kakor piše »Echo de Pariš«, je angleški poslanik izročil včeraj Poincareju memorandum, ki napoveduje bistveno spremembo dosedanjega angleškega stališča. List piše: Coolidge je pred par dnevi očital Evropi, da se premalo trudi za zavarovanje miru. To in pa stališče opozicije sili konservativno angleško vlado k temu, da svoje mirovno mišljenje pokaže praktično, že radi bodočih volitev. Zato bo vlada bolj, kakor dosedaj podpirala vprašanje izpraznitve Porenja. Levičarski listi zahtevajo, da ne vodi reparacijske razprave Poincare, temveč Briand.
oblastno imetje 13,867,904 Din. Obrt in trgovina 2,000.000 Nin. Asanacija vasi 2,196.000 Din. Zdravstvo 26,867.768 Din. Socialno skrbstvo 6,010.568 Din. Prosveta 2,120.000 Din. Dolgovi 1,433.698 Din. Preskrbnine 200.000 Din. Razni stroški in proračunska rezerva 2,100.000 Din. Skupno 70,011.306 Din.
S takim proračunom stopa oblastni odbor pred oblastno skupščino, ki bo proračun nedvomno v bistveno nespremenjeni obliki sprejela, ker je proračun pripravljen z največjo vestnostjo in so se v njem uvaževale vse želje in potrebe, ki so jih izrazili oblastni poslanci, v kolikor so v prihodnjem letu sploh izvedljive. Ta proračun je obenem program velikega novega dela v oblasti, napoved razvese-liivega naoredka.
Beth!en !n madpriko kraljevsko vprašanje
Budimpešta. 14. novembra. (Tel. »Slov.«) Na interpelacijo demokratskega poslanca Rassava o kraljevskem vprašanju je danes odgovarjal Bethlen in izjavil, da niti notranje niti zunanje političen položaj ni tak, da bi se vprašanje kralja moglo obravnavati kot aktualno.
London, 14 nov. (Tel. Slov.«) V angleški poslanski zbornici je bil danes liberalni predlog nezaupnice o zunanji politiki vlade odklonjen s 326 glasovi proti 163 glasovom.
»Action franeaisc« očita »Tempsu«, da je sprejel rusko podkupnino, zakar je list po ženevski konferenci začel boj za to, da se navežejo diplomatski odnošaji z Rusijo. Zato je bil tudi takratni glavni urednik lista Her-bette imenovan za francoskega poslanika v Moskvi.
V nemškem državnem zboru se bo jutri začela razprava o predlogu socialnih demokratov, da se ustavi graditev oklopne križar-ke A. Razprava bo trajala dva dni. Socialni demokrati so sklenili, da morajo njihovi poslanci glasovati enotno, čemur se bo pokoril tudi državni kancler Hermann Miiller. Čuje se, da bo predlog socialnih demokratov odklonjen.
I l manganel&m m revolverjem
T en en te Grozioli, fašistovski tajnik v Sežani in dušo protislovenske akcije na Krasu, je poslai ' »centurio« (stotnik fašistovske milice). Fašisti s« proslavili Graziolijevo povišanje na prav fmeebeu način. Preteklo sredo so se zbrali v Sežani in poklonili slavljencu zlato svetinjo. V Sežano je pri-hitel tudi pokrajinski tajnik fašistovske stranke Cobolli, prefekta je zastopal kabinetni načelnik dr. Avi.in, nekdanji podprefekt v Sežani. Nastopilo je več govornikov, ki so poveličevali slavljenčeve j zasluge. Tudi g. Meden, podešlat v Senožečah, ki I se dane? piše Medeni, se je oglasil k besedi in te-1 rekel »v imenu kraških drugorodcevc svoje zadovoljstvo radi povišanja g. Graziolija. »Velika je naša hvaležnost, je nadaljeval signor Medeni, zn vaše delovanje v prid tega prebivalstva, ki vam ob tej priliki obnavlja svoje zaupanje in vso svojo simpatijo; saj vidi v vas varnega vodjo našega Krasa k obnovitvi. V imenu drugorodnega prebivalstva napijem domovini, kralju in duceju.c Med , napetim pričakovanjem je 'spregovoril fašistovski tajnik Cobolli, vladar tržaške pokrajine. Pohvalil je Graziolija za njegovo delovanje ined kraškim ljudstvom, »ki ga moramo smatrati za bratskega. Rekel sem, je nadnljevnl g. Kobol, da smatramo drugorodce za brate, toda le tiste, ki sjtfištujejo zakone, ki se izkažejo dobre državljane in ki se pokorijo režimu, ki je toliko dobrega storil in bo še storil za to zemljo. Toda proti sovražnikom, ki se skrivajo in snujejo zvijače, proti tistim, ki kujejo načrte na škodo države ali nn kntoriicoli način skušajo motiti mimo in delavno prebivalstvo bomo
Krvava Ljubliana v zasrebšk h .Novostih'
Če bi bila vrlina novinarja v tem, da naredi iz muhe orjaškega slona, potem bi prav radi izjavili, da je ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti« naravnost ženialen novinar. Tako mojstrsko je dokazal s svojim poročilom o »krvavih« ljubljanskih demonstracijah, da zna imenitno pretiravati.
Tako poroča cenjeni g. dopisnik, da je pO" licija neusmiljeno tolkla po občinstvu s sabljami, da je nastala po ulicah »nezapamčena tu-čnjava«, da je od udarcev s sabljami ranjenih več omladincev, da so stražniki streljali v maso, da je prostor pred Cosulichem izgledal ko bojno polje, na katerem so padle žrtve, da so še pozno v noč patruljirali po ulicah stražniki in orožniki, da je Ljubljana izgledala ko v obsednem stanju, da je toliko ranjencev, da policija čuva v strogi tajnosti število ranjencev in aretirancev itd. In da bo slika groze popolna, je zaključeno poročilo v »Vremenu« z drastičnimi besedami, da boj še traja.
Sedaj ve Ljubljana, v kako grozni nevarnosti je bila in kaj vse se je godilo na ljublj. ulicah. G. dopisniku zagrebških »Novosti« moramo biti za njegovo fantazije polno poročilo res hvaležni. Ker pa smo mnenja, da je v interesu Ljubljane, da se o njenih dogodkih poroča le po pravici, smo žal primorani fantazijo gospoda dopisnika »Novosti« malo pristriči in povedati resnico.
Ta pa je seveda čisto druga, kakor pa jo slika poročilo »Novosti«.
Predvsem moramo ugotoviti, da je krvava bitka zahtevala le dva »ranjenca«. Prvi je bil »ranjen« od udarca sablje. Rana je bila res grozovita, ker je bila samo koža odrgnjena. Bilo je slišati dosti zabavnih komentarjev, ko se je slišalo, da je ta »rana« ranjenca spravila na tla.
Drugega je p>o nerodnosti nekega demon« stranta zadela krogla v nogo. Ni pa šla krogla v meso in ta rana je tako nevarna, da so jo zdravniki ozdravili z obližem.
To so vse rane, ki jih morejo pokazati demonstranti. Pa naj kdo reče, če ni dopisnik zagrebških »Novosti« mojster v pretiravanju!
Sedaj pa o »bojišču«.
Ko so prišli demonstranti pred Cosulich « Line, so bili tam štirje stražniki. Ti so tako vestno vršili svojo nalogo, da so demonstrante zadržali in preprečili, da bi ti vdrli v prostore družbe. Ko pa so začeli demonstranti metati v stražnike kamenje in so bili ti že ranjeni ter bili v resni nevarnosti, so pričeli streljati v zrak, ne pa v maso. Ko pa se je neki demonstrant zakadil v stražnika in ga udaril po rofei, je temu roka vsled nepričakovanega uda^ča omahnila in tako ni šel strel v zrak. In nastala je ona težka rana, ki so jo ozdravili z obližem.
Samo od prevelike vneme obseden dopisnik je mogel tudi odkriti, da je Ljubljana bila ko v obsednem stanju.
Ni pa seveda videl gosp. Ambrož drugih stvari, ki so tudi omembe vredne. Tako so se n. pr. pojavili po bitki pred Cosulichem tudi komunisti z rdečo zastavo. Seveda so je jadrno pobrisali, ko so ugledali policijo. Tega dokaza, da so se demonstracij udeležili tudi temni elementi, seveda dopisnik zagrebških »Novosti« ni videl.
Sicer pa je vse poročilo silno podobno onemu iz »Jutra«, vsaj po stilizaciji. To pa nas ne čudi, ker so znane ozke zveze dopisnika zagrebških »Novosti« z »Jutrom«. Tako je tudi vsa stvar malo bolj jasna.
Ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti« se je sicer že večkrat s svojimi poročili proslavil in pred kratkim so morali korigirati njegovo poročilo ljubljanski igralci. Mojstrsko je bilo tudi svoječasno poročilo o Orjuni, toda poročilo o ljubljanskih demonstracijah je prekosilo vse druge, ker je imelo tudi to dobro stran, da je bil žrtev tega poročila tudi g. Svetozar Pribičevič. Na tem uspehu pa zagrebškim »Novostim«, kot odličnemu listu KDK zlasti iskreno čestitamo.
Sicer pa je čisto dobro, če v teh resnih časih skrbe tudi zagrebške »Novosti« za zabavo Ljubljančanov.
„3ytru" za klobuk
Na nesramen napad v včerajšnji štev »Jutra« odgovarja celokupno k. a. dijaštvo to-le:
1.	»Jutro« je dokazalo s svojim poročanjem o manifestacijah, da je destruktiven list. Svojo anaclo-nalnost je razgalilo popolnoma.
2.	K. a. dijaštvo. ki se je složno udeležilo pro« testnega zborovanja proti neumestnemu načinu postopanja policije izjavlja, da je »Jutro« zagrešilo zločin proti slogi slov. akad. mladine.
3.	K. a. dijaštvo zna upoštevati interese države in slov. naroda, zato odklanja vsako insinuacijo iz »Jutrove« okolice.
Kat. akad. dijaštvo je s svojim sodelovanjem dokazalo, da hoče složnega dela. Ako se v bod< če kat. akad. dijaštvo ne bo več udeleževalo skupnih nacionalnih manifestacij, je tega krivo »Jutro«.
Ideologija »Jutra« je zn?na brez vsakega jedra, zato že zdavnaj j>omazana ter ne spada niti med staro šaro več!
Radovedni smo, ali je »Jutro« kaj v zadregi ob enotnem nastopu razcepljene napredne omladine na univerzi! Ali je »Jutro« kaj v zadregi, ko mora bojkotirati svoje bivše miljence?!
Poznamo Vas, gospoda! Računajte, da smo mi vsi Vaši neizprosni nasprotniki!
Za Akademsko Zvezo: Skarabot Fr.,	*	Hribovšek A.,
tajnik.	predsednik.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma
znali porabiti sveti manganol, ako treba ludi pu- . ias™> tu 111 QleSia' mUo vreme' iužui ve" i ško in revolver ...«	1 trovL