apedlKtat* hi ahbonamento postala — Poltalna platana v gAtovMI
Leto XXV.	Ljubljana, 18. marca 1943*XXI
Posamezna Številka cent. 60 Štev. u
»OnOVIMA
in KMETSKI LIST
Lpiavmsivc t(i iieuiuSl vc tlluMuv lista,. i-jui<i j.iim ar.*	a ^ m	Naročnina m tuzemst vo CtUllelnt B. L. polletno
Puccinijeva uii. a St 6 U nad teletom 1127 10 31 26 |Zh313 VS3K t6uGH 12 ~ ^ celoletno 24 - L - Posamezna številka Račun t»'M»tne nrunllnlre o^lni* « l.nihllnn« « in 711	p^nt.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Pod Ducejevim predsedstvom je bilo dne 11. marca v Rimu zasedanje Nacionalnega direk-torija Fašistične stranke. Seja je bila zlasti posvečena skrbstvu za žrtve sovražnih letalskih napadov.
Ustanovi se Nacionalno združenje družin civilnih padlih Podporna središča za oškodovance ob sovražnem vojnem napadu bodo skrbela takoj za poškodovance. Duce je naposled očrtal splošni položaj glede na potek vojne In je dal nekaj smernic, da bo Stranka nenadomestljiv zvezni č nitelj med državo in narodom na vseh področjih narodnega življenja. Duce Je pohvalil delovanje Zveznih tajnikov v podpiranju borcev in njihovih družin ter v krepitvi morale italijanskega naroda, ki je usmerjen z vsemi svojimi energijami k totalni zmagi.
Italijansko vojno poročilo od 15. t. m. poroča o velikem uspehu na morju:
Na Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom poveljnika bojnega broda Giafranca Gazua iz Milana potopila angleški prekomornik »Em-press ot Canada« 23.000 ton. ki je vozil čete. — Italijanski brzi čolni so v zasedi ob severnovzhod-ni obali Črnega morja napadli skup no ruskih motornih torpedovk ln motorn h izvidnic. Poškodovali so dve in se vrnili brez škode na svoje oporišče.
Na vzhodni fronti se pomika pomlad vedno vlSe ln tako lahko rečemo, da je zimska ofenziva zaključena in prehajajo čete v pomladno vojeva-nje. O stanju na vzhodni fronti poročajo iz Berlina takole:
Sedanja črta nemške fronte se proti zapadu
ne bo več izpremenila.
Nemške postojanke so ustaljene, IzvzemSi nekatere kraje, kjer se nemško vodstvo še poslužuje gibljive obrambe. Ustaljenje fronte ni toliko posledica blatne dobe, ki je.marsikod nastopila zaradi odjuge, in ki vsako pomlad ovira oba nasprotnika v pokretih. V večji meri je to posledica nemških protiofenzivnih nastopov v zadnjih tednih.
Nemci so po hudih borbah v protinapadu
spet zavzeli važno mesto H a r k o v.
S tem se je izjalovil boljševiški načrt, da bi vdrli v Ukrajino. Vrata Ukrajine, o katerih so boljše-viki s svojim prodorom proti Dnjepru mislili, da so že na stežaj odprta, so se zdaj spet zaprla. Strateški načrt boljševiškega vodstva, po katerem so hoteli uničiti nemško južno krilo, se Je torej izjalovil. Po takem lahko z vso pozornostjo pričakujemo nadaljnjega razvoja na tem važnem odseku vzhodne fronte.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je v ponedeljek 15. t. m. objavilo podrobnosti: Protinapad, s katerim so skupine južnih vojsk po tedenskih borbah vrgle sovaržnika onkraj Donca, je bil to nedeljo kronan s posebnim uspehom. Po srditih in zelo krvavih borbah, ki so trajele ves dan, •o oddelki SS (prostovoljci) učinkovito podpirani od letalstva, z uspešnim manevrom s severa In vzhoda spet zavzeli mesto Harkov. Izgub sovražnika na ljudeh in materialu Se ni bilo mogoče preceniti. — Jugovzhodno in severno od Harkova tja do prostora okrog Bjelgoroda so nemške napadajoče divizije vrgle sovražnika dalje proti vzhodu. Zapadno od Bjelgoroda so skušali boljševikl ustaviti napredujoči nemški napad z novo pripeljanimi silami. Sovražnikov protinapad se Je zrušil ob visokih krvavih izgubah. Pri tem je uničila pehotna divizija »Velika Nemčija« v sodelovanju z letalstvom 44 oklopnih voz izmed 60. ki so bili v napadu. — V srednjem odseku fronte so se izjalovili številni, med seboj ne povezani sovražni napadi. Na področju pri Stari R u s 1 je sovražnik po močni artiljerijski pripravi in z uporabo oklop-vcga, orožja ter s sodelovanjem bojnih letalcev
Nova ureditev podeljevanja prispevkov
Visokega komisariata h nakupu strijev ter kmetijskih potrebščin in k »davi kmetijskih stavb
Ljubljana, 16. marca
Da bi se podeljevanje prispevkov Visokega ko-misarijata k zgradbi gospodarskih stavb, k nabavi kmetijskih strojev, plemenskih živali ln drugih potrebščin (gnojil semen, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev) bolj smotreno in sedanjim razmeram primerno uredilo, se odreja sledeče:
Kmetovalci, oziroma zadruge ali občine, ki žele napraviti na primer sadno sušilnico, toplo gredo, nabaviti kmetijski stioj ali kako drugo potrebščino in ki reflektirajo na podporo Visokega komisa-riata. naj to sporoče najprej kmetijskemu oddelku, da se Jim more dati morebiten nasvet glede možnosti nabave, izbire sredstva itd. in da se jim, ako je prošnja utemeljena, odobri v mejah proračunskih možnosti v načelu podpora, ki se potem izplača po predložitvi saldiranjga računa In po odobrenem nakupu, oziroma po Izvršeni grad-bl, ko bo koiavdirano od kmetijskega oddelka.
Prispevki se podeljujejo za napravo sadnih sušilnic, toplih gred ter k nakupu sejalnih strojev, trierjov In zatiralnih sredstev do 50 % nabavne cene, k nakupu plugov za globoko oranje in kul-tlvatorjev pa do 33 % nabavne cene. Pri toplih gredah se krijejo stroški za napravo oken (okvir ln Sipe). Zaradi skromnih kreditov se prispevki za mlatllnlce, slamoreznlce In druge kmetijske stroje ne morejo odobravati, prav tako ne k
zgradbi silosov za kisanje krme, gnojišč ln hlevov. Vendar bo kmetijski oddelek dobrohotno proučil one primere, ki bi bili vredni posebnr-ga vpoštevanja.
Ako nabavi plemensko žival kmetijski oddelek Visokega komisariata, mora plačati prosilec, ki želi kupiti plemensko žival ln ki reflaktira na podporo. kavcijo, ki jo za vsak slučaj posebej določi Visoki komisariat.
Priznavajo se tudi prispevki k naKupu prvovrstnih plemenskih živali in sicer do 50 %.
Pravilno kolkovane prošnje je treba nasloviti na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino — kmetijski oddelek in jih poslati preko pristojne občine in okrajnega civilnega komisariata, ki opremi prošnjo s svojo izjavo (priporočilno ali negativno). V Izjavi je treba izrecno navesti ali je prosilec večji ali manjši posestnik in če je podpore vreden in potreben.
Nakup živine se bo moral izvršiti po navodilu kmetijskega oddelka, ki bo določil pasmo, kraj nabave itd. Po izvršenem nakupu predloži prosilec račun, ki mora biti pravilno kolkovan in overovljen po okrajnem civilnem komlsarlatu, ki po-tudl nabavo dotlčnega stroja oziroma sredstva.
Zaradi pičlih kreditnih sredstev se bodo mogli nakazovati prispevki le kmetijskim zadrugam, ki redno delujejo, občinam ter manjšim posestnikom, ki so podpore res potrebni in tudi vredni.
ponovno prešel v napad. Sovjetski oddalki so bili v ogorčenih borbah vrženi nazaj. Letalstvo Je uni-č slo na vzhodni fronti pri 2 lastnih Izgubah 64 sovjetskih letal. Nemške podmorske sile so potopile i ob kavkaški obali pred Tuapsejem 7000 tonsko sovjetsko petrolejsko ladjo.
V Tunisu dopušča slabo vreme le omejene
letalske in kopnlnske operacije.
Nedavni dan je bilo sestreljenih 19 sovražnih letal. Dva sovražnikova konvoja sta bila napadena od osnih letalcev. Trije parniki in en rušilec so bili pogodeni od letalrkih bomb, dve ladji pa sta bili torpedirani. Nemške motorne torpedovke so potopile dva angleška rušllca, dva pa z gotovostjo zadele. Sovražni letalci so zadnje dni spet napadali posamezna osna mesta, kjer so porušili mnogo krasnih spomenikov in zgodovinskih stavb. Med prebivalstvom so bile nedolžne žrtve. — Nemški letalci in protiletalska obramba noč za nočjo ss-streljujejo sovražne bombnike. Tako Je bilo samo pri napadu na NUrnberg sestreljenih 17 sovražnih letal. Nemško letalstvo je s hitrimi bojnimi letali zadnje dni in noči napadlo vojaške cilje na angleški vzhodni obali. Zlasti močan je bil nočni napad na ladjedelnico v Sunderlandu.
O sedanjem vojnem in političnem položaju
je nemški propagandni minister dr. Gobbels
objavil v svojem tedniku »Das Reich« daljši članek. Priznava, da so bile Izgube v tej zadnji zimski krizi, kakor jo minister označuje, na strani nemških armad znatne tako glede ozemlja kakor orožja in moštva. Vendar pa niso bile tako hude, da bi bil za Nemčijo resno v nevarnosti nadaljnji razvoj operacij. Ves nemški narod je zdaj v vojni in uspehi tega ogromnega napora se ne bodo pokazali takoj, temveč sčasoma. Treba je dodati, pravi dr. GSbbels, da smo še daleč od vrha ln da nas še dolga, zelo dolga pot loči od cilja. Nemški napori morajo torej biti stalni in podvojeni. Nemška narodna energija se mora izkoristiti do skrajne možnosti. Zimsko dobo je treba imeti že v polnem poletiu pred očmi. Kdor je ime! tn ima čast sodelovati v tej borbi za osvoboditev Evrope, mora prevzeti tudi bremena.
O novem evropskem redu, ki bo uveden po sedanji vojni,
je minister dr. Gobbels dal preteklo soboto inozemskim novinarjem v Berlinu daljša poja; ni-nila. Najprej je govoril o letalski ofenzivi, ki Jo vodi Anglija proti Nemčiji, ko napada najrajši mesta, ki so nemškemu narodu najljubša. Nato je rekel, da bo po sedanji vojni možno v Evropi samo eno Izmed dvojnega: aH novi red mladih narodov ali pa boljševizem Nemška oblast je v vojni morala uvesti stroge ukrepe na nekaterih zasedenih ozemljih. Očitno pa jj, da ti ukrepi niso stalni ter se bodo spremenili kakor bo potrebno, ko izrednega stanja ne bo več. Sile Osi ne nameravajo v bodočnosti vzdrževati edinstva Evrope z izrednimi vojaškimi ukrepi, temveč hočejo ustvariti Evropo, ki se bo stvorlla prostovoljno kot celinska enota. Novi red. ki ga predvideva Os. se bo izrazil z utrjeno, urejeno, zaščiteno in zajamčeno enotnostjo evropske celine O položaju na vzhodni fronti je rekel dr Gobbels. da sa je napredovanje ruskega valjarja brezdvomno ustavilo.
X Rože za rožno olje. Malo je znano, da je potrebna za izdelovanje rožnega olja ogromna množina rož. Za en kilogram dragocenega rožnega olja je treba 450 kg rož ali 1,800.000 cvetov. Največ rožnega olja pridobivajo v Bolgariji, kjer igra ta panoga narodnega gospodarstva važno vlogo Bolgarija je glede pridobivanja rožnega olja prva država na svetu. Vsako leto gre v Bolgariji za pridobivanje rožnega olja okrog 9 milijonov kg rož.
X V džungli so našli razvaline starodavnega mesta. Na svojem bojnem pohodu po Birmanlji so japonski vojaki naleteli nekje v džungli nedaleč od reke Iravadi na razvaline nekega starodavnega mesta. Po mnenju strokovnjakov za takšne stvari gre za mesto Pagan, ki je bilo nad tisoč let prestolnica birmanskih kraljev In ki so ga 1. 12S4, razdejali Mongoli Doslej, pravijo, so na tem kraju že Izkopali mnogo nekdanjih umetnin ln drugih dragocenosti.
DomaČe novice
•	Velik sprejem v Vatikanu. Pred nekaj dnevi je bilo v Vatikanu spet sprejetih 3000 vernikov. Papež, ki je prišel v dvorano že ob pol desetih, se je zadržal med njimi ce i triure. Posebej je sprejel otroke. V druei dvorani je nagovoril skupino italijanskih in nemških vojakov ter vojnih pohabljencev. Nadalje je v posebnih prostorih blagoslovil 700 novoporočenih parov.
•	Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil Francu in Jožefu Cimprič v Jurji vasi 21., ob-č na Smihel-Stop;če. Mariji in Filipu Novaku v Zvlrčah 81, občina Hinje ter Cedomlrju ln Ljubici Marinčič v Ljubljani ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir.
•	Cerkveno slavje v Ljubljani. V nedeljo dopoldne je bila v ljubljanski stolnic; cerkvena siovesnost četrte obletnice kronanja papeža Pija XII., združena s proslavo 60-letnice rojstva škofa dr. Gregorija Rožmana. Pridigoval je konzistoiijalni svetnik dr. Janko Arnejc. Slovesno službo božjo je opravil škof sam, ki je naposled zapel tudi zahvalno pesem. Cerkveni zoor pa je zapel papeško himno. Popoldne je bila v frančiškanski dvorani proslava škofove 60-letnice. Podobne proslave so bile tudi po drugih katoliških zavodih.
•	Smrt Alojzija Peterlina-Batoga. V nedeljo zvečer je umrl v Leonišču v Ljubljani g. Alojzij Peterlin. duhovnik in profesor v pokoju, star 71 let V naši javnosti je bil dobro znan s pesniškim imenom Batog. Bil je po rodu iz Kamnika, kjer je bil njegov oče ugleden pasar, sre-brar in zlatar. Njegov brat pa je bil že pred leti umrli pesnik Rad:v©j Feterlin-Petruška. Alojzij Peterlin je napisal daljšo vrsto pesmi ln žalolgro »Sonce«. Bil je splošno priljubljen. Pokopali smo ga v torek popoldne.
•	Grob ubitega kaplana Antona Hočevarja iz Stare vasi pri Polici so našli šmarski fantje v pohodu na Orlje. Rajni kaplan Hočevar je bil zakopan poleg treh drugih žrtev komunizma. Trupla so prenesli na domače pokopališče. Zdravniška komisija bo ugotovila, kakšne poškodbe so trpeli nesrečni pokojniki.
•	Stavbni ravnatelj inž. Anton Klinar Je umrl v Ljubljani v visoki starosti 81 let Sredi februarja smo se ga spominjali, ko je praznoval zlato poroko. Bil je jeseniški rojak in eden zmed prvih slovenskih inženjerjev, ki so delovali na Kranjskem. Ze leta 1902. je bil imenovan za vodjo deželnega stavbnega urada. Mnogo starejših javnih zgradb v Ljubljani in na deželi priča o lepih sposobnostih pokojnega gradbenega ravnatelja.
•	Smrt uglednega gorenjskega gospodarja. V Skofji Loki je umrl splošno znani in priljubljeni gostilničar in posestnik Jurče G o s a r. Že dalje časa je bolehal, vendar se je še pred
mesecem mudil v Ljubljani, za slovo, kakor je rekel. Izdihnil je 10. marca. Bil je zna čajen, odkrit poštenjak. Sovražnikov ni imel, saj smo vsi poznalj njegovo ziato srce.
•	60-letnico je praznoval 15. t m v Ljubljani splo&no znani slovenski slikar in skladatelj prof. Saša Šantel. V počaSčenje je prirejena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani velika razstava njegov-h umetnin. Svečana prireditev razstave je bila združena s koncertom, kar je v našem umetniškem življenju redek dogodek.
•Ena najmdejšib z.m, kar smo jih imeli zadnja desetletja, je minila. V nedeljo bo tudi po koledarju zavladala pomlad, v resnici pa jo imamo že od srede februarja dalje. Imeli smo celo vrsto krasn h dni, da se enakih še v maju redkokdaj veselimo daljšo dobo. Sploh je bila letošnja zima izredno prizanesljiva ter je zelo ustregla ziakti siromašnim silojem, ki morajo šteditj z vsakim polenčkom in z vsako grudo premoga. Posebna zanimivost februarja je bilo šest dni trajajoče vreme od 19. do 25., ko se ves čas ni pojavil na nebu niti najmanjši oblaček. Tako vreme je nekaj svojevrstnega, izrednega. Zgodnja pomlad je omogočila skrbno obdelavo zemlje. Še poslednja zimska nedelja je bila sončna, v ponedeljek pa se je nebo docela za-mrežUo.
•	Ko bomo v nedeljo praznovali prvi pomladni dan, bomo obenem imeli polno luno. Ker mora po koledarskem pravilu biti prvi velikonočni dan na prvo nedeljo po prvi polni luni, ki sledi 21. marcu, se letos ne more upoštevati polna luna. ker nI po 21. marcu. Zato velja letos šele polna luna dne 20. aprila, ko bomo imeli torek in bo torej šele njemu sledeča nedelja dne 25. aprila veljkonočna. To bo najpo-znejša Velika noč, ki jo je kdajkoli mogoče praznovati po sedaj veljavnih cerkvenih pravilih. Poe-lednjič smo imeli takšno najpoznejšo Veliko noč leta 1886. Prihodnjič pa bo tako pozna Velika noč šele leta 2038, torej šele po 95 letih; učakali jo bodo pač le redki novorojenčki sedanje dobe. Verjetno pa bo dotlej tudi Velika noč že ustaljena na določeno nedeljo v letu, kakor je b:lo to že večkrat predlagano.
•	Vrbe v pomladnem okrasju so v veselje človeškemu očesu pa v naslado čebelam, katerim so najboljša paša. Zboljšujte čebeljo pašo! Čebelarsko društvo v Ljubljani ima naprodaj več tisoč vrbovih sadik, eno in dvoletnih. Zasad te z njimi vsak neobdelan prostor v bližini čebelnjaka. Vsaka čebelja družina naj bi imela vsaj po eno vrbovo drevo ali grm.
•	Dva sijajna nova romana. Ljubitelji lepega branja so se z ljubeznijo in vnemo oklenili založbe »Dobra knjiga«, ki jim vsak mesec nudi kak znamenit roman. Pričelo se je novo četrtletje, v katerem bosta v treh knjigah izšla dva odlična romana. Prvi ima naslov »Nihče se ne vrne« in ga je napisala znana italijanska p:sa-teljica Alba de Cespedes. Roman je dosegel doslej 14 izdaj v Italiji in Je preveden že v 17 tujih jezikov. Drugi roman pa se imenuje »Deževje« in je preveden menda že na vse evropske
jezike. Napisal ga Je svetovnoslavni pisatelj Louis Bromlield. Roman bo obsegal dve knjigi, od kater Ji bo vsaka imela okrog 350 strani. Naročite se na »Dobro knjigo«.
*	Opozorilo Prevoda. Iz paketa, poslanega občini St. Jernej, je zmanjkalo 29 živilskih nakaznic za marec, ki so označene s številkami od 106.972 do 107.000, a niso izpisane m so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne. Trgovci in gostilničarji ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani.
*	Prijave delavcev, zaposlenih pri težkih delih. Prehranjevalni zavod v Ljubljani poziva delodajalce, naj predložijo prijave delavcev, zaposlenih pri težkih m najtežjih delih zavoljo dodatne živilske nakaznice za april. Občinskim preskrbovalnim uradom v pokrajini jih je treba prijaviti od 15. do 20. marca, v Ljubljani pa od 20. do 25 marca. Ostane v veljavi, kar je bilo določeno za delavce, ki stopijo v službo med mesecem in jim pripadajo nakaznice samo z odrezki za tekoči mesec. Prijave, predložene po 20. v mesecu na tekoči mesec ne bodo upoštevane
*	Bolnikom, katerim je dovoljen posebni dnevni obrok mesa po okrožnici Visokega komisa-rijata, ne pripada tedenski obrok me n, določen za vse prebivalstvo. Tako objavlja Prevod. Ko 'zdajajo občinski preskrbovalni u—d' K~'nikcm dodatne nakaznice za meso. mora i o c! '5nemu odvzeti knjižico za meso; če pa živi v družini ali v zavodu, morajo zabeležki v n'ej, da bol-n'ku ne pripada tedenski obrok za čas, ko prejema posebni obrok mesa. I^to veKa za strež-ri?ko oceb;e jetičnih bolnikov ki živi stalno v zdravilišči
*	Sprememba voznega reda. Od preteklega ponedeljka je na progi Kočevje—Ljubljana ukinjen potniški vlak štev. 9312. Namestu njega je uveden potniški vlak, ki odhaja iz Kočevja ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.51. Na progi Trebnje—St. Janž so ukinjeni trije met. . via-ki. Po novem odhaja jutranji vlak iz Trebnjega ob 7.00 s prihodom v St. Janž ob 7.55, drugi z odhodom iz Trebnjega ob 14.30 in s prihodom v Št. Janž ob 15.24, vlak z odhodom iz Št. Jan-ža ob 9.15 in s prihodom v Trebnje ob 10.11 ter vlak z odhodom iz Št. Janža ob 16.35 in s prihodom v Trebnje ob 17.30
*	Velike križanke bodo odslej objavljene v vsak; številki »Domovine«. Upamo, da smo z njimi ustregli večini čitateljev. Kdor pa še postrani gleda križanko, naj se nekoč le spravi nadnjo, pa bo videl, da je to najlepša, najcenejša in najbolj poučna zabava. Priporočate »Domovino« vsem, ki radi rešujejo križanke, saj enakih ne dobe nikjer »Domov:na« je naj-cene:*i slovenski tednik
*	O ganljivem dogodku poročajo iz Pavije. Te dni je umrla Karolina Barberinijeva, stara 78 let. T-ri ure po njeni smrti je izd'hn'1 njen 821etni mož Ernesto Barberini, ki ga je bite že dalje časa mučila naduha. Barberinija sta živela 58 let v srečnem zakonu. Skupaj sta umrla in zdaj tudi počivata v skupnem grobu.
M. Silvester:
O lovcih in tobaku
Vesele zgodbe iz zelene bratovščine V.
Zdaj pa poslušajte, kaj se je zgodilo. Moja žen-ka je stala na pragu v praznični obleki z belim predpasnikom, da sprejme došle goste. Ko je privozil prvi avto, se je ozirala vsa družba po napisnih tablah na hišah, a vendar ni pustila ustaviti voza pri moji gostilni, temveč šele pri vaškem kovaču. Gostje so stopili z voza in se valili v kovačevo hišo. Isto so storili gostje z ostalih vozil.
Kar naenkrat se pa prifura lahek avto, v katerem sta sedela poleg šoferja mlad gospod in
gospa. Slednja je slonela na rami gospoda in je Imela v obrazu bolesten izraz. Ko so pogledali na tablico na naši gostilni, je pustil gospod takoj ustaviti vozilo in je zaklical glasno moji ženi: »Babica! Prosim stopite semkaj in pomagajte moji gospe, ker bo porod ... itd.
Moja stara Je z začudenjem gledala mladega gospodka, kajti ker nimava nič otrok, tudi še ni imela nikoli posla z delom štorklje. »Oprostite, nisem babica,« je rekla gospodu.
»Za boga! Ce niste vi, pa stanuje v hiši. Pokličite jo, prosim vas, hitro!« je odvrnil gospod, čigar gospa se je jela zvijati v porodnih bolečinah.
»V zmoti ste, gospod, v moji hiši ne stanuje babica,« je dejala s poudarkom moja žena, kateri je začela že vreti njena huda kri.
»Čemu Imate pa tablico na steni, da je v tej hiši diplomirana babica Neža Herkules?«
Te besede je izpregovoril gospod že tudi z jezo in pokazal s prstom na tablico, ki se je bleščala na hišni steni. Moja stara Je stopila s stopnic pred MSo ln videla obešene na steni kar tri table.
Prva se je glasila: Peregrin Ambos, kovač in živinozdravnik«; druga: »Neža Herkules izprašana in dipl. babica« in tretja »Glavna zaloga tobaka«.
Ko je moja stara vsa strta od sramu opazovala te čudne table, je že zvedel gospod od drugih ljudi, kje stanuje babica in je oddrčal dalje. Jaz sem pa prišel ravno prav, da sem sprejel celo procesijo gostov, katero je vodil vaški kovač Ambos, ter držal pred seboj kakor zastavo mojo tablo. — To vam je bil hinder—hander, da, cela babilonska zmešnjava! Ugibali smo, kdo neki Je ponoči zamenjal table. Pa sem se domislil, da so mi zažugali ti salamenski lovci, ko sem jih spravil na zrak, da mi bodo preskrbeli za gasilsko prireditev za tako zabavo, da jo bom še dolgo j pomnil. Vrag jih naj vzame vse skupaj! Ampak | moja »stara« piha še danes in ne daj Bog, da bi ! ji osvežil njen spomin z babico, ali z glavno trafiko, še manj pa s kovačem! Od tega dogodka dalje ne more videti nobenega lovca, še manj pa blagoslovljeno žensko. In jaz revež moram prestajati poleg nje Tantalove muke, ki bi jih najrajši naprtil vsem lovcem skupaj. Nekdaj sem čul starega profesorja, ki je dejal, da je žena dar božji, ali baba da je pa hudič. Je tmel mež prav!«
»živio Miklavž!«, »živele Ksantipe!«, »živele babice!«, »živele trafike in kovači!« je zaorilo lz zbora lovcev za zaključek Miklavževemu pripovedovanju.
Ali Miklavž se je samo zlobno nasmehnil tn dejal s posmehljivim glasom:
»O, to pa to! Le hodite tako vpiti k moji stari, pa boste dobili iz njene glavne zaloge tak tobak, da ga boste imeli dosti v glavi in nosu za vse življenje! Kdor ima korajžo naj le poskusi, toda rečem že od vsega početka, da mene ne bo zraven pri tem podjetju.
In sredi šume poleg kadečega se ognja je za-donela iz raskavlh grl neubrana pesem:
Kranjski fantje mi smo ml. Smo sami mladi jagerčki ...
Ko je Izzvenela enoglasna kolikor toliko ubrana pesem lovskih kontrabasistov, čudno da se najde med lovci le redko kak tenorist, — je mrmral večni brakir Francelj nekaj, česar pa ostali niso mogli razumeti. — šele na ponovno vprašanje, kaj mu ni po volji, je odvrnil, da to vendar ne gre. da bi se drli lovci sredi lovišča, kakor jesiharjl in da je že bolje, če ima lovec za petje boljšo roko kakor za grlo.
Okrog ognja se Je sukal tudi brakir Miha To vam je bil lovec, ki Je bil namazan z vsemi lovskimi vrlinami in slabostmi. Najbolj je bil ponosen na svoj rog, katerega ni odložil niti ob opoldanskem počitku. Hudomušni lovci so mu očitali, da mu visi še ponoči preko rame in da mož budi svojo »ta staro«« s traaa — tututuutom.... Nasprotno se je pa njegova ženka jezila, da še v spanju kriči in kliče skupaj Tucinčke, šeke, špi-jone in drugo pesjad z glasnim: »Oj tatata! Taaaa! Taaaa!« | Dragi bralci! Ko bi vi poznali in videli brakirja Miho! To vam je, na kratko povedano, bolj pri-] tlikava postava, s krojaškimi prsmi in dretastimi nogami. Toda poleg vsega tega ima možiček strašen glas, bodeč pogled in pa grlo odnosno požiralnik brez dna, — kakor ciganska bisaga. Skozi tako grlo zmuznejo z lahkoto za ducate oseb odmerjene količine papice in pupice. Ljudje ga nimajo kdovekaj radi, zato, ker mož sovraži človeški rod. Zato je velik prijatelj vseh živali. Menda ga poznajo vsi psi iz celega okraja. Od matere narave z vsemi vrlinami brakirja obdarovan, je bil Miha v svojem poslu neugnan mojster. Ce bi si iznašla zajček ln lisica še tako skrit kotiček, Miha ga je gotovo Iztaknil in poslal dolgouhca in tetko na neprostovoljen sprehod, kateremu je sledila lovskim ušesom tako priljubljena godba bevskajočih cuckov.
(Dalje.)
29
[
N O K A H L O F T 8
v suženjstvu
s Samo enkrat sem bila v delavskih kočah,« jo je živčno prekalila Hestera, »pa sem videla stvari, da sem bila bolna. Nehote sem morala pomisliti, da je Markhamovo bogastvo s krvjo kupljeno — pa sem bele kože. Kaj potem morajo misliti črnci! — A ko sem govorila o tem z Amb... z gospodom Markhamom, Be mi je smejal in dejal, da tudi jaz že spadam med »črne apostole«. Naglo je utihnila. Ob tej besedi se je spomnila Lyddona. »Prav za prav, čemu pričakujemo pomoči ravno s Fer Mun-ta« je zamrmrala. »Joyous Gard je vendar mnogo bliže... Na Joyous Gard pojdem,« je dejala glasno.
»Tu ostanite, Hestera,« je moledovala Filipa. >Ne pustite naju samih... Ce se kaj zgodi ?«
»Nič se ne more zgoditi,« jo je zavrnila Hestera. »V pol ure sem tam. Ce bi se zakasnila, smatrajte to za dober znak.«
Napila se je še, nato pa se je podala na pot. Tudi tokrat je prišla z zadnje strani do hiše. Nobeno okno ni bilo svetlo. Sla je h kuhinjskim vratom, da bi najprej tam potrkala. • • »
Kolibe sužnjev so bile oddaljene kake pol milje od hiše. Če bi bila prišla Hestera le malo prej, bi lahko prisostvovala službi božji, ki jo je bil kakor vsako sredo opravil metodistični duhovnik. Na Lyddonovem posestvu je vladal popoln mir. Ko so se sužnji po pridigi vrnili v svoje kolibe, ki so bile večje, udobnejše in bolj snažne kakor kjer koli na Bartumi, je svečenik začel pogovor z vdanim Lyddonovim paznikom Levelinom.
»Gospoda Lyddona ni doma?« ga je vprašal.
»Ne. Včeraj zjutraj je odrinil na morje in se vrne šele čez tri ali štiri dni. Vsa odgovornost leži na meni... in to ni malenkost v teh težkih dneh. Vam je znano kaj natančnejšega o Watersheadu?«
Starec je odkimal. »Med menoj in Waters-headom so porušeni vsi mostovi.«
»Jo Bever je pravil, da je bilo sinoči nebo nad Watersheadom vse rdeče. Hotel je iti pogledat, pa ga nisem pustil. Njegova dolžnost je, da ostane tu, vsaj dokler ne pride gospod Lyddon.«
»Prav nič se ne bi čudil, če bi bil Waters-head požgan. Morda bi pa vendarle morali iti pomagat. Jaz bom med potjo vsekakor pogledal tja.«
»A bodite previdni!« mu je zabičal Levelin. Skrbno je nato zaklenil vsa vrata, dočim je pridigar zajahal svojega oslička in odjezdil proti Watersheadu, od tam pa proti St. Agne-se, da bi alarmiral mesto o nesreči.
St Agnese je bil že alarmiran. Takole je bartumski kronist popisal dogodke iz L 1775.:
»Ta upor je presegal prejšnje vstaje tako po spretni organizaciji kakor po splošnih grozodejstvih. V nekaterih krajih otoka je trajala vstaja celih dvanajst dni...«
Vendar je bilo posameznim plantažam pri-zanešeno. Med temi je bilo tudi Lyddonovo posestvo. Toda to so bile izjeme. Hestera, ki je nezadržano tolkla po kuhinjskih vratih in zaman čakala, da ji bodo odprli, je bila prepričana, da je doletela tudi Bruca enaka usoda, dasi se je zdelo, da je hiša nedotaknjena.
Obšla je vso hišo, potrkala na vsaka vrata, skušala odDreti vsako okno, ki ga je dosegla, pa vse je bilo zaprto in zaklenjeno. Besna, razočarana se je naposled obrnila in zapustila Jo-yous Gard. Ko je prispela v skrivališče, je bila do smrti utrujena, lačna in skoro brez slehernega upanja.
Obe ženski sta bedeli. Ko jima je Hestera potrta pripovedovala, da ni ničesar dosegla, je Filipa vzkliknila: »Ah. kaj za to! Glavno je, da ste zopet tu!« Med Hesterino odsotnostio se je bilo zgodilo nekaj, kar je navdajalo Fi-lipo z grozo: Zdelo se je, da je bilo vse to razburjanje Drenaoorno za Konstanco. V njeni glavi ni bilo več vse v redu. Ko je Hestera pripovedovala, da je Joyous Gard docela zapuščen, ji je stara gospa segla v besedo: »Go-
tovo so se šli vsi veselit v VVatershead. Se bodo že še kesali! Moj oče je strog mož. Tudi do mene je neizprosen. Na kolenih sem ga prosila, da bi se smela poročiti z Alfredom ...«
Noč je bila neskončno dolga. Hesteri se je zdelo, da vse njeno dosedanje življenje ni bilo tako dolgo kakor ta noč, ki jo je prebedela v svoji premočeni obleki, tresoča se od mraza-Ko se je naposled zdanilo, jim je znova vstalo v srcih upanje. Končno se je začel šele drugi dan. Ce je Ambrož včeraj dobil poročilo o vstaji, je imel do večera gotovo dovolj dela, da je dobil liudi, s katerimi jim bo prihitel na ! pomoč. Bilo je nesmiselno zoperstavljati se črnemu krdelu brez zadostne pomoči Danes pa zagotovo pride.
Ko so ponovno preiskale košaro, so našle v njei še nekaj drobtin kruha in mesa.
Ves dan je bila Hestera na straži, ko pa se je i*lo mračiti in pomoči od nikoder ni bilo, se je obupana vrnila k obema ženskam* Talina je pobirala poslednje drobtme iz košare. »Grlo imam vse ranieno ...« je tožila. »Komaj požiram ... Vse kosti me bolijo. Hotela bi biti mrtva.«
»Ni še vse izgubljeno,« jo ie bodrila Hestera. »Tud' če pride pomoč šele jutri, nas bodo našli še žive.«
»Kdo pa naj pride???« je zakričala Kon-stanca. »Ambrož je mrtev. Vsi ljudje so mrtvi. Spme smo ostale na svetu.«
Tvgovorila ie bila misel, ki je mučila tudi Filino in Hestero. Če je to res? Če so dobili črnci popolno nadoblast nad otokom?...
»Ambrož,.. Abmrož bi pač na vsak nač,-n prišel, če bi bil živ,« je deia'a Filipa. Hesteri je ležalo na je7iku, da je Ambrož naibrže mrtev, da pa so še drugi liudie, ki jim bodo prišli pomarat. A ni f pravil a preko ustnic te strašne besede. Vsta'a ie. »Zdaj grem.« je dejala. »Če se da dobiti pomoč, io bom dobila, če ne, pridem nazaj. A ne bojte se, če se bom zamudila. Dokler je svetlo, se bom morala skrivati.«
Ko je hitela po bregu navzdol, ie mislila na Fil;po, ki ji je prigovarjala, naj bo pigrmn". sama na se ie zavedala, da se ie loteva str? h in malodnSnost. Snomnila se ie staresra pridigarja iz Ipswicha. Tn v stiski te ure so ii i vstnice š°oetale prvo molitev v živi ion iu: »O Bo? ... dai mi moči... Dai, da naidem Ambroža... O Bog... pomagaj... pomigaj mi...«
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
V poznem popoldnevu istega dne je Bruce pristal s čolnom v maihnem za^vu. se izkrcal in krenil no ozki stezi proti mpstu. Ko if» r»W-5el na cesto, je presenečen obstal. Dva črnca sta ležala pred njim na tleh. Pila, sta mrtva. Poboi? A kako to. da ju niso odstranili, marveč so ju pustili ležati na cesti? Sklonil se nad tmnii in opazil, da imata glavi preluknjani od krogel.
Pogledal je okrog sebe. Zdaj šele je opazil, da je cesta neobiča jno prazna. Nato je zagledal tu pa tam razbito okno, neko prodajalno, ki jo ie ogeni razdejal. Nekaj belih, oboroženih mož je prišlo izza ogla. Eden izmed njih je menda poznal Lvddona, ker je obstal in ga pokMcal po imenu.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal Lyddon.
»Sužnji so se uprli!« je odvrnil možakar. »Kako pa je z vami?«
»Nimam pojma... ta hip se vračam domov.«
»Bojim se, da boste naili le klavrne ostanke. V ponedeljek zvečer se je začel ples. Zdi se, da je zdaj končan, a dokler je trajal, ni bilo nič kaj prijetno. Osem trgovin je do tal pogorelo in sam Bog ve, koliko ljudi je prišlo ob življenje.«
Možakarji so odšli in Lyddon je stekel k hlevu, kjer ga je čakal konj. Lastnik konjušnice Miles mu je vzradoščea prihitel naproti.
Poizvedoval je, ali so uporniki prizanesli Jo-yous Gardu.
»Ničesar ne vem. Nisem bil doma.«
»No, upam, da je pri vas bolje kakor pri vaših sosedih — ti bi bili morali preje misliti na to.«
»Watershead ?« je prestrašen vzkliknil Bruce.
»Da. Pa Fer Munt tudi. Stari metodist je prišel včeraj z novicami Čakajte — zdaj se spominjam: pravil je, da je pri vas vse v redu!«
»Hitro konja!« je nestrpno zaklical Lyddon.
Čeprav se je bilo medtem znočilo, je na vso moč priganjal žival. Na ovinku ne daleč od VVatersheada je zavil s ceste in tako zgrešil Hestero, ki je le nekaj minut pozneje prišla mimo.
Ko je prispel na Joyous Gard, je v največji naglici razjahal in pohitel k pazniku Levelinu.
»Gospod Bruce!« je vzkliknil paznik, ko ga je zagledal. »Veseli me, da ste tu! A nikar ne glejte tako prestrašeno — pri nas je vse v redu!«
»Da, pri nas — to že vem! Kako pa je z Watersheadom ?«
»Sužnji so vse požgali.«
»Ali ve kdo kaj o Markhamovih ?« mu je segel Bruce v besedo.
»Ambrož je v St. Agne3e. Ženske so bile same doma, ko se je to zgodilo... najbrže so vse mrtve.«
»Pogledat moramo. Tudi če tves-amo življenje!«
•
Ambrož, ki se je nahajal pri Kynu, je bil drugačnih misli. Računal je, da bi pomenilo samomor, podajati se z manj kakor dvajsetimi možmi proti črncem. Ali ni mogoče pridobiti vojakov, da bi šli z nami?« je spraševal. V ostalem pa čutim, da je mati mrtva — Wa-
tersheada pa mi ni prav nič mar.«
•
Dva dni nepretrgoma so se bili črnci mastili s svinjetino. Spanje in jed — to jim je bilo zdaj edino v mislih. Ko je po nesreči padel njihov črni vodja, se je upor kmalu polegel. Bruce in njegova dva pomagača so jezdež proti Watersheadu divje kričali in streljali, da bi zavedli črnce v zmoto, češ da se jim bliža dobro oborožena premoč. Eden izmed črncev je s'cer na slepo ustrelil proti niim in zadel Lyddona v ramo, pa ni ime' poguma, da bi znova nanolnil puško. In dočim se je bila večina imornikov poskrilo za ruševinami ali v svojih koMbah, se je Del;ia pokazala prišlecem in jim vneto zatrjevati, da so jo bili uporniki
ujeli.
»Poveite brž, kaj se je zgodilo z vašimi gospodaril!«
Delija je začela vzdihovati: »O moje uboge gosne ... ubogi otrok ... jaz misliti, vsi biti v nebesih...«
»Nič praznega gobezdanja! Vedeti hočem natanko, kako se je vse odigralo ... ali so imele eospe sploh kakšno možnost za beg.«
Delija je na vso moč zatrjevala, da se je vdala šele po ostri borbi, zelo verjetno je, da so gosoe slišale nieno klicanje na pomoč, ga smatrale za opomin in verjetno pobegnile kam na varno.
Bruce in njegovi ljudje so še enkrat oddali salvo strelov, nato pa so začeli temeMito raziskovati.
•
Ženski ob izviru sta zaslišali streljanje. Filipa je pohitela na piano in prisluškovala. Ti> je brez dvoma Ambrož! O, ko bi bila zdaj Hestera tu, ona bi že vedela, kaj pomeni to streljanje... Mesto tega pa sem sama z napol znorelo starko in dojenčkom v naročju... je mislila bridko.
Čez nekaj časa je Filipa zaslišala klicanje, ki se je ponavlialo. Bilo je, kakor da človek, ki je klical, pričakuje odziva. Potem je zag^-dala luči, ki so se premikale sem in tje. Pomislila je, da so nemara to prijatelji, ki bodo odšli, če se ne oglasi, zbrala je ves svoj pogum in se sklenila splaziti bliže, da bi natančneje presodila položaj. V trdi temi je tipala po strmini navzdol, dokler ni nenadoma razločila klicanja:
»Hester! HesterRoon!«
(Dalje),
Ženski vestnik I
Za kuhinio
Orientalska riževa juha. Kadar imaS 30 dkg Jagnjetlne v križu, ti je potrebna le Se zelenjava, cel poper, žefran. Jagnjetino, katero poprej na malo masti hitro opečem, kuham z Jušno zelenjavo ln celim poprom. Ko je meso mehko, juho precedim, meso pokrito postavim na toplo. V luho zakuham 3 pesti riža, lahko prldenem tudi ščepec žefrana za lepšo barvo. Ko je riž kuhan, vlijem Juho na zrezano jagnjetino ln dam na mizo.
Riž s korenjem. Sestavine: Vi 1 kuhanega zelenega fižola (iz kozarca), 14 1 rlža, 2 korena, 2 žlici olja, 1 čebula, 1 žlica petršilja, za pol jajca (presnega) masla, sol, voda. Skuhaj dva neostr-gana korena, ju ostrgaj ln zreži na rezance. Denl v kozo dve žlici olja in zrezana korena pokrij in duši nekaj časa. Prideni eno drobno zrezano čebulo, osoli ln pokrito duši do mehkega. Nato prideni četrt litra kuhanega, na poševne rezine zrez^nega zelenega fižola ali v sopari kuhanega, l/4 litra na pol kuhanega r;ža in žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja. Vse skupaj primešaj in duši še 10 minut, prideni za pol jajca presnega masla in postavi kot samostojno jed na mizo.
O-na k a Iz oklsane aH vložene pese. Kg oprane in kuhane pese olupi In nakrhUaj kakor navadno, jo osoli in polij s kisom. Razgrej za drobno jaice (presnega) masla, prideni pol žličke sladkorja in ko ta zarumeni. še žlico moke ter krožnik oklsane in na rezance zrezane pese. Pril'j zajemalko juhe ali tonle vode. da je omaka gostljata. Ko nekal minut vre. jo postavi kot prikuho s krompirjevim plrčjem na mizo.
Pečeni ribji hlebčki. Sestavine: 30 dkg sušenih skuš. 20 dkg rlža. 2 dkg olja. 1 mala čebula. — Skuše namakal 4 do 6 ur. jih dobro Iztisni Iztrebi koščice In zmeljl z mesoreznVo. Zmleto ribo pari na olju obenem s sek'1ano čebulo, prldaj nato še zrezanega petrSII1a To zmes prideni do mehkega skuhanemu r1žu. morebiti š-> eno jajce ter oblikuj hlebčke na deski, katero potrosiš z moko. Hlebčke naglo speci na masti ali olju. Postrezl s krompirjem In solato.
Drobni nasveti
Kako naj se shranijo zimske reči? Zimske reči naj se dencjo v naftalin, potem pa še v časniškl papir. Razen tega so še drugi pripomočki, ki jih izkušene gospodinje priporočajo. V mirni dobi, ko je dovolj popra, zavijejo nekatere gospodinje zimske reči v stoičen! poper. Prav dobro je tudi orehovo listje, ki zlasti volnene reči dobro varuje. Pred molji varujejo tudi zdrobljeni listi navadne-
Gospodinje, pozor na strupe!
Dandanes se obrača čedalje večja pozornost zdravstvenim predpisom, pa vzllc temu še mnogo ljudi oboli ali celo umre zaradi pokvarjenih ali zastrupljenih ž.vil.
Pogiej.no v domačo kuhinjo! Katera gospodinja more na primer pogrešati lovorjeve liste'.' Uporablja jih kot začimoo za omake, ker jim dajejo pikanten okus. Pa vendar obsega lovorjev list približno dva odstotka cianovou.ua, ki je hud suup. Lovorjev list je splon človeškemu zdravju nevaren in ima samo to dobro lastnost, da je njegova strupenost manjša, čim starejši je. Zato pojsor na to začimbo, ki lahko povzroči posebno pri otro-kih zastrupljenje, Ce se uživa v večji meri.
Tudi jabolčna in češnjeva jedrca obsegajo strupeni cianovodik, ln že večkrat se je zgodilo, da so otroci oboleli, če so jih preveč zaužili. Isto velja o mareličnih, češpljevih in hruškovih jedrcih.
Razmeroma največ cianovodika pa imajo grenki mandeljni in olje iz njih. Zato nikar ne dajajte otrokom grenkih mandeljnov! Vsak grenek man-delj vsebuje strup, in že 0.96 g tega strupa lahko človeka usmrti. Strupeni učinek grenkega man-deljna se pojavlja šele, ko pride mandeij v stik z vodo, ko torej na primer otrok razgrize grenek mandeij ln ga premeša s slinami Lahko se ža zastrupi. Zato pazite, gospod.nje, kadar morda pečete kakšno močnato jed z mandeljni.
Tudi v kromlprju je strup, če ga večkrat pogrevamo. Kuhani krompir sploh ne sme stati dalje kakor štiriindvajset ur. Črnikaste in modrikaste koreninice, ki poganjajo zgodaj pomladi v toplih kleteh iz krompirja, si. zelo strupene. Tak krompir je torej nevaren, prav tako krompir, na katerem so že črna očesca.
Nevarna je tudi čebula, ki Je v topli kuhinji že nekoliko pognala.
Telečje meso gnije veliko prej kakor druge vrste mesa. Ce nimamo ledenice, smo v mirnem času dajale teletino v surovo mleko; potem ostane sveža. Kadar režemo telečje meso, moramo biti
zelo oprezni, da se ne ranimo ln nam v rano ne zaide sok iz mesa. S tem bi se prav nevarno zastrupili.
Vamlija v mlečnih jedilih, ki jih spravljamo za daljši čas, postane tudi strupena In povzroča neprijetne posledice.
Kiobasni strup, ki se tvori zaradi razkroja tolšče, je povzročil že neštetokrat zastrupljenje, ki se je končalo s smrtjo. Isto velja za pokvarjene ribe. Riba se hitro kvari, posebno poleti, veliko hitreje kakor drugo meso. Ce vidimo, da je videz ribe sumljiv ali da riba smrdi, je rajši ne Jejmo.
Tudi plesniv kruh lahko povzroči resno obolenje.
Strupi pa so tudi v posodah, ki se uporabljajo v kuhinji. To so tiče zlasti svinca.
Glazura nove posode obsega večkrat svinčeni glaj, ki povzroča kčliko.
Tudi bakrena posoda ni brez nevarnosti. V bakreno posodo ne smemo dajati nič k.slega, slanega ali mastnega. Včasih se uporabljajo tudi bakrene barve (galica) pri vkuhavanju kumar, sadja ln zelenjave. Res je, da dobijo te vkuhanine lepo barvo, toda če zabodemo iglo v takšno zeleno kumaro, vidimo takoj, da se konica Igle pre-vleče z bakrom in to že zadostuje, da si pokvarimo zdravje, če pojemo takšno kumaro.
Marsikod se uporabljajo mesne, zelenjavne ln sadne konzerve. Toda vse gospodinje niso tako oprezne, da bi takoj, ko konzervo odpro, njeno vsebino izklopile v porcelanasto skledo ali na steklen krožnik. Pod vplivom zraka se namreč začenja na pločevinasti steni razvijati hud strup.
Ribe v olju je najbolj čimprej pojesti, ko smo odprli škatlo Ce jih pustimo daljs časa v odprti škatli, se zaradi zraka pokvarijo in utegnejo povzročiti celo smrtno zastrupitev.
Ce kislega zelja, ki smo ga skuhale v emajll-rani posodi, ne uporabimo takoj, ga denimo vsekakor v lončeno posodo; potem ga lahko brez skrbi spet pogrejemo. Isto velja za kompot in kuhano sadje.
ga tobaka. Vendar je najceneje in najpreprosteje če zavijemo zimske reči v navadni časniški papir in sicer vsak kos obleke posebej, nato pa naredimo iz močnega papirja veliko vrečo, ki jo dobro zlepimo (z moko ali pa gumijem). V njej shranimo vse skupaj do jeseni. Na ta način molji ne morejo do obleke.
Dim od tobaka želimo včasih — morda v prid dojenčka ali bolniku — naglo spraviti iz sobe. Kako to 3torimo? Odpremo okno in vrata na prepih ter denemo v sobo posodo z žarečim ogljem ali pa posodo z vodo.
Flanelo peremo v mlačni vodi, v katero smo kanili nekoliko salmijakovega cveta. Ali pa jo močimo dalje časa v mlačni vodi, v kateri smo raztopili nekaj zmlete krede, nakar flanelo z mlačno vodo večkrat Izplahnemo.
Duh po čebuli in po slanikih odpravimo z jedilnega orodja, če potegnemo z njim, ko smo ga umili, skozi plamen (plina). Roke, ki diše po čebuli in po slanikih, umijemo z vodo, v kateri je nekoliko kisa ali gorčice. Usta pa izgube ta duh, če izpijemo kozarec mleka, vkolikor ga seveda Imamo na razpolago.
Hripavosti se iznebimo, če grgramo sfano vodo ali pa vodikov superoksid (1 do 2 žlici na kozarec vode). Kajpada tudi med z mlekom pomaga, samo če ju imaš. Pri trajni hripavosti je pa treba k zdravniku.
Žsblji v trdem lesu. Težavno je zabiti žebelj v trd les Zlasti ženska roka rada udari s kladivom po prstu, da je joj! In koliko žebljev se nam pri tem delu ukrivi! Dosti truda si prihranimo, če žebelj prej namažemo z milom.
Znamenje
»Ne smejte se, gospodje, govorim povsem reano! Zame ni nikakega dvoma, da se mrtvi javljajo z onega sveta. Poslušajte!
Vsi veste, da sem se nekoč čez poletje mudi) v Severni Ameriki na študijskem potovanju. Sredi jul.ja sem se petikal po San Frančišku. Dopoldne sem se razgledoval po tem zapadnoameriškem Babilonu In stikal po knjižnicah, popoldne pa sem delal v svoji hotelski sobi v 22. nadstropju. Bilo je okoli dveh popoldne. BaS sem tipkal svoje poročilo, ko me zmoti rahlo, nekam boječe brneči sobni telefon. Pripominjam, da razpolaga po severnoameriških hotelih vsaka soba z lastnim telefonom. Poziv je večkratno kratko presekano zvo-njenje. Tisto popoldne je pa clngljalo kar venomer br-r-r-r-r-r--, vendar ne tako močno ln ne tako odločno kakor drugače. Stopim k telefonu.
»Halo. tukaj Inženir Franko, soba 1014.«
»Saj vas ni nihče klical, gospod inženir!« mi hiti zagotavljati hotelska telefonistka — »hallo-girl« — kakor jI tam vsi pravijo.
»Zvonili ste,« vztrajam »ln še kar brez pre-stanka!«
»Morda so motnje v napravi, tu nI nihče klical vaše sobe.«
Sedem spet za stroj in tipkam. Pa ne pet minut. Spet zazvoni ln zvonklja na prejšnji čudni način. Nervozen zgrabim za slušalo.
»Halo, tu soba 1014, inženir Franko.«
Molk.
Pozvonim.
»Halo. želite, gospod?« se oglasi »hallo-girl«.
»Klicali ste me!«
»Neee. gospod, prav nihče vas ni klical. Mora biti napaka v napravi. Takoj javim ravnatelju. Oprostite, gospod, da vas to moti pri delu!«
Moral sem tisti trenutek biti podoben izgubljencu. Prijatelj. belg:jski novinar, ki je ravno v tem stopil v sobo, me je preplašen zgrabil za ramo.
»Franko, kaj Ti je? Bled si ko zid!«
»Prijatelj, nekaj hudega se je moralo zgoditi to uro pri meni doma v Evropi. Umrla mi je žena, ali pa se je ločil od sve'-* moj dobri oče!« sem izgoltal in mu nato pop.il čudno zvonkljanje, ki ni prihajalo Iz telefonske centrale. »Znamenje, prijatelj, znamenje!« sem begal.
»Zdelan si, brate ubit, živci, domišljija —« in ne vem kaj mi je še vse naštel ln mi dokazoval, da se mrtvo ne javlja. Mrtvo je mrtvo in to za vse vesoljstvo in za večno. Spravil me je na ulico in v avto in nato v kitajski del mesta.
In sem počasi na vse to pozabil. Pridno sem pisaril domov ženi, očetu, prijateljem. Njihova pisma sem poredko prejemal, vsa s starejšim datumom.
Prve dni septembra sem se vračal domov preko Pariza. V hotelu pešta, pismo prijatelja. Izreka mi sožalje ln me obžaluje, da sem tako daleč od doma Izgubil očeta. In dan njegove smrti, gospoda, in ura njegove selitve v večnost — točno sta se ujemala z onim čudnim žvenkljanjem v 22. nadstropju.
Popoldne me sreča prijatelj Belgijec.
»Franko, čemu črna kravata ln flor?« se začudi.
»Moj dragi, ali se še spomniš onega čudnega telefonskega klicanja v San Frančišku, hotel Astoria, 22. nadstropje tam sredi julija?«
»Da, da, no — ln?«
»Takrat se Je poslovil od mene moj dobri oče. na poti v večnost se je oglasil pri sinu tam sredi milijonskega vrvenja na ameriškem zapadu. Ob osmih zvečer je zatisnil trudne oči. — Prijatelj, ali verjameš v znamenje?«
»Za Boga!« je vzdihnil. ml stisnil roko in sklonjene glave Izginil v množici.
Inženir Franko je končal. Zleknll se je v naslanjač tn pogledal po družbi, ki ga je nemo opazovala.
»Da, gospoda, verjamem v posmrtni stik pokojnikov z njihovimi dragimi, ker sem to sam
doživel. Ne le pri očetu, tudi pri materi, ki je prišla po slovo od mene v šumni Pariz. Pa o tem drugič.«
Vstal je ln si prižgal cigareto.
V. p.
Boris Jurjev:
Ljubezen v trdnjavi
1.
Nad Neapljem je ležala rahla, prosojna medi ca. Ciprese in limonova drevesa na vrtu vojvode Monaliskega so se včasih v vetru rahlo stresle. Bila je mirna, lepa južna noč. Včas.h je po cesti priropotal voz, ki se je nato v temi izgubil. Dva mušketirja sta se srečala.
»Ali veš Marko, da imajo danes v monallskem dvorcu veliko slavnost?« je vprašal prvi.
»Povabljena je celo ona bogata, lepa grofica, ki ji je sam vojvoda poljubil sredi trga roko. Povabljena sta tudi dva tuja častnika Enemu pravijo gospod general. Morava paziti, da bova videla vso gospodo od blizu.«
Vsedel se je na vrtno ograjo in prekrižal roke na prsih. Po tovariškem zgledu se je ravnal tudi drugi čuvaj.
Moža se nista motila. Vojvoda Monailski je bil reshčno povabil na silvestrovanje mnogo slavne in visoke gospode. Okoli desetih sta se pripeljala častnika, ki sta se mudila v važnem diplomatskem poslanstvu na neapeljskem dvoru. Prožno sta skočila z voza. Pri vratih ju je gostitelj sprejel osebno. Predstavil ju je nato že zbranim plemičem: »Gospoda! General Ostojevski, polkovnik Zmajski!« Obrnil se je ln šel sprejemat nove goste, častnika sta se lahno priklonila in se spustila po položnih stopnicah v dvorano. Sedla sta kmalu k igralni mizi ln jela metati kocke.
Ni preteklo pol ure, ko je vojvoda predstavil: »Gospa Beatrice Morellova, grofica Iz Francije.«
Pod roko je vodil mlado, Izredno lepo damo.
Kaj moramo vedeti o Jajcu?
Če bi hotel samo potrebi po beljakovinah zadostiti s porabo jajc (ma;čobe in ogljikove hidrate pa bi dala druga živila), bi moral použiti 19 do 20 beljakov na dan Po neki drugi zdravniški trditvi pa bi za» destovalo že 7 tajc.
Vse te številke so le teoretična igračkanja. Dejstvo je in ostane da je
kurje Iajce zelo važno, dragoceno hranilo,
bodisi da ga uživamo samega ali da ga pridajamo drugi hrani (močnatim jedem, salatam. mesnim jedem, omakam itd.).
Približno eno in isto je tudi, v kakšn* oblki jemo jajce. Jajce je dobro v vsaki obliki, surovo, mehko i ali kuhano. Če je trdo kuhano moramo paziti samo na to, da ga dobro zmeljemo z zobmi, tako da pro-
dre sok za prehsrijanje od vseh stran1 do njegovih
delcev. Sicer .mamo lahko težave v prebavi
Tvdi otroci lahko uživajo jajce brez skrbi,
paziti je treba samo na to. da jih ledo zn erno. V drugem letu življenja, ko začno otrokom rasti zobje, so jim jajca kaj hvaležna hrana Hran nio jih izprva samo z rumenjakom, ki ga ubijemc v .nlekc al' na juhi. Pozneje jih hranimo z mehko kuhan mi jaici. Če so otroci voljni uživati |ajca brez d.ditka soli, je to popolnoma v redu Trenutno pa ustreza smotrom medicine da ne navaiamo k potreb po soli Sol je v mnogih pogledih nepotrebna ali vsa; odvečna.
Pri nekaterih otrokih povzroča uživanje iajc ne« kakšne izpuščaje. Kadir to opazimo moramo jajčjo prehrano ustaviti in počakati nekaj ča-ia. nemaia leto dni. Dobro je. če se držimo načela, nai otroc.i ne po-uži;'ejo več kakor eno ali dve jajci ni dan Pa tudi odrasli naj se z ir — ' "'in * >im no upre želodec.
>\cže kurje jajce tehta približno 50 g od te težt odpade 12 % (6 g) na lup no 55 »/o (28 g) na beljak u. 33°/» (17 g) na rumenjak
V nasprotju s 50 g težkim kurjim jajcem tehta
gosje povprečno 150 g. račje 70 g, prihino iajce 22 in pol grama, galebovo na 150 e
V kurjem tajcu
je 6 g beljakovine in Vfe g maščob ter 36 g vode, dalje še 0.3 g ogljikovih h dra;ov in 0 I g kuhinjske soli Ma"čoba ie v lumenjaku Kunicniak vsebuje 'u« d vse železo v jajcu V 100 g rumeniaka 'e 0024 grama železne soli. v enak' teži bedaka |.a edva eno šestino (0 004 g) Rumen:ak vsebuje približno eno četrtino do eno tretjino tiste množ ne krvi. ki jo nahajamo v isti količini goveiega mesa.
Gorilna vrednost iajce ie 75 kalorij.
Od teh odpade 17 kalorij na beljak n 59 kalorij na rumenjak Rumenjak je več kasor trikrat redil-
nejSi od beljaka.
Medicina uči. da potrebuje odrasel človek pr leža-nju v postelji dnevno hrano od 1800 do 2000 kilonj. Če živi v sobi se ta potreba /viša na 2100 d<> 2400 kalorij, pn navadnem delu poskoči na 2400 do 3400 kalorij, pri posebno težkem delu pa celc na 4000 do 6000 kalorij.
Ker ima kurje jajce po toplotn h enotah v sebi 75 kalorij, bi moral človek, ki b. (teoretično vzeto) živel samo od jaic, použit, da b zad'rf>M kaloričn m zahtevam od 1800 do 4000 kalom dnevno vsak dan 24 do 53 jajc. Toda nad deset la ic v 24 urah ne prenese nihče in še toliko le iziemoma
Deset milijonov kilogramov slaitovainJi rib
nalove vsako leto ob ustju Donave — Rumunski kmetje pokupijo največ teh rib
O Donavi se vsako leto mnogo govori in sicer v zvezi z običajnimi pomladnimi poplavami. Donava pa ljudem ni vedno sovražna, čeprav so jo morali piloti celo bombardirati, da so razbili led na nji. Ta najdaljša evropska reka prinaša ljudem tudi mnogo koristi Po nji gre mnogo prometa, poleg tega je pa znana po bogastvu rib, ki so za mnoge prebivalce krajev na obeh bregovih naravnost življenjskega pomena. Ribje bogastvo Donave je posebno veliko ob njenem izlivu, kjer se razdeli reka v več rokavov in kjer so prostrana močvirja, lz katerih dobivajo ribe obilo hrane.
Prostrana ravnina ob izlivu Donave
ni samo pravi ptičji raj, temveč igra v prehrani Rumunije izredno važno vlogo. Tu je namreč največja sladkovodna »ribarnica« Rumunije ln vse
jugovzhodne Evrope vobče. Čeprav je pretežna večina prostrane ravnine poraščena s trsjem; nalove tu letno povprečno 10,000.000 rib in sicer večinoma donavskih slanikov, jesetrov, somov in karpov. Glavni ribolovni kraj ni ustje Donave, temveč jezera južno od rokava sv. Jurija Tu je Razimsko jezero z mnogimi stranskimi jezerci, ki Imajo na mnogih krajih neposredno zvezo z morjem. Voda v teh jezerih pa ni slana, ker jo črpajo Iz Donave. Dočim žive prve tri vrste rib pretežno v ustju Donave, so karpi doma v jezerih. Čudno se sliši, pa je vendar res, da je glavni odjemalec donavsk h rlo, rumunski kmet ki jih je nasoljene ali posušene kot dodatek k svoji mamaligi, znani rumunski narodni jedi. Seveda gre mnogo rib po Donavi gori tudi v druge države, zlasti v Nemčijo. Izvoz rumunskih rib v Nemčijo se bo letos še povečal. V Popini se vsako jesen
Nekatere večje in inočne noe se uure na življenje in smrt
Krasna žena je mirno, brez prevelikega šuma zapadla v roke kavalirjev. Lakaj je zbrani gospodi naznanil, da je večerja pripravljena.
Ponosno kakor kraljica je grofica zasedla svoje mesto, častni prostor. Ves čas jedi je strmel general Ostojevski v lice krasne sosede. Zmajskemu, ki ga je večkrat nagovoril je raztreseno odgovarjal samo z da ali ne. Temu se je zdelo pre-neuiuno. zato se je rajši obrnil k svoji sosedi.
NI mogoče, je mislil sam pri sebi general Ostojevski, da bi bila to ona, moja velika mladostna ljubezen! Nikoli! Pa vendar, če pogledam njen vrat, njene globoke temne oči?! Njena usta me spominjajo nje. Toda ona je mrtva. Izgubila se je v svetu! Nikoli ni nihče več slišal o njej. Toda to čelo, te oči, ta premili obrazek! Da, to je hči, ali mati, ali ona sama! Pa saj bi hči ne mogla biti tako stara. Petnajst let je od tistega Silve-etrovega večera! Njena hči bi jih imela največ štirinajst! Ona pa jih ima triintrideset! Toda, — to je grofica velike Francije, Beatrice Morellova. Toda njen obraz, njene oči! .. Iz zamišljenosti ga je zbudil Zmajski. Res, vsi so že odhajali v dvorano k plesu.
Edina prilika, da jo spoznam! Na plesu! — je spreletelo možgane Ostojevskega. Vstal je ln 6el ra drugimi v dvorano. Neka debelušna dama je skušala zaplesti Ostojevskega v pogovor. Toda. ko je videla, da ima druge misli, da ji sploh ne odgovarja In je ne posluša, je užaljeno umolknila. Z Zmajskim je Ostojevski sedel v prekrasna, z dragoceno tkanino prevlečena naslonjača. Neki sluga Jima je ponudil na zlatem pladnju Izbrane cigarete. General je segel po njih. Zmajski se mu je zasmejal: »Ali te južna pokrajina spravlja v tako raztresenost ? Nikoli nisi kadil, zdaj pa jemlješ cigareto? Povem ti. Saša, da je tvoje obnašanje vzbudilo začudenje že pri nekaterih gostih.«
Ostojevski Je narahlo stresel z glavo ln rekel:
»Se spominjaš, Sergej, najinih mladih let? Se veš, kako sem se nad vami podporočniki vedno Jezil ter vam pravil, da ste nemarni, ker se vam
škornji niso dovolj svetili ? Se spominjaš, kako mi je nelioo zabrusil: .Major, Vi ste zaljubljeni!' Bil sem resnično zaljubljen. Toda zakaj ti to pripovedujem ? Ali želiš slišati zgodbo moje mladostne ljubezni ?«
Zmajski 'e molče prikimal: »Toda, Saša, kaj se zaradi tega nisi poročil z Anjuško?«
»Da. Torej, bil sem zaljubljen. Povest je dolga; dvomim, da se ti bo ljubilo poslušati.«
»Le pripoveduj!«
»Na Silvestrov večer pred petnajstimi leti, sem bil z oticirji svojega polka v kazini. Ko je bila ura dvanajst, sem šel z dvema poročnikoma čestitat staiemu generalu. On me je nato predstavil svoji lepi mladi hčerki, Olgi. Bila je krasna pri svojih osemnajstih letih. Njene oči so me očarale Prosila me je, da bi Jo spremil nekoliko na teraso, da se navžije svežega zraka. Vzela je svoj kožušček ter se s poljubom poslovila od očeta. Moj Bog, kako srečen je on, ker mu tako lepo dete pritiska svoje mehke, lepa ustnice na njegovo lice. O. ko bi bil tudi jaz kedaj tako srečen družinski oče!... Bila Je že pri vratih. Stekel sem za njo. Kako prijeten zrak je bil na terasi! Dim in duh alkohola v dvorani me je spravil v glavobol. Zato nisem male spremljevalke dovolj zabaval. Rekla mi je: »Oh, ali ste dolgočasni!« Postalo me Je sram. Potrudil sem se, da sem jo razvedril.
Bil je lep zimski večer. Nebo je bilo jasno, niti oblačka na njem. V zvezdnem siju se je moje srce oklenilo tega dekleta. Nikoli si nisem predstavljal, da je ljubezen tako močna m da se pojavi kar na mah.
V veliki dvorani je odbila ura eno. 2e celo uro sem s tem prelepim cvetom tu v mrzli zimski noči! Se nič nisem povedal duhovitega. Ona pa je bila dobre volje. Prijetno sva se šalila. Toda kako hitro je tekel čas! Oče jo je poklical. Sepe-taje sem jo pri odhodu prosil, naj pride v nedeljo
v gledališče. Prikimala je in sramežljivo zardela. Moj poveljnik me je nekam čudno gledal Njegove oči so nemo izpraševale: »Kaj si storil temu plahemu dekletcu, da je tako zardela?« Poslovil sem se. Dolg pogled, ki mi ga je Olga vrgla, je moja srce vzradostll. Ona me rada vidi! To mi je prešinilo možgane. Poslovil sem se hitro od prijateljev ter jim kratko voščil še enkrat srečno novo leto.
V nedeljo sem hodil že ob petih pred gledališčem, da bi ne zamudil nje. Rekla je, da bo vzela s seboj še prijateljico Marijo. Je treba tej ženski, da se vmešava v najino skrivnost?!
Naposled Je generalova kočija res obstala pred gledališkim vhodom. Olga mi je z nasmeškom ln pomembnim pogledom segla v roko. Nato ml je predstavila svojo prijateljico: »Poslala sem vam že listič, kjer sem vam naznanila, da bom pripeljala s seboj Marijo Petrovno. Upam. da se bosta dobro razumela!« Očarljivo me je pogledala. Mislil sem si: jezik res govori tako, a srce misli drugače!
Bilo mi je naenkrat vroče. Zadrege se nisem mogel otresti. Ko je bil na odru posebno zanimiv prizor, se je Olga sklonila nazaj: »Poglejte nekoliko, Ostojevski!« Pri tem so se njem krasni lasje dotaknili mojega lica. Poljubil sem j'h. Ona tega ni opazila. Počasi se je spet spomnila, da je na odru posebna zanimivost. Marijo jo je nekako materinsko opazovala. Toda to črno dekle se ml je zdelo preveč vsiljivo. Večkrat je milostno za-deklamirala: »E, gospod major, ali vam ugaja?« Vedno sem odsekano odgovoril: »Da!« Mar bi me bila vprašala, kaj ml je všeč. Rekel bi bil: zlata Olga! Toda tega ni hotela vedeti. Prehitro se je končalo. Spremil sem Olgo in Marijo počasi do kočije. Poslovili smo se. Toda v resnici sem stopil h kočjažu na kozla. Ko je voz obstal pred Marijino hišo, sem stopil v kočijo. Olga me 1e veselo presenečena pogledala. Bil sem v tistih časih lep človek, posebno, ker sem bil poln žareče ljube-ni. Ko sva se torej peljala sama naprej, nam je skoraj zaprla pot truma krakajočih vran.
STKrt.^ o.
ln spomlad zbirajo ogromne jate ptic. Prva ribiška naselbina v Rumunlji pa nI daleč od Poplne.
Tu naletiš na prve ribiče, svetlolase fante in dekleta ter bradate može. To je ena tistih vasi, kjer žive Izključno Rusi, ki so se preselili pred 200 leti lz krajev ob Donu v Dobrudžo. Pobudo za to so jim dali zgolj verski razlogi. Se dandanes so zaključena sekta. Ostali so pri poklicu svojih prednikov, pečajo se z ribolovom in le deloma tudi s kmetijstvom. Ruskih priseljencev je tu nekaj desettisoč ln to so glavni ribiči. Naseljeni so v čednih vaseh in njihovim hišicam se že pozna rumunski vpliv. Ohranili so tudi svoj jezik.
V Jurilovki, največji ribiški naselbini ob Razimskem jezeru,
je zgrajen do morja segajoč več sto metrov dolg nasip. Ob njem stoje v dolgi vrsti ribarnice, kjer spravljajo ribe v zaboje in jih razpošiljajo na vse strani. V ribarnice jih dovažajo s čolni. Ribiči ostanejo večkrat po tri mesece zunaj na morju. Človek kar verjeti ne more, da si upajo ti ljudje v tako majhnih čolnih tako daleč na morje. Toda to so sami krepki, zagoreli možje, vajeni gledati vsaki nevarnosti v obraz. Pri njih se dobi navadno tudi kavjar. Tu lahko vidiš, kako se pridobiva ta toll zaželena in tako visoko cenjena delikatesa. Ko odstranijo velike množine drugih ribjih iker, polože kavijar v ledeno mrzlo slano vodo, potem ga pa takoj presejejo skozi sito, da odstranijo lz njega vso nesnago. Ko je to opravljeno, polijejo kavijar znova s slano vodo in ga drugič pasirajo. S tem je priprava končana.
Kaj jedo v Afrilti?
Levje meso ni kaj prida, meso od antilop in gazel pa spada med poslastice afriške kuhinje, tako da visoko prekaša našo srno ali jelena. Zelo priljubljeni so domači in divji zajci, katerih meso ima posebno slasten okus zaradi aroma ti enih trav, ki se hranijo z njimi.
Posebna delikatesa Afričanov je velika potujoča travniška kobilica. Kadar kobilice v trumah prilete, jih domačini nabero cele kupe. Potem jim potrgajo glave, krila, noge in zadke, kar ostane, pa opražijo na žarečem oglju. Potem jih stolčejo v možnarju, posujejo s poprom in soljo in servirajo. V Severni Afriki in Sahari jedo tudi nojevo meso, porabijo pa samo njegova stegna, katerih okus se baje kar ne razlikuje od govedine. Tudi nojeva jajca so prav dobra Njihova vsebina velja za kakšnih 300 kokošjih jajc. Zelo dobra so mešana ali v ome-letah.
Po krokodilovim seže Afričan samo, če nima ničesar drugega za pod zob, kače pa se mu ne studijo — nasprotno, priljubljene so kakor jegulje pri nas. Papige in afriške golobe jedo kakor vsako drugo afr'ško perutnino, ki je precej poceni na trgu. Arabci so v jedi izbirčnejši od črncev, ki ne zametujejo ničesar, kar se da
prebaviti. Na trgih v Srednji Afriki pogostokrat prodajajo neke vrste gosenice, ki jim črnci potem na ognju popalijo diake, nato Pa jih namočijo v rastlinskem maslu in pojedo.
Cim dalje greš v Afriki na zapad, toliko okus-nejši so dati j i, ki pa jih Afričani ne jedo osla-jene kakor mi, temveč jih uživajo zelene s koščkom surovega masla ali s požirki mastnega mleka hkiatu. Kadar gre Afričan v puščavo na pot, vzame nekaj posušenih datljev s seboj. Preden jih užije, jih zdrobi v moko in napravi kepice iz nje. — Zelenjavo prebivalci črnega kont:nenta malokdaj jedo, vendar jim ni povsem neznana.	»
Odlične kakovosti pa je doma pečeni kruh iz ječmenove moke, ki ga jedo svežega namočenega v olje. Včasih pa pečejo kar hkratu s kruhom koščke posušene koštrunove masti. Kruh pripravljajo tako, da v leseno skledo stresejo toliko pesti moke. kol:kor ljudi bo pri jedi, do-denejo poljubno količino soli in vode, in med. tem ko se testo gnete, se na kamenju, na poseben način zloženem v podstavek pripravi ogenj iz velblodjega blata. Ko se kamenje razžari, se ogenj in pepel odpihata, nakar se testo razpo-loži po podstavku. Na testo se nasuje pepela, pomešanega s peskom, se nato vse skupaj pokrije z novo peščeno plastjo, na nji pa se zakuri ogenj. Po četrt ure takšne kurjave je kruh pečen dn sijajnega okusa.
Dva zajca
(Iz Like.)
Ličan pošlje hlapca Nikolo v mesto in mu d4 tri zajce za svojega mestnega prijatelja. Na potu ga sreča tovariš, ki nagovori Nikolo. da spečeta in pojesta enega zajca. Rečeno, storjeno. Nikola pride v mesto in izroči gospodu dva zajca in pismo od gospodarja.
Gospod prebere pismo in pravi:
»Prinesel si mi dva zajca.«
Nikola ga pogleda in odgovori:
»E dva zajca.«
»Toda tvoj gospodar mi piše, da mi pošilja trt
zajce.«
»E, tri zajce,® pravi Nikola.
»Pa tu sta samo dva zajca!«
»E, dva zajca.«
»A morali bi biti trij zajci!«
»E, trije zajci.«
»Slišiš, človek božji, tvoj gospodar mi piše, da mt pošilja tri zajce, ti pa si prinesel samo dva zajca «
»E, dva zajca.«
Ko je gospod iz mesta videl, da Nikoli ne pride do konca, sede in napiše pismo, v katerem se gospodarju zahvaljuje za prejeta zajca in ga da Nikoli.
Nikola dene pismo v torbo in gre domov, kjer ga izroči gospodarju. Ta pa je bil pravi Ličan. Prebere pismo, pogleda Nikolo in pravi:
»Slišiš, dal sem ti tri zajce.«
»E, tri zajce,« odgovori Nikola.
Stev. 11
»Tu pa mi piše gospod, da si mu izročil samo dv» zajca.«
»E, dva zajca.«
»O, ti lopov, potem si med potjo gotovo enega spekel in pojedel.«
Nikola se posmeje, pokima in pravi:
»To ti ga poglej, ugane, kakor bi s puško pomeril. A oni iz mesta je več ko pol ure mučil sebe in mene, pa ni uganil!«
Dva brata sta živela v treh stoletjih
Neko sodišče je zasliševalo 91 let starega moža kot priča Ko ga je predsednik vprašal, če ima brate in sestre, je mož odgovoril:
—	Imel sem samo enega brata, ki je pa umrl že leta 1799.
—	Gotovo se motite, priča, — je dejal predsednik smeje. — Hoteli ste reči, da je vaš brat umrl leta 1899.
—	Ne, nisem se zmotiL Umrl je leta 1799.
—	Ni mogoče, saj to bi bilo nad 140 let!
—	In vendar je tako. Moj oče se je oženil, ko mu je bilo 18 let Eno leto pozneje je bil rojen moj brat, ki je pa že čez 6 mesecev umrl. To je bilo leta 1799. Ker je bila ta čas umrla tudi moja mati, se je moj oče leta 1845 drug č oženil. Leta 1845 sem bil rojen jaz. Tedaj je bil moj brat mrtev že 47 let Zdaj imamo leto 1941 in je torej minilo od smrti mojega brata že nad 140 let
Mož je imel prav. To je bil torej izreden primer, da sta živela on in njegov brat v treh stoletjih.
NI PRIŠEL V NOVO LETO
Na Silvestrov večer so se start pijančki spravili v neko zakotno oštarijo, da počakajo boljše novo leto. Pa je dejal Gašper svojima drugoma Melhijorju ln Boltežarju: »Cujta, jaz v novo leto sploh ne bom prišel.«
Tovariša: »Kaj si misliš še pred dvanajsto uro obesiti?«
Gašper je molčal, a tovariša sta začela paziti nanj, da bi v pijanosti res ne napravil kakšnega zlodja.
Nekaj sekund pred polnočjo pa se je Gašper vrgel na tla in se začel valjati po gostilniški sobi.
Tovariša ga gledata in gledata, pa menita: »Kaj za hudiča pa počenjaš, Gašper?«
Gašper: »Ali vama nisem dejal, da ne bom prišel v novo leto. Jaz se bom sedaj v novo leto privalil.«
MICKA
Gospodinja: »Kateri fant hodi neprestano k vam v kuhinjo?«
Kuharica: »Kako ga naj poznam, mllostlva, ko pa Ima vsakikrat drug obraz.«
Vso pot nisem mogel izreči srčne misli, kajti voz je le prehitro obstal pred generalovim dvorcem. Poslovila sva se z dolgim stiskom roke. Nikoli ne pozabim njenih globokih, temnih oči, iz katerih je sijala vdanost in ljubezen.
3.
Cez dva dni sem dobil obvestilo, da sem premeščen na neko trdnjavo nad Črnim morjem. Nerad sem sprejel premestitev. Zdaj, ko sem bil pri Olgi tako rekoč na zeleni veji, naj grem tja ob morje sanjarit! Poslovil sem se od generala in se drznil pozdraviti tudi njegovo lepo hčerko. Pri tem je moral pač opaziti v mojih očeh tako čuden sij, da se je sočutno nasmehnil. Ponudil mi je pero in papir, naj napišem nekaj vrstic, ako hočem. Da bi kedaj bil oče ljubezenski sel? Napisal sem jI, da se zelo težko poslavljam, posebno pa še od nje. Segel sem staremu generalu v roko in potem zajezdil svojega konja. Za menoj se je dvigni oblak prahu.
Nekega večera se je pojavil v naši trdnjavi ob morju kakor prikazen — stari general, oče moje Olge. Pozdravil sem ga z vso spoštljivostjo, nakar ml je pojasnil, da ima tu v bližini dvorec, ki ga često posetl v zimskem času. »Prej je Olga hotela biti samo v mestu, zdaj se ji pa hoče kar naenkrat dežele,« je hudomušno dejal.
Prvi moj prosti dan je bil ob Novem letu. Nekaj ur sem si dal opravka z obleko ln škornjl. Sluga ml je rekel, da se svetim kakor sonce.
Toda nisem mogel obiskati generalovih. Nepričakovan dogodek ml je to preprečil. K meni je prišla ona sama, — Olga. Bila je do pet zavita v kožuh. Prišla je vso pot peš. Vesel sem jo poprosil, naj gre z menoj v moje sobe, da se ogreje. Toda ona je hotela videti najprej topove, ki so veličastno moleli svoja črna žrela v zimski večer. Peljal sem jo v prve line. Z neprikritim občudo-vantem je strmela nad litimi železnimi cevmi, ki znajo bruhati železo in ogenj.
Bila je prekrasna zimska noč ob Črnem morju, taka, da ti ostane vedno t spominu. Zvezde so
drobno mežikale. Mesec je vzšel. Velika svetla obla se je počasi dvignila na nebeški svod. Najini postavi sta metali orjaške sence po skalah ln pe-čevju. Zdaj pa zdaj je potegnil veter. Oba sva strmela v lepoto noči. Nekje nad nama je v vojaških spalnicah zaigral vojak na gltaro. Gotovo kak podčastnik. Pesem, polna ljubezni In hrepenenja, se je razlegala lz lin daleč na okrog. Nisem se mogel premagati, da ne bi zapel. Moj glas, ki je bil dokaj zvočen in ga je zdaj Se krasila moč ljubezni, je zvenel zmagovito. Z občudovanjem me je gledala. V njenih očeh je spet sijala vdanost ln ljubezen. Oni vojak je končal. Začudeno je dvignila iz zamaknjenosti krasno glavico. Narahlo sem jo poljubil na lepe, opojno dišeče, zlate lase. Njen obraz Je dobil še bolj začuden izraz. Toda jaz sem jo hitro poljubil še na začudeno, mehko lice. Nežno se Je prlvlla k meni. BU sem srečen. V moji sobi je ura bila dvanajst. Ko Jo Izzvenel zadnji udarec v ozračju, me je Olga ljubeče pogledala ln zašepetala:
»Saša, moje srce te bo ljubilo večno!
Kakor prisega so zvenele te njene besede. Nato me je sama poljubila. In spet so nekje ob morju zakrakali zlovešči vrani Takrat me Je prešinila bridka misel: nikoli ne bom imel Olge! 2e vdrugič me je iz ljubezenske opojnosti predramilo to ostudno krakanje in vreščanje. Morje je togotno zašumelo. Se morje nama ne dovoli, da bi se ljubila! Takrat se je ona domislila, da mora domov. Prosila me je, naj jI posodim konja. Poklmal aem. Sel sem sam v hlev ln osedlal močnega rjavca. Vzel sem Olgo v naročje ln zdirjal v zimsko noč. Nikoli ne pozabim te noči ln te poti!
Primerjal sem se pravljičnemu princu. Junak, ki je naposled le rešil svojo oboževanko, Jezdi zmagoslavno domov. Konj je tekel enakomerno. Zdaj pa zdaj je poskočil. Prehitro se je končala ta pot z ljubljenim tovorom v naročju, midva sama v tišini.
Prišla sva do njenega doma. Prožno se dvignila na vrtno ograjo. V poslednjem trenutku sem jo Se enkrat p©yubfl.
Se celo uro sem stal tam in čakal, da bi videl njo Se enkrat. In res, pojavila se je njena postava vsa bela ob oknu, pomahala ml je v slovo. Pred vrati sem zaslišal kočijo. Ona je Izginila. Vzpod-bodel sem konja ln zdirjal v noč. Vso pot so mi delale družbo krakajoče vrane.
4.
Olge nisem potem več videl. Nekega dne sem moral po službenem opravku k svojemu prejšnjemu poveljniku, Olginemu očetu. Z menoj sta bila še dva mlada poročnika. Po končanem službenem opravku smo šli malo v kavarna Tam sem zapadel v kremplje Mariji. Ni odnehala, dekle'- me ni spravila k sebi na dom. Poročnika sta šla s menoj. Videl sem, kako se je skušala otresti obeh neprijetnežev, toda jaz sem ju pogledal dovolj zgovorno, da mi Je ljubo, če gresta z menoj.
Na domu nas je pogostila s črno kavo. Nato pa so prišli na vrsto likerji in razna težka vina. Bil sem omotičen, d asi sem le malo pil. Pijanost s« me Je lotevala bolj in bolj. Mar vem. kaj sem blebetal? Vem, da ml je predstavila neko damo, debelo, da se Bog usmili, kot svojo mamo. Njej pa je rekla, da sem njen ženin. Osuplo sem '-> pogledal, toda, da bi oporekal nisem Imel več moči. Kaj sem v pijanosti delal, sploh ne vem. Vem le, da so čez nekaj časa prišla neka dekleta, menda tudi vinjena. Bilo je hrupno, razposajeno. Nisem se več zavedal, kaj počenjam.
Drugo jutro sem se znašel na tleh, na vrtu njihove hiše. Zbudil sem oba tovariša, ki sta smrčala nedaleč od mene. Svojo uniformo, ki sem jo čuval kot najdragocenejšo lastnino, sem bil omadeževal. Na njej so se poznali vsi mogoči madeži od vina in ne vem še česa. Sram me je bilo, da bi se razjokal. Oba poročnika sta zardela, ko sta ugledala vsak svojo povaljkano obleko. Preplezali smo ograjo in tiho izginili. Bilo me je v dno duše sram. Doma smo se brž preobleklt. Pri tem sem opazil, da ml Je Izginil znak mojega čina ln moja g ar nizi jo. Omadeževal sem svojo uniform
po svetu |
X Pijanci med živalmi. 2ivall v splošnem nimajo rade alkohola. So pa med njimi izjeme, zlasti Ce gre za navado, o kateri pravi pregovor, da je železna srajca. Kakor človek, se namreč tudi žival lahko sčasoma privadi uživanju alkoholnih pijač. Tako so imeli nekoč na Bavarskem konja, ki ga je njegov gospodar, prevoznik, naučil popiti vsak dan vrček piva, kakor je bil vajen sam. Konj je bil tako navajen piti pivo, da je ob določenem času že komaj čakal, kdaj pride gospodar s pivom. Podobno so opazovali tudi na prašičih. V bližini je bila pivovarna in prašiči so se navdušeno valjali po kanalu, napeljanem iz nje. In vsak večer so se težko držali na nogah, večkrat so pa tudi popadali. Bili so namreč vedno pijani. Po kanalu je odtekalo iz tovarne neporabno pivo in prašiči so ga navdušeno srkali. V Rimu imajo starega izvoščka, ki še vedno stoji s svojim kljusetom na glavnem kolodvoru Termini. Tudi ta konj je znan kot velik prijatelj pijače. Sleherni dan namreč dobi svoj liter vina.
X Zobozdravnik, ki ordinira ponoči. Neki praški zobozdravnk ordinira samo ponoči. Delati začne vsak večer ob sedmih in dela z dvo-urnim presledkom do sedmih zjutraj. In izkazalo se je, da je zadel dobro. Ljudje namreč radi prihajajo v njegovo ordinacijo ponoči. V pr-v h večernih urah pridejo taki, ki so v svojih poklicih zadržani čez dan in se vračajo domov šele zvečer, pa tudi pacientov, ki pr.hajajo po-"~či, je mnogo. Vzrok bo najbrž v tem, ker je bobol ponoči navadno hujši kakor čez dan. nrsikdo goneči ne more zaradi hudega zobo-la vzdržati v postelji in odhiti k zobozdravni-. da mu izdere zob. Z3m:sel praškega zdrav-i ;e bila torej posrečena. . Zakonska žena po teži. Čuden običaj se je mil v nekem zapadnoafriškem plemenu. Bo-s zakonske žene se cenijo tam po teži. Starši )dajajo svoje hčere m cena se ravno po teži. a težje je dekle, tem več dobe starši za njo. /ar častihlepja moških tega plemena je, da be za žene čim obilnejše neveste. Po teži se imreč ceni tudi ženino blagostanje. To afriško '.eme pozna tudi pregovor, ki naj pove, kako ogat je ta ali oni mož. Pregovor pravi: ta si lahko privošči več kilogramov težko ženo.
X Največja cvetlica na svetu je zajedavka Raf-flesia Arnoldi, ki raste na koreninah neke v gozdih Sumatre rastoče ovijalke Prav za prav je vsa rastlina en sam orjaški cvet, razprostrt po tleh. V premeru ima okoli 1 metra, tehta pa do 5 kg. Razdeljen je v pet ogromnih mesnatih krp, ki imajo na temeljni rdečkasti barvi goste okrogle
takrat prvič in zadnjič v življenju. Se sedaj, po tolikih letih, se tega greha kesam.
Nesreča nikoli ne pride sama! Poleg skrunitve uniforme me je zadelo še hujše gorje: Olga me je zapustila. Cez nekaj dni sem dobil njeno pisemce, ki je obsegalo le eno vrstico: »Odhajam! Puščam vas Mariji.« Brez podpisa.
Začel sem zanemarjati službo. General sam ml je prinesel zadnje sporočilo o OM. Z menoj je šlo vedno bolj navzdol.
5.
Prišel sem pred vojaško sodišče. Bil sem obtožen mnogih grehov, ki pa vsi tudi niso bili moji. poznali so me za krivega in mi vzeli čin. Postal sem navaden vojak. Čez tri mesece bi potekla moja služba in preostala ml bo le ena pot — krogla v glavo.
Nekaj tednov po tem dogodku se je približala trdnjavi ob Črnem morju neznana sovražna ladja. Kaj počenja tod? Začela nas je obstreljevati z granatami. Ah, vojna! Stopil sem k topu. Odrinem službujočega vojaka. Lastnoročno nabijem top. Streljam kakor obseden. Nisem se zmenil za izstrelke, kt so blizu mene udarjali ob stene. Meril sem na daljo. Večkrat sem zadel na krov. Toda sovražnik je še vedno streljal. Naposled so se vsi naši topnlčarji umaknili v skrivališča in naša trdnjava je bila skoraj na milost in nemilost izročena trdovratnemu sovražniku. Edini jaz sem še ostal. Brezupna je bila moja obramba. Ze sem se hotel tudi jaz umakniti, toda spomnil sem se one noči, ko je bila pri meni Olga. Prav pri tem topu sva stala. Kako je občudovala ljudi, ki umejo ravnati z železnim orjakom. Torej sem jaz zdaj oni občudovani človek! Streljal sem. Končno so se umaknili še oni, ki so mi podajali granate, i Prvi naskakovalci so bili že pod obzidjem. Po- ; slednjič sem nabil top in prižgal. Slišal sem le \ krik napadalcev, ki so se umikali. Bradat vojščak ; je iztegnil proti meni roko, tisti mah se je za-blisltalo in izgubil sem zavest...
Ko sem se čez čas zbudil v bolnišnici sem zve-
rumenkaste pege. V sredi teh krp je okrogel, veliki skledi podoben obroč, ki drži do 4 Utre vode. 2e sam pogled na ta prečuden »cvet« ni nič kaj
prijeten, ker spominja na kose surovega mesa. Ce pa pristopimo bliže, je utisek še slabši, ker od cveta se širi hud smrad po mrhovini. To rastlina sta odkrila 1. 1898. raziskovalca Arnold in. Raffles. Odtod tudi njeno ime.
X Ajda sredstvo zoper ogree. Ze svojčas so Nemci pisali, da se je po mnogoletnih skušnjah Izkazala ajda za izvrstno sredstvo zoper ogree. Dognali so, da ajdovih korenin ogrci ne marajo in da na zemljišču, ki je posejano z ajdo, med katero ni drugih rastlin, poginejo od lakote vsi ogrci, ki so v zemlji. Na Poljskem uporabljajo to sredstvo, da ogrcev očistijo večje ploskve, preden jih pogozdijo. Drevesničarjem bi utegnila ta slcuš-nja posebno prav priti, da bi očistili zemljišča, ki jih nameravajo drugo leto zasaditi z divjaki. V že obstoječe nasade pa bi ne kazalo sejati ajde, ker J>i s tem prisilili ogree, da bi še hujše pritisnili na sadno drevje,
X Pes je postal državni upokojenec. Neki že-lezn ški čuvaj v Bo.gariji na progi, po kateri vozijo številni brzovlaki, je bil pred nedavnim prča, kako je ob priliki silnega neurja narasla
del, da je car lastnoročno podpisal oprostitev in spet sem dobil svoj čin. Toda nisem Imel volje do življenja. Okreval sem le počasi. Olgin oče me je večkrat obiskal v bolnici. Tisto trdnjavo, ki sem jo rešil pred sovražnikom s tem, da sem potopil napadajočo ladjo, so krstili po meni.
Ko sem ozdravel, sem šel k poveljniku, staremu polkovniku ter ga prosil za premestitev na bojišče. Bil sem takoj premeščen. In tu sem se po dolgih letih zopet srečal s teboj. Od tod dalje veš sam, kako sem na bojišču zaničeval življenje in zato dosegel generalsko čast...«
6.
Zmajski je gledal v tla. Odplesali so prvi valček. Ostojevski se je zbudil iz zamaknjenosti v svojo preteklost. Zmajski ga je tiho vpraševal: »Kdo ve, če ni tvoja Olga — ta lepa grofica?« Saša mu je samo pokimal ln odšel.
Pridružil se je grofici. Ona mu je odgovarjala vljudno, toda vzvišeno, kakor pač vsaka lepa ženska odgovarja svojemu častilcu. Skriti orkester je zaigral. General Ostojevski jo je prosil za ples.
Nekaj časa sta se molče zibala po ritmu mu-zike. Ostojevski je naposled pričel: »Grofica, vedel sem. da Imajo Francozi lepe žene, toda tako lepih, kakršni ste vi, ne!« Ona je smehljaje se odgovorila: »Nisem niti tako lepa, niti nisem Francozinja. Poročila sem se s človekom, ki so ga ubili, ko sva se peljala od poroke. Tako mi je zapustil denar in grofovski naslov. Toda moja domovina so širna polja, neskončna ravan!«
Ostojevskemu se je skrčilo srce. Da, to mora biti ona. Mirno je nadaljeval: »Toda, ali bi se hoteli še kedaj vrniti tja v najino domovino?«
Beatrice Morellova je začudeno pogledala: »Saj res, vi ste doma iz moje dežele.«
»Da, grofica, tudi moja dežela so polja, pokrita z neštetimi zlatimi klasi.«
Beatrice je nadaljevala: »Ne bi si želela vrniti se ponovno v domovino, čeprav jo toliko ljubim in čeprav ležita v svoiem poslednjem domu tam
voda odnesla železniški most, ki je spadal v njegovo nadzorstveno področje. Spreletela ga Je groea, ko je pomislil, kako bo brzovlak, ki bi moral vsak trenutek privoziti, z vso silo zagr-mel v naraslo vodovje. Pograbil je svojo čuvajsko svetilko in zastaivico. s kakršno železniški čuvaji dajejo znamenja, in cdhitel brzo-vlaku nasproti. Bilo je to ponoči. Nesreča je hotela, da je čuvaj v temi padel čez štrlečo skalo in si izvid obe nogi v gležnjih. Obležal je poleg železniškega tira in si ni mogel na noben način pomagati, saj niti vstati nj mogel več. V največjem sočutju se je sukal okrog njega le njegov zvesti pe.;, ki ga je vedno spremljal na njegovi poti. Mož si ni znal drugače pomagati, kakor da. je obesi čuvajsko svetilko peu v gobec ter mu brž dopovedal, da grozi bližajočemu se brzeviaku velika nevarnost in da bi bilo zato edina rešitev, če steče kar on namesto njega vlaku nasproti in ga s svet iko opozori na to nevernost. Čez nekaj minut je vlak že pridrvel, a čuda, v hipu so zacvilile zavore m vlak je obstal. Vlakovodja, ki je brž skočil z lokomotive, da bi se prepričal, kaj je, je zagledal pred seboj le psa, ki je še vedno mahal s svetilko v gobcu sem 'n ti:1
moja dobra oče in mati. Toda tam bi me pot vodila mimo ljudi, s katerimi se ne bi hotela srečati!«
Ostojevskemu je zadrhtelo srce. Da, ona! Sepe-taje je vzkliknil: »Olga!«
V	to besedo je položil vse svoje upanje in hrepenenje. Ona pa ga je samo dolgo m otožno pogledala. Ne da bi se prav zavedla, sta se znašla spet — na terasi.
Bila je lepa noč. Mesec je svetlo obsijal dvoje ljubečih se src.
»Niste nikoli poročili Marije, nikoli?« Srečno ji je odkimal: »Nobene druge!«
»Ste me ljubili in me niste varali z Marijo? Tukaj imam znak vaše garntzije tn vašega čini. ki ste ga pozabili pri Mariji!«
Sepetaje ji je razložil Marijino ukano.
V	njenih temnih očeh je videl vdanost in ljubezen že tretjič. Zvezde so sijale, luna je po' -ljala svoje blede žarke na zemljo. Dva ljubeča človeka, ki sta dotlej trneln, sta srečno objeta v bajni južni noči pozabila na svet. V grmu je zapel slavček svojo visoko pesem o ljubezni.
7.
»Glej, Marko!« je rekel mušketir svojemu dre-mavemu prijatelju. »Poglej, grofica ln general! Videl sem ju. Poglej, koliko nakita ima! In njemu se sveti na ramah zlato. Slišiš? Slavček poje!«
Toda dremavi tovariš ga ni slišal. Iz dvorca in lz vseh zvonikov so zveneli udarci ure, ki je odbila dvanajsto. Mušketir je splezal čez ograjo In za-klical proti terasi: »Sre-no novo leto želim, gospoda! Da bi jih dočakali še dvakrat toliko, kakor ste jih že!«
General ga ni razumel. Olga pa je snela svojo briljantno zapestnico, dar svojega prvega moža, ter mu jo vrgla. Mož jo je ročno pobral.
Ko se je čez čas zbudil tudi njegov tovariš Marko, je videl še vedno na terasi dvoje objetih postav, iz dvorca je prihajalo veselo petje in vriskanje, zunaj se je ljubilo dvoje src in že v tretje je zapel slavček v grmu visoko pesem ljubezni.
Kmalu mu je položaj postal jasen. Opazil je, da je voda odnesla železnišk; most in na svoje veliko zadovoljstvo ugotovil, da bi vlak zgrme! v prepad, Ce ga ne bi rešil tisti zvest pes Vsa ta zgodba pa je imela še v drugem oziru raz-vci eljiv konec. Kakor poročajo iz Sofije, je bolgarski prometni min ster tega vrlega psa. ki je tako odlično zastopal svojega vestnega gospodarja, imenoval za državnega upokojenca Sklenjeno je bilo. da bo pes vse življenje dobival hrano od države. Železniški čuvaj, ki je kljub svojim težk m telesnim poškodbam skušal izpolniti svojo dolžnost, pa je prejel visoko denarno nagrado in je takoj tudi napredoval na višio <rtf>p<Mo
X Ena sama cigareta lahko stane 60.00« tejev, kar je nekaj več ko 6000 lir. To vam lahko potrdi neki Otto V. iz Bukarešte, ki je v resnici moral za eno samo cigareto odšteti toliko denarja. Ko le zjutraj šel na vsakodnevno delo. je stooil na tramvaj ;n si zadovoljno prižgal cigareto. Neki gospod ga ie opozoril, da je na tramvalu prenoved^no kaditi, on pa mu je odvrnil: »Sai vem da -je to preDovedono. a jaz k^dim kadar in kjer koli se mi zljubi ter m; nihče ne more te<?a ubraniti.« Otto V pa ie imel to smolo, da je b'1 tis*,i gofipod. k' ga je opozoril na p-eooved kal^nja. policist Povabil ie Otto^a s "Pboi na no'iciio. k:er so kaznovali s tr^"' d"ev' zanora 'n flobn t.i«n? ip;ev. za n.»meč*k je moral plnčiti cel;h 60 000 lelev od5kod"i"° žalitve, ki jih je izrekel na račun tistp"- noljni-tn.
X Op'j v velblodovem želodcu. Egiptske carinske ob.asti v Kantari so nekoč doznaie po zaupnih osebah, da so šle že znatne količine op ja čez egiptsko meio v želodcih velblodov Takoj so posvetile svo:o Dozorno;t karavanam ve'b'o-dov se je zazdelo sumljivo obmejnim carinskim karavane n* mehni r. s-reča Ot> meji sj je ustavila karavana 59 velblodov Sedem velblodov se zazdelo sumljivih obmejnim carinskim organom že na prvi pogled. Dali so jih zakiat. V njihovih želodc:h so odkrili pravcato zalogo opiia. V 85 cevkah je bilo opija za 20 kg Čez nekaj dn se je pojavila ob meji nova karavana 60 ve'b'odov Pet živaii je takoj vzbudilo S'-— "or->iVov ''--'-•-.v s° -ih. v želodcih petih velblodov so našli 28 kg opija.
Križanka št. 5
Eese3e pcmetiijo:
Vodoravno: l. cerkveno opravilo, 5. predsednik občine, 10 mesto v Mcdjimurju, 17. cvet družbe, najooljši del, 19. tuje žensko ime, 21. veliko glasbeno delo. tudi poslopje, kjer taka dela Izvajajo, 23 dotikati se z rokami, 24. slavonsko nvjsto ob Dravi. 26. bivališče, domača hiša, 27. žensko Ime, 28 starogrška urerokinja v svetišču v Tebah, 30. smrtni boj, 32. poljski pridelek, 34. deli rastlin, 36 kemično barvilo, 37. število izvodov. 30. okrajšano moško ime. 41. število, 42. gost ja ženitovanje, 44. vprašalnica, 45. način temeljitega obdelovanja zemlje, 47. kratica za športna dnj-štva. 49 nagovarjati v tretji osebi množine 52. prlroden, neizumetničen, 54. na, glej, 55. vrsta vina. 57 sredi bazena, 58. veznik, 59. domača žival. 61. red, klasifikacija, 62. posredni davek ki se plača ob prevozu preko meje, 05. država v Sprednji Aziji, 67. oziralni zaimek, 68. glej 57 vodoravno, 69. v tistem trenutku, 70. žito, 72.
?rit:sk, obdelana površina ulic in cest v me3tih, 4. medmet. 7<5. kratica za tekočinsko mero, 78. pegav, umazan, 80. najbolj v morje potisnjeni del celine. 82. žensko ime, 84. naziv, označba, 86. pripovedno pesništvo, 88. prebivalci velike celine, 91. podzemski del rastl ne, 93. seznam vseh črk, 94. glej 84. vodoravno, 96. evropska država, 97. dragocena kovina, 98. ljudski naziv za rudarja.
Navpično: 1. enota dolžinske mere, 2. arabsko Ime, slovenski veznik, 3. divja roža, 4. kozaški poveljnik, 6 član, del telesa, 7. redar, stražar, 6. površinska mera, 9. za obdelovanje znova pridobljena zemlja. 10. ruska tajna policija, 11. skupina treh črk v besedi bajonet, 12. del zajtrka, kavarniška pijača, 13. mesto v južni Rusiji, znano iz sedanjih rusko-nemških bojev, 14. pripovedna pesem, 15. sito za tekočine, kuhinjska potrebščina. 16. brez uspeha, zastonj, 18. oče, 20 neznani, od drugod prispeli, 22. velike množine, skupine (zlasti čebel), 25. turški gospodar, 28. velike vojaške enote čet, 29. del meseca, večja enota delitve časa. 31. okrajšano žensko ime 33. edini sin, 34. dva enaka soglasnlka, 35. pesmi. 38. hrib pri Beogradu, časopisna agencija v bivši državi, 39. vrsta pesmi (množ.), 40. turški državni poglavar, 42. ljudski sodniki, 43. grozdičje sv. Ivana, 45. grm, 46 okrajšava za Anton, 47. ženin brat, 48. ost, ošiljeni del, 50. domača Bival, 51 kazalnl zaimek. 53. velika celina. 54. poloviro
PREVIDNOST JE DOBRA
A: »Zakaj se vedno tako previdno vsedete na stol?«
B: »Veste, jaz moram paziti, da ml moja žena ne podloži svojega klobuka, ker bi ji moral potem kupiti novega...«
IZDALA SE JE K kotu plesne dvorane sedi mlada dama, vsa zamišljena sama vase Gospod, njen kavaltr, jo nekaj časa opazuje, nato se ji približa in meni »Milostiva, jaz pa sem uganil, o čem vi sedaj razmišljate.« Dama (vsa ogorčena): »Sram vas bodi...«
ALKOHOL MU GRE RAD V GLAVO Narednik (rekrutu): »Ali tebi sploh zleze kakšna pametna v glavo?«
Rekrut: »O, seveda, gospod narednik, žganje se moje glave takoj prime . .«
SKRIVNOST Mlada novoporočenca stn bila na ženitovanj-skem potovanju Ta prilika se je videla mladi ženi najprimernejša, dn odkrije svojemu možu neko skrivnost, ki jo le silno pekla
»Ali boš kaj hud« je menlia ženica, če ti od-krijem neko skrivnost, ki ti je doslej nisem Izdala?«
»Le kar z besedo na dani« jo je bodril mož. »Veš, veš, moji zobje so vsi narejeni.« »Nič ne dč!« jo je potolažil mož, »saj je tudi dijamant na zapestnici, ki sem ti jo daroval, narejen — iz stekla .. .«	>
SREDSTVO PROTI PIJANČEVANJU
Ko je trgovec Čebula neke noči prav pozno ponoči prikolovratil iz gostilne domov, je videl v svoji vinski ginjenosti doma dve ženi. Tega se je mož tako prestrašil, da se je popolnoma odrekel alkoholu.
PRAŠIČEK IN GOS
Mož z zabojem pod pazduho je stopil v kupž, sedel in položil zaboj poleg sebe. Polagoma se ja izkazalo, da oddaja zaboj zelo krepak duh po kmetijskem gospodarstvu, kajti v zaboju Je do-movai pristen prašiček.
Starejši ženi, ki je sedela nasproti možu, to ni prijalo, pa se je razburila m pozvala svojega moža, naj odločno nastopi.
Soprog: »Cujte, mož, ali ne veste, da se v vlak ne smejo jemati živali?«
Možak: »Tako? Zakaj pa imate VI poleg sebe tisto staro gos?«
V KONKURZU
Ona: »Ali bi ne bilo najenostavnejše, da si vzameva življenje. Najinega konkurza ne morem prenašati.«
On. »Potrpi maio! Danes se ne počutim dobro...«
FATALNA POMOTA
V hotelu »MorsKa kača« so bile oddane vse sobe razen ene. Zaradi tega je naneslo naključje, da sta morali v tej sobi skupno prenočiti zamorita in belka.
Belka je naročila sobarici, naj jo drugo jutro ob osmih gotovo zbudi Kakor je bilo naročeno, tako se je ludi zgodilo. Belka se je zjutraj hitro oblekla in se v naglici pomotoma napudraia z zamorkinim pudrom, črnim, seveda, ter brzo od-nitela na kolodvor.
Ker so jo na peronu ljudje tako čudno ogledovali je vzela iz torbice ogledalo in videla v svojo grozo, da je v obraz popolnoma črna: »Salamen-ska sobarica.« se je razhudila, »zakaj neki gre zbudit zamorko, mene pa pusti spati!«
UPNIK
Sluga (svojemu osiromašenemu gospodarju): »Pied hišo Vaš čaka neki gospod.«
Gospodar: »Pozovi ga v sobo in mu ponudi stol!«
Sluga: »Zal, se on samo s stolom ne zadovolji, iego hoče vse pohištvo . . .«
besede Erna, 56. vrtna rastlina v določeni razvojni dobi, 59. velika stavba, 60. zvijača. 62. velika z morjem okoli ln okoli obdana zemlja, 63 plemenska vrsta, 64. površinska mera. 66. glej 30. vodoravno, 71. slovanski paganski duhovniki 73. zdravilo za malarijo. 75 zavoj, paket. 77. počasni, brez volje in navdušenja. 79. pratež. 83. klica, poganjek. 85. doba (tulka). 87. Ime papežev, 89 lahkoatletska panoga. 90. žensko trne 92. španski spolnik, 93. aH pesniško okrajšan, 95. vrsta pesmi.
REŠITEV KRIŽANKE »DOMOVINE« št. 2
Vodoravno: 1. Srem, 4. rima, 7. krat, 10. kino, 13. namen, 15. para, 18 Banat, 20. os, 22. top, 23. kamela. 24. tip. 25. re, 26. led. 28. naredi. 30. bel, 31. vas, 33. Mara, 34. sla, 36. raj, 37. Ren,
38.	pol, 40. ti, 41. etika, 43. tek, 45. ar, 46. sonet, 48. čudo, 50. oda, 52. no, 53. dar, 54. Samarija, 57. ing. 58. ep, 60. mol. 62. Lena, 63. aleja, 65. ta. 66. noč, 68 kolač, 70. vp, 72. tro, 73. bor, 74. zid. 75. kor. 76 anal, 78. kip, 79. pok, 81. krater. 83. kos, 85. rr, 86. bob. 88. kratek, 89. pir, 91. le, 92. naboj, 94. edin. 95. Tržič. 97. hren, 98 keks 99. trot, 100. mena.
Navpično: 1. Stol, 2. en, 3. mat, 4. rep, 5. ln, 6. aparat. 7. kali, 8. ab, 9 tat, 10. kap. 11. it. 12. osel. 14. moj, 16. Američan, 17. reda, 19. Nil, 21. sever, 23. kam, 25. rejen, 27. dan, 29. ali. 30. bat, 32. ton, 34. stoja, 35. ako, 37. raven, 38. porok,
39.	les, 41. Edi. 42 adijo. 44. komar, 46. sam, 47. talar, 49. uravnati, 51. Ana, 55. meč, 56. alt, 59. pozor, 61. lok, 64. era, 65. topol, 67. čik. 69. loj, 71. patent, 73. bik, 76. Arad, 77. lek, 79. prah, 80. zob. 81. kres, 82. riž, 84. seja, 86. ban, 87. bok, 89. prt, 90. Rim. 92. ne, 93. je, 95. to, 56. ča.
a za konzorcij »Domovine«: Josip Reisaer
Urejuje: Davorin Ravljen
Za Narodno tiskarno odgovoren: JTiaa Jer&a