•   ¦
m^^w^m^tw^-....." -^
NAŠ GLAS     L.5
LET
v Posavju
,— zavarovalnica triglav
IrT; OBMOČNA ENOTA MiL/ KRŠKO
Št. 16
Leto XIV
14.10.1993
:¦¦:¦	::	¦:¦:¦:¦:-:,-:;v::;v				
						
						
$vti^fSV&
'oštnina plačana pri pošti Krško
. .
::-;::.;sSSv:;;::f-v
Zaradi velikega zanimanja je brežiški
SEJEM OBRTI PRESTAVLJEN V TOVARNO PRIKOLIC
Zaradi velikega zanimanja za Sejem obrti in. podjetništva občine Brežice, ki bo v okvira prireditev ob občinskem prazniku, med 88. In 84. oktobrom, ao organizatorji morali poiskati novo prizorišče. Namesto v novi športni dvorani C"šotoru") pri osnovni soli bo sejemska prireditev v brežiški Tovarni prikolic Adria Čara van d. d., na Tovarniški 10.
Organizator, Obrtna zbornica Brežice, Je vsem prijavljenim in drugim zainteresiranim poslala obvestilo o standardni opremljenosti njihovih razstavnih paviljonov in o cenah za dodatne elemente opreme. Razstavljavcem bo na voljo tudi arhitekt dekorater, ki bo brezplačno pomagal z nasveti za ureditev in razpo-
Teden otroka
reditev razstavnih eksponatov.
Razstavljalcem pripadajo stalne vstopnice za sejem, in sicer v sorazmerju z naročeno in plačano kvadraturo sejemskega prostora. Dodatne stalne vstopnice lahko po 200 SIT nabavite na sedežu Obrtne zbornice. Prav tako vam organizator priporoča, da predhodno pri njih nabavite tudi vstopnice za svoje poslovne partnerje.
Sejem bo odprt vsak dan med 9. in 22. uro, imel bo bogato gostinsko ponudbo in živo glasbo: v petek in nedeljo bo nastopil ansambel Ma-JolTca, v soboto pa Vikend in Alberto Gregorič. Zabavni del sejma na gostinskem prostoru ne bo omejen samo na uradni odpiralni čas, pač pa bo potekal v skladu s potrebami gostov.
Pri otrocih lahko vlak zamudimo le enkrat!
Če bi bilo mogoče, bi morda s kako anonimno anketo lahko ugotovili, da ima neznansko veliko ljudi vsega skupaj "poln kufer" - tega življenja, negotovosti, bera-škega standarda, politike in politikov na vseh ravneh, od županov in izvršnih svetov naprej, strankarskih zvezd in antizvezd, poslancev in svetnikov, s protagonisti škandalov (afer) in tistimi, ki Jih ustvarjajo, vred. Če bi hotel vse to sešteti, bi že povprečno pameten človek kaj hitro ugotovil, da ne bo pomagal noben zakon proti abortusu In nobeno besedičenje o progresivnem porodniškem dopustu ali univerzalnem (beraškem) otroškem dodatku in nobena druga lepa beseda, če je ne uresničimo. Prej lahko rečemo, da je vse to cirkusi-ranje skupaj samo izraz nemoči tistih, ki bi morali urediti celo goro drugih stvari, zato da jim potem teh ne bi bilo treba. Te bi se potem zlahka uredile same od sebe ali s skupno dobro voljo.
Tako pa imamo odrasle mlade ljudi, ki so prisiljeni živeti nekakšno umetno podaljšano otroštvo v skupnem gospodinjstvu s starši — ker nimajo dela in ne zaslužka. Imamo liste čakajočih na delo ali brezposelnih, kjer nervoza in strah pred Jutrišnjim dnem razjedata ljudi, in imamo tiste, ki se pehajo za zaslužkom do onemoglosti in sploh ne vedo, da imajo otroke. Vsi ti se bojijo otrok (novorojenčkov), tam, kjer otroke imajo, pa se ti pogosto kot najšibkejši člen v verigi in strelovod bojijo svojih staršev. Imamo brezplačno osnovno šolstvo, ki vsako jesen in potem samo še kakih deset mesecev na leto ropa po družinskih proračunih in je že samo s svojim sistemom najučinkovitejše kontracepcijsko sredstvo ... Imamo poročilo o delu policijske postaje (recimo v Brežicah, pa to zanesljivo ni osamljen primer), kjer delegati razpravljajo o tem, kako zajeziti alkoholizem, mamllaštvo in nasilniško obnašanje med mladežjo - osnovnošolsko. Pri vsem tem je najhujše to, da se zdi kot glas vpijočega v puščavi Izjava nekega predsednika o tem, da nista le šola in policija, da so v prvi vrsti starši odgovorni za obnašanje svojih otrok. Da v veliki meri pravzaprav sploh ne vedo, kakšen je "njihov(a) zunaj", ko ga nihče ne vidi in bi ga tudi oni zlahka zamenjali za kakega negativnega TV Junaka. 0 TV programu bomo pisali kdaj drugič.
To Je le majhen izsek slike, ki me sili v nelagodje vsakič, ko pride na vrsto teden otroka z velikimi besedami in obljubami. Tam, kjer imajo otroci vsaj urejen in topel dom, tedna otroka ne potrebujejo, povsod drugje pa bi Jim ne pomagalo ,niti stoletje otroka. Ti otroci potrebujejo samo nekaj preprostih stvari, in teh Jim ne morete dati v tabletkah ali. priročnikih. (Ika)
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK, 88. oktobra 1993
9.00: OTVORITEV SEJMA na sejemskem prostoru. Pozdravni govor: g. Franc Bratanič, predsednik Obrtne zbornice Brežice, in g. Teodor Oršanič, dipl.ing., predsednik SO Brežice. Otvoritveni govor: g. dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije.
10.00:  OGLED SEJMA.
14.00: OKROGLA MIZA v Domu obrtnikov na temo Izhodišča ekonomske politike za leto 1994 s posebnim poudarkom o možnostih razvoja v obmejnem prostoru.
SOBOTA, 83. oktobra 1993
10.00:  STROKOVNA PREDAVANJA v Domu obrtnikov:
1.  Trženje v podjetništvu in obrti, kako uspeti na trgu (predavateljica bo ga. Neva Maher)
2.  Promocija izdelkov malega gospodarstva (g. Marjan Štele, svetovalec ministra za gosp. dej.)
3. Nova pravna regulativa (ga. Marija Skorjak) NEDELJA, 84. oktobra 1993:0GLEDI IN GOSTINSKA PONUDBA
Sejem bo ža obiskovalce odprt od 9. do 20. ure. Zabavni del na gostinskem prostoru pa se bo odvijal tudi v poznejših urah.
Obrtna zbornica Brežice pa je povabila tudi vse zbornice v Sloveniji in ne nazadnje so tu obiskovalci, ki bodo imeli priložnost nekatere razstavljene izdelke kupiti, dobiti marsikatero informacijo in pqdobno. Seveda bo pomembno vlogo odigrala tudi gostinska ponudba na sejemskem prostoru, ki bo poskrbela še za družabne aktivnosti.
Drugi Valvasorjev večer
To majhno, a dolgo mesto
V krški Valvasorjevi knjižnici in čitalnici bodo predstavili knjigo z naslovom "To majhno, a dolgo mesto". Gre za izbor iz zgodovinskih in literarnih del o Krškem in Krčanih, ki ga je ob 300. obletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja pripravil in uredil Silvo Mavsar, lastnik knjigarne, papirnice in galerijice Opus iz Krškega. Opus je tudi založnik knjige, sicer pa je to že drugi Valvasorjev večer, ki ga skupaj organizirata krška knjižnica in občinska skupščina.
Drugi Valvasorjev večer bo v torek, 19. oktobra 1993 ob 19. uri.
Kljub stavki policistov
Izlitje nafte pri mostu
Krško, 18. oktobra - Ob
6.60 Je na križišču pri semaforju v Krškem prišlo do nezgode. Na kamionu s priklopnikom se je utrgal vijak na kardanu, zato je ta udaril po rezervoarju z gorivom in ga predrl. Gorivo je začelo iztekati. Mimo sta po naključju pripeljali ekipi cestnega podjetja in policijske postaje. Policisti tudi danes stavkajo, zato so o dogodku obvestili krško Poklicno gasilsko enoto in se nato odpeljali s kraja dogodka. Petnajst minut po nezgodi so bile postavljene prve oznake z opozorilom o nevarnosti, voznik sam pa je takoj poskrbel za odstranitev tovornjaka. Približno v pol ure sta pričeli svojo intervencijo ekipi PGE in Cestnega podjetja. Razlito nafto so posuli s prahom za nevarne snovi. Po eni uri Je promet stekel normalno.
Kaže, da Je tokrat zatajilo obveščanje, saj center za obveščanje (988) nI dobil sporo-
čila, zato so brez njega ostali tudi gasilci, ki bi sicer lahko kraj nezgode pravočasno zavarovali, kar bi bilo zaželeno zlasti sedaj, v času policijske stavke. Se sreča, daje bilo razlite nafte relativno malo, največ 100 litrov. (I. O., foto: Stane Dvorsek)
lil PlAV StDM, 10 JI TIDIU  OTtOM, HOJO   1 1 ŽtUO  UMdOLJ  MU   (,fcM...    j---------------------' |
-N                                        |
^msk
Svet posavskih občin:
Pogovori treh občin zašli v pat pozicijo
Predstavniki krške občine so sporočili, da vztrajajo na izdelavi projekta organizacije in delovanja upravnega okraja ter lokalne samouprave na območju občin Krško, Brežice in Sevnica
Brežice, 18. oktobra—Na današnji tiskovni konferenci, ki so Jo sklicali po 4. zasedanju Sveta posavskih občin je edina novica, da se predstavniki treh posavskih občin niso uspeli dogovoriti o medsebojni delitvi pristojnosti.
Nova lokalna samoupravna organiziranost je edina tema, ki trenutno pogreva tukajšnjo jesen. Na omenjeno sejo Sveta posavskih občin, kije bila včeraj na Lisci, so predstavniki občine Krško prišli s predlogom projektnega načrta o izdelovanju strukturalnega in funkcionalnega modela organiziranosti upravnega okraja in lokalne samouprave na območju posavskih občin.
Za izdelavo projekta bi potrebovali najmanj šest mesecev, kar pomeni, da bi za toliko časa zamaknili sprejemanje vseh pomembnih odločitev glede bodoče upravnacDrgani-ziranosti. Ker so Krčaffl vztrajali pri svojem predlogu, Brežicam in Sevničanl pa so enotnega mnenja, da si česa takega v tem času ne morejo privoščiti, je seja zašla v pat pozicijo. Dogovorili se niso nič,
pa še nekatere zadeve, ki so jih na prejšnjih sejah razglasili za nesporne in jih enotno podprli, so z novim razvojem dogodkov postale vprašljive. Sevnlške in brežiške predstavnike pri celotni zadevi moti tudi sestava projektne skupine, ki naj bi izpeljala
Nadaljevanje na str. S
Mala anket«priljubljenosti
Prva Natalija Repec, drugi B. Musar
Preteklo Je že dovolj časa, da lahko ponovno pregledamo poslane glasove. Za Natalijo Repec, plavalko iz Krškega, smo prejeli 47 glasov, in U so ji zagotovili absolutno prvo mesto na lestvici popularnosti v Posavju. Za Braneta Musarja, brežiškega sekretarja za gospodarski razvoj, smo prejeli enajst glasov. Dobili pa smo tudi eno dopisnico z glasom za dr. Pavla Zago-deta, predsednika Društva nekadilcev v Sevnici.
Še naprej čakamo vaših dopisnic s glasovi. Pišite  nam na naslov:
Nas     glaa,     Ceata     krakih
žrtev 83, 68870 Krško.
Naš glas 16. 14. oktobra ISN.i
Javna tribuna ZLSD - SDP Krško
ŽIVEL TEATER!        Energetika in Posavje - jutri
Zadnje zasedanje krške skupščine je ponovno potrdilo tisti znani izrek o ponavljanju zgodovine. Prav neverjetno že postaja, da so vse slabe strani krškega doživele svojo ponovitev v skupščini, katere funkcija je razml- *| šljati o prihodnosti z istočasnim zavedanjem preteklosti. V trenutkih, ko naj bi se ukvarjali z našo prihodnostjo, ki bi lahko nekoč postala lepši del zgodovine, zaradi molka in neumnosti, ki sta edina lahko toliko predrzna; da se predstavljata pogumna kot popolnost, ne bomo uspeli zapreti vrat za seboj ali se vrniti po zaraslih stezah.
Enkrat in za vselej bi se morali zavedeti, da gre za našo kožo, in pokazati organizacijske spretnosti ter prenehati igrati vlogo otrplega zajca pred očmi klopotače. Edino bogastvo krškega političnega prostora In prostora nasploh je dolgčas brez vsake hrepenenjske vizije. Nič Besede vrednega se ne dogaja več, le neizmerni prepiri. Brezposelnost In potovanja v tujino, ki niso nič drugega kot gledališče, na odru katerega ne stojijo ljudje, ampak Igralci.
Pravijo, da je življenje skrivnoSt, ki jo je treba živeti, ne pa problem, ki ga je treba reševati. Ce je živhenje tega prostora in ljudi v njem za nas predvsem problem, ki ga moramo rešiti, bomo zelo težko živeli. Ena največjih modrosti življenja Je v tem, da znamo presoditi, kdaj smo dolžni nekaj narediti, spremeniti, razrešiti, nikakor pa ne smemo nečesa sprejeti kot obče veljavno danost, ko obstanemo in postanemo brezvoljni spremljevalci.
Ravno tukaj je prelomni trenutek igre, ko bi se morali iz igralcev ponovno preleviti v ljudi in vstopnino namesto v svoje žepe porazdeliti med gledalce, se jim zahvaliti za potrpežljivost in že v garderobi pripraviti nov scenarij z novo režijo.
Blišča ni več, moralno in duhovno bedo pa gojimo kot najnežnejši cvet. Neznanje in nesposobnost sta dosegla svoj končni limit, za kar niso krivi novinarji, ampak in predvsem glavni in odgovorni uredniki.
Damjan Lah.
| ^ Posavju se obeta zaprtje rudnika, sedež dekomisijskega fonda za I  nuklearko, savska veriga HE in morda še plinski pogon brestaniške
Poslovanje družbenih dejavnosti Posavja
Boljše od republiškega povprečja
Neto poslovni izid Je v celoti pozitiven. Več kot polovico dobička je ustvarilo eno samo podjetje.
Krško, 87. septembra — Od 79 pravnih oseb družbenih dejavnosti, kolikor Jih J« registriranih v Posavju, jih je 69 imelo promet na žiro računih, 67 od teh pa je posredovalo polletni obračun Službi družbenega knjigovodstva v Krškem.
Podatki iz obračunov povedo, da so pravne osebe družbenih dejavnosti - v njih je bilo povprečno 2.544 zaposlenih -v prvem polletju Imele dobre 3 milijarde tolarjev prihodkov, 118 milijonov bruto dobička, 36 milijonov izgube in skoraj 94 milijonov akumulacije. Povprečna bruto plača je bila 86.211 tolarjev. Vprlmer-Javi s prvim polletjem 1992 to pomeni, da se je razmerje med prihodki in odhodki izboljšalo (rast prihodkov je bila višja kot na ravni Slovenije in višja tudi od rasti cen); da Je bil bruto dobiček letos trikrat višji, njegov delež v prihodkih tudi višji kot v Sloveniji in višji od izgube; da je bila Izguba več kot trikrat višja in je njen delež v prihodkih 1,2 % (v RS 3 %); da je akumulacija več kot trikrat višja in Je njen delež v prihodkih zrasel z 1,8 % na 3,1 (v RS 0,8). Navedeni povprečni bruto OD v Posavjuje nižji kot v RS (91.672), v obeh primerih pa Je rastel boh1 kot cene
življenjskih potrebščin in cene na drobno. Likvidnostne težave so sicer bile, vendar ne hude: nad 5 dni so imele blokiran žiro račun 4 pravne osebe s 63 zaposlenimi in v znesku ok. 2 milijonov tolarjev.
Pri teh rezultatih poslovanja je treba opozoriti, da je med pravne osebe družbenih dejavnosti uvrščena tudi posavska družba z dejavnostjo medicinska rehabilitacija, ki vse svoje prihodke ustvari s prodajo storitev in bi zato bolj sodila v gospodarstvo. Ta je v prvem polletju obračunala 17 % celotnega ustvarjenega prihodka družbenih dejavnosti, več kot polovico akumulacije in bruto dobička (od 774 tolarjev v lanskem prvem polletju se je povečal na 61.964 tisoč). To podjetje je imelo 292 zaposlenih, to je 34 manj kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko jih je bilo v vseh družbenih dejavnosti skupaj 8 več. Povprečni OD brez upoštevanja tega podjeta je znašal 86.570 tolarjev.
Jasno je torej, da poslovanje tega podjetja s področja zdravstva bistveno "popravlja" poslovne rezultate v družbenih dejavnostih, vendar so tudi ostale pravne osebe s tega področja v Posavju poslovale boljše od slovenskega povprečja,                                (i. G.)
elektarne.
Krško, 8. oktobra - "Nam iz
Združene liste socialnih demokratov iz vseh treh posavskih občin ni vseeno, kakšno bo Posavje v prihodnje, še posebej v energetskem smislu, saj se nam poleg nuklearke, termoelektrarne Brestanica in senovskega rudnika rjavega premoga obeta še veriga HE na Savi. Zato smo tudi pripravili javno tribuno na temo "Energetika in Posavje jutri" z Borisom Sovičem, državnim sekretarjem za energetiko v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in mag. Francem Avberškom, poslancem ZLSD v državnem zboru," je triurno javno tribuno zaključil predsednik občinske organizacije iz Krškega Silvo Gorenc.
Na tribuni, ki se je v mali dvorani Kulturnega doma Krško začela s polurno zamudo, je okoli 30 poslušalcem Boris Sovič predstavil predlog strategije energetskega razvoja Slovenije, ki naj bi ga poslanci državnega zbora obravnavali še letos. V predlogu, ki je nastal na pobudo nekdanjega mi-
nistra za energetiko Franca Avberška, predlagatelji med drugim ugotavljajo, da so naše reke premalo izkoriščene, Sava le 12-od-stotno, zato naj bi se gradnja verige na spodnji Savi nadaljevala. Pripravljeni so že vsi tehnični parametri, svoje more narediti še ministrstvo za okolje in prostor, potem pa bi lahko pripravili razpis koncesijskih del, najverjetneje že do konca tega leta. Pri načrtovanju so upoštevali večnamen-skost teh objektov, tako bi jih lahko uporabili kot turistične in rekreacijske prostore, za namakanje, prehode in še kaj. Skratka, ti objekti naj bi se prilagajali prostoru in ne obratno.
Mag. Sovič je spregovoril tudi o odločitvi za zapiranje treh rudnikov rjavega premoga: Zagorja, Kanižarice in Senovega, in to že do leta 1996. Do zapiranja naj bi prišlo zaradi ekološko neprimernega premoga. Rudnike naj bi prestrukturirali, del rudarjev bi imel še naprej delo pri sanaciji in zapiranju, ostale pa bi bilo po-
Krška skupščina
Eden premalo
Naslednji poskus zasedanja bo 20. oktobra.
Krško, 7. oktobra - 41 delegatov krške občinske skupščine je v sredo, 6. oktobra, zaman prišlo v skupščinsko dvorano. Za nadaljevanja zasedanja, ki je bilo septembra prekinjeno zaradi nesklepčnosti, je manjkal en delegat v zboru združenega dela. Skupščinski strokovni službi kljub trudu ni uspelo nobenega od manjkajočih priklicati od doma oziroma iz službe.
Takoj po neuspelem poskusu zasedanja so se sestali člani predsedstva in se dogovorili, naj skupščinski zbori problem (ne)udele-žbe obravnavajo na ločenih zasedanjih. Sestali naj bi se še pred naslednjim poskusom skupnega zasedanja, ki bo 20. oktobra, družbenopolitični zbor pa bi moral v tem času tudi izvoliti svojega predsednika, saj je brez njega že skoraj eno leto.
"O razlogih za slabo udeležbo smo ugibali, pravih pa nismo na-
šli," je po seji predsedstva povedal predsednik SO Krško Danilo Siter. "Tudi prej se je dogajalo, da je bila v jesenskem času udeležba slaba, gotovo zaradi nujnega dela, ki ga imajo ljudje v našem, precej specifičnem prostoru, ampak to vendarle ne more biti opravičilo. Delo, ki ga moramo opraviti tu, v skupščini, je tisto, ki bi nas moralo priganjati. Izvršni svet je že pripravil nekaj gradiva, ki bi ga bilo treba uvrstiti na naslednje zasedanje.
Kljub tej krizi pa sem še vedno optimist, pričakujem, da se bo udeležba popravila. Dobro pa bi bilo, če bi se uresničila zahteva po enodomnih skupščinah, ki jo je že veliko občin naslovilo na predsednika državnega sveta, dr. Kristana. Tudi sam se nameravam z njim posvetovati, ali je ta sprememba mogoča brez sprejemanja posebnega zakonskega dokumenta." (I.C.)
trebno prezaposliti.
Do nuklearke se strategija ni posebej opredelila, po mnenju državnega sekretarja daje študija, ki je bila opravljena o predčasnem zapiranju |E, dobre iztočnice za odločitev. Tudi formula X - 10 se mu zdi smiselna in nudi dovolj časa, da bi zapiranje lahko opravili temeljito. Kmalu bo pred poslanci tudi zakon o oblikovanju dekomisijskega fonda, katerega sedež naj bi bil v Krškem. Pri vsem tem pa se bo potrebno najprej odločiti za obliko zapiranja.
Govor je bil tudi o ustrezni ceni energije ter potrebah po racionalni rabi le-te. Zato naj bi tudi v Posavju odprli energetsko sveto-
valno pisarno, zanjo bi potrebovali le prostor. V razpravi so udeleženci javne tribune opozorili na nekatere probleme in rešitve, ki se ponujajo, še posebej pri brestaniški elektrarni, ki naj bi prešla na plin, predvidena pa so tudi večja vlaganja v posavsko elektro mrežo. Posavci, še posebej pa Krčani, so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker je ta regija doslej Sloveniji le dajala in le malo dobila, premalo pa je bilo poskrbljeno za ostala dva E-ja, ki so ju v strategiji še posebej poudarjali -ekologijo in ekonomijo. Šele s tema dvema bi Posavje lahko postalo energetska regija v pravem pomenu besede. (Goran Rovan)
Opozorilo dr. Drnovška
HEP dolguje NE Krško 2,5 milijarde tolarjev
Slovenski predsednik vlade je hrvaškemu napovedal možnost prekinitve dobave elektrike iz nuklearke.
Spremembe v vodstvu LDS Brežice
LJubljana, S. oktobra -Hrvaško elektrogospodarstvo je do začetka oktobra za že dobavljeno električno energijo dolgovalo Nuklearni elektarnl Krško 2.490 milijonov tolarjev. Ker dosedanje intervence NE Krško niso pomagale, seje predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek 8. oktobra s pismom obrnil na predsednika hrvaške vlade Niklco Valentiča in ga opozoril, da bi morala Hrvaška zaradi dolga računati na prekinitev dobave elektrike iz Krškega.
V pismu dr. Drnovšek pojasnjuje trenutne razmere v NE Krško in njihove možne posledice: "Ce dolg ne bi bil saniran, bi to lahko ogrožalo operativno sposobnost objekta. Visoki dolgovi pomenijo, da HEP ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih statusnih aktov, ki urejajo medsebojna razmerja. V NE Krško tudi ugotavljajo, da se HEP ne odziva na telefonske in pisne intervence, kot tudi ne na sklepe poslovnega odbora.
NE Krško je v dopisu HEP-u 15. septembra zahtevala, da HEP svoje dolgove poravna do konca septembra. Kljub nekajkratnim intervencam se to ni zgodilo. Edina izjema je, da je prejšnji teden po razgovoru med državnim sekretarjem za
energetiko g. Sovičem in direktorjem HEP g. Bogovičem HEP pričel dnevno poravnavati znesek približno 300.000 DEM. Takšen znesek pomeni le pokrivanje tekočih dobav, ne omogoča pa pokritja obstoječega dolga.
Vodstvo NE Krško nas je obvestilo, da bo zato na podlagi sklepov 5. izredne seje Poslovnega odbora z dne 15. julija 1993 primorano začeti s pripravami za prekinitev dobave električne energije HEP-u.
Spoštovani predsednik, da bi se izognili takšnemu razpletu dogodkov, ki prav gotovo ne bi bili vzpodbuda razvoju medsebojnega sodelovanja med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, Vam pišem tole pismo in Vam predlagam, da v okviru Vaših pristojnosti v najkrajšem času poskrbite za razrešitev nastale situacije v smislu predloga Poslovnega odbora NE Krško," je v zaključku zapisal dr. Janez Drnovšek.
Preoptimistično bi bilo seveda pričakovati odziv že po enem tednu. Gotovo pa bomo v Krškem na odgovor hrvaške strani čakali z zanimanjem, saj Je nemoteno obratovanje elektrarne življenjski interes njene najbližje okolice, od stanja na računih NEK pa je odvisno tudi poravnavanje njenih obveznosti do krške občine.
Začeli so z izvolitvijo novega sveta stranke
Od te in še drugih sprememb, kadrovskih in organizacijskih, si brežiški liberalni demokrati obetajo nov zagon v delovanju.
Brežice, 1. oktobra - Skupščino brežiškega odbora stranke, katero so nekateri želeli speljati še pred poletjem, so nato sklicali takoj po trgatvi in 1. oktobra so se številni člani zbrali na programski in volilni skupščini LDS Brežice. Ob 18 kandidatih, ki so bili evidentirani v rednih postopkih čez poletje, so na skupščini dodatno predlagali še 4 nove kandidate, v novi svet stranke pa so nato izvolili 12 članov, ki bodo poslej dosti bolj aktivno sodelovali pri delu vodstva brežiškega LDS-a.
"Bilo je nekaj očitkov, da se pri delu do sedaj nismo vedno dosledno držali statuta stranke, zato smo ves postopek predlaganja novih kandidatov speljali zelo dosledno, pa tudi organizacijsko strukturo smo zastavili tako, da
je v celoti v skladu s statutom. Osnovni motiv je zagotoviti predvsem boljše delovanje stranke v bodoče. Sicer pa smo bili na zadnjih volitvah v LDS Brežice deležni izrednega zaupanja volilcev, saj smo dobili 24,7 % glasov, ki so omogočili, da imamo Brežiča-ni svojega poslanca - Marjana Šetinca - v državnem parlamentu. V občinski vladi sicer nimamo ,svojih predstavnikov, vendar z boljšo organiziranostjo in jasnimi cilji lahko upamo, da bomo dosegli večji vpliv na pozitivne spremembe pri razvoju občine," pravi (do)sedanji predsednik LDS Brežice Veljko Jukič.
V minulem obdobju so se v vodstvu brežiške osnovne organizacije Liberalno demokratske stranke posvetili predvsem nekaj
redkim, a precej odzivnim akcijam. Najbolj odzivna med njimi je bila vsekakor obisk ministra Mihe (azbinška, eden od motivov pa je bil poskus, da bi se premaknili za korak naprej v pripravi projektov za razvoj mejne ploščadi na Obrežju ter drugih sprememb, ki so odvisne ne le od skupščine občine Brežice, pač pa tudi od ministrstva za urejanje prostora in varstvo okolja. Sicer pa so že kar nekaj časa tekle priprave na organizacijske spremembe, pripravili in izpeljali so tudi že omenjene postopke-evidentiranja novih kandidatov za svet stranke in vodstvo občinskega odbora.
Do konca leta pripravljajo še nekaj pomembnih akcij, v kratkem pa bodo izpeljali tudi volitve novega izvršnega in nadzornega odbora stranke ter se tudi operativno reorganizirali, tako da bo vsaka dejavnost in vsaka akcija imela svojega nosilca, ki bo od-
govoren za sprejete obveznosti. Predsednika Veljka Jukiča smo povprašali tudi o novici o njegovem morebitnem umiku iz politike ali vodstva stranke, o čemer je povedal: "Odgovorno ukvarjanje s politiko zahteva precej angažiranosti, jaz pa sem zaradi obilice dela in obveznosti zelo obremenjen, tako da smo se v izvršnem odboru že pogovarjali o možnosti, da predlagamo novega predsednika, vendar bomo do končne odločitve morali počakati volitve novega izvršnega odbora. V vsakem primeru pa bom v brežiškem LDS po najboljših močeh še naprej sodeloval."
Vsekakor pa je brežiški LDS po zadnji in precej številčni skupščini stranke, na kateri je bil kot gost prisoten tudi republiški poslanec Marjan Šetinc, dobil nov zagon in po okrepitvah in spremembah tudi nove programske cilje. (A. B.)
NAŠ GLAS
NAS GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. telefax (SO Krško): (0608) 21-828. 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila,pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 16, 14. oktobra 1993
Brežiška skupščina končno sklepčna
Dve oktobrski nagradi in pobuda za nezaupnico
ali odstop predsednika skupščine in izvršnega sveta, ki jo je dal delegat Ciril Zupančič. Začasna deponija bo, kljub protestom, v k. o. Loče
Brežice, 30. septembra - Po nekaj neuspelih sklicih, ko je bilo že slišati napovedi, da se brežiški delegati ne bodo več uspeli sestati v zadostnem številu, se je sklic skupščine posrečil. Oktobrski nagradi bosta prejela Borut Mokro-vič, direktor čateških Term, in Karel Recer, direktor Vina Bi/oljsko -Brežice.
Delegati so sklepali o sprejemu predlogov odlokov o pripojitvi dela naselja Obrežje k naselju Slovenska vas, o neprometnih znakih, panojih in transparentih v občini Brežice, o organiziranju javnega podjetja Radio Posavje-Studio Brežice, o investicijah in investicijskih vlaganjih v osnovnošolski in vzgojnovarstveni prostor,  o obveznem odlaganju in
odvažanju smeti in odpadkov na območju vse občine, o komunalnih taksah, o spremembah prostorskega plana občine in razpravljali so o varnostnih razmerah ter sprejeli poročilo o delu Policijske postaje Brežice. Za namestnika komandirja PP Brežice so imenovali ložeta Pečelina, Melito Močnik so razrešili funkcije v komisiji za volitve, Staneta Zlobka pa članstva v izvršnem svetu in sekretarstva - zaradi odhoda na novo delovno dolžnost.
Svojo delegatsko pobudo za preverjanje zaupnice in odstop • predsednikov brežiške skupščine in izvršnega sveta utemeljuje Ciril Zupančič z nepravilnostmi, ki da jih je pri gradnji "šotora" (tako je opredelil C. Z.) pri OŠ Brežice in garderobe na stadionu zagrešil Ciril Kolešnik in ki mu jih Teodor Oršanič ni preprečil. Vsoti za oba objekta sta, po Zupančičevih navedbah, krepko prekoračili predvideno   predračunsko   vrednost.
Tako se je cena šotora povzpela s štirih na devetintrideset milijonov SIT, cena slačilnic na stadionu pa od 5,42 na 56 milijonov, in še to se Zupančiču ne zdi zadostna vsota, ob tem, da objektu na stadionu očita status črne grdnje. Zupančič terja pismeni odgovor na svojo pobudo.
Pri razpravi o organiziranju odvoza in odlaganju komunalnih odpadkov se je razprava zaostrila zaradi lokacije začasne deponije. Krajevna skupnost Cerklje je (tako Jernej Zorko) izvršnemu svetu dvakrat poslala ponudbo za začasno lokacijo, seveda pa je vztrajala tudi pri vseh ostalih razpisnih, ki jih je objavila občinska vlada sama. Odgovor je bil negativen in začasno deponijo bodo uredili v k. o. Loče, kljub pripombam o nevarnosti poplav in dvakratnemu protestu prebivalcev bližnje vasi Ribnica, na katerega je opozoril Ivan Leskovec. Izvršni svet je kljub vsemu kot najcenejšo izbral začasno rešitev v k. o. Loče, ker pričakuje, da bo v tem času (6 mesecev) izbrana lokacija za regijsko trajno deponijo. Ciril Kole-
šnik je zatrdil, da v tem času ne bi uspeli dobiti niti lokacijskega dovoljenja, za odvoz odpadkov v gramoznico pri Cerkljah, nikar da bi zmogli (tudi finančno) njeno ureditev. Skupščina je sklep o ureditvi predlagane začasne deponije sprejela tudi zaradi grožnje KS Dobova, da bodo sicer tam takoj preprečili nadaljnji dovoz odpadkov, saj je deponija že polna.
Sklep o naložbah v osnovnošolski in vzgojnovarstveni prostor so delegati sprejeli za čas do leta 2005 kljub možnosti, da bodo sedanje občine prenehale obstajati prihodnje leto. Te naloge bo po prepričanju sekretarja A. Podgorška država tudi poslej verjetno urejala preko okrajev. Teodor Oršanič je pripomnil, da bo treba v proračunu več pozornosti nameniti reševanju prostorske problematike brežiške glasbene šole, pri OŠ Dobova so se raje odločili za dograditev novih učilnic kakor za adaptacijo stare zgradbe. Dela na šolah v Dobovi ~in v Globokem bodo pričeli v začetku leta '94, svoj del potrebnih sredstev (4 %) pa bodo zbrali tudi oboji krajani - s samoprispevkom. (Ika)
Strokovne podlage za urejanje Kostanjevice
Cilj je vrniti življenje v staro mestno jedro
Kostanjevičani so pokazali veliko zanimanje za predlagane usmeritve, hkrati pa bojazen, da bodo finance huda zavora pri uresničevanju projekta.
kar je podrejeno turizmu: gostinstva, čiste obrti, vrste specializiranih prodajaln, na primer za lovsko in ribiško opre-
mtKnce:
nedosegljivi medobčinski ravni. Kostanjeviška čistilna naprava naj bi bila nasproti sedanje obrtne cone. Kanalizacijo od Ljubljanske ceste in šole naj bi speljali v t. i. trstično
Kostanjevica, 30. septembra — Skupina, ki je pripravljala posebne strokovne podlage sa ureditveni načrt aa Kostanjevico, je bila nemalo presenečena nad velikim odzivom krajanov. Razpisane javne obravnave "njihovega" dokumenta se je namreč udeležilo za polno osnovnošolsko Jedilnico domačinov, ki so hoteli slišati, kaj se obeta dolenjskim Benetkam.
Posebne strokovne podlage so dokument, ki analizira vse danosti nekega okolja. Gre za skupinsko delo. V "kostanjevi-škem primeru" so sodelovali: Savaprojekt, LRZVDKD, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, ing. arh. Fedor Spaca-pan kot dober poznavalec prostora, in Oto Sevšek kot zastopnik krajevne skupnosti.
Predstavnica krškega Sava-projekta, ing. arh. Ivanka Kraljic pojasnjuje, daje njihova skupina morala izhajati iz ugotovitev, da v Kostanjevici ni kanalizacije, odvodnjava-nja, da so stavbe v zelo slabem stanju, da sedanji tranzitni promet poteka preko dveh spomeniško zavarovanih lesenih mostov In ogroža njuno varnost. Problem so tudi klavnica In prodajalne z reproma-teriali ter dve kmetiji, ki nikakor ne sodijo na kostanjeviški otok. Tudi zadnji dve kmetiji naj bi se umaknili z otoka.
Najstarejši objekti zapuščeni propadajo. Prenove in novogradnje, kolikor jih je bilo, niso napravljene v skladu z značilnostmi obstoječe kosta-njeviške arhitekture. Zato so na otoku tujki, ne ohranjajo duha kostanjeviške pozidave. Novogradnje rinejo čedalje bližje h Krki ali pa lastniki ograjujejo svoje parcele čisto do vode. S tem onemogočajo sprehajanje ob obrežju. Telefonska napeljava Je na stebrih.
Delovna skupina Je predlagala, naj bo otok namenjen le varnemu gibanju pešcev (vk\]učno z novo peš potjo okrog  otoka)  in kolesarjev.
Prometna ureditev je zamišljena tako, da bi se ohranila osnovna značilnost Kostanjevice: kombinacija ruralnega In urbanega tipa pozidave ter zeleni pas okrog otoka, ki se na jugu nekoliko razširi. Tega je treba obdržati, medtem ko je v sredini poleg adaptacij obstoječih stanovanjskih In gospodarskih objektov možnih tudi nekaj dozidav, ostati pa mora dosedanja kombinacija pozidanih In zelenih površin, a globokimi parcelami do Krke, atrijskimi dvorišči, Intimno obrnjenimi predvsem na Studeno Cprl Bučarjevem mlinu).
Tranzitni promet naj bi usmerili na severno obvoznico in na otoku bi ostal le promet z vozili stanovalcev, turističnimi avtobusi in interventnimi vozili. Vsi ostali obiskovalci bi morali puščati svoja vozila na urejenih parkiriščih izven otoka. Na otok bodo lahko prišli preko mostov za pešce, ki jih bo dovolj, da ne bo nepotrebnih dolgih pešačenj kot izgovorov za prometne prekrške. Parkirišča so načrtovana nasproti šole, pri zadružnem domu z novim mostom za pešce, pri zdravstvenem domu (z obnovo nekdanjega tercial-skega mostu). Tu blizu bi imela svojo pešpot tudi novozgrajena stanovanjska soseska ob cesti proti samostanu. Med idejami je tudi povezava ceste proti samostanu mimo Štan-grab, ki bo v prihodnje morda segla celo do Mokric kot Jezdna pot ali pot za izlete s kočijo ...
Uresničitev tega projekta naj bi povrnila življenje na otok, od koder so doslej ljudje bežali. Rešitev ponuja skupina v razvoju turizma in vsega,
mo, galerijske in drugih kulturnih dejavnosti.
Največ pripomb na javni obravnavi strokovnih podlag so Kostanjevičani namenili lokaciji kopališča. To naj bi namreč poslej bilo pri severnem mostu čez Krko, kjer je že sedaj zametek in kjer načrtujejo nastanek mini špor-tno-rekreacijskega centra. Krajanom se zdi ta lokacija preblizu prometnicam, Krka preveč plitva za kopanje, čustveno so vezani na staro kopališče pri južnem mostu ali vsaj na nekdanje "farovško kopališče". Predlog obstoječih kopališč ne izključuje, le dodaja nove lokacije za nova, sodobno urejena kopališča, z vsemi spremljajočimi objekti, ki pa jih na nobeni od dosedanjih lokacij ni možno zagotoviti.
Predpogoj za kopališče je seveda čista Krka, ki pa ni samo stvar Kostanjevice, ampak vseh krajev od Novega mesta navzdol. Žal Kostanjevičani pri tem Janko samo pišejo peticije zoper tovarno Krka, problem pa se rešuje na zanje
čistilno napravo, ki so jo locirali med osnovno šolo in Studeno. Poznavalci pravijo, daje tehnologija te čistilne naprave dovolj dobra, da vsi kemijski procesi potekajo pod zemljo, da bo videti samo zeleno površino rastlin, ki s svojimi koreninami vpijajo nesnago, medtem ko v Krko odteka čista voda. Krajani pa se bojijo, da gre za premalo preverjeno rešitev in da to ni prava lokacija, skrbi jih, da bo tu nastalo močvirje in leglo komarjev, da bo narasla koncentracija težkih kovin... Zato so načrtovalci sklenili o tem elementu še razmisliti.
Ostale pripombe so bile usmerjene bolj na denarno plat problema, t. j. na iskanje fi-nancerja in iskanje zavetja pri občini. Seveda mnogi mislijo tudi, da samo turizem ne *t zagotavlja eksistence domačinom, da bo potrebno še l^aj drugega ... Je pa razprava,*po mnenju gospe Kraljičeve, kljub vsemu bila umirjena, korektna, konstruktivna, prijetna tako za avtorje kot za Kostanjevičane. Cika)
ODGOVORI
NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
O romski gradnji
so obveščene inšpekcijske službe
Odgovor na delegatsko vprašanje KS Krško polje
Romsko vprašanje se v občini Krško rešuje že desetletja. Komisija za romska vprašanja je med drugim reševala tudi prostorsko problematiko. Pripravljen je bil tudi zazidalni načrt Rimš, ki naj bi vključil populacijo iz Kerino-vega grma, vendar dokument v skupščini ni bil sprejet.
Trenutno stanje v 'Kerinovem grmu je znano - začeta je gradnja
stanovanjskih objektov. O tem so obveščene inšpekcijske službe.
Smatramo, da je potrebno pristopiti k reševanju romske problematike na širši osnovi in vse akcije in rešitve (tudi prostorske) so lahko le posledica najširše družbene odločitve.
Franc lenic, dipl. oec,
sekretar za razvoj, urejanje prostora,
varstvo okolja in upravne zadeve
Objavljenih je bilo 136 delovnih mest
za NEK
Odgovor na vprašanje delegata Jožeta Stibriča (KS Dolenja vas)
1.  Na Republiškem zavodu za zaposlovanje, Območna enota Sevnica - sedežu ter uradih za delo v Brežicah in Krškem je bilo 22. 9. 1993 objavljeno 136 delovnih mest, ki jih trenutno zasedajo tujci v Nuklearni elektrarni Krško.
2. Zavod za zaposlovanje v postopkih reševanja prošenj za izdajo delovnih dovoljenj upošteva 5. člen Zakona o zaposlovanju tujcev (Ur. I. RS, št. 33/92), kar pomeni, da smo iskali ustrezne kandidate med brezposelnimi osebami posavskih občin kot tudi občin zunaj naše regije, ki poleg splošnih izpolnjujejo še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja, in so pripravljeni sprejeti zaposlitev.
S ciljem, da se zaposli čim več brezposelnih oseb, smo izvajali
mnoge aktivnosti, in sicer je bilo dano opozorilo delodajalcem v Posavju, ki zaposlujejo tujce, da si pravočasno pripravijo ustrezen nadomestni kader, prav tako smo izvajali razna izobraževanja ali pa nastopili kot sofinancer pri različnih izobraževalnih oblikah v podjetjih, in sicer z namenom, da se zagotovi ustrezno strokovno usposobljen kader.
V mnogih primerih je bilo pogojeno sicer upravičeno dano delovno dovoljenje za zaposlitev tujca hkrati z zaposlitvijo domačega kadra.
Ocenjujemo, da je tako organiziran pristop k izvajanju navedenega zakona, seveda upoštevajoč objektivno dane pogoje, omogočil zaposlitev določenega števila brezposelnih oseb.
Toni Koren, dipl. psih., v. d. direktorja
Zamenjava posode za odpadke
Odgovor na vprašanje Jožeta Stibriča (KS Dolenja vas), Marjana Arha (KS Leskovec) in drugih delegatov.
Na seji skupščine dne 8. 9. 1993 je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, kako je v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeno glede posod za odpadke in njihove zamenjave.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je Skupščina občine Krško sprejela na seji dne 9. 7. 1992 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 40, dne 14. 8. 1992, v poglavju III. ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV določa, kdo je dolžan nabaviti in zamenjati posode za odpadke.
Omenjeni odlok v 12. členu določa, da morajo povzročitelji odpadke odlagati v tipizirane posode, katerih vrsto, obliko, barvo, velikost, potrebno število ter ostale pogoje določi izvajalec. Tipizirane posode za odpadfe morajo pri objektih z dvema ali^eč etažnimi lastniki nabaviti že investitorji, pri ostalih objektih pa njihovi lastniki, kolikor izvršni svet tega določila z razpisom koncesije ne odpravi. V naseljih, kjer je odvoz odpadkov že uveden, izvedejo zamenjavo posod izvajalci odvoza.
Pri novih objektih z dvema ali več etažnimi lastniki so torej posode za odpadke dolžni nabaviti že investitorji, pri ostalih objektih "p^ njihovi lastniki. V naseljih, kjer je odvoz odpadkov že uveden, pa gre zamenjava posod za odpadke v breme izvajalca, to je Komunalnega podjetja KOSTAK Krško, ki je v skladu z 42. členom tega odloka izvajalec odvoza, do ustanovitve javnega 'podjetja ali uveljavitve akta o koncesijah za ravnanje z odpadki. Pri tem je potrebno poudariti, da se izvrši le zamenjava standardnih posod za odpadke (okrogle pločevinaste
posode za odpadke), ne pa zamenjava improviziranih posod (plastični sodi ipd.). Lastniki slednjih so dolžni sami nabaviti tipizirane posode.
V obstoječih stanovanjskih soseskah oz. naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih, kjer odvoz odpadkov še ni uveden, uredijo in zgradijo zbirna mesta ter jih opremijo z ustreznimi posodami za odpadke lastniki objektov v sodelovanju z izvajalcem dO. člen odloka).
Iz vsega navedenega torej sledi, da so prve posode za odpadke dolžni nabaviti lastniki, kolikor ni to dolžnost investitorjev, zamenjavo pa opravi izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov.
Sekretar sekretariata za gospodarsko infrastrukturo: Franc Gliniek, dipl. ing. stroj.
Popravek
Še enkrat: Gasilsko tekmovanje
V prejšnji, 15. številki Našega glasa je prišlo do neljube pomote pri navajanju rezultatov občinskega tekmovanja gasilcev v Sevnici. V kategoriji pionirjev je zmagalo GD Studenec in ne Šentjanž, kot je bilo navedeno. Za neljubo napako se opravičujemo oškodovanemu društvu in Občinski gasilski zvezi Sevnica, posebej pa gospodu Milanu Kajiču.
Milena Poiun in uredništvo
NaS glas 16. 14. oklobra 199.1
Če se JTasbinšek ne zgane do Z8. oktobra 93,
BODO V BOSTAUJTJ VZELI STVARI V SVOJE ROKE
Tiskovna konferenca v Boštanju je nehote priklicala v spomin očitek, ki ga je sekretar Marjan Dvornik izrekel v Krškem: "Jazbin-škovo ministrstvo mojstrsko zavlačuje!"
Boštanj, 6. oktobra — Saj ne, da bi uživali v izražanju besa in protesta, a pre-
prosto ne vidijo več druge rešitve sa svojo stisko. Med prvim vikendom v oktobru sta namreč Sava in Mirna v Dolenjem Boštanju ponovno grozeče narasli in ljudje v tamkajšnji obrtni coni, ki Jim je strah pred poplavo ostal v kosteh še od velike povodnji leta '90, so dešurall vso noč, prasnili kleti in se Jezili.
Sreča je, da so tokrat, kot kaže, našli pravega krivca: ministrstvo, ki ga vodi ing. Miha Jazbinšek. Zato ni čudno, če so na tiskovni konferenci največkrat omenjali njegovo ime In največ očitkov ter groženj namenili njemu. Tudi zahtev! Na kratko povedano: prebivalci Dolenjega Boštanj a In z njimi vodstvo vse krajeMpe skupnosti terjajo, da moraA3 25. oktobra omenjeno ministrstvo izdati lokacijsko   dokumentacijo,   Izdelati
Zvone Kranjc seje kljub slavi Varpola moral
ZAČASNO
ZATEČI K POKOPALIŠČEM
Takrat se je v časopisju pojavila njegova fotografija pred steno z obešenimi priznanji, pod njo pa besedilo: "Izumitelju Kranjcu so ostale le diplome." Kar je bilo na tleh., je dosegla voda.
Dolenji Boštanj, 6. oktobra — Pred poplavo j e Kranj čeva delavnica zaposlovala 18 ljudi, ukvarjal seje s izumitelj-stvom, konstruiral je, posel je lepo zastavil. Izdeloval je transformatorje, varilno tehniko in usmernike, najbolj pa je bil znan po univerzalnem varilnem aparatu "VAR-POL 8 (vari-polni), nenadomestljivem pri vzdrževanju vseh vrst mehanizacije, predvsem pa kmetijske opreme. Njegov avtor je Zvone Kranjc osebno.
Leta 1975 je na sejmu za svoje Izdelke prejel zlato, srebrno in bronasto diplomo mesta Celje. Od takrat jih je bilo še veliko, tudi nagrade so bile. Med drugim so ga trikrat imenovali za inovatorja leta: leta 1983, '86 in '87. TV Ljubljana pa mu Je (1986) podelila še "svoj" naziv IN. Vse to mu ni pomagalo, da mu ne bi poplava 1. novembra 1990 čez noč naredila za preko 1 milijon mark škode. Uničenih je bilo za preko 400 tisoč DM gotovih izdelkov, ki so bili že vnaprej plačani. Ponovno so jih naredili, nekatere stranke pa so namesto Izdelkov raje hotele nazaj denar od svojega avansa. Tudi to je dal, čeprav težko.
Zvoneta Kranjca amo prvič srečali letos na celjskem sejmu obrti. Skupaj s sekretarko sevniške obrtne zbornice sta se seznanila z Našim glasom, mi pa smo Ju "pritisnili".
"Največja napaka, ki sem jo naredil v življenju, je bila, da po poplavi svojih ljudi nisem dal lepo na zavod, dokončal in se preselil v vikend na Okroglicah pod Lovrencem, kjer bi se ukvarjal z ribolovom in ribolovnim turizmom. Čutil pa sem odgovornost do svojih zaposlenih, ki so tudi prispevali svoje k razvoju delavnice. Zato in zaradi zaupanja vanje sem se odločil začeti še enkrat. Mislili smo, da bomo dobili obljubljena posojila, obiskal nas Je minister za plan Igor Umek, prišli so bančniki, pričakovali smo solidno visok in ugoden kredit, saj Je naša bruto mesečna proizvodnja presegala 100.000 DM. Pri takem delu moraš imeti vsaj za pol leta repromaterlala, preden se ti kapital začne obračati. Ko pa sem dvakrat zapored zaprosil vsaj za 3 milijone SIT posojila, so na občini našli 300.000 SIT, kar nam seveda ni moglo pomagati. Nekaj časa smo životarili s pomočjo Metalke, ki pa se reorganizira (razbija), tako ji zdaj založeni repromaterial poplačujemo z Izdelki."
Zvone Kranjc je Iz predala oz. iz palete proizvodov potegnil svoj patent "za preživetje", ki ga je prvič preizkusil pred 17 leti. Gre za sistem napajanja večnih lučk na grobovih, za katerega so v Kranjčevi delavnici izdelali transformator. Sistem sami instalirajo, po potrebi dodajo tudi lučke in za referenco Jim služIta pokopališči v Boštanju ter v Radečah. To jih trenutno rešuje. Spotoma pa vendarle dokončuje svoj projekt t. i. kmečkega in ribolovnega turizma v enem izmed malih zemeljskih rajev na Okroglicah pod Lovrencem. Ugotovil je namreč, da za gostinstvo sploh nI tako težko nabaviti posojila, kot ga Je za proizvodno dejavnost, (tka)
hačrte ter zagotoviti začetek gradnje zaščitnih škarp in nasipov ob rekah Savi (349 m) in Mirni (407 m), s katerimi bodo branili 11 ha depresij-skega ozemlja ob sotočju rek. Tu je 32 hiš, v njih ima svoje obrate 20 obrtnikov in ti nudijo zaposlitev 100 delavcem. Ob zadnji veliki povodnji, leta 1990, jih je na hitro narasla voda presenetila in jim večinoma prizadejala usodno gospodarsko škodo. Ze takrat so na sevniškem izvršnem svetu, po besedah njegovega predsednika Marjana Kurnika, ocenili, da je država vse pre-
stroških: vlada oz. Jazbinško-vo ministrstvo je obljubilo polovico sredstev (od predvidenih 32 milijonov SIT), potrebnih za gradnjo. Krajani so pripravljeni marsikaj primakniti in urediti sami, polovica denarja je pri sevniškem izvršnem svetu na razpolago, a v Ljubljani nočejo dati niti garancije za vračilo najetega posojila. Namesto tega so se, po besedah Marice Jonozovič, dolgo zatekali k preizkušeni taktiki: krajanom so s prstom kazali na občino in krajevno skupnost, ki pa sta uresničili vse svoje obveznosti. Jonozo-
Poplava leta 1990: v mizarski delavnici Braneta Krošlja je bila voda visoka 153 cm. Pri njem je zaposlenih 14 delavcev. "Ce mi bo voda še enkrat poplavila, vem, da v tej dolini nikoli več ne bom imel delavnice in ne zaposloval." Marica Jonozovič je dodala svojo zgodbo o strahu pred vodo, nervozi, razpadajočih hišah, ki jih je načela povodenj: "Kdo bo delal in plačeval za to državo, če bodo s takim odnosom uničili delavnice in spravili ljudi na cesto!?" (Foto: Rudi Dolenc, tajnik KS Boštanj)
več sredstev namenila za plačilo odškodnin, premalo pa za sanacijo sedanjega stanja vodotokov in brežin. Tako je Hptalo do danes. "Niti med poletno sušo se ni nihče zganil, da bi recimo vsaj poglobil strugi močno upadlih rek in nakopani material uporabil za nasipe," pravijo krajani. Predsednik sveta krajevne skupnosti Boštanj Jure Šlo-gar je še dodal, da bo tudi sedaj , ob izkopih za temelje nove šolske telovadnice, treba odvečni material nekam odvažati. Lahko bi ga na nasipe -za isti strošek. Ko smo že pri
vičeva seveda ogorčeno pravi, daje sedaj te igre konec, in če bo "ta riba še dolgo smrdela pri glavi, so krajani pripravljeni temu ustrezno tudi ukrepati. Saj ne, da bi grozili, ampak iz nas se naravnost delajo norce," pravi, in v Ljubljano bodo vsekakor prišli, če bo treba.
Najprej pa bodo stvar še enkrat skušali vzeti v svoje roke: nasip bodo pričeli graditi na lastno pest (na črno) in krajevna skupnost bo račun za polovico stroškov poslala ministrstvu. Cika)
Tisto noč, ko Je voda pri višini 760 cm uničila merilno napravo v Radečah, je bil na ljuhljanskem.hidrometeorološkem zavodu navzoč en sam človek, odvisen pa je bil od meritev, ki so jih opravljali delavci sevniškega Jugotanlna z lato ter jih po radijski zvezi posredovali Radiu Sevnica. (Foto: Rudi Dolenc)
Popis razseljenih
V krški občini
je okoli 500 beguncev
Krško, 88. septembra —V
zbirnem centru Krško so začeli popisovati begunce, ki živijo v krški občini. Predvidevali so, da se bo vpisalo okoli 460 beguncev, vendar se jih je do ponedeljka, 4. 10., vpisalo že 500. Čeprav je urad za preseljevanje in begunce zaradi slabega odziva podaljšal rok za vpis do konca meseca, popisovalci v ZC Krško menijo, da so razen redkih zamudnikov popisali vse.
Popisovalci so se na popis dobro pripravili, zato večjih zastojev in težav ni bilo. Se največkrat so jih v zadrego spravljali delavci Iz BIH, ki jim je potekla delovna viza v Sloveniji, vendar so po navodilih urada za preseljevanje in begunce popisali tudi te, na uradu pa bodo določili, kdo ima pravico do statusa begunca in kdo ne. (Aleksej TJ1-čnik)
Podpis pogodbe v Sevnici
Telovadnica bo nared do 25. oktobra '94
Sevnica, 6. oktobra - V hotelu Ajdovec so podpisali pogodbo o projektiranju in izgradnji nove telovadnice pri OŠ Sava Kladnlka v Sevnici. Delo je na natečaju in po rednem postopku dobil Rudi s Is Trbovelj.
Telovadnica bo merila 30 x 40 m In bo v neposredni bližini osnovne šole, z njo pa jo bo povezoval hodnik. V prvi fazi bo zgrajena samo stavba z igriščem. Vsa ostala infrastruktura (garderobe in sani-
tarije) ho na voljo v šoli, ki ima majceno telovadnico (25 kvadratov). Za 1200 otrok je to vsekakor premalo. Novo bodo pričeli graditi 25. oktobra in po pogodbi mora biti dokončana do 25. aprila prihodnjega leta. Pogodba velja za vsa dela nad koto 0,00. Temelje bodo namreč naredili v skladu z geologijo tal. Pogodbo sta podpisala predsednik sev-niškega-izvršnega sveta Marjan Kurnik in glavni direktor Rudisa, gospod Hribar. Cika)
Kdo vleče za nos Krško?
Krško, Brestanica In še kje, 87.9.-4.10. - Ob cestah v Krškem in Brestanici je iz tal pognalo šest tabel, ki so voznikom dopovedovale, daje t. i. štajerska cesta med Brestanico in Krškim zaprta za
:, »sssrfsSfsssfiifiSisfc

¦1 >4   ;
ves promet. Bolj poučeni so vedeli povedati, da je to zato, ker železničarji obnavljajo podporne zidove. Se bolj poučeni so kmalu pogruntali, da se jim znaka ni treba bati, ker je zgodba o obnavljanju zidov stvar meglene prihodnosti. Iz LJubljane so pač novomeškim cestarjem naročili, naj jim pripravijo cestno zaporo in obvoz, v skladu z njihovim vo-
znim redom obnovitvenih in vzdrževalnih del. Ker pa je ta očitno šel po zlu in tega nI nihče sporočil v Krško, so se table spremenile v simbol neučinkovitosti velikih, monopolističnih sistemov. Sedaj, po tednu dni, so opozorila pre-lepljena s črno folijo in upajmo, da bodo ponovno zagledala dnevno svetlobo šele, ko bodo z deli res začeli, (drm)
Obiighcimcf   šg
Amtiblatt der Gemeinde Obrigheim   t% AsphsfiiPlllaffA
mit Nachnchten aus den Ortsteilen   ¦ ¦%¦%¦¦¦ 1%II*^§1I
Akcija proti sovraštvu do tujcev
V vseh nemških deželah je v teku akcija pod geslom "S pravilnim razumevanjem - spoštovanjem človekovega dostojanstva - proti sovraštvu do tujcev". Poštenje in medsebojno razumevanje sta idealni vrednoti, kar naša družba vedno bolj potrebuje. Sočutje, ljubeznivost, toleranca in sočustvovanje je danes vse bolj redko. Desni ekstremisti izkoriščajo negotovost, nezadovoljstvo in strah pred bodočnostjo in tujce označujejo kot glavne krivce za vse tegobe, s katerimi se Nemec danes srečuje.
Omenjeno geslo želi ponovno osvestiti človeške vrednote in vodila v odnosu do soljudi. Dostojanstvo človeka je nedotakljivo, kar velja za slehernega, ne glede na nacionalnost, barvo kože, osebno prepričanje in družbeni položaj. Razpoložljiva pravna in represivna sredstva niso učinkovita za zadušitev desnega ekstremizma, pa čeprav je skupina teh ekstremistov majhna. Zgodovina nas uči, da je tudi majhna ekstremna skupina sposobna pripeljati narod v pogubo.
Iz tega razloga nemška zvezna vlada izvaja preko deželnih vlad akcijo, s katero hoče sovraštvo do tujcev popolnoma iztrebiti iz miselnosti nemškega človeka.
To sporočilo je svojim bralcem posredoval Obrigheimer Nachric-hten.
ZDRAVILA ZA HUDO BOLNE OTROKE V
ZAGREBU — Delavska dobrodelna organizacija - Arbeiter-vvohlfahrt je v dnevnem časopisju objavila poziv Klinike Mati in otrok iz Zagreba za zbiranje pomoči otrokom, ki so oboleli za rakom. Med njimi je preko 40 otrok z malignim (pogubnim) tumorjem, ki so stari od 6 mesecev do 16 let. Nedolžni otroci so trikratno prizadeti: so smrtno bolni, izpostavljeni so nečloveškim vojnim grozotam in so deloma izgubili svoje starše. Omenjena organizacija je do sedaj predala kliniki citostatike v vrednosti 180.000 DM. Denarja je zmanjkalo, zato pozivajo prebivalce, da ponovno priskočijo z denarnimi prispevki na pomoč, da bi rešili življenja nedolžnih, za rakom obolelih otrok.
Pripravil Olaf Lovrenčič
Na5 glas 16. 14. oktobra 1W3
5
Kako oživiti stari jedri Leskovca in Brestanice   '
Ključ je v prometnih povezavah
Med 11. oktobrom in 20. novembrom bodo strokovne podlage za ureditev Leskovca in Brestanice javno razgrnjene.
Krško, 89. septembra -
Krški izvršni svet je na svoji zadnji seji odredil začetek javne razgrnitve strokovnih podlag za ureditvene načrte za krajevne skupnosti Kostanjevica, Leskovec in Brestanica. 0 razpravi in predlaganih rešitvah v Kostanjevici pišemo v ločenem besedilu, saj so tam z delom nekoliko pohiteli. Strokovnih podlag in rešitev, ki jih te predvidevajo za Leskovec in Brestanico, pa smo se na tem mestu lotili skupaj.
Gradivo o ureditvi Leskovca se začenja z zelo natančno opredelitvijo prostora, ki ga zajema, kar nikakor ni nepomembno, če vemo, da stališča KS Leskovec in občine Krško niso povsem usklajena med seboj. Sicer pa je v načrtu za osnovno nalogo opredeljeno, da je treba zagotoviti temeljne pogoje za oživitev sta-
rega jedra Leskovca. To pomeni omogočanje razvoja takšnih dejavnosti, ki bodo povečale atraktivnost dogajanja ter pritegnile prebivalstvo v jedro. Z ureditvijo naravnega okolja (zazelenitev), rekonstrukcijami ter rednim vzdrževanjem kulturno-zgodovin-skih znamenitosti kraja (cerkev Žalostne Matere božje, trg), razvojem kvalitetne ponudbe (gostinstvo, trgovina, usluznostne dejavnosti itd.) ter ureditvijo prometa je mogoče pričakovati vračanje prebivalstva v staro jedro in s tem tudi kvalitetno prenovo celotnega območja. Temeljni cilj ureditve so glavni trg in grajene strukture ob njem, značilen amorfen in razbit ustroj glavne ulice skozi naselje, promet, komunalna in energetska infrastruktura.
Leskovec naj bi ostal samostojno naselje, od Krškega lo-
čeno z zelenimi površinami. Novogradnje ob starem trgu in glavni ulici (Ul. 11. novembra) bodo take, da se bodo ujemale z okoljem. Ena večjih ovir pri razvoju naselja Leskovec je slaba prometna ureditev, zato bo potrebno zasnovati takšno, ki bo rešila obstoječe probleme, in to ponujajo projektanti v dveh variantah. Pri prvi je osnovna usmeritev, da v naselju Leskovec prometni režim ostane dvosmeren. Zaradi ožin oziroma ozkih grl, ki jih je ustvarila obstoječa grajena struktura, bo potrebno na posameznih odsekih opraviti korekcije te grajene strukture. Glavni trg se deli na del, kjer bodo možne posamezne gospodarske in druge dejavnosti ob obstoječih objektih, in na prometni del, kjer se uredijo parkirišča in cesta. Prostor med spomenikom in župnijsko cerkvijo bi bil namenjen raznim prireditvam in bi ga ločili od prometnih površin. Punkcija glavnega trga bo tako lahko večnamenska, v primeru večjih prireditev pa ga bo možno zapreti za ves promet. Obstoječi objekti v Ulici 11. novembra
Nadaljevanje s 1. strani
Pogovori treh. občin...
Slovenski izgnanci 1941—1948
stavka policistov v Posavju                          Y Sevnici pripravljajo razstavo
A C   o^%   l-kj-v   M**IS*hSS««                             Dokumente in druge predmete še vedno zbirajo.
Ali se bo policija umaknila z meje?
projekt. V njo so namreč predlagani znanstveni sodelavci Inštituta za javno upravo ter člani strokovne skupine pri Komisiji za lokalno samoupravo Državnega zbora RS. Tako naj bi skupina, ki že pripravlja zakon o lokalni samoupravi, z izdelavo podobnih projektov za posamezna območja sama sebi omogočila doseganje določenega cilja. Če bi se že prej v treh posavskih občinah dogovorili o izhodiščih, bi s projektom mogoče lahko prišli do določenega modela. Toda v sedanji situaciji lahko dobijo samo analizo stanja, ki jim je že itak dobro znano.
Predstavniki brežiške občine menijo, da je že v začetku pogovorov storjena napaka, ko so po neki logiki sprejeli za normalno, da bo sedež upravnega okraja v Krškem, Brežice in Sevnica pa naj bi se borila za sedeže čim več skupnih služb. Ciril Kolešnik: »Krčani sedaj želijo omrtvičiti vse aktivnosti. Po njihovem mnenju je sedež upravnega okraja že določen v Krškem in so nadaJjni razgovori samo stvar njihove dobre volje. Vse to bi pomenilo stagnacijo Brežic in Sevnice kot občin in centrov.«
Brežičani vidijo edino rešitev in izhod iz pat pozicije v zahtevi po namestitvi sedeža upravnega okraja v svoji občini, podprli pa bodo tudi Sevni-čane, če bodo ti zahtevali namestitev upravnega okraja v svoji občini. Take zamisli, da
M-Preskrba DEŽURNE TRGOVINE V OKTOBRU
1.  Dežurne poslovalnice ob sobotah:
-  v Krškem: poslovalnica 38 Market Videm od 13. do 19. ure, poslovalnica 37 Market Krško od 13. do 19. ure;
-  v Brestanici: poslovalnica 4 Samopostrežna Brestanica od 13. do 19. ure;
bi sedanje občine dobile sedež upravnih okrajev, je bilo slišati po Slovenniji že prej. Kolešnik meni, da bo s tem odprta možnost, da se po naravni poti izkristalizira struktura državne uprave.
Teodor Oršanič: »Včeraj sem Krčane petkrat povabil na tiskovno konferenco, pa jih danes ni. Sami bi danes morali navesti argumente za svoje stališče«. Kaj naj še rečemo po treh neuspešnih sejah organa, ki ga formalno v verigi odločanja in državne uprave sploh ni.
Na njegovih sejah bi lahko najmočnejši vodilni delavci posavskih treh občin z združenimi močmi kovali načrte o tem, kako stisniti čedalje močnejšo državo (Ljubljano) v kot - kolikor se pač da. Celoten sistem te države je itak zastavljen v eno samo smer: vsi zakoni ji omogočajo, da zadeve ureja po svoje. Sploh si ne kaže domišljati, da se v vseh drugih regijah kar zlahka in mimgorede domenijo o vsem, o čemer se v Posavju ne moremo. Morda so le pri suvanju s komolci in brca .nju pod mizo nekoliko bc. 'lj diskretni. A brez umirjevalne besede iz Emone ne bo šlo skoraj nikjer. Hvala bogu pa oni iz Ljubljane ne bodo delali reda v imenu bratstva in pravičnosti, ampak tako, kot njim najbolj ustreza. Dobrodušne Velike brate je namreč Bog nekako pozabil narediti in če si drobiž ne zna pomagati sam, potem pač nič! (B. Bjegovič)
- na Senovem: poslovalnica 29 Samopostrežna Senovo od 13. do 19. ure;
- v Kostanjevici: poslovalnica 13 Samopostrežna Kostanjevica vsako soboto od 13. do 19. ure.
2. Dežurne trgovine ob nedeljah:
- v Krškem: poslovalnica 7 Hrana Videm od 7. do 11. ure;
- na Senovem: poslovalnica 24 Senovo vsako nedeljo od 7. do 11. ure.
Krško, 12. oktobra - Danes se nadaljuje stavka, ki jo je organiziral Sindikat policije Slovenije. Ker se po enodnevni stavki 6. 10. predstavniki sindikata niso uspeli dogovoriti z vlado o izpolnitvi njihovih zahtev po ustreznejšem vrednotenju dela, se je stavkovni odbor odločil, da nadaljuje z 48-urno stavko. Ker zahteve niso bile izpolnjene, so nadaljevali s stavko v torek in so namenjeni vztrajati vse do izpolnitve svojih zahtev.
Posavski policisti so se solidarno pridružili stavki svojih kolegov po vsej Sloveniji. Med stavko so intervenirali le v nujnih primerih, ko je šlo za hudo prometno nesrečo s smrtnim izidom, ter pri grožnji zaradi izterjave dolga, ko so ocenili, da je ogroženo človeško življenje.
V Brežicah se na zvonjenje policijskega zvonca ni odzval nihče, oglasili so se samo na telefonski klic. Na vprašanje o njihovih osebnih dohodkih so zatrdili, da imajo res beneficirano
naj bi ostali predvsem stanovanj ski, za v bodoče pa načrtovalci predlagajo, naj bodo v pritličjih poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanja. Hitrost vožnje skozi naselje po Ulici 11. novembra bo omejena na 30 km/h. Tranzitni promet proti Senušam bo potekal skozi naselje, vendar pa bo delno preusmerjen tudi na Grebenčevo ulico. Seveda k tej ureditvi sodijo še nova avtobusna postajališča, enosmerni pločniki, javna parkirišča, nadomestne gradnje, zapolnitve nepozidanih vrzeli in še kaj.
Osnovna usmeritev druge variante je bistvena sprememba prometnih tokov. Gre za spremembo na glavnem trgu in v Ulici 11. novembra. Prostor glavnega trga bi ločili od prometnih površin in ga v celoti namenili za sprehajalne površine, večje prireditve, zbiranje in druženje ljudi ter dopolnitev poslovnih dejavnosti na tem območju. V delu Ulice 11. novembra, do križiš-. ča proti Nakupovalnemu centru, bi zaradi enosmernega prometa zmanjšali obremenitve. Uredili in zasadili bi zele-
delovno dobo (12 mesecev za '15), nimajo pa 70.000 SIT plače, kot jim jih pripisujejo nekateri. Trenutno prejemajo po 40.000 SIT mesečno tako v prometni kot v obmejni policiji. Na obmejni železniški postaji v Dobovi policisti opravljajo delo normalno, le informacij ne dajejo. Tudi prometniki opravljajo svoje delo, ampak le ob prometnih nesrečah s smrtnim izidom in ob morebitnih prijavah.
Po besedah vodje stavkovnega odbora posavskih policistov Saša Jejčiča so posledice stavke najbolj opazne na mejnih prehodih s Hrvaško. V četrtek so se na mejnem prehodu Obrežje nabrale večkilometrske kolone vozil, čakalna doba pa je bila 3-4 ure. Če vlada, ki se v zadnjem času vse bolj ukvarja sama s seboj, do drugih pa se obnaša ignorantsko, pravi g. Jejčič, ne bo ugodila stavkovnim zahtevam, razmišljajo tudi, da bi se popolnoma umaknili z mejnih prehodov. (B. Bjegovič, B. Hudi na)
ne površine in ohranili stari vodnjak ter kamniti zid ob križišču nove cestne povezave z Grebenčevo ulico in Ulico 11. novembra.
Tudi gradivo o ureditvi Brestanice ima za cilj oživitev starega mestnega jedra. To naj bi dosegli z vrsto adaptacij. Gre za obstoječe objekte, ki jih bo možno dozidati in nadzidati, za obstoječe gospodarske objekte, ki jim bo možno spremeniti namembnost, za zidavo novih poslovno-sta-novanjskih objektov in za in-frastrukturno ureditev parcel. Uredili naj bi "plač", terasi pri cerkvah sv. Boštjana in Marij e Lurške. kj er bi ohranili tudi park. Iz prenove naj ne bi bili izvzeti niti spodnji grad z okolico, stara šola, železniška postaja in fasade objektov na ulici Trg.
Razširili naj bi teniška in druga igrišča pri gostilni Po-hle ter uredili družabni prostor ob gasilskem domu ter otroško igrišče v ulici Trg. Steza za pešce in kolesarje naj bi povezala Trg s Cesto na ribnik, Trg preko potoka s Kan-talonom ter železniško postajo.  Cez potok Brestanico so
Sevnica,   8.   oktobra   -
Koordinacijski odbor Društva izgnancev Slovenije v občini Sevnica je na svoji seji med drugim razpravljal o poteku priprav za razstavo vseh slovenskih izgnancev iz občine Sevnica. Razstavo bodo odprli na sevniškem gradu ob prazniku občine Sevnica, ki bo prihodnji mesec.
Priprave tečejo že od lanskega novembrskega srečanja izgnancev na Bučki, kjer so v šoli pripravili lepo obiskano razstavo. Omenjeni koordinacijski odbor je že 12. februarja letos sprejel operacionaliza-cijski dogovor o razstavi, ki mora dobiti večji odmev tako v občini Sevnica kot tudi drugod po Sloveniji. Širši strokovni odbor sestavljajo: prof Jože Bogovič, predsednik, prof. Janez Kos, prof Dušan Milost, kustosinja Irena Furst, Tone Zgonc in Mirko Bogovič.
Do sedaj so izgnanci zbrali že precej raznih dokumentov, slik in predmetov, ki pričajo o trpljenju izgnancev med 2. svetovno vojno. Vse take stvari še naprej zbira prof. Dušan Milost na Savski 8 v Sevnici. Vsak, ki je že prinesel kakršen koli predmet, je dobil potrdilo, da bo dobil vse vrnjfcno, če pa podpišete, da razstavljenih predmetov ne potrebujete, bodo ostali za stalno razstavo, ki je tudi končni cilj teh prizadevanj. Letos ta cilj zaradi materialnih možnosti verjetno še ne bo dosegljiv, in bodo zaenkrat odprli le začasno razstavo, meni član odbora g. Albert Felicijan.
Eden od namenov teh prizadevanj je tudi to, da izgnanci . pokažemo vsem, ki danes od-\^očajo v državnem zboru Republike Slovenije o naših zahtevah za povračilo. vojne škode in odškodnino, da so te zahteve upravičene. Ne samo v Sloveniji, tudi izven njenih meja naj bi spoznali, da smo bili izgnanci iz let 1941-1945 prve žrtve nacistične razna-rodovalne politike in genocida nad slovenskim narodom. Zato hočemo, da nas prve tudi obravnavajo, čeprav vemo in
predvidene tudi nove brvi. Z novo ureditvijo naj bi obnovili zgodovinsko jedro, predvsem pa ga vključili v življenje z ostalimi območji Brestanice.
Staro jedro je namreč z izgradnjo severnega dela Brestanice izgubilo nekdanjo funkcijo centra. Ta seje sedaj pomaknil na severni del, v katerega so vključene Cesta prvih borcev, Cesta na ribnik in Elektrarniška ulica.
Ozko prometno grlo pomeni Zasavska cesta proti Sevnici, zato projekt predvideva ruši-tev objekta, ki najbolj ogroža varen promet, sanacijo obodnih zidov spodnjega gradu, obnovo strehe ter iskanje možnega novega programa za uporabo objekta. Objekte ob Trguje treba sanirati, dvoriščni objekti naj bi dobili proizvodno namembnost, v centru bi uredili manjši trg, uredili plato pri cerkvi sv. Petra ter porušili nekatere kritične objekte v Sutni. Uredili naj bi tudi dovozne poti.
Odločitev o tem, kaj od vsega predlaganega naj bi uresničili, bodo pomagali oblikovati tudi krajani Brestanice in Leskovca na javni obravnavi, ki bo v kratkem. Cika)
priznavamo, da so med žrtvami vojne tudi druge kategorije.
Koordinacijski odbor prosi vse izgnance, da se za podrobnejša pojasnila o razstavi obračajo na svoje predsednike krajevnih organizacij: Vinka Tomažlna (Bučka), Jožeta 2i-berta (Studenec), Jožeta Bo-goviča (Sevnica), Toneta Nov-šaka (Boštanj) in Janeza Kosa (Sentjanž-Krmelj-Tr-žišče). C Janko Blas)
Vsaka glava je na-domestljiva. Predpogoj Je, da je ena na razpolago. (Wa-lentin Falin, Življenjska pravila diplomata)
Nesrečen poraz sevniških šahistov v Radgoni
V  Radgoni so se sevniški ša-histi srečali s tamkajšnjim ŠK Radgona v 2. kolu II. slovenske šahovske lige - vzhod. Po ogorčenem boju so zmagali domačini z rezultatom 3,5 : 2,5.
Posamični zmagi za Sevnico sta dosegla Toni Kranjec in Bojan Smerdel, nerešeno pa je igral Martin Povše, ki je imel tudi najtežjega nasprotnika. Izgubil je Zvonko Mesojedec, čeprav je bil že v dobljenem položaju. Izgubila je Mojca Grilc, enako tudi mladinec Iztok Blas, ki je zapravil remi pozicijo po skoraj 4 urah igranja.
Vrstni red po 2. kolu: 1. Fuži-nar Ravne 4 (8,5), 2. Lipa Šentjur 4 (7,5), 3. Radgona (4 meč točke in 7 točk iz vseh iger); šK Milan Majcen Sevnica je z 2 meč točkama in 8 točkami iz vseh iger na 6.-7. mestu. V ligi tekmuje še 14 moštev.
V   soboto, 16. oktobra, se bodo sevniški šahisti doma pomerili z mariborskim Branikom, ki trenutno zaseda 4.-5. mesto.
(Janko Blas)
Kadar streljajo šefi
Upravni organi posavskih občin imajo v teh dneh preizkus strelskeg^ znanja. Opravljajo ga ob podpori slovenske vojske in Janševi fantje ter dekleta so tudi inštruktorji, demostratorji... Dejstvo je, da se je vašimu fotografu orodje pokvarilo ravno v hipu, ko je hotel zabeležiti sti^Jsko merilske sposobnosti vodilnih delavcev ene izmed občin. Tako ste, spoštovani bralci, prikrajšani za pogled na vrsto lepo postrojenih predsednikov in sekretarjev. Seveda je bilo med njimi tudi nekaj gospa. Ne bomo izdajali uradne (tako rekoč vojaške) skrivnosti o rezultatih streljanja. Povejmo le, da so inštruktorji (na sliki) v Cerkljah po opravljenem streljanju rekli najprej, da so pri nas ženske gajstne! Cika)
Na* glas 16. 14. oktobra IW
Rudnik Senovo
Pri Jurčiču so podpisali pogodbo o gradnji
Premog naj bi kopali    PRODAJNO-RAZSTAVNEGA CENTRA ZA DELTA TEAM
do leta 2000
BBPS je sprejel ugodnejšo varianto kot ministrstvo. Na Senovem pravkar izvajajo investicijo, ki bo omogočila aktiviranje zalog za okoli 10 let proizvodnje.                              V
Lastnik Marko Tomše je okrcal državo Slovenijo, ki da je preveč kruta do državljanov, zeljnih poslovnega uspeha.
Senovo, 6. oktobra — V ministrstvu sa gospodarske dejavnosti Je bil izdelan osnutek zakona o postopnem prenehanju prl-zvodnje In zapiranju rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanlžarl-ca, ki naj bi ga v kratkem obravnavala republiška vlada in potem sprejel državni sbor. Če bo zakon sprejet, se bo sedanje podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije s sedežem v Trbovljah razdelilo na dve podjetji.
Prvo naj bi nadaljevalo proizvodnjo rjavega premoga na podlagi ekonomskih zakonitosti tako, da bo očiščeno starih obremenitev in sposobno nastopati na trgu ob sprejemljivi ceni. Drugo podjetje naj bi se ukvarjalo z zapiralnimi deli, s sanacijo površin in okolja ter s prezaposlovanjem delavcev do dokončnega zaprtja rudnikov Zagorje, Senovo in Kanlžarica do leta 2000. Proizvodnja premoga naj bi se tako v teh treh rudnikih ustavila konec leta 1996, od leta 1997 pa naj bi se pričelo fizično zapiranje.
Že prejšnja vlada je sprejela sklep, da naj bi iz državnega proračuna subvencionirali proizvodnjo enega milijona ton rjavega premoga v višini 1,5 DEM/GJ, ob upoštevanju predhodno dogovorjene cene. Prav tako naj bi iz proračuna bila zagotovljena sredstva za zapiranje rudnikov in sanacijo površin, poškodovanih od rudarjenja, ter sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu.
Ob več izdelanih internih študijah v RRPS je bila sprejeta ti. IV. varianta, kije upoštevala vse bodoče aktivnosti v podjetju. Po tej varianti bi ostala proizvodnja rjavega premoga v rudniku Senovo do vključno leta 1997 nespremenjena (ok. 85.000 ton letno), leta 1998. bi se zmanjšala na 60.000 ton, leta 1999 na 30.000 ton in leta 2000 bi do-
končno prenehali s proizvodnjo. Ta varianta je sprejemljiva tudi za rudnik Senovo. Njihovi strokovnjaki so namreč izračunali, da imajo precej cenejšo proizvodnjo kot recimo rudnik Hrastnik, katerega štejejo za rentabilnega.
V rudniku Senovo je v teku Investicija, ki bo aktivirala okoli 800.000 ton zalog In omogočila, ob sedanji letni proizvodnji približno 80.000 ton, nadaljevanje obratovanja rudnika/še približno deset let. lPo besedah tehničnega direktorja rudnika Senovo, Draga Klanjška, pričakujejo, da bo vlada finančno pomagala dokončati investicijo — gre za 6-8 mio SIT -, če je seveda interes države, da se premog s Senovega uporablja v energetskih objektih Slovenije. Investicija bi omogočila še dodatno pocenitev proizvodnje, na razpolago pa bi bilo dovoy časa za postopno prezaposlovanje sedaj zaposlenih 300 delavcev. Pri tem bo treba raziskati vse možnosti za pla-' srna premoga iz senovskega rudnika na tržišče sosednje Hrvaške.
Glede uporabe sredstev, ki jih je vlada namenila za zapiranje omenjenih treh rudnikov, je treba opozoriti, da se vse odločitve sprejemajo na sedežu podjetja RRPS v Trbov^ Ijah. Na Senovem do sedaj niso dobili v ta namen nobenih finančnih sredstev. Tudi načrtno prezaposlovanje se ni izvajalo, razen izločitve nekaterih delov rudnika, ki zdaj poslujejo kot samostojna podjetja.
Ce bodo poslanci državnega zbora sprejeli zakon o zapiranju rudnikov in bo v njem ostala sedanja varianta o zapiranju treh rudnikov do konca leta 1996, bo to za krško občino pomenilo še dodatnih 300 brezposelnih. Čeprav v občini kot tudi v rudniku Senovo nimajo nobenega vpliva na dokončna odločitev, bo vse breme brezposelnih nosila občina sama. (B. Bjegovič)
Krško, 8. oktobra - Ožji družinski člani, predstavniki občinskega vodstva In izvajalca so bili priča še enemu koraku na razvojni poti družine Tomše. V klubski sobi okrepčevalnice Jurček so podpisali pogodbo, po kateri bo GIP Pionir za potrebe Delta teama do januarja '94 postavil nov raz-stavno-prodajnl salon. Stal bo nasproti bencinskega servisa pri krškem nakupovalnem centru (ob Kovinarski), imel bo dva dela. Tisti zadaj bo namenjen skladiščem in servisiranju, v sprednjem pa bo razstavljen Delta teamov prodajni program: motorji, kolesa in ostala   pripadajoča   oprema.
Projektant, ing. arh. Igor Kra-ševac, pojasnjuje, da je arhi-
tektura objekta sodobna, da temelji na preprostih oblikah, ki jih dopolnjuje in zaznamuje nekaj dekorativnih elementov. Pri prodaj no-razstavnem delu prevladuje steklo, ki je
Jože Peterlin z Jelko in Markom Tomšetovima
osnovni material za velike izložbene površine, značilen portal z nadstreškom in tudi pri strehi ga bodo uporabili. Direktor in lastnik Delta teama Marko Tomše je v pozdravu zbranim omenil tri prelomnice v svojem poslovnem razvoju:
otvoritev lokala Jurček na Hočevarj evem trgu (1989), Otvoritev prodajalne Delta team z motorji, kolesi in potrebno opremo na CKZ v Krškem (1990) ter današnji podpis pogodbe o gradnji novega objekta. Za vse skupaj je Tomše pripisal zahvalo svoji družini, ki se je odrekala večini osebnih zadovoljstev, kijih omogoča denarni uspeh. V imenu izvajalca je pogodbo podpisal generalni direktor SGP Pionir Jože Peterlin. (Ika, toto: ljubo Potočnik)
Prvega pol leta Vidma — Papirja
Delali so vsi štirje papirni stroji
Izguba okoli 7 milijonov DM je bila v prvem letu pričakovana. Prihodnje leto morajo bolj "zaposliti" PS 1.
Krško,  1. oktobra — Na
redni tiskovni konferenci v Vidmu - Papirju je direktor podjetja Jože Cerle sumlral rezultate dosedanjega poslovanja podjetja ter predstavil plan proizvodnje za naslednje leto. V preteklega pol leta je podjetju uspelo ohraniti pri-zvodnjo na vseh štirih papirnih strojih in proizvesti približno 37.500 ton papirja pri 70-odstotni izkoriščenosti strojev. Zaposlenih imajo 645 delavcev. Do konca leta načrtujejo, da bodo proizvedli 45.000 ton papirja in realizirali za 46,3 milijona DEM prodaje. Pri tem bo izguba za leto 1993 znašala nekaj manj kot 7 milijonov DEM, kolikor so je planirali na začetku obratovanja podjetja. Vodstvo podjetja navaja kot glavna' vzroka Izgube prenizko ceno papirja (najnižjo v zadnjem desetletju) tako na domačem kot na svetovnem trgu ter nepopolno izkoriščenost kapacitet.
Za leto 1994 v Vidmu - Papirju načrtujejo, da bodo proizvedli 106.000 ton papirja in ga prodali za 84,3 milijona DEM, od tega 20 % na sloven-
skem trgu in ostalo v izvozu. Največ načrtujejo izvoziti v Nemčijo, Italijo in Hrvaško. Ob upoštevanju nekaterih pogojev bi Videm - Papir lahko poslovno leto 1994 zaključD brez Izgube. Pri tem mislijo na 10 milijonov DEM obratnega kapitala, ki naj bi ga zagotovile poslovne banke (garancije naj bi izdala država), carinsko zaščito slovenskega trga in znižanje cene električne energije. Izhodišča plana za leto 1994 so bila postavljena na podlagi septembrske situacije v podjetju ob upoštevanju 80 % izkoriščenosti kapacitet.
Predsednik upravnega odbora Damir Cibic je pozitivno ocenil poslovanje podjetja v preteklih šestih mesecih, ko so na svojevrstnem "preizkusu" bili tako delavci kot papirni stroj 1, Delavci popolnoma obvladujejo tehnologijo proizvodnje na tem papirnem stroju, naloga tržnikov pa je, da natančno definirajo trge in produkte za PS 1. Plan vodstva za leto 1994 izpolnjuje vse zahteve lastnika - Sklada RS za razvoj, kije do sedaj bil edini financer obratnega kapitala.
Sindikalni seminar o lastninjenju
Hiti počasi ali ne dajte se izsiljevati
Območna organizacija ZSSS Posavja Je 6. oktobra pripravila za sindikalne zaupnike seminar — razgovor o lastninskem preoblikovanju podjetij v družbeni lasti in o soupravljanju delavcev v gospodarskih družbah. Ob sorazmerno majhni udeležbi (25 udeležencev) je bila po uvodu kolega Igorja Vizjaka, predsednika OO ZSSS za Dolenjsko, kar živahna rasprava. To je zanesljiv znak, da je bil ta pogovor še kako potreben. Ne gre le sa nepoznavanje gradiva, pač pa sa mrtvilo v podjetjih In družbah, kjer bi morali vodilni delavci narediti več pri obveščanju delavcev in sindikatov o pripravah na lastninsko preoblikovanje.
V tem zapisu bi rad opozoril na bistvene poudarke iz uvoda in razprave:
- Lastninsko preoblikovanje podjetij  v družbeni lasti je
pravzaprav nekrvava revolucija, ki temelji na zakonu. -Udejanjanje zakonskih določil zahteva zelo veliko znanja. Zapletenost določil, kup spremljajočih podzakonskih aktov, politični kompromisi in nedorečenosti, ponekod tudi strah pred neznanim in nepoznanim pa so vzroki, da je bilo doslej Agenciji za lastninsko preoblikovanje prijavljenih tako malo (do 6.10. le 14) programov za lastninsko preoblikovanje podjetij. - Pomembno je vedeti, da bomo lastninili le družbeno premoženje.
V podjetju bo to videti približno takole: Od vrednosti premoženja (osnovna sredstva, zaloge, tekoča proizvodnja) bomo odšteli obveznosti in tako prišli do vrednosti, ki se bo delila: po 10 % v Invalid-sko-pokojninski sklad Slovenije in v odškodninski sklad, po 20 % v Sklad R Slovenije za razvoj In za razdelitev certifikatov delavcem, 40 % pa za
odplačno razdelitev. - Začetek lastinskega preoblikovanja podjetja pa je program, ki mora vsebovati:
1.  analizo stanja podjetja, ki je osnova za privatizacijski načrt,
2.  izbiro pravno-organlzacij-ske oblike olastnlnj enega podjetja,
3.  strategijo razvoja olastni-njenega podjetja (družbe),
4. obliko in način lastninskega preoblikovanja. Tukaj je veliko možnosti - 9 osnovnih, možne pa so tudi kombinacije.
Po naših informacijah se večina podjetij odloča za ta-koimenovani notranji odkup delnic (delavski odkup), kar velja še zlasti po dopolnitvi zakona, da je za tak odkup možno uporabiti neizplačani del plač do višine, ki jo določa kolektivna pogodba in se mora za to odločiti najmanj 1/3 delavcev.
Pri tem modelu, kije na zunaj zelo privlačen, pa moramo biti kar precej previdni.
—  Vložek dela certifikata ali celega certifikata v podjetje ne pomeni zajamčenega delovnega mesta, kar nekateri obljubljajo.
— Vrednost certifikata, vloženega v podjetje, daje delavcu le upravljalsko pravico, ki je sorazmerna deležu (vrednosti delnice)
— Delnica je vrednostni papir, ki ga bomo lahko vnovčili čez dve leti. Vsi si želimo, da bi se njegova vrednost povečala in ne znižala, zato bomo premislili, kam ga bomo naložili. Zanesljivo ne v podjetje, ki posluje z Izgubo in v programu ni pripravilo verjetne rešitve. —.• Povedano preprosto. Vrednost certifikata bomo s položnico vložili tja, kjer nam bo kaj prinesel. Res pa je, da je tveganje prisotno pri vsakem nakupu delnic.
—  Ne dajte se izsiljevati! Vzemite si čas za premislek in posvet. Razne ankete v podjetjih so samo informacija vodilnim za pri-
V skladu podpirajo tudi scenarij stečajnega upravitelja za zaključek stečajnega postopka v Vidmu. Do manjših nesoglasij je prišlo pri vprašanju najemnine za oba najemnika. Po mnenju stečajnega upravitelja je najemnina prenizka in jo bo potrebno zvišati. V skladu so odločni, da skozi najemnino ne bodo financirali upnikov Vidma. Prepričani so namreč, da so s tem, ko so uspeli ohraniti proizvodnjo tako papirja kot celuloze krški tovarni bistveno pomagali pri ohranjanju stečajne mase. Skoda, ki bi lahko nastala zaradi ustavitve prizvodnje in s tem slabega vzdrževanja obratov, bi bila bistveno večja, kot je sedanja najemnina, in bi jo lahko merili z nekaj desetinami milijonov DEM. Videm - Papir in Vitacel ponovno osvajata trge,
ki jih je nekoč imel Videm, in računajo, daje mogoče ponovno pridobiti položaj na trgih, kot v najboljših letih Vidmo-vega poslovanja. S povečanjem tržnega deleža se bo povečala tudi stečajna masa.
Med upniki podjetja Videm so tudi taki, ki imajo sami likvidnostne težave. Nekateri med njimi so že predlagali prodajo delov tovarne na dražbi. V upravnem odboru Vidma - Papirja se strinjajo s tem, da se taki upniki čim prej poplačajo. Z ostalimi upniki, med katerimi je tudi Ljubljanska banka, je treba počakati, da se dokončno določijo terjatve, in potem izpeljati zaključek stečajnega postopka, kot gaje predlagal stečajni upravitelj. Sklad RS za razvoj kot lastnik tovarne ne namerava kupovati delov tovarne, če pride do dražb. Njihova naloga je ¦bila zagotoviti konsolidacijo podjetja, in pričakujejo, da ga bo potem prevzel drug lastnik. (B. Bjegovič)
Novi prostori za prodajalno
Zabukovje, 30. septembra — Krajani Zabukovja so 19. septembra ostali brez prodajalne in bifeja, ki sta bila lepo opremljena in dobro založena. Prodajalna in bife sta bila v spodnjih prostorih stanovanjske hiše Zorana B., vse skupaj pa  je   zažgal  njegov   oče
Florjan B.
j
Prostori prodajalne so bili last sevniškega Mercatorja, v najemu pa sta jih imela zakonca Jožica in Ivan Kozmus. Zelo sta bila prizadevna, v lokal sta vložila veliko dela in denarja, saj sta vse adaptirala in na novo opremila. Sedaj pa prostorov ni več mogoče uporabljati, ker bodo morali stavbo porušiti do tal. Škode je za 70.000 DM in nihče je ne bo povrnil.
Krajani Zabukovja so bili brez trgovine deset dni in so vztrajali, da bi jo nekako dobili za naprej. Zato sta se zakonca Kozmus odločila za prestavitev svoje dejavnosti v prostore osnovne šole, ki že nekaj let ne služi svojemu namenu. S to rešitvijo seje strinjal tudi ustrezen upravni organ sev-niške občine, vendar je to za Kozmusova samo začasna rešitev. Njuna prodajalna je še naprej bogato založena in krajani so ponovno zadovoljni, saj je Sevnica za njihove vsakdanje potrebe preveč oddaljena.
Lastnika prodajalne pa že razmišljata o novi lokaciji za svojo dejavnost, saj prebivalci teh krajev vendarle vsak dan potrebujejo najpomembnejše stvari. (Milena Požun)
pravo preoblikovanja podjetja. Prinesena nakaznica pa je že vložek v podjetje.
Posebno poglavje lastninskega preoblikovanja so sistemi, korporacije, holdlngi, podjetja matere in družbe hčere. Naša regija je namreč regija obratov in družb hčera.
Vse to premoženje je družbeno poremoženje, vendar v lasti sistema. Lastninili se bodo sistemi, ki so daleč od delavca iz posavskega obrata. Mi zahtevamo, da se lastninijo tudi neposredno obrati in
družbe hčere. Gre namreč za zainteresiranost posameznika za obrat, ki ga pozna. Zakon omogoča tudi takšno sočasno obliko lastninjenja.
Od vodstev podjetij in organov upravljanja je odvisno, kdaj in kako bo potekalo lastninjenje. Mi, delavci in državljani, pa bomo pozorno prebrali programe in vložili svojo vrednostno pravico do družbenega premoženja tja, kjer bo naložba po našem mnenju najbolj zanesljiva.
0 soupravljanju pa prihodnjič.
Jože Černoša
Naš glas 16, 14. oktobra 1993
1. gostinsko-turistični sejem GOST-TUR         BFGZICG   —   ZflTftViliŽjfeJ   Idili4'    Čez plot:
V Mariboru se je predstavila tudi občina Brežice
V času od 30.9. do 4.10.1993 se je v dvoranah Tabor predstavilo 816 razstavljalcev, od tega 68 tujih iz 16 držav, na 80.000 m* raztavnega prostora. — Pobuda za bodoče skupne posavske nastope.
Maribor, 30. septembra -Sejem, kije trajal S dni, je v četrtek slovesno otvoril predsednik države g. Milan Kučan. V pestrem programu smo lahko med drugim spremljali 1. državno prvenstvo s ski—Jet (vodnimi sanmi),          tradicionalno
trgatev najstarejše trte na svetu In 40. gostinsko turistični zbor Slovenije.
Iz Posavja se Je tokrat na 60 m2 z devetimi razstavljalci predstavila občina Brežice. Med zastopstvom vseh največjih zdravilišč v Slovenci so bile tudi Terme Čatež, ki so stalen spremljevalec takšnih in podobnih prireditev. Direktorica marketinga v Termah, ga. Tina Savnik, je sejem pohvalila, a ker je bil tokrat prvič, misli, da bo naslednje leto bolje. Povedala je še, da Je to že druga predstavitev v Mariboru. Prva je bila marca letos v hotelu Slavij a ob prisotnosti tamkajšnjih medijev, Večera in radia, tako da imajo z Mariborom dobre izkušnje.
Ostali predstavniki občine Brežice so bili še Vino Brežice
s predstavitvijo proizvodnega in trgovskega podjetja Vino Bizeljsko - Brežice, Agraria -Cvetje, Motel in restavracija Čatež, Posavski muzej Brežice, Barbara International (proi-zvaj alec penečih vin), umetnica Cvetka Miloš, ki se ukvarja s slikarstvom, tapiserijo, nakitom in keramiko, Mostec s sloganom "Majhen Otok Slovenije Trenutek Edinstvene Celote", Društvo kmetic Brežice in Gostilna - restavracija — motel Kalin z Obrežja.
Skupno oceno GOST-TUR-a je dodal predsednik Občinske turistične zveze Vlado Deržič. Povedal je, da je bil kot vsak tudi ta začetek težak, med večje napake je štel le slabo označitev do dvoran Tabor. Brežiški nastop je pohvalil, saj je bil zelo raznolik, od pestre gostinske, turistične ponudbe do zgodovine in umetnosti. Dodal je še, da je dal pobudo, da bi se člani turističnih zvez Posavja na sestanku, ki bo novembra, dogovorili o skupnih nastopih in tako predstavljali Posavje. CBoštjan Colarič)
40. gostinsko-turistični zbor Slovenije
Izreden uspeh.
hotela Terme in Mokric
Ob 8 zlatih in dveh srebrnih medaljah, priznanju za najbolj urejen ter uspešen kamp in kopališče v Sloveniji je direktorica Marjana Deržič ponosna: "V 28 letih, kar delam tu, še nisem doživela kaj takega."
Maribor, 30. septembra— Okoli 300 razstavljalcev je sodelovalo na jubilejnem
gostinsko-turističnem zboru Slovenije, kije potekal v okviru sejma GOST— TUB. v Mariboru. Odličen uspeh, sta doživela hotela Terme In Mokrice.
Osvojili so kup odličij: Slavka Klemenčič (Terme) zlato medaljo za slaščičarski izdelek z največ možnih osvojenih točk, Mirko Rozman (Terme)
v Sloveniji, prav tako tudi kopališče.
Direktorica hotela Terme ter kampa Marjana Deržič je povedala, da je ponosna na vse, ki so pripomogli k uspehu. Pohvalila je g. Milana Šoferja, ki je bil miselni vodja gastronomskega projekta.
zlato medaljo za pripravo omizja in sadne sladice, Magda Prah (Terme) zlato medaljo v tekmovanju sobaric, Bojan Friedl (Terme) zlato medaljo v tekmovanju hotelskih receptorjev, Ivan Šval (Mokrice) zlato medaljo v tekmovanju hotelskih receptorjev, Vlado Vršeč (Terme) srebrno medaljo v tekmovanju barma-nov, Darko Pšeničnik (Mokrice) srebrno medaljo za kulinarični izdelek. Dobili so tudi tri priznanja: Miha Galič (Mokrice) za sodelovanje sommelierjev, Terme za najbolj uspešen in urejen kamp
Kamp v Termah je 1. kategorije, ima 300 hiš in prostor za 600 prikolic, vanj vam na primer ni potrebno nositi TV sprejemnika, saj vas čaka v hiši s SAT TV. Ta kamp je Gospodarska zbornica Slovenije anonimno ocenila trikrat v letu. Direktorica je povedala, da se ji zdi potrebna predvsem preusmeritev miselnosti v tržno ekonomijo. Za to pa mora "vsak delati z dušo in telesom." Poudarek daje predvsem kvaliteti, saj je le tako moč držati korak z Evropo. Veliko da na izobraževanje kadrov, učenje tujih jezikov, kajti zadovoljen gostje poceni gost.
Očitno Termam s takšnim vodstvom dobro uspeva, saj pravkar gradijo fitness center, ki bo nared decembra in bo po besedah Marjane Deržič najlepši v Sloveniji. CBoštjan Colarič)
Pri sprejemanju predloga odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Brežice je ponovno prišla do Izraza paleta nesoglasij med Termami Čatežu (t. j. tamkajšnjim direktorjem, poslancem in podpredsednikom brežiške skupščine, Borutom Mokrovičem) ter izvršnim svetom. Mokrovič Je skupščini v bistvu očital, da skozi sprejemanje predlaganih odlokov samo išče poti za dodatno polnjenje proračuna, Kolešnik pa se je zagovarjal z dejstvom, da je končno normalno, če vlada išče različne poti do-tekanja denarja, da pa je pozitivnost ali negativnost takega obnašanja stvar Izhodišča.
Vsa zadeva me že nekaj časa spominja na bradato šalo o tem, kako dolga je minuta. Terme očitajo brežiški občini in Brežičanom izkoriščeval-skost, nerazumevanje, nekoo-perativnost, zanemarjanje in še in še, Brežice pa Termam izkoriščevalskost, nerazumevanje, nekooperativnost, zanemarjanje in (za spremembo) sebičnost. Daleč od tega, da bi želel biti Salomon, a zdi se mi, da je vsaj del problema (spora in nesporazuuma) v tem, da drug drugemu ne pomenita in ne nudita tistega, kar bi v normalnih okoliščinah morala. Brežice so za vladavine jugoarmade gospodarsko zlahka živele in shajale brez Term, Terme pa so se naučile živeti brez brežiške občine in bližnjih krajev. Tako tu ne srečamo tistega, kar je
sicer značilno recimo za Dolenjske Toplice, kjer je posest stanovanjske hiše skoraj avtomatsko pomenila zanesljiv vir dohodkov. Lastnik je oddajal vsaj eno sobo in obisk gostov ter njihovo počutje v kraju mu je bilo še kako mar. Res je sicer, da so nekdanje socialne blagajne omogočale zdraviliški tretma skoraj vsakomur, a res je tudi, da se v Dolenjskih Toplicah že poznajo tudi novi socialno-zdravstveni vetrovi. Gradijo, urejajo, lišpajo svoj kraj, borijo se za turiste. Rutina jim je omogočila hitro prilagajanje. Ni sicer nujno, da se bodo Dolenjske čez noč spremenile v zdraviliško turističen kraj tipa Portorož, a prednost so znale izkoristiti. Terme bodo k vsemu temu morale krepko pomagati s strokovnostjo, tudi krediti in še čim. To nikakor ne bo jutri, ker se morajo ljudje tam zavedeti, da ne živijo samo od Gorenjcev, Primorce«, Italijanov, Nemcev, Hrvatov..., sploh pa ne, dokler bodo redno pozabljali pošiljati vabila v Naš glas (pardon!).
Dokler veliko lastnikov individualnih hiš v Brežicah in ostalih naseljih v bližini Term ne bo pogruntalo, da imajo v rokah asa, dokler v mestu in njegovi bližini ne bo zrasla vrsta gostinskih lokalčkov, prodajaln s sadjem, spominki in vso ostalo možno šaro, se bodo šli Brežičani in Catežani pokvarjeni telefon. Aha! Ali še kdo ne ve, daje dolžina minute odvisna od tega, na kateri strani straniščnih vrat stojite? Tudi Brežičani in Terme bodo morali nekoč delati skupaj in se domeniti za vrstni red! (Ika)
Mini pekarna v Šentjerneju
Cateškim Termam že drugič Delov list
Cateške Toplice so bile letos že drugič proglašene za najboljši slovenski turistični kraj. Tako so ocenili bralci Dela, ki so od junija v Turistični poroti ocenjevali slovenske kraje. Za Cateške Terme je glasovalo kar 6281 bralcev, približno tretjina vseh, ki so poslali glasovnice na Delov naslov, teh pa je bilo več kot 21.000. V Delu ocenjujejo, da je bila akcija uspešna, saj so lani prejeli samo 8300 kuponov. Ocenjevanje je bilo precej izenačeno, saj so proti koncu akcije Atomske Toplice celo prehitele Cateške, nazadnje pa so le zbrale kar za 2000 glasov manj.
Cateškim Termam je tako že drugič pripadel zlati Delov list, ki ga je direktor Borut Mokrovič prejel od glavnega in odgovornega urednika Dela Tita Doberška pred dnevi. Mokrovič je zmago svojih Toplic nagradil že ob zaključku lanske akcije z besedami: "Vidimo se prihodnje leto," letos pa je temu optimističnemu geslu dodal: "V tretje gre rado." V Termah so optimisti, saj zadnja leta precej investirajo in vsako leto skušajo narediti kaj novega. Ze letos naj bi bil to prvi del flttness centra, ki ga bodo odprli konec leta.
Za bralce Našega glasa pa povejmo še, kako je Delova akcija potekala. Na lestvico so se uvrstili le tisti kraji, za katere so prejeli več kot 1 % vseh poslanih kuponov. Te kraje so razvrstili v pet kategorij, glede na število poslanih glasov, potem pa so upoštevali še povprečje od ostalih lastnosti, ki so Jih ocenjevali s šolskimi
ocenami od ena do pet, in sicer: naravne lepote, urejenost, čistost, dostopnost do informacij, prijaznost, organiziranost, celovitost ponudbe in cene.
Tako je bil lahko visoko uvrščen le tisti kraj, za katerega je glasovalo veliko bralcev. Na razvrstitev so torej vsaj teoretično vplivali obiskovalci kraja in turistični delavci, ki so organizirali pošiljanje večjega števila kuponov. V Delu pravijo, da je dejansko lahko zmagal le kraj, ki živi s turizmom. Temu bi seveda lahko oporekali, pa ne da bi bili nevoščljivi Cateškim Toplicam. Te so akcijo pač izkoristile sebi v prid in si skozi vse poletje delale poceni, verjetno pa tudi učinkovito reklamo. Verjetno bodo morali v Delu o tej akciji za prihodnje leto krepko premisliti in pripraviti kaj novega, pa tudi sicer se bodo dopisniki s posameznih področij lahko kaj kmalu izpeli z reportažami.
Na lestvico so se poleg Cate-ških Toplic uvrstili tudi nekateri drugi posavski kraji. Najbolje so se odrezale Pišece (279), Kapele (266) ter Lisca (38), sledijo pa Jim Kostanjevica (10), Sevnica (3) ter Brestanica,  Brežice in Mokrice-
(!)•
Tudi akciji, ki so jo pripravili v razvedrilnem programu slovenske TV, bi lahko marsikaj očitali. Cateške Terme so namreč zmagale tudi v ocenjevanju gledalcev oddaje Nedeljskih 60, ti so glasovali po telefonu in si tako prislužili tudi priznanje TV Slovenija, ki jim gaje podelil redaktor te oddaje Jože Kranja (O. Rovan)
Poskusili bodo tudi na
Šentjernej, 30. septembra — V stavbi na Cesti oktobrskih žrtev v Šentjerneju, ki jo je Darinko Košljan dal v najem Dolenjskim pekarnam, od 1. oktobra deluje nova pekarna s trgovino, v kateri ponujajo različne vrste kruha in druga živila. Pekarno vodi Ivan Novak iz Novega mesta, trgovino pa domačinka Jožica Zore.
Kupcem nudijo domači Šentjernej ski kruh v štruci in hlebcu, belega po 108 SIT in črnega po 98 SIT, rženi kruh v štruci in hlebcu po 135 SIT, poleg tega pa še različne živil-
krškem tržišču.
ske izdelke, ki jih dobavljajo iz Novega mesta, ter slaščice, ki jih dobivajo iz Črnomlja.
V pekarni so zaposleni trije peki in razvoznik kruha, v trgovini pa tri prodajalke. S peko kruha pričnejo že ob 4. uri zjutraj in ga pečejo čim bolj v dan, tako da je mogoče dobiti čim bolj svežega. Trgovina pa je odprta od 6.30 do 19. ure.
Njihov cilj je osvajanje novega tržišča, predvsem na področju krške občine. Vsi uslužbenci pa se trudijo, da bi čim bolj ustregli potrebam in željam kupcev. (Aleksandra Kodrič)
Posnetek Je is Obrlgheima. Vsako lato pripelje možakar na Kllia nov sejem tudi svojo vprego ponijev In ¦ njo po ves dan prevaša mularijo, večjo In manjšo. Mimogrede: za svoje rejsko delo Je pobral tudi nekaj nagradi Če Je kdo 1)11 med sesono v Celovcu pred upravno zgradbo, se bo gotovo spomnil, da tam po trgu, okrog zmaja — spomenika, možakar na konjskem sedlu sprehaja otro-čaje. Za denar. Zakaj pri nas res štejemo sa pravo kmečko delo samo rejo prašičev, kokoši, govedi, morda še zajcev In kos? Zakaj morajo biti poniji na voljo otrokom samo v Mokrlcah in v Strugi, kamor greš lahko samo s avtom, torej na Izlet, in kjer vsaj včasih tisti posnejši sploh niso prišli na vrsto za Jahanje? Saj verjetno res ne gre sa bajne zaslužke, a morda bi bilo dela sa vse — ob sedanji brezposelnosti, čakalnih listah. (Ika)
V Avstriji je na Koroškem kraj Otok (Maria W6rt), zibelka po-krlstjanjenja Slovencev. Sedaj se tam govori nemško, ob pomolu, ki štrli v Vrbsko jesero, pristaja redno Izletniška ladja C iz Celovca) In človek, ki stopi tu na kopno, najprej trči v prdajalno s spominki. Vse sorte krame in uporabnih reči je v njej in mirni, potrpežljivi možakar, ki med branjem časopisa vljudno samom-Ija: " Tag" in se ne sekira sa tiste, ki mu stikajo po policah -" dokler gneča preveč ne naraste. Če kaj kupite, "Danke schon .und Christ O-ott), če ne, pa tudi prav. Stos pa je v tem, da Je to le prva v nizu takih prodajaln, ki Ima zaradi bližine pomola nekoliko višje cene. Spomlnkarsklh lukenj (skoraj dobesedno) Je na razdalji stotih metrov še pet. Vsi lastniki s pridom izrabljajo obiske vernih ljudi, ki hodijo prižigat svečke želja v bližnjo Marijino cerkev. Prodajajo sveče, zvončke, časopise, sladolede, pijače, sladkarije, knjige, oblačila, bedarije, uporabne drobnarije in bres konca vsega. Točno tako zmešano, kot sem naštel. Če so že toliko let tu (spomnim se Jih ie od zadnjega obiska pred leti), potem se jim že Izplača. Nihče ne zapira ob sedmih zvečer, nihče ne naganja gostov od mize ob desetih zvečer. Denar se služi potrpežljivo, v drobižu, s prijaznostjo in potrpljenjem. Prepričan sem, da bo tudi pri nas sila pripeljala do tega, upam le, da takrat ne bo že pozno. (Ika)
8
NaS clas 16. 14. oktobra 1W
Sodobno življenje pa ubija tradicijo in običaje
Zato so v Kapelah, dali trsu piti
V Kapelah skušajo oživiti spomin na stare šege, opravila in obrti, ki jih je nekoč bilo obilo, začeli pa so pri bratvi, ko so berači nekoč pili podbiranca in za srečo dali tudi trsu piti.
Kapele, 8. oktobra - Trije vozovi s konjsko vprego so v vinograde pod farno cerkvijo pripeljali berače, sode, škafee in brente. Nekako tako je bilo v Kapelah, v bratvi še pred šestdesetimi leti In tako je bilo tudi to soboto.
K sodelovanju smo pritegnili vseh devet društev, ki v Kapelah aktivno delujejo. Tako Je konjeniška sekcija pripravila vozove, aktiv kmečkih žena hrano, moški pevski zbor "berači", vse skupaj je popestril pihalni orkester Kapele, prebivalci pa so bili "berači", brentači, pevci in vse, kar zraven sodi. 0 vsem skupaj smo posneli prispevek za TV oddajo Nedeljskih 60 in video kaseto, s katero bomo skušali Turističnemu društvu prislužiti nekaj denarja.
Trgatev je pravi kmečki praznik. Kako tudi ne! Delo v vinogradu terja vse leto veliko
Na vzhodnem robu občine Brežice se iz brežiške ravnine vzdiguje sleme ka-pelskth goric, ki ga ni zajelo odnašanje Save in Sotle. Na njih leži KS Kapele s svojimi sedmimi vasicami (Kapele, Podvinje, Rako-vec, Župelevec, Vrhje, Je-reslavec, Slogonsko) In s 1250 prebivalci. Ime so dobile po treh kapelah (cerkvah); to so cerkev sv. Križa, farna cerkev Marije V nebo vzete In cerkev sv. Trojice. Same Kapele stojijo na hribčka s 888 m nadmorske višine.
truda in znoja. S tem je združena kmetova trajna skrb, da ne bi kaj prizadelo dragocene
vinske trte - od spomladanske pozebe pa potem bolezni, toče in drugih vremenskih nevšečnosti. In zadoščenje, ko pride  grozdje "srečno k ro-
škem gospodarju morali tjgači žvižgati ali pa peti, da ne bi mogli zobati.
Iz škafcev so grozdje stresali v brente, ki so jih brentarji sproti odnašali v hram - vinsko klet, kjer je delo nadaljeval gospodar. Tam so grozdje mleli ali tudi (belo grozdje) pecljali in nato stiskali v leseni preši. Za vsako brento je brentač naredil zarezo na pa-
birancem" (pred trgatvijo obrano in stisnjeno ršmo grozdje), ker starega vina skoraj noben kmet ni več imel v tem času.
Ko je bilo delo narejeno, so berači dali "trsju piti". Nataknili so tri jagode na tri trte. Potem so spet sedli k jedi. Na vrsti je bil "kolač" - kvašena "sirova" (skutina) potica in orehova potica. Razpoloženje je bilo razigrano in berači so se pojoč in vriskajoč vračali na domove.
Naši berači, bilo jih je nekaj manj kot 150, pa niso šli domov. Vlogo gospodarja, Zijalo-
Velikan iz Bibčevega grabna
vega Joža, je prevzelo turistično društvo in jih odpeljalo v preurejeno kmečko domačijo Vidmarjevih. Nekaj jih je posedalo ob krušni peči v stari kmečki izbi, večina pa pod kozolcem, kjer so imeli priložnost opazovati čredo "damja-
kov". Verjemite, niso ostali ne žejni ne lačni, pa tudi dolgočasili se niso. Zvoki harmonike domačina Vilka, izbrani glasovi domačih pevcev in družabnost Kapelcev so trgače zadržali krepko v noč.
Turistično društvo Kapele
Pogača tete Fani
— nagrada za Sonjo
kam"! V času trgatve je življenje v naravi spremenjeno in vabljivo. "Griček prepeva, ne more več spat', trgatev veleva". Klopotci se oglašajo, da podijo ptice od zrelega grozdja in oznanjajo veselo dogajanje med vinskimi goricami, "hrami" oživijo. "Berači" se zbirajo med trtami.
Trgatev je od nekdaj imela poleg sproščene domače družabnosti tudi svoja pravila. Vsak "berač" je dobil številko svoje vrste in jo obdržal do konca trganja. Grozdje je rezal z nožem "lovrekom" in ga odlagal v lesen škafec. Pri tem Je moral paziti, da ni raztresal jagod po tleh, saj "vino je vendar iz jagod". Sproti jih je moral pobirati ali pa so to delali otroci. Gnile jagode je bilo treba metati v poseben škafec — "gnile". Pri radodarnem gospodarju so lahko berači med trganjem zobali, skop gospodar tega ni dovolil; po ljudskem pripovedovanju so pri
lici, s katero sije tudi pomagal pri nošnji navkreber. Gospodinji je bila naložena skrb za nabiranje "lepega grozdja". To je opravila pred trgači. Od tega je dobil vsak trgač svoj delež za domov. Gospodar je med trganjem ponujal domače žganje.
Delo v vinogradu je spremljalo prešerno petje inukanje, daje odmevalo po goricah. Berači so razpredli marsikatero šalo in si privoščili tudi hudomušno zbadanje na račun navzočih ali nenavzočih. Pa ljubezenske vezi med mladimi so se spletale ali pa utrjevale med trganjem.
Za kosilo so ženske prinesle velike jerbase hrane in lačni "berači" so se zbrali okoli sklede; to pomeni, da so vsi zajemali iz iste sklede. Lakoto so si tešili z dobrimi starimi kmečkimi jedrni (v krušni peči pečen beli kruh, perutnina, odojek, mlinci idr.). Te dobrote so pridno zalivali s "pod-
Veliko je bilo deževnih dni, zato je tudi veliko gob, vendar tako velike kot pri nas, v Piše-cah, ne rastejo povsod. Kar poglejte, kakšnega jurčka je našla moja mama, Anica Kržan. Zrastel je ob robu gozda, v "Bibčevem grabnu". Ko ga je mama zagledala, je najprej mislila, da se ji je na pot postavil drevesni panj. Potem pa je ugotovila, kaj je, stopila je bliže in videla prekrasen jurčkov klobuk. Zelo seje razveselila velikana, saj se le malokdaj zgodi, da zraste tak korenjak. Tehtal je 2,10 kg. Naslednji dan ga je stara mama nesla v šolo, kjer so ga fotografirali. Vsi smo se čudili temu daru narave. Stara mama je rekla, naj kar ostane v šoli. Za malico. Se že veselimo gobjih dobrot ...
Miran Kržan, 7. r. OŠ Maksa Pleteršntka, Pisece
Precej dni je že minilo od naše poletne uganke, ampak teta Fani
- Kerinova iz Vel. Podloga ni pozabila na obljubo in 11-letna Sonja Bobnič iz Brestanice, je lahko prišla po svojo nagrado: dišečo svatov-sko pogačo z belo okrašenimi ptički. Le da na njej tokrat ni kot običajno pisalo "Mnogo sreče", ampak "Srečo Sonji". Sonja se je namenila to srečo razdeliti, na pojedino je poleg staršev povabila še prijatelje.
To je le ena izmed več kot 1000 pogač, kolikor jih je Fani Kerinova spekla in okrasila doslej. Potovale so po vsem svetu: v Ameriko, Nemčijo, Italijo, v Beograd, Maribor, na Gorenjsko, eno je dobil celo Milan Kučan, največ pa jih je seveda končalo na mizah tu pri nas
- ob svatbah, birmah, rojstnih dnevih, maturantskih plesih, razstavah kmečkih dobrot. Eni jo na praznovanju takoj pospravijo, drugi jo dolgo hranijo za okras.
Teta Fani je povedala, daje pogačo za zlato poroko pri Vizlerjevih v Veliki vasi naredila iz petih kilogramov moke, tale tale na sliki je iz dveh. Sicer pa v receptu ni nobene skrivnosti, to je navadna kvašena pogača iz čisto običajnih sestavin. Nenavadna je le velika ljubezen, s katero skromna Fani Kerinova oblikuje ptičke, otročičke, ženine in neveste ter jih polaga na svojo pogačo že 40 let. (I.O.)
D0BE0GRADAINNAZAJ(2)
"Dobro jutro, Beograd", se spomnimo pesnika Dušana Hadovlča, ko izstopimo. Beograd seje že zbudil, sonce je aačelo greti. 'La-stina' avtobusna postaja je polna ljudi. Mimogrede zvemo, da mestni promet ne deluje. Zaradi pomanjkanja goriva so avtobusne linije zreducirane. To Je vzrok sa veliko število ljudi, ki čakajo več ur na prevoz. Slišimo grde besede, ljudje se prerivajo, avtobusi v odhodu in prihodu so polni.
Zapustimo jezne Beograjčane in se napotimo proti hotelu Astoria. Takoj opazimo mokre ulice, kljub temu da že nekaj časa ni bilo dežja. Mestna komunalna služba Je z gasilskimi cisternami prala beograjske ulice. Ob pomanjkanju vode pri nas doma se nam to zdi nezaslišano razkošje. Očitno ima Beograd dovolj vode. Pred Astorio številni dilerji čakajo na mimoidoče. Marka je zelo cenjena. Ponujajo 200 milijonov za eno nemško marko. Niti ne sanja se nam o razmerju med marko in dinarjem, ne vemo niti, kakšen je uradni tečaj. Ta tudi ni merilo. Tečaj formirajo ti ljudje okrog nas. Zanašamo se na informacije, da je v Beogradu alternativno sredstvo plačevanja "dojče marka". In o tem smo se hitro prepričali. Rezerviramo sobe, prijazen recep-
tor brez problema sprejme marke. Preseneča nas zelo nizka cena prenočišča. Slabih 5,5 DEM na noč v enoposteljni sobi s kopalnico v hotelu B-ka-tegorije. Pri nas ne bi bilo niti za eno "rundo".
Po namestitvi nadaljujemo sprehod po beograjskih ulicah. Na vsakem koraku se izmenjujeta beda in razkošje. Ena izložba je skoraj prazna, takoj zraven nje pa druga polna. Privatni "biznis" kljub sankcijam svetovne skupnosti cvete. Uvoženo blago zahodnega izvora srečamo povsod. Na vogalih čepijo berači, mimo se vozijo dragi avtomobili. Vrste pred trgovinami in uličnimi kioski. Na enem piše "Cigaret ni" in tu ni nikogar, zraven prodajajo še vroče cigarete - vrsta sega kar čez cesto. In spet vrste, pred banko, pred pošto, na postajah mestnega prometa.
Knez Mihajlova se koplje v dopoldanskem soncu. Od nekdaj raj za pešce, je tudi raj za različne prodajalce, tihotapce in dilerje. Imamo občutek, da je cel Beograd na ulicah, čeprav je delovnik. Pred nami je Kalemegdan. Stara trdnjava se spominja boljših časov. Zvoki harmonike prihajajo do nas. Ljudje igrajo za svojo dušo, radovedneži samo opazujejo. Upokojenci so prišli na partijo šaha v naravi. Pri spomeniku "V zahvalo Franciji" šopek svežega cvetja. Vrača-
mo se na Terazije. Strogi center Beograda se ni spremenil. Slika že znana s Knez Mihaj-love. Neverjetna gneča okrog nas. V množici je veliko uniformiranih ljudi.
Prazni želodci nas spomnijo na kosilo. Tukaj je Atina, znana terazijska restavracija, v kateri se je vedno dobro jedlo in pilo. Nacionalne specialite-te, srbska kuhinja, jedi po izbiri. Nekoč je tukaj imel svojo mizo pisatelj Branko Čopič. Sem je prihajal na polento in mleko. Klasično kosilo, juha, dunajski zrezek in krompirček plačamo v markah. Skupaj z napitnino okrog 4 DEM. Bipovo pivo stane približno 60 pfenigov. Razliko do 10 mark nam natakar vrne v dinarjih. Žal nam je, da nimamo mark v manjših apoenih.
Po kosilu gremo spet na ulico. Cas hitro teče. Čutimo obvezo, da se javimo domov. Iščemo razglednico Beograda. Prerivamo se čez vrsto čakajočih na cigarete in ne moremo razumeti, da se razglednice ne dobijo. Enostavno jih ni v prodaji. Ni papirja za tiskanje. Dnevni časopisi, kot na primer Politika in Borba, so tiskani na zelo nekvalitetnem papirju. Končno najdemo "predpotopno" razglednico Beograda, ampak spet imamo problem: ni znamk. Prodajalec nas napoti naravnost na pošto. V glavni beograjski pošti čez cesto nam ceno znam-kice odtisnejo kar na razglednico, pa še ta stroj ček ne more
narediti vseh ničel. Deset milijonov za poštno znamko za Slovenijo. Ko smo že na pošti, poizkusimo poklicati domov. Ne gre. Uslužbenka nam pojasnjuje, daje zveza možna edino v nočnih urah. Ko vidi, da smo Slovenci, nam svetuje, naj si kupimo žetone za telefonske govorilnice. Da jih lahko uporabimo tudi v Sloveniji, pravi. Začudeni jo gledamo.
Topla beograjska noč. Luči so že prižgane. Morje svetlečih reklam nam bode v oči. ISKRA v cirilici. Specialiteta. In spet neznosna gneča. Prerivamo se proti Skadarliji. Mesto, kjer se zbirajo boemi, umetniki, glasbeniki, pijanci, ni preveč glasno. Tihi zvoki violine iz kavarne Tri šešira. Vonj ro-štilja. Tu pa tam kakšen policaj ali osamljen vojak. Čutimo, da ta del Beograda živi nekoliko drugače. Ostali ljudje so zaskrbljeni. Otožne ciganske romanse odzvanjajo v žalostno skadarlijsko noč. Spomnimo se Skadarlije in njenih boemov v drugačnem, sproščenem vzdušju. Vrnemo se v hotel. Se enkrat poizkusimo poklicati domov. Presenečeni smo nad takojšnjo zvezo. Po pogovoru z domačimi se nam popravi razpoloženje in gremo spat.
V sobi analiziram dogodke minulega dneva. Marsikaj mi ni jasno. Beograd pred leti, ko sem bil njegov redni gost, in danes ni več enak. Preveč sprememb se je zgodilo, kar se  najbolj  pozna na ljudeh.
Utrujen zaspim.
Nov dan in nova slika. Neverjetno, kako se človek hitro prilagaja. Obvladamo že devizni trg. Marka je danes 220 milijonov. Do konca dneva bo vsaj 240. Tečaj se spreminja iz ure v uro. Rumeni Beotaoci nas pelje proti Novem Beogradu. Most bratstva in enotnosti še stoji. Kongresni center Sava, simbol neuravnovešene jugoslovanske politike, tudi. Luksuzna hotela Hayat in In-terkontinental sta videti nestvarna, imaginarna. Krožimo po novobeograjskih četrtih. In spet presenečenje. Na eni od stolpnic ogromna reklama Metalke. Vozimo se mimo gradbišča velike športne dvorane. Voznik taksija nam pojasnjuje: "Cez dve leti bo tukaj svetovno košarkarsko prvenstvo." Nepopravljiv optimist. Pa še zelo je radoveden. Zanima ga, kako je v "deželi". Mlad je, vojsko je služil nekje na zahodni meji ...
Naš kratkotrajni izlet se je bližal koncu. Zgodnje popoldne in spet smo na avtobusni postaji. Iščemo prvo zvezo za v Ljubljano. Bratje Cvetic tra-vels kompanv je odprla novo linijo Beograd-Koper -Trst. Preko Madžarske in LJubljane, v sodelovanju s Slavni-kom. Lastnik Cvetic in prikupna vodička nam delata družbo. Optimist je, upa, da mu bo linija prinesla dobiček. Cel Beograd ve, da se trenutno splača kupovati v Trstu z markami. Tri meje do Trsta in tri
nazaj. Pa saj smo ljudje, se bomo že zmenili! "Biznis mora laufati!" Razpoložen je, vodička nas pogosti s Sumijevimi bonboni in SlovLnovim jupi-jem. Avtobus je moderen, turističen, registriran v Pirotu v. južni Srbiji, 300 km od Beograda. Tihotapska linija za Trst spet deluje. Za iznajdljive ljudi ni ovire. Starejši gospod gre v Trst po avto. "Poceni ga bom dobil," pravi. Mlad Italijan pelje svojo punco Beograjčanko v Italijo, dajo reši lakote. Ona se veselo smeje in pravi, da gre samo na izlet. Pripeljemo se do Bačkega Brega. Prehitevamo nepregledno kolono osebnih avtomobilov na srbski strani meje. In skoraj vsi so imeli ugasnjene motorje. Vozniki so rinili avtomobile, saj je vsaka kapljica bencina dragocena. Gazda Cvetic pravi, daje to "avenija gurača" in vsakodnevna slika. Srbi grejo po bencin na Madžarsko, ker ga doma primanjkuje. Noč nas dobi na meji in spet dolga, monotona pot do Nagy-kanizse. Cvetica tam čaka Slavnik. Spet zamenjava ob navzočnosti policije. In približamo se Dolgi vasi. Srečni smo, ko vstopimo v Slovenijo. Naša pot je za nami, hitimo domov, naše sopotnike pa čaka negotova pot do Trsta in nazaj. Se tri meje. Pa ko že imajo takšen pogum, naj jim bo srečna pot. V zgodnjih jutranjih urah izstopimo v Ljubljani. In zares smo srečni, da smo doma.
Rak

Naš glas 16. 14. oktobra 1W3
I



Kovaču na Gorjancih, zmanjkuje dela
Pišece še imajo šolo
Ohranili so tudi njeno poimenovanje po Maksu Pleter-šniku. Učenci raziskujejo življenje in delo tega rojaka jezikoslovca.
Smeti na Belem Bregu
Kovaču Jožetu Kodriču Iz Brezja na Gorjancih je kovačija poleg zemlje nekoč prinašala dobrodošel dopolnilni zaslužek, a zdaj tega skorajda ni več. Že vaščani in okoličani se manj oglašajo v kovačnici, še bolj pa se pozna, da ne prihajajo več ljudje s hrvaške strani, ki so sem zlasti vodili "obuvat" konje in vole in so bili najštevilnejše stranke. Nova državna meja in ekonomska stiska pri sosedih sta očitno naredili svoje.
Kovačijo je na Kodričevem imel že stari oče in potem oče, pa je bil v drugi vojni tri tedne pred svobodo ubit. Tako se je sedanji kovač Jože svoje obrti učil pri Dorniku na Mirni, v šoli v Krškem, v Kostanjevici in Bušeči vasi. Kljub pomanjkanju dela pa, kot kaže, obrt v družini le ne bo povsem izumrla, saj Jožetov dvanaj stletni sin rad pogleda in poskuša, kako se rečem streže v očetovi delavnici.                                                     CI-&-)
Nabirali so kostanj za šolo v naravi
Zaradi Zmanjševanja števila otrok je tej šoli v brežiški občini že grozila ukinitev. Prevladalo je razumno spoznanje, da bi z ukinitvijo šole povzročili veliko škodo ne le tamkajšnjim otrokom in staršem, ampak celi krajevni skupnosti. Tako je šola ostala in letos jo obiskuje, vštevši malo šolo, 112 otrok iz petih vasi šolskega okoliša.
Kot je povedal ravnatelj Martin Dušic, so jih normativi letos prisilili, da imajo učenci 6. in 7. razreda pri nekaterih predmetih kombiniran pouk. Šolske oblasti jim nočejo priznati čistih oddelkov; dejstvo, da pišečki šolarji tudi v srednjih šolah dosegajo zelo dobre uspehe, očitno nič ne šteje.
Poleg šolskih obveznosti se lotevajo še drugih dejavnosti, v povezavi s krajem ali sami. Ta mesec so na primer s tekmovanjem v znanju in razstavo o življenju Maksa Pleteršnika zaključili prvi del obsežnega projekta, posveče-
nega temu jezikoslovcu ob 70. obletnici njegove smrti. Do 100. obletnice izida Pleteršnikovega slovarja, ki bo prihodnje leto, bodo projekt Pleteršnik zaključili. "Do takrat bomo temeljiteje obdelali Pleteršnikovo delo," pravi ravnatelj Dušic, ki je kot slovenist tudi vodja projekta. "Obstaja še veliko njegovega rokopisnega gradiva, zbrali bomo vse, kar se da dobiti, tudi iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Radi bi izdelali zemljevid Pleteršnikovih dopisovalcev za slovar iz vseh slovenskih pokrajin. Na kompleksu Pleteršnikove domačije pa bodo učenci začeli gojiti čebele. Mentor mladih čebelarjev bo lože Zmavc z Bojsnega, ki bo šoli podaril dva panja čebel."
Ob zadnji reorganizaciji šolstva, ko so vsem šolam pustili poimenovanja le po krajih, so Piše-čani zaprosili, da se šoli vrne ime Maksa Pleteršnika in tako se je tudi zgodilo.                            (I.C.)
Beli Breg, 11. oktobra -Divje odlagališče smeti in odpadkov, ki je v neposredni bližini vodovodnega črpališča in o katerem smo pred časom v Našem glasu pisali, da so ga sanirali, Je ponovno nasvinjano. Neznani storilci so podrli opozorilno tablo, na kateri piše, da naj svoje nesnage ne odlagajo več tu, in še naprej veselo dovažajo svinjarijo: gradbeni material, pohištvo, embalažo ...
ko katerih bi lahko našli vsaj nekatere izmed darovalcev smeti in jim potem zaračunali čisto vse stroške, ki bodo nastali pri iskanju in čiščenju. Taka uspešno izpeljana akcija z objavo imen in priimkov najdenih protagonistov bi prav gotovo pripomogla k ekološki osveščenosti naših someščanov. Saj bomo v nasprotnem primeru na straneh Našega glasa divje odlagališče pri Belem Bregu morali razglasiti za napol legalno in po-
V Šentjanžu je vse manj učencev
Med 198 učenci je več kot pol vozačev, ki so zato prikrajšani za interesne dejavnosti.
Šentjanž, 83. septembra - V pogovoru z ravnateljem Francem Bastardijem smo izvedeli, daje letos v OS Šentjanž vpisanih 198 učencev, kar je sicer več kot v osnovnih šolah v Tržišču in Krmelju, še vedno pa vpis učencev pada — letos jih je v prvem razredu samo 18. V šoli imajo organizirano celoletno predšolsko varstvo ter malo šolo.
Šolska stavba je stara 30 let, predlani so dogradili dodatnih 250 kvadratnih metrov, ki so namenj eni za učilnice in kabinete. Prej je pouk potekal dvoizmensko, z dograditvijo so prešli na enoizmenski pouk. Kadrovskih problemov nimajo, saj nekateri učitelji učijo na treh šolah - v Šentjanžu, Tržišču in Krmelju.
Organizirane imajo tudi izvenšolske dejavnosti, in sicer plesni krožek, kjer so učenci prvih in drugih razredov v Novem mestu osvojili naslov dolenjskega prvaka, razne športne dejavnosti itd. Težava je le v tem, da je veliko učencev iz oddaljenih krajev, zato se jih več kot polovica zaradi neurejenih prevozov ne more udeleževati izvenšolskih dejavnosti.                   CB. C.)
Zavedamo se, da v Našem glasu nimamo pravnih pooblastil, da bi izdali nalog za preiskavo, zato samo javno pozivamo vse tiste, ki bi morali okrog tega premakniti svoje zadnjice, naj to izvolijo storiti. Gotovo obstajajo metode, pre-
vabiti vse, ki kljub Kostako-vim organiziranim odvozom takega in drugačnega odpada še vedno ne vedo, kam bi s smetmi, naj jih vozijo kar tja. Pa naj se ve! Cika, foto: B. Colarič)
Učenci OS Leskovec so v četrtek, 7. oktobra, nabirali kostanj za prodajo, tako kot že več let zaporedoma. Z zasluženim denarjem pokrijejo večji del stroškov šole v naravi, kamor gredo peti razredi. Povprečno naberejo dve toni kostanja. Učenci so še dodatno motivirani, saj najbolj uspešni razredi dobijo za-nagrado žogo. Letos je bil najbolj uspešen 6. b, ki je nabral 230 kilogramov. CBesedilo in slika: B. Colarič)
Čim krajši je jezik, toliko bolj vroči so zobje. (Walentin Fa-lin, Življenjska pravila diplomata)
Ob tednu otroka in sicer
Živahni      oktobrski      dnevi
V prvih dveh lednih oktobra je bila po naših vzgojnih in varstvenih ustanovah množica prireditev in dejavnosti. Marsikatera izmed njih je bila že sicer predvidena v šolskih koledarjih in programih, dodatne ob tednu otroka so dogajanje le intenzivirale, prinesle v šolske prostore živahne in zabavne dogodke, kakršnih med letom tudi zaradi denarja ni mogoče večkrat pripraviti.
Takšen je bil na primer pevski nastop Romane Kranjčan v Brestanici, Leskovcu in še kje, pa Krava v cirkusu, glasbena igra Plesnega foruma iz Celja - v Kostanjevici, na Raki ... Poleg tega je te dni tudi izobraževanje potekalo malce drugače: šole so organizirale oglede krške likovne galerije, knjižnice in razstave o Ajdovski jami, likovne in naravoslovne dejavnosti na prostem, filmske predstave, izlete po bližnji okolici ter vrsto družabnih in športnih iger. Povsem jasno je, da takšen način dela zahteva veliko dodatnega časa in truda tako od učiteljev kot učencev, ampak znano je tudi, da ne enim ne drugim zlepa ne zmanjka volje in da  bodo po končanih oktobrskih
dneh že tuhtali, kaj nsprej - za novo leto, za starše na roditeljskem sestanku, za dan šole, za zimsko šolo v naravi, za ... Oktobra pa bo zares konec šele
31. Še prej bodo osnovnošolci v občinskem parlamentu razpravljali o nasilju med nami in nad nami, nekateri se bodo odpravili na ekskurzije po Sloveniji, priredili "kostanjeve dneve" in še kaj. Za konec, 29. oktobra, pa je prihranjena velika ple-sna-glasbena predstava z domačimi izvajalci in gosti - iz cele Slovenije ravno ne, iz polovice pa gotovo.
(I.C.)
					PILI P	ODDELEK. UONJEHI-cs	DARILO	STROKOV. IZ eKOHOMI-je	CENTER bOLCNJ-sne
^r^wwm™>^P^^^^**"'        ~*					TONA				
Wm%,									
					SURNJIČ				
					DEL LAbJE				
		GOSPOd. PLIN		AVfOMOM POHUPil.	SUŽENJ				
OBERC PETtR	v		N&PLHČI-LO				v rs m JAP0A/S. GCEdAL. /ee.e		----------
			HRt>3 V BOKI KDT.						
TRIN02HI STOL							pe/rvie		
							GR. BOG. PR.tPlR\R		
TRObHO				TtlA					
				TELE.SVZ& DRUŠTVO					
PREDSTO JNIK S4-					NARIS				
					IVO *)HbRIC				
PRIVRZ. ICALVtM-7JM\									
POZ. et.eiir-RODA						100			
			V				w		
Osnovnošolci z Rake na obisku v Krškem. Ogledali so si nenavadne slike )ožeta Marinca v likovni galeriji, arheološke izkopanine iz Ajdovske jame in razstavo o Valvasorju v občinski knjižnici. Za naslednji dan so si omislili naravoslovne dejavnosti in taborni ogenj pri lovski koči v sosednji krajevni skupnosti. Tretješolci so tačas brskali za skrivnostmi narave na Lisci. (Foto: B. Colarič)
Nagrajenci            t
prejšnje križanke
Med reševalce križanki) iz prejšnje številke je žreb razdelil vstopnice, ki jih podarja Magic club Iz Sevnice. Prvo nagrado, 4 vstopnice, prejme Primož Mozer, Cesta 4. julija
52, Krško, drugo, tretjo in četrto nagrado, po 2 vstopnici, prejmejo Bojan Vovčak, Raz-tez 17, Brestanica, Zinka Bar-bič, Lenartova pot 66, Brežice, in Edi Rautar iz Sevnice, ki ga prosimo, naj nam natančen naslov sporoči pisno ali po telefonu. Nagrajenci bodo prejeli vstopnice po pošti. Čestitamo!
Rešitev nagradne
križanke
iz prejšnje številke
Geslo: Magic club Sevnica. Po vodoravnih vrstah: Magic club, varianta, kajak, IT, S, Rn, Nobilo, estetik, Krim, vinograd, Ate, NS, Nao, ornat, Ita, rkelj, Re, cerade, gater, amlla-za, vic.
10
Nas j;l;iv 16, 14. oktobra IW
POKLICNA KMETIJSKA ŠOLA ZA KMETE
Kmetija je podjetje, njen gospodar pa potrebuje troja znanja: komercialno, organizacijsko-strokovno in pro
MEŠANICA PŠENICE
JN OZIMNEGA KRMNEGA GRAHA
r
dajno.
Velikokrat govorimo, da je znanje oziroma stroka na kmetiji osnovna gonilna sila razvoja, napredka kmetije, vendar se nekateri naši kmetje tega očitno se premalo zavedajo. Posledica tega je tudi nizka produktivnost, slaba intenzivnost in majhen ostanek dohodka na naših kmetijah. Premalo se zavedamo zakonitosti ekonomike, da stroški kmetije z intenzivnostjo proizvodnje na enoto proizvoda upadajo. Zato je pomembno, da imamo intenzivno proizvodnjo in usmerjene kmetije; pogosto jim pravimo družinske kmetije.
f)a pa bomo imeli čim več takšnih kmetij, je znanje nujno potrebno, saj  ima lastnik kmetije
J
skupaj s kmetom na strokovno usmerjenih kmetijah vedno uči, nabira si novo znanje, katero iSkko s pridom u|H>rablja nadalje °pri svojem delu. Mislim, d.\ lega pri nas manjka, zalo lx> tale šola marsikateremu pripomogla k hitrejšemu razvoju kmetije, /alo v nadaljevanju še par besed o lanskem poteku šole.
Šolo ji1 obiskovalo 17 slušateljev, starih od 17 do .15 let, pogoj ij vpis v šolo je bila končana osnovna šola. Pouk je |«>tekal trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredal^in četrtkih od 10. do 20. ure.   ^r
hi k<i| smo jih učili?
Kmete učimo v glavnem praktične stvari, s katerimi se dnevno
Razpis
za vpis v prvi letnik skrajšanega programa poklicne kmetijske šole za kmete za leto 1993-1994
Kmetijska svetovalna služba Krško v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo Grm Novo mesto ponovno organizira skrajšani program kmetijske šole - prilagojenega programa za odrasle oziroma mlade prevzemnike kmetij.
Prijavijo se lahko slušatelji iz občin Brežice in Krško, ki so uspešno končali osnovno šolo.
Prijave zbiramo v kmetijski svetovalni službi v Krškem vključno do 31. 10. 1993.
Podrobnejše informacije o poteku izvajanja šole lahko prav tako dobite v svetovalni službi osebno ali po telefonu 22-352.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO
oziroma gospodar trojno funkcijo direktorja: komercialno, organizacijsko-strokovno in prodajno. Zato mislim oziroma trdim, da bi naslednik kmetije moral imeti vsaj poklicno kmetijsko šolo.
Če pogledamo le malo naokrog, na primer v sosednjo Avstrijo, vidimo, da je lahko naslednik kmetije le tisti, ki ima vsaj poklicno kmetijsko šolo. Očitno pa je, da se mi vsi tega premalo zavedamo, pa se bomo morali bolj, če hočemo iti po poteh razvoja kmetijstva, kot ga imajo razvite zahodne evropske države.
Tega dejstva oziroma problema se zavedamo tudi svetovalci iz krške občine, in takšno pot razvoja kmetijstva podpiramo. Zato smo lani začeli izvajati program poklicne kmetijske šole za mlade kmete oziroma prevzemnike kmetij. Pobudo za to je dala svetovalna služba, saj smatramo, da izobražen in strokovno usmerjen kmet lahko le pride do določenih uspehov oziroma ciljev, ki si jih želi. Prav tako pa se svetovalec
srečujejo pri svojem delu, na primer sadjarstvo, živinorejo, kmetijsko strojništvo, kletarstvo, poljedelstvo  in  vinogradništvo.  V
glavnem so to strokovne stvari in nasveti, najpomembnejše pa je to, da se naučijo pravilno razmišljati in dobro gospodariti na svojih kmetijah. Po končanem drugem letniku so prejeli tudi diplome o dokončanju šole, za katero mislim, da bo marsikateremu v pomoč, ko bo kmetijo prevzel.
Kdo je šolo financiral?
šola je bila za kmete brezplačna, stroške pa sta pokrivala ministrstvo za kmetijstvo in občina, vsak 50 %.
Kmetijski svetovalci smo prepričani, da bi takšne vrste šol ozj-roma izobraževanj še lahko organizirali, saj imamo še zainteresiranih kmetov, ki si takšnega znanja želijo. Zato letos ponovno objavljamo razpis za vpis v prvi letnik in vas vabimo, da kar pohitite s prijavami.
Kmetijski svetovalec lože Kramar, ing. agr.
KAKO RAVNAMO Z MLADIM VINOM
Kakovosten potek alkoholnega vrenja, pravočasno dolitje vinske posode, pravočasno in pravilno žveplanje ter drugi postopki z mladim vinom imajo velik vpliv na kakovost vina. Brž ko v vrelni vehi ne opazimo več mehurčkov, ki jih dela nastali ogljikov dioksid, lahko sklepamo, da je vrenje končano. Pri normalnem, a ne prehitrem poteku vrenja je to po dveh do štirih tednih. Ko mehurčki ogljikovega dioksida prenehajo izhajati, se nad mladim vinom kmalu izgubi zaščitna plast tega plina. V sod počasi prodira kisik in mlado vino nam lahko zelo hitro oksidira. Zdaj je pravi čas za pokušnjo, po možnosti tudi za analizo mladega vina, da ugotovimo, ali je sladkor popolnoma povrel ali le delno. Če ni povrel in se je vrenje prekinilo zaradi naglega padca temperature, moramo dodati čisto kulturo kvasovk za hladno vrenje.
Ponavadi zadostuje, da vsebino mladega vina dobro premešamo, kar pa ne velja za nerazsluzen mošt, ker bi s tem dvignili motne delce, pospešili pa bi tudi biološki razkis. Če je sladkor povret, moramo sod takoj doliti.
Ko je mošt prenehal vreti, govorimo o mladem vinu. Mlado vino zahteva zaščito pred oksida-cijo, biološko stabilizacijo in pretok - ločitev od usedline.
Čas žveplanja mladega vina je odvisen od kislosti. Če ne želimo biološkega razkisa, tj. znižanja kislin, mlado vino žveplamo ob prvem pretoku, ki naj bo 7 do 10 dni po končanem vrenju. Če želimo biološki razkis, sod dolije-mo, ne žveplamo in vsebino premešamo, po možnosti vino v sodu tudi segrejemo na 25-27 stopinj C. Pri takih pogojih je biološki razkis končan po 3-6 dneh. 4>otek razkisa vsakodnevno spremljamo in pri določeni stop-
V želji po razširitvi krmnega kolobarja na naših kmetijah, v katerem je daleč preveč zastopana koruza v monokulturi, bi bilo priporočljivo čim več vključevati v krmni kolobar tudi razne krmne mešanice, s katerimi lahko pridelamo sorazmerno velike pridelke na hektar, povrh tega pa tudi izboljšujemo strukturo tal in njihovo rodovitnost.
Naj omenim samo nekaj negativnih učinkov, ki jih pušča koruza, če jo neprestano sejomo v monokulturi:
-  Tla so bolj osiromašena, ker koruza (xlvzema iz zemlje bistveno večjo količino hranil.
-  Njive so vedno bolj zaplevelje-ne, škropimo vedno z enakimi herbicidi, triazini.
- Ker so sušna obdobja v zadnjem času ponavljajo, je koruza tudi bolj podvržena suši.
Zaradi omenjenih negativnih lastnosti, ki jih pušča koruza, je priporočljivo sejati v kolobarju krmne mešanice. Ena izmed takšnih mešanic je mešanica pšenice in krmnega graha. Zato v nadaljevanju nekaj strokovnih nasvetov, kako bi vključevali omenjeno mešanico v krmni kolobar na naših kmetijah, še posebej pa na Krškem polju, ki ga suša najprej prizadene.
Kmetijska šoki Novo mesto že tretje leto zaporedoma preizkuša selev ozimne pšenice s kr.mnim grahom in je pri tem dosegla sorazmerno dobre rezultate. Pridelek omenjene mešanice je bil od (.ODO do 7000 kg/ha, pri tem pa ta mešanic a vsebuje do 22 % beljakovin, kar je bistveno več kol v koruzi, sami pšenic i ali ječmenu.
Na ta način dobimo velik in kakovosten pridelek, |X>leg tega pa po žetvi lahko posejemo še prezimni ali strniščni dosevek.
Mešanico ozimnega krmnega graha in pšenice sejemo i,\ zrnje, ki ga uporabimo kot močno krmo za govedo, prašiče ali perutnino (termična obdelava ni potrebna). To mešanico lahko v fazi mlečne zrelosti tudi uspešno siliramo. Lahko pa tudi zrnje pšenice ločimo od graha s sortirniki ter nato grah pokrmimo, pšenico pa prodamo.
Grah, ki je v mešanici, ima zelo veliko globokih korenin, zato zelo ugodno vpliva na strukturo tal. Ker dobro prekrije površino, se pleveli ne morejo razvijati. Poleg tega je grah metuljni-ca, za katere je značilno, da iz zraka vežejo dušik, zaradi česar je potrebno tudi manj dognojeva-ti z dušikom.           '  .
Grah bi lahko sejali tudi kot čisti posevek, vendar bi v naših rastnih razmerah polegel, zato je potrebna pšenica kol opora. Ta mešanic ,i je bolj primerna it\ lažja sušna tla, še posebno z<\ Krško pol|c\ manj primerna pa je i^\ bolj vlažna in meliorirana tla; n^ takšnih je bolje sejati mešanico pšenic v in ozimne grašice.
Tehnologija pridelave
1.  Priprava tal z-\ setev je enaka kot z,\ pšenico, le če so tla suha, je priporočljivo valjanje lal s "kembridž" valjarjem zaradi boljšega vznika semena.
2.  Glede n.\ založenost in kvaliteto tal gnojimo s 350-550 kg NPK H-2(>-2(> ali 500-800 kg NPK (V18-18, lahko uporabimo tudi kakršen drug NPK z nizkim procentom dušika.
i. Sejemo nekoliko bolj zgodaj kot samo pšenico, optimalni rok setve je začetek oktobra, saj le dobro razvit grah dobro prezimi.
4.  Sejemo lahko skupaj pomešano pšenico z grahom z žitno sejalnico, še boljše pa je najprej s sejalnico z vsako drugo odprto loputo nekoliko globlje najprej posejati grah, nato pa še normalno pšenico.
5.  Posejemo 70-80 kg/ha graha sorte MAKSIMIRSKI BELI in 100-
12(1 kg pšenice na ha. Če bomo mešanico v celoti pokrmili, izberemo sorte pšenice, ki imajo rekordne pridelke, seme pa je slabe kvalitete, npr. sorti SANA in DU-KAT. Če pa bomo pridelek pšenice prodali in grah pokrmili, izbiramo pšenice) med sortami MARI-|A, D2ERDANKA, PITOMA itd. h. Zatiranje plevelov je potrebno le pri zelo zapleveljenih njivah, k|er uporabimo BASA-CiRAN. Ostalih herbicidov ne smemo uporabljati.
7.   Zaščita pred boleznimi v glavnem ni potrebna, če pa že pricle do močnega napada bolezni, uporabimo iste lungicide kot pri pšenici, to so tilcl, bajleton sportak itd.
8.   Dognojevanje je potrebno le ob koncu zime, pa še takrat v zmanjšani dozi, 150 do 170 kg ha, saj grah veže dušik iz zraka in tako prehranjuje pšenico.
9.   Pri spravilu ni problemov. Kombajniranje je enako kot pri pšenici.
Naj na koncu omenim, da je možno seme graha MAKSIMIRSKI BELI in pšenice DUKAT nabaviti na kmetijski šoli Grm Novo mesto. Podrobnejše informacije lahko dobite v kmetijski svetovalni službi Krško osebno ali po telefonu 22-352.
Kmetijski svetovalec lože Kramar, ing. agr.
Mirna odkupuje tudi iz Posavja
Hud boj s tujo konkurenco
Stekla Je nova'linija polnjenja gaziranlh pijač in sokov s proizvodnjo lastnih plastenk. Naložba je vredna 3,5 mil. DEM. Trenutno odkupujejo jabolka.
(koncentrati, slivovka ...) pa v Avstrijo.
Božidar Pernarčič med težavami navaja še nezaščitenost industrije, tako lahko kmetje svoje izdelke (slivovka, sadje-
vec) prodajajo v neomejenih količinah - brez davka, medtem ko je njUlova obdavčitev kar 80-odstotna. In še pika na i: pivo ima pri nas enak davek kot brezalkoholne pijače. (Boštjan Colaric)
Mirna, 4. oktobra — Pri največjem proizvajalcu alkoholnih in brezalkoholnih pijač v Sloveniji je pred dnevi stekla nova linija polnjenja gaziranlh pijač in sirupov, kupljena v Radenski, ter stroj za izdelavo okolju prijaznih plastenk iz granulata, ki so ga uvozili iz Italije.
Direktor Božidar Pernarčič je povedal, da so se za investicijo, vredno 2,5 mil. DEM, odločili zato, da zmanjšajo stroSke za embalažo. Prej so steklenice uvažali iz Hrvaške. Proizvajali bodo plastenke z vsebnostjo 1,5 in 0,33 litra.
Dana je trenutno v fazi lastninjenja. Deluje že 41 let in zaposluje 122 delavcev. Proizvodnja zajema tri programe, in sicer proizvodnjo likerjev in žganih pijač, proizvodnjo brezalkoholnih pijač (sokov, gaziranih pijač in sirupov) ter izdelavo arom, rastlinskih izvlečkov in baz za ostale so-davičarje in izdelovalce sirupov.
Zdaj je sezona odkupa jabolk In dobaviteljem, med katerimi so tudi Posavci, predvsem Krčani, jih plačujejo po 8 tolarjev za kilogram. Ker pa imajo še precej stare zaloge, bodo letos tega sadja odkupili trikrat manj kot lani.
Trenutno jim predstavlja največjo težavo trg, saj ne dobivajo stimulacij skih sredstev za izvoz, za razliko od proizvajalcev iz Italije in Avstrije, ki so predvsem z brezalkoholnimi pijačami poplavili naš trg. Našim proizvodom konkurirajo z nizkimi cenami, in so za trgovce bolj zanimivi. To pa še ne pomeni, da so uvožene pijače bolj kvalitetne, kajti pri nas so pravilniki o kvaliteti zelo strogi, proizvodi Dane pa so izključno iz naravnih surovin.
Kot večino slovenskih podjetij je tudi njih prizadela izguba južnega trga, zato je sledilo zmanjšanje proizvodnje. Gotove izdelke izvažajo v Češko, Rusijo, Madžarsko, Hrvaško in Makedonijo, polizdelke
Pri Mlinarčkovih. še meljejo na vodo
V Sutni pod Gorjanci na bistri Sušici še vedno deluje stari mlin na vodo. Kodričev Sandi, po domače Mlinarčkov, ki je sicer zaposlen v Krškem, v svojem prostem času rad zmelje ajdo, ki jo prinesejo iz vasi na Gorjancih.
Nekoč pa so tu mleli vse vrste žita, mlinarstvo je bilo pri hiši glavna dejavnost. 0 tem priča tudi lepo število že odsluženih mlinskih kamnov na dvorišču. Nekaterim se vidi, da so jim z betonom podaljševali življenjsko dobo, po pravi kamen zanje pa je moral nekdanji gospodar vse do Stražišča pri Kranju.                                                                                     Ci-O)
nji kisline vino ob pretoku žveplamo.
Pretok je ločitev vina od usedline - droži, ki jih pri samobistre-nih moštih sestavljajo pretežno kvasovke, v nerazsluzenih pa še ostanki zemlje, škropiv, trdnih delcev kožice, pečk in pecljev. Mladega vina ne smemo pustiti predolgo na drožeh, ampak ga moramo po končanem vrenju čimprej pretočiti, da kvasovke ne oddajo v vino spornih sestavin, ki so jih vgradile iz mošta.
Pri pretoku velja temeljno pravilo, da preprečimo vsako zračenje mladega vina. Zato mora biti prvi pretok iz enega soda v drugega brezzračen, prek črpalke. Samo v primeru, če se vino slabo čisti, ima napako v vonju in okus po gnilih jajcih ali je sluzavo, si
pomagamo z zračenjem. V zadnjem primeru vino čim bolje razpršimo. Če nimamo razpršilnika, si pomagamo z brezovo metlo, prek katere pustimo teči vino iz soda v kad, nato ga pretočimo nazaj v očiščen in žveplan sod.
Z zračenjem pospešimo proces zorenja, vino pa izgubi pri svežini in buketu, vendar se hitreje čisti in je beljakovinsko stabilnejše. Odvisno od sorte in letnika, kislosti in alkohola naj vina vsebujejo največ do 20 mg/l prostega žvepla.
Ob prvem pretoku, s katerim smo ločili mlado vino od droži in prvič dodali žveplo, se začnejo zorilni procesi. Ti potekajo hitreje v lesenem sodu in počasneje v jeklenem tanku. Ob prvem pretoku   dodani   žveplov  dioksid   se
veže v vinu s svojimi porabniki (med njimi izstopa acetaldehid), ki bi v nevezani obliki prikrili sor-tnost vina in mu dali prazen, ok-sidirajoč okus ter višjo barvo. Ta proces zorenja vina kontroliramo s količino prostega S()2, ki pri belih vinih ne sme pasti pod 20 mg/l, pri rdečih pa pod 15 mg/l. V nasprotnem primeru je potrebno vino dožveplati. Ves čas skrbimo, da je posoda z vinom vedno polna.
Vzporedno pa pri zorenju potekajo različni procesi med različnimi koloidi ter procesi estrifika-cije, pri katerih nastajajo buketne snovi.
Po prvem pretoku je pomembno, da vino kemično analiziramo sami ali v najbližjem laboratoriju in spremljamo linijo vezave
prostega žvepla. Med ležanjem in zorenjem moramo pustiti vino pri miru, ne smemo ga pretakati. Če nimamo druge možnosti kontrole prostega žvepla, to opravimo z zračnim testom, kjer pustimo vino v kozarcu 24 ur. Če nam ne porjavi, smatramo, da ima dovolj prostega žvepla, v primeru porjavitve ga moramo ustrezno dožveplati.
Kakovost vina ni odvisna samo od kakovosti grozdja, pomembni so med drugim tudi postopki z mladim vinom, na katere pa vinogradnik kletar ne sme pozabljati.
Za dodatne informacije in morebitne nejasnosti se obrnite na kmetijsko svetovalno službo Krško, CKŽ H), osebno ali po telefonu 22-352. Kmetijska svetovalna služba Krško: Vinko Brkovič, dipl. kmet. ing.
Naš glas 16, 14. oktobra 199.1
11
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
največja zasebna slovenska založba Mihelač sicer prednjačl po izdajali izvirnih slovenskih literarnih in esejističnih del, katerim dodaja tudi prevode svetovnih klasikov. Ker ta del programa založbi ne prinaša dobička, ji preživetje na majhnem slovenskem trgu zagotavljajo nekateri založniški projekti bolj komercialne narave.
V času Vinskega sejma v Ljubljani so tako predstavili monografijo velikega formata z naslovom SLOVENSKI VINOGRADI. Za pripravo te publikacije so v založbi še enkrat angažirali preizkušeni ustvarjalni tandem - fotografa Joca Znidaršlča in pesnika Toneta Pavčka, ki sta pred tem ustvarila že nekajkrat razprodano Lepo Slovenijo. Celostranske fotografije vinogradov posavskega, podravskega in primorskega vinorodnega rajona v vseh letnih časih in različnih obdobjih dneva so dopolnjene z detajli iz zidanic in vinskih hramov sirom naše dežele. "Kdor ljubi Slovenijo, ima rad njene vinograde," zapiše Pavček. Kdor jih ni poznal in vzljubil doslej, sijih bo prav gotovo želel spoznati po ogledu knjige, katero bo marsikdo z veseljem sprejel
kot dragoceno darilo. Knjiga je Izšla tudi v angleškem in nemškem jeziku.
Vinogradi so prav gotovo med zanimivostmi, ki jih je vredno ponuditi obiskovalcu naše dežele, a potrebno bo še mnogo truda in znanja, da bomo vse te posebnosti znali in zmogli primerno ponuditi turistom. Leto turizma, ki smo ga proglasili, samo po sebi najbrž ne bo prineslo takojšnjih rezultatov na tem področju, a tudi vsakega drobnega koraka naprej smo lahko veseli. Prispevek k turističnemu opismenjevanju prav gotovo pomeni tudi knjižica ABECEDA TURIZMA, ki je poleti izšla v zbirki Pelikan pri Založbi Mladinska knjiga. Čeprav je zbirka namenjena predvsem osnovnošolcem, menim, da bodo odgovori na vprašanja o turizmu (Kaj je
turizem? Kakšne koristi ima družba od turizma? Kako vplivajo na turizem politične razmere? Kakšno vlogo ima v turizmu gostinstvo? Je vsak kraj tudi turistični kraj?) dobrodošli in koristni tudi širšemu krogu bralcev. Besedilo za knjižico je prispeval Milan Dekleva, s humorno obarvanimi ilustracijami pa jo je opremil Matjaž Schmidt.
Mate Dolenc je dobro znan ljubiteljem domače kratke proze, saj je eden od redkih piscev, ki je v svojem že dokaj obsežnem opusu vedno izbiral zanimive, pogosto nenavadne teme, a hkrati za razliko od večine sodobnikov ostajal zelo neposreden v svojem izražanju. Najnovejši izbor, ki gaje pod naslovom RUM IN SAH izdala Mladinska knjiga, zajema enajst kratkih tekstov.
Silvo Mavsar
IZ KNJIGARNE "OPUS" VAM SPOROČAMO:
- Knjiga je še vedno najboljše darilo za vaše najbližje, zato je prav, da začnete razmišljati o hitro bližajočih se praznikih.
- V naši knjigarni vas poleg rednega programa čaka tudi vrsta novosti v klubskem centru SVET KNJIGE.
-  Dnevi so vse krajši, zato lahko zgodnje večerne ure izkoristite za obisk v knjigarni Opus, kjer vas pričakujemo vsak dan od 8. ure zjutraj do 19. ure zvečer (v soboto do 13. ure).
Jože Marine v galeriji poje
SLAVO VOJVODINE KRANJSKE
Marinceva teorija ni le lasten premislek, ampak so to v primeru del, razstavljenih v Krškem, zgodovinski citati Janeza Vajkarda Valvasorja.
Krško, 1. oktobra — Z otvoritvijo razstave del slikarja Jožeta Marinča v tukajšnji likovni galeriji so Krčani uradno zaključili ciklus prireditev, posvečenih spominu na Janeza Vajkarda Valvasorja. Zato je predsednik SO Krško otvoritveno slovesnost izrabil tudi za to, da je izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali pri uresničitvi ce-lomesečnega programa.
Uvodno razmišljanje k razstavljenim delom kostanjevi-škega slikarja Jožeta Marinča je prispevala kustosinja ko-stanjeviške likovne galerije Ida Tomše. Marinč je navdih za dela za to razstavo poiskal v pisanju slovitega polihistor-ja Valvasorja, v svojem načinu likovne izpovedi pa že nekaj časa (od novomeške razstave) ostaja zvest hitro suše-čemu se akrilu in šopirjenju barvnih nanosov, ki se na platnu med seboj parajo, prepletajo in dopolnjujejo. Zato se tudi Tomšetova ni mogla razstavljenih slik lotiti drugače, kakor se jih mora običajno pri tem avtorju. Njegova neovirana in nezadržna ustvarjalnost se sama postavlja v ospredje in njegova domišljija kliče na plan vedno nove kombinacije "posnemovalnega in neposnemovalnega", kot se je izrazila kustosinja.
Ponovno pa je opozorila na možnost, da bi v nepoučenem opazovalcu prevladal občutek nerazumevanja slik, za katere je značilno vse prej kot podoba. Tako je ob otvoritvi Marin-čeve razstave v galeriji brežiškega gradu navzoče posvarila s prispodobo o odzivu, ki so ga v svojem okolju sprva doživeli impresionisti, medtem ko je v krški galeriji kar naravnost povedala, da "sodobna umetnost mnogo bolj kot vse prejšnje terja teorijo kot ko-
raziskavo same sebe. Zgolj umetnost' celo ne zadostuje več in smisel, ki ga je imela v prejšnjih časih, zopet pridobi šele, ko seje dotakne znanost. Pri moderni, neposnemoval-ski umetnosti pogrešamo minimalno psihološko in asocia-
mentar, opravičilo in morda celo kot svojo novo dimenzijo ... Komentar v nekem trenutku postane enakovreden sestavni del določenega umetniškega dela, njegovo opravičilo."
Tomšetova trdi, da v določenem zgodovinskem trenutku umetnost že s svojim vznikom privablja in omogoča znanstveno, racionalno in logično
tivno ustreznost, identifikacijo kakovosti znotraj dela s tistim zunaj njega. "In ravno povezava z realnostjo pri Ma-rinčevih slikah ni več možna," pravi TomšetoVa, "zato nujno potrebujejo zgodovinski komentar".
Pred otvoritvijo je nastopil trio iz Glasbene šole krško, razstava pa bo na ogled do tega petka. (Ika)
4. občinski otroški parlament na temo, ki so jo osnovnošolci sami predlagali:
BREZ NASILJA - ZA PRIJATELJSTVO
bo v torek, 19. oktobra 1993 ob 12. uri v sejni sobi A SO Krško. Srečanje pripravljata OZPM Krško in SO Krško.
OZPM Krško vabi na osrednjo prireditev ob tednu oz. mesecu otroka
PLEŠIMO, POJMO IN IGRAJMO SE SKUPAJ
V športni dvorani OŠ Leskovec bodo 29. oktobra med 16. in 20. uro nastopili plesalci iz Krškega, kitarist iz OŠ Koprivnica, citrarka iz OŠ Senovo in pevka iz OŠ Podbočje ter gostje: Spidy in Gogi, Romana Kranjčan, Simona in Bojan - svetovno uspešna plesalca akrobatskega rock'n'rolla, Lopatic umih band iz Brežic in še veliko drugih.
Konferenca ZKO Krško
Novi predsednik je Janko Avsenak
Zveza bo dobila poklicnega delavca — zadnja v Sloveniji.
Krško, 9. oktobra — Po petih letih in pol so se delegati kulturnih skupin iz krške občine preteklo soboto znova zbrali na pro-gramsko-volilni konferenci Zveze kulturnih organizacij Krško. Sprejeli so poročilo o delu ZKO in njenih organov, nov statut, sklep o zaposlitvi profesionalnega delavca in izvolili novo vodstvo organizacije.
Dosedanji predsednik občinske ZKO Franc Černelič
je povedal, daje bilo v času od prejšnje konference delo kulturnih organizacij pestro, kljub temu da so se preživljale s premalo denarja. Ocena, da so kulturniki premalo "agresivni" do oblasti, njeni predstavniki pa redko navzoči na kulturnih prireditvah, se v tem času ni spremenila. Prav sedaj pa je prišla spodbudna vest, daje izvršni svet dal pristanek za financiranje profesionalnega delavca za ZKO.
Od leta 1991, ko je potekla pogodba s Silvom Mavsarjem, ni bilo več nikogar, ki bi pomagal društvom. Sklep o zaposlitvi profesionalca so zato delegati sprejeli ne z dvigom rok, ampak z aplavzom. Podlago za to zaposlitev je ZKO dobila tudi v novem statutu, ki so ga ta večer sprejeli, in to s popravkom, s katerim se je strinjala večina delegatov. Bojan Kaplan je namreč opozo-
ril, da predlog statuta daje predsedstvu tudi tiste pristojnosti, ki bi jih morala imeti konferenca, med drugim sprejemanje letnega programa in finančnega načrta. "To je nelogično," je menil B. Kaplan, "ker bi pomenilo, da predsedstvo samo sestavi plan. ga samo potrdi, samo sebi poroča in samo verificira svoje delo." Delegati so sprejeli njegov predlog, da se omenjene pristojnosti v statut zapišejo kot pristojnosti konference, medtem ko bo tajnika smelo imenovati predsedstvo.
Za novega predsednika ZKO Krško so izvolili Janka Avse-naka, za podpredsednika Bojana Kaplana ter za člane Mil-vano Bizjan, Vido Kuselj, Bojana Klakočarja, Ivanko Černelič, Marjan Simončič, Marko Zeleznik, Blaž Sotošek in Prane Žičkar. V nadzornem odboru bodo Maja Divjak, Ana Breznikar in Tone Petrovič.
Po konferenci so v kratkem programu nastopili: plesni skupini iz Kostanjevice in Krškega, Jasmina Levičar s citrami, MPZ Brestanica, skupina iz Pihalnega orkestra Videm in Vida Kuselj iz LK Bena Zupančiča z recitacijo pesmi Aste Malavašič, ki je bila tudi gostja prireditve. Večer so zaključili s tradicionalnim srečanjem delavcev v amaterski
kulturi. '                             _
d. o.)
Janko Avsenak dela v amaterski kulturi že vrsto let: kot glasbenik lnstrumentallst v različnih kulturnih skupinah, med drugim v LK Bena Zupančiča, predvsem pa Je znan kot zborovodja. Trenutno vodi dva pevska zbora, krškega in brestaniškega, ter Sentjernejskt oktet.
Ob izvolitvi za predsednika ZKO Krško je Janko Avsenak spregovoril o bodočih nalogah: "Nerad obljubljam, kaj vse bomo napravili. Obljubim pa, da se bomo trudili, da bomo ohranili dobro ime organizacije in delali to, kar pove njeno ime: povezovali skupine, ki so njeni člani. Trudili se bomo, da bi pri občinskih funkcionarjih prodrla zavest, da ljudje poleg materialnih potrebujejo tudi kulturne dobrine; zdaj je pač opaziti rapidno upadanje skrbi za to. Vzgoja za kulturo, vzgoja mentorjev in njih nagrajevanje bo tudi ena od naših nalog. Urediti bomo morali, da postanejo člani naše organizacije tudi tiste skupine, ki na to že čakajo. Želimo si — ob posluhu za finančno podporo — opravičiti zaupanje in najti dobro občinstvo."
DAJ, OGLASI SE!
V Galeriji Krško imamo po dolgem času spet razstavo. Žalostno je, da se na kulturnih prireditvah človek srečuje samo s tistimi, ki so s kulturo službeno povezani.
Nekaj vtisov in utrinkov z razstave akademskega slikarja Jožeta Marinča v upanju, da se bodo podobne razstave nadaljevale.
Dela so prav gotovo nastala iz ideje, da je umetnost po izrazu iskanje resnice, vizualen prodor v resničnost. Gre za informel (kar pomeni razkroj forme), slikarstvo petdesetih let, materijo pri konceptualnih umetnikih. V središču tega kulta je človek v vsej svoji krhkosti. Vse njegovo bivanje, okolje je sublimno; umetnost in življenje je delo globalne umetnosti.
Ekspresionističen v oblikovalskem hotenju ne izdeluje slikarskih posnetkov materije, ampak jo oblikuje iz potez čopiča in barv, ki se morejo enako dobro prilagoditi KRIKU (naslov slike) kot MOJEMU VRTU (prav tako naslov slike). Marinceva vitalnost se obrača k opojnemu poveličevanju narave, poteza čopiča pa mu rabi za zapisovanje lastnih notranjih vzburjenj. Naslovi slik opozarjajo alegorično na MOČ GLASBE; ni samo naslov slike, ampak program. Razstavo lahko vidimo kot znak posebnega manevra, s katerim vdira slikar v ta nepremakljivi svet. Za postmodemo značilni zanos zaznamuje osvoboditev slikarske ima-ginacije in obnovo materialnosti - z vso strastjo, ostrino in erotiko. V tem babilonu jezikov, umetniških idiolektov se umetnostna kritika izogiba vsakšmih oznak. Izraziti individualizem, ki vodi v osamljenost, pogojuje izražanje čustev in doživetij z velikimi in divjimi barvami, kot kontrapunkt represiji svobode.
Civilizacije ne cenimo zgolj po tem, kaj je naredila, temveč bolj po tem, kar je pu-a stila za sabo. Ta razstava je zadnjg, ^ki poje* slavo Valvasorju, ki je s svo|im delom utemeljil določene likovne predstave o kr&itvi arhitekturnega prostora.
V splošni težnji po višjem kulturnem standardu bi morale razstave pri nas imeti tudi izobraževalni značaj. Če so ljudem nerazumljive, nedostopne in nezanimive, so same sebi namen. (Ag.)
Koncertni večer v Brežicah
Slovenski oktet v viteški dvorani
Preko 300 zadovoljnih
Brežice, 30. septembra — Zadnji septembrski dan, četrtek zvečer, smo bili priča vrhunskemu koncertu Slovenskega okteta v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice v organizaciji Studia Brežice in pod pokroviteljstvom Skupščine občine Brežice in Občinske turistične zveze.
Slovenski oktet v sestavi Danilo Cadež in Igor Ziernfeld - 1. tenor, Peter Ambrož in-Marjan Trček - 2. tenor, Peter Bedjanič in Tomaž Tozon - bariton ter Borut Gorlgek in Peter Čare - bas (katerega pokrovitelji so Intertrade ITS, Kovinotehna, Radenska in Obrtna zbornica Slovenije), so pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta v prvem delu koncerta peli Gallusa, Schu-berta, Cesnekova, Hristova, Kogoja in Genzmera, drugi del koncerta pa so prepevali nam bolj znane pesmi Kreka, Mi-
poslušalcev.
helčiča, Simonitija, Srebotnja-ka, Pirnata, Deva, Tomca, Svi-karšiča in Kernjaka.
Koncert je bil izredno obiskan, saj je bila viteška dvorana v brežiškem gradu polna do zadnjega kotička, ali drugače, koncert si je ogledalo in prisluhnilo Slovenskemu oktetu preko 300 ljubiteljev petja. Po besedah obiskovalcev jim je v uho bolje legel drugi del koncerta, vodstvo Posavskega muzeja in Studia Brežice pa ugotavljata, da se je skupna akcija kvalitetnih kulturnih prireditev "prijela", predvsem zaradi podpore množičnega medija, ter tako naletela na plodna tla, kar kaže na to, da smo to obliko kulture dejansko pogrešali. Skratka, četrtkov zadnji septembrski večer bo obiskovalcem ostal v spominu, dodamo lahko le željo, da na takšno ali podobno prireditev ne bi spet dolgo čakali. (Renato Zorko)
Ta mesec v Kulturnem domu Krško
Kulturni dom Krško vabi na koncert NEW SWTNG QUARTETA v soboto, 16. oktobra ob 20. uri. Prireditev bo za abonma in izven.
Hkrati vas vabijo 30. oktobra ob 20. uri NA VEČERNI GLASBENI KOKTEJL z gosti Pro Musica Tibicinia iz Maribora. Prireditev bo v avli KD Krško. V okviru te prireditve bodo odprli likovno razstavo akad. slikarja Rajka Čubra iz Brestanice.
CV.z.)
12
"Doktor speedmrajr znanosti'
wmwmm
Naš glas 16. 14. oktobra 1993
Avtomobilizem
Krešo Omerzel — Ljubljančan iz Krškega je novi prvak
Krešo Omerael, speed way dirkač iz Krškega, ki zadnja leta precej uspešno vosi sa AMTK Ljubljana, je uspel svoje izkušnje In zagrizenost tudi potrditi s naslovom državnega prvaka. To je njegov drugi naslov, prvič pa je postal prvak še na prvenstvu stare Jugoslavije, leta 1985.       s
Zanimivo je, da so Omerzela mnogi že odpisali, čeprav je zadnja leta praviloma vedno sodil med najhitrejšo trojico dirkačev v državi. Se več, Krešo Je vedno slovel po tem, da je znal v močni mednarodni konkurenci presenetiti tudi bo^še tuje favorite, največji uspeh pa je dosegel z zmago na močni mednarodni dirki za "zlati znak Krškega" lani.
Omerzel sodi med najstarejše speedway tekmovalce. Njegova zrelost in resnost pri odnosu do dirk se dostikrat izmenjuje z naravo veseljaka, ki se vsakega uspeha in zmage veseli z navdušenjem srednješolca. Omerzel je z leti in s številnimi uspehi dokazal, da sodi med "doktorje speedway-ske znanosti" v Sloveniji.
Ravno njegova zadnja zmaga, ko je sredi LJubljane ugnal tudi svojega najhujšega tekmeca letos, Martina Peterco, je še toliko bolj dragocena, saj je premagal izredno hitrega in nevarnega tekmeca, ki ima tudi dvakrat močnejšo materialno podporo sponzorjev in praktično profesionalne možnosti. Zaključek prvenstva, ki je na Omerzelovo veselje potekal pred njegovim domačim občinstvom, je dokazal, da Krešo lahko s preudarno in taktično vožnjo ohrani svojo prednost kljub temu, da se je
na dan zaključne dirke neko-i. liko slabo -počutil, ob tem pa je imel težave tudi z motorjem, in je vendarle na zadnji dirki dosegel 3. mesto, s stopničke na odru za zmagovalce pa je pozdravljal svoje dolgoletne zveste navijače in spremljevalce - kot državni prvak! To je bilo vsekakor najlepše darilo vsem tistim, ki so zanj držali pesti.
Omerzelovega uspeha so se enako veselili v Krškem in v Ljubljani. Krčani in ljubitelji speedwaya iz Posavja zato, ker so vedno imeli Omerzela za svojega junaka, tudi če je nastopal za ljubljanski klub. Ljubljančani so pred leti, ko je prišlo do sporov med Omer-zelom in vodstvom AMD Krško, vzeli Omerzela pod svoje okrilje in dolga leta je bil vzor mnogim mladim ljubljanskim dirkačem. Ob nujni finančni pomoči in organizacijski podpori, ki jo mora vsak klub zagotoviti svojim vrhunskim tekmovalcem, si potem na tej osnovi lastijo Omerzelo-ve uspehe tudi v AMTK Ljubljana. Se posebej pa to velja odslej, ko je Gregor Pintar, najuspešnejši dirkač iz ljubljanske speedway šole in štirikratni državni prvak, letos nastopal najverjetneje zadnje leto, njegov očitni naslednik Martin Peterca pa kljub vsemu vloženemu trudu in treningu še ni dozorel za preboj na sam vrh. Krešo Omerzel je napovedal, da se pred koncem prihodnjega leta ne misli posloviti od dirk. Tako bodo navijači lahko speedwayista številka 1 v Sloveniji spodbujali kot najboljšega Krčana in najboljšega Ljubljančana hkrati. (Veljko Jukič)
Gradnja na stadionu
Brežiško jabolko spora
Brešice, 8. oktobra — Ali smo Slovenci res narod, ki si izmišljuje afere? Od onih največjih na državnem nivoju do majhnih, lokalnih, lina takih pretresa Brežice. Dograditev stadiona Je -vznemirila duhove in polarislrala Javno mnenje v tem mestu. 811 smo po sledi uličnih govoric in prišli do glavnih akterjev tega dogodka.
O. Ciril Kolešnlk, predsednik IS občine Brežice, nam je v telefonskem pogovoru kategorično zatrdil: "Vse govorice v zvezi z dograditvijo stadiona so netočne. Točno Je to, da za omenjeno investicijo obstajajo vsi sklepi, odloki in gradbena dovoljenja, tako da o kaki
"črni gradnji" ne more biti govora." Po besedah g. Kolešnika je sekretariat za urbanizem in prostorsko načrtovanje občine Brežice izdal lokacijsko in gradbeno dovoljenje, vsa projektna in ostala dokumentacija pa je na vpogled v omenjenem sekretariatu.
Anton Bizjak ni bil izvoljen
Krško, 8. oktobra - Pričakovanje, da bo Krčan Anton Bizjak izvoljen za direktorja slovenskih plavalnih reprezentanc, o katerem smo pisali v prejšnji številki, se ni uresničilo. Na skupščini Plavalne zveze Slovenije v sredo, 29. septembra, je bil za to funkcijo izvoljen dr. Jaka Bednarik iz Ljubljane, kandidat ljubljanske regije. Zdi se, da je bil čas med 22. in 29. septembrom izkoriščen za pridobivanje soglasja slovenskih plavalnih klubov zanj. To "prepričevanje" (beri kuhinja) je najbolj uspelo omenjenemu gospodu, ki je na skupščini dobil podporo sedmih slovenskih klubov, od tega treh iz Ljubljane. Preostala dva kandidata, Krčan Bizjak in Kranjčan Sinit, sta dobila glasove treh plavalnih klubov iz Slovenije. (Pilip)
Znova dirke na letališču Cerklje?
Dirka za veliko nagrado Slovenije v Ljubljani odpovedana — Druga priložnost za Promotor
Sebastjan in Urška na odprtem prvenstvu
Anglije
Ko boste brali to številko Našega glasa, bo naš par Sebastjan Vo-dlan in Urška Klakočar že tekmoval na odprtem prvenstvu Anglije, ki poteka od 10. do 14. oktobra v Londonu. Na pot sta odšla v petek, 8. oktobra, v spremstvu svojega trenerja in v družbi plesalcev iz plesne šole Kazina. (Dixi)
Preden zaide š v globino, poglej, kje je brod. (Walentin Fa-lin, Življenjska pravila diplomata)
"Naložba je bila tudi odobrena na skupščini in ima za cilj izboljšanje pogojev za tekmovanje in treninge brežiških nogometašev, atletov in športnikov nasploh. Finančna konstrukcija je zaprta. Del sredstev je. odobren iz brežiškega proračuna za leto '93 (5.400.000 SIT), del iz kreditov (10.000.000), del pa je dobljen od sponzorjev in reklam. Špekulacije o tem, da odplačilo kredita zapade po letu 1994, po volitvah, in namigovanje, da bomo breme odplačevanja prepustili novemu IS, ki bo takrat, enostavno ne držijo. Kredit bo popolnoma vrnjen v trajanju mojega mandata. Za razliko od mojih predhodnikov, od katerih sem nasledil veliko nerešenih računov, bodo moji nasledniki imeli čiste račune."
Na vprašanje, kaj misli o vlogi prof. Senice v vsem tem, g. Kolešnik odgovarja: "Vloga g. Senice v vsem tem je vloga nesrečnika. Tega človeka ne obsojam, ampak se mi smili. On preprosto ne razume časa in prostora, v katerem živi."
Da bi izvedeli še drugo plat medalje, smo poiskali g. Seni-co. Ljubeznivo se je odzval naši prošnji: "Kar se tiče dograditve brežiškega stadiona, osebno mislim, da s pravnega stališča stvari niso čiste. Res je, da tehnična dokumentacija obstaja, mislim pa, da je pomanjkljiva. Tudi glede lastništva nad omenjenim objektom
Sredi Ljubljane je pred dvema mesecema izbruhnila nova afera, tokrat na področju zakulisnih iger v avtomobilskem športu! Gre pravzaprav za poskus obračuna Matjaža Tomljeta z njegovim nekdanjim neposrednim tekmecem na dirkalnih stezah Dagmar-jem Susterjem, tokrat na klubskem nivoju. Spor izvira še iz poletja lanskega leta, ko je Tomlje na dirki na Črnivec nastopil s preširoko zadnjo gumo. Šuster seje tedaj pritožil, Tomljeta so upravičeno diskvalificirali, Suster pa je ob neumni Tomljetovi napaki še toliko lažje osvojil naslov prvaka Slovenije. Matjaž Tomlje je na to odločitev reagiral im-pulzivno, vrnil je tekmovalno licenco, brez nje pa ni mogel nastopiti na ljubljanski dirki po obvoznici, in tako je Suster-ju podaril tudi drugi naslov prvaka, hkrati pa je prišlo tudi do obračuna preko tobačne industrije. Suster je pridobil za sponzorja dirke Tobačno iz Ljubljane, ki je na dirki reklamirala West, Tomlje pa je hotel reklamirati cigarete Walter Wolf, vendar je bil We-stov vložek dvakrat večji. Vse zakulisne igre so še stopnjevale pritisk, izsiljevanje in prepire po časopisih.
Letos seje vse skupaj začelo že dosti prej, saj je Tomlje pripravljal protinapad preko različnih izjav za časopise, hkrati pa je na svojo stran želel pridobiti tudi številne dirkače. Toda tekmovalci in funkcionarji sicer najštevilnejšega slovenskega avto kluba so dali podporo Susterju, kajti brez njegovega angažmaja dirke v Ljubljani ne bi bilo. Na koncu so spori in prerekanja trajali tako dolgo, da so ogrozili tudi izvedbo avto dirke za veliko nagrado Slovenije, ki bi hkrati potekala za češko, avstrijsko in slovensko prvenstvo, prvenstvo pokala Daihatsu ter glavno dirko v abso-
lutnem razredu za VN Slovenije.
Zanimivo je, da so z odpovedjo dirke zavlačevali toliko časa, da te dirke nihče drug ni mogel prevzeti. V Novi Gorici in v Brežicah so bili pripravljeni speljati sporno dirko, vendar Ljubljančani niso bili pripravljeni prepustiti, da se VN Slovenije preseli v "provinco".
Kar nekaj dogovorov je potekalo o možnostih, da se na improviziranem dirkališču na letališki stezi v Cerkljah spelje tudi zadnja, četrta dirka državnega prvenstva Slovenije, ki bi po koledarju morali biti v rezervnem terminu, 30. in 31. oktobra, vendar trenutno dogovori še tečejo, saj so odvisni predvsem od podpore dveh poglavitnih sponzorjev. Po besedah predsednika brežiškega AMD Promotor team Vlada Hrastovška so možnosti v razmerju 50 : 50, odločitev pa bo padla takoj po pridobitvi soglasij in podpisu pogodbe z dvema glavnima sponzorjema. "Za izvedbo druge dirke rabimo tudi podporo Ljubljane in sponzorjev, če pa tega ne dobimo, se bomo posvetili pripravi mednarodnih dirk za drugo leto," pravi predsednik Promotorja Vlado Hra-stovšek. (V. Jukič)
"MM
stvari niso legalne. Smatram, daje pravi lastnik TVD Partizan kot dedič predvojnega Sokola, ne pa IS občine Brežice. Formalno gledano izgradnja slačllnic ni "črna gradnja", ampak ta prostor bi se dal veliko bolj izkoristiti. Pri tem bi Športna zveza občine Brežice morala imeti več vpliva, kar se žal ni zgodilo. Pri celi zadevi ne gre za osebni obračun s predsednikom IS, ampak mislim, daje to spopad dveh koncepcij. Menim, da si IS jemlje preveč pravic in da favorizira posamezne športne panoge (nogomet). Proti g. Kolešniku nimam osebno nič." To je bila kratka izpoved prof. Jožeta Senice, ki 28 let aktivno deluje v razvoju brežiške gimnastike.
Spoštovani bralci, afera s tem ni končana. Presojo prepuščamo vam. (Pilip)
Krčani so ostali v t. državni ligi
ŠK Triglav je zasedel sedmo mesto
Krško, 11. oktobra - Minuli vikend je padla odločitev o državnem prvaku v 1. slovenski ligi - zahod. Zadnja tri kola so šahisti odigrali v Murski Soboti (prva štiri so bila v Dobrni). Rezultati so naslednji: ŠK Triglav (Krško) - Poljčane 3 : 7, ŠK Triglav - Lendava 6 : 4, ŠK Triglav - Radenska 4,5 : 5,5. Skupni vrstni red med osmimi ekipami: 1. Kovinar Maribor 13 meč točk (50 točk), 2. Radenska 11 (43,5), 3. Žalec 11 (43,5), 4. Sp. Polska-va 8 (37), 5. Poljčane 7 (31), 6. Slovenj Gradec 4 (24), 7. Triglav Krško 2 (27), 8. Lendava 0 (23,5). (B. C.)
"Optimizem" -11. kolo
Tudi tokrat člani ŠK Triglav niso razočarali, saj je bil T. Kos s šestimi točkami peti, dober pa je bil tudi J. Volčanšek, ki je osvojil pet točk in med 46 tekmovalci zasedel 20. mesto. Zmagal je ID. Antonijevič (7,0) pred T. Marinškom (6,5) in M. Kodričem (6,5). (B.C.)
ŠAH
Reševanje šahovskih problemov
Rešitev iz prejšnje številke
1.  Mat v dveh potezah: 1.Da8 (La8, 2.h8T#) ali (Lg2, 2.Dg2#) ali (Kh2, 2.h8D#)
2.  Črni na potezi zmaga:
1 .Dh3 Kf7,2.Dh7+ Ke8,3.Dg8+ Kd7, 4.Db8 (belemu ostane dama proti trdnjavi)
Novi nalogi
Beli da mat v dveh potezah:
Beli: Kf1, Da5, Te1, Te4, b2, g4,
h3.
Črni: Kc5, Db5, Td5, Te6, c6,
d2, e5, h7.     .
§gg§g®§g
Beli  na  potezi  zmaga (dvojni
udar)
Beli: Kg1, Tb8, Lf3, b6, e3, f2,
f4, h2.
Črni: Kh7, Td7, Se4, a4, f5, g7,
h6.
Bl@@iffi^H
2. slovenska šahovska liga
Visoka zmaga Sevničanov
Sevnica, oktobra - V 1. kolu 2. slovenske šahovske lige -vzhod za leto 1993 sta se v Sevnici srečali ekipi ŠK "Milan Majcen" Sevnica in ŠK Impol iz Slovenske Bistrice. Sevničani so zmagali prepričljivo, z rezultatom 5,5 : 0,5, in napovedali, da se v tem prvenstvu ne bodo z lahkoto dali premagati nikomur.
Posamezni dvoboji so se končali takole: M. Povše M. - K. Repnik 1 : 0, T. Kranjec - N. Burič 1 : 0, B. Kuzmič - Podv-ršnik 1 : 0, B. Smerdel - M. Lešnik 0,5 : 0,5, Mojca Grilc - I. Zapošnik 1 : 0, I. Blas - J. Cva-hte 1 : 0.
Zmaga Sevničanov je bila v tem dvoboju pričakovana, vendar presenetljivo visoka. Predvsem sta dobro igrali mladinska in ženska deska. Na prvi deski pa sta se v lepi in ostri igri borila najmočnejša šahista tega dvoboja, ki jo je po treh urah borbe v končnici dobil domačin Povše. (Janko Blas)
Memorial Bajde - Božič bo 16. oktobra
Okrepčevalnica Oaza na Senovem in šK Triglav prirejata memorialni turnir v spomin na šahista Bajdeta in Božiča iz Krškega. Vabljeni torej to soboto ob 9. uri na Senovo.
V petek, 15. oktobra, pa bo v prostorih ŠK Triglav pionirski turnir pod pokroviteljstvom okrepčevalnice Oaza. (B.C.)
Naš glas 16. 14. oktobra 1W
13
KK Interier Krško
V 5. kolu zmaga v podalj šku
Košarkarji iz Podbočja so preteklo soboto prvič v tej sezoni igrali na domačem terenu. Naslednja tekma v Leskovcu bo že to soboto ob 20. uri: Interier Krško — Olimpija (mlajši).
Krško,. 11. oktobra - Košarkarsko sezono 1993/94, ki seje začela pred slabim mesecem, so igralci Interlerja Krško, prejšnjega Podbočja, začeli s tekmo proti Iliriji v Ljubljani in jo izgubili z rezultatom 80 : 71. V naslednjih kolih - doslej jih je bilo pet -so se porazi izmenjavali z zmagami.
(37), J. Leskovar (11), B. Rozman, A. Rusič ( 4 ), S. Hočevar (1), F. Krošelj (18), B. Vavpo-tič.
š. V soboto, 9. oktobra, so košarkarji Interierja v Leskovcu po podaljških premagali KK Kraški zidar iz Sežane z rezultatom 84 : 81. Koše za Interier so dosegli: Bordelius 10,   Popovlč   12,   Lučev   11,
Največ košev za Interier je dosegel Krajcar CBS), največ skokov Rušlč CIO), s petimi osebnimi napakami pa je odšel na klop Krošelj. Za Kraški zidar je Strnad dosegel 22 točk In Lee Daug-
hrlty 16.
V soboto, 88. septembra, so v Mariboru pred 300 gledalci prepričljivo izgubili tekmo s tamkajšnjim Satexom Branikom - z rezultatom 109 : 72. Branikov igralec Tovornik je dosegel kar 42 točk, pri Inte-rierju pa Bordelius 6, Popovlč 19, Lučev 9, Krajcar 2, Leskovar 6, Rozman 3, Rušlč 2, Krošelj 13 in Vavpotič 12. Kljub temu da je igralec Interierja Popovič igral bolan, je dosegel največ točk (19), medtem ko so ostali igralci pokazali slabo igro. Mariborčani so s svojim ključnim igralcem Tovornikom, za katerega vemo, da je igralec evropskega ranga, dokazali, da sodijo v sam vrh rdeče skupine.
Teden dni kasneje se je košarkarjem Interierja v Litiji uresničila želja po zmagi. Po-vedli so s 7—8 točkami razlike in potem vodili ves prvi polčas. V drugem deluje bila največja razlika 12 točk. Litijča-nom ni uspelo rezultata preobrniti v svojo korist kljub dobri igri predvsem dveh domačih igralcev - Polanca in Šiška. Tekma seje končala z izidom 95 : 85. Pohvaliti je treba vso ekipo Interierja, posebno pa dobro razpoloženega Miše-la Krajcarja, ki je dosegel kar 35 točk, Predraga Popoviča, ki je dobro vodil igro, in Franca Krošlja, kije s svojimi 12 skoki veliko pripomogel k zmagi svoje ekipe. KK Interier Krško: M. Bordelius (3 koši), P. Popovič (8), S. Lučev (13), V.   Gavranovič,   M.   Krajcar
Krajcar 22, Leskovar 2, Rušič 11, Krošelj 16, in za Kraški zidar Pakiž 5, Lee Daughritv 16, Strnad 22, Kralj 12, Muha 16, Yattara 10.
Igralci Interierja Krško so odigrali v letošnji sezoni prvo tekmo na domačem igrišču, pred 300 gledalci, ki so si ogledali razburljivo košarkarsko predstavo. Domačini so po-vedli takoj na začetku in vodili do 4. minute. Nato so gostje povedli z 10 točkami razlike, polčas pa se je končal le z dvema - 40 : 42 za goste. Drugi del so gostje začeli s štirimi uspelimi poskusi za tri točke. Domačini so jih ujeli v 12 minuti, ko so s trojko Krajcarja povedli za eno piko. Do konca sta se ekipi menjavali v vodstvu. V 19. minuti 2. polčasa je bil rezultat 74 : 74. Mnogi poskusi tako na eni kot na drugi strani koša niso prinesli. Sledilo je še 5 minut srditega boja v podaljšku. K zmagi domače ekipe je veliko pripomogla odlična publika, ki je bila na nogah vse do zadnje sekunde podaljška, ko je Bordelius presekal žogo gostom, se pognal pod njihov koš in dosegel zmagoviti točki za Interier.
Po petih kolih ima Interier eno kolo manj (v drugem je KK Kokra Lipje odstopil od tekme), v štirih odigranih je zbral 6 točk, toliko kot Idrija in Kraški zidar , zaradi negativne razlike v koših (-33) pa je trenutno na 6. mestu v rdeči skupini. (Š. M., foto: Gtoran Rovan)
Atletika
Brežičani Z.  na  državnem prvenstvu v mnogobojih
Novo mesto, 8.-3. oktobra — Na stadionu pod Porto-valom so brežiški atleti dosegli izjemen uspeh. V skupnem seštevku so zasedli 2. mesto za IBL Olimpijo in pred Tilio, pri moških pa 1. in pri ženskah 2. mesto. Jure Rovan je zmagal v deseteroboju za starejše mladince. Odličen je bil tudi Ivan Kostevc, ki je zasedel 1. mesto pri pionirjih, toda ne tako lahko, saj je na koncu zbral 6768 točk, kar je le 22 več od drugouvTščenega.
Ostali rezultati - osmero-
boj, ml. mladinci: 9. Uroš Novak, 11. Daniel Vovk; sedme-roboj, članice: 4. Tatjana Ki-sec; st. mladinke: 5. Suzana Kos; mladinke: 5. Barbara Iljaš, 6. Suzana Kozmus; pionirke: 4. Melita Sinko.
Povejmo še, da sta tekmovanje organizirala AK Brežice in Novo mesto pod pokroviteljstvom "Vina" Brežice.)
Na regijskem atletskem tekmovanju, ki je bilo v Novem mestu 30. septembra, je AK Brežice dosegel odličen uspeh - fantje so zmagali, dekliška vrsta je bila druga. (B.C.)
Nogomet
Prvoligaski nogomet v Krškem
Krški stadion je gostil članski ekipi Krke Novoterma in Radeč Papirja.
OS Podbočje in Kostanjevica
Kljub dežju je tekmovanje bilo
Krško, 6. oktobra - Ekipa Krke Novoterma, član prve slovenske lige, je po katastrofalnem startu v prvi ligi (v šestin kolih samo ena točka) poskušala urediti svoje vrste. Danes so varovanci trenerja Bloudka v Krškem gostili ekipo Radeč Papirja, člana tretje slovenske lige — vzhod, in jo premagali z 1 : O.
Po tistem, kar so Novomeš-čani prikazali v Krškem (pred okoli 50 gledalci) trener Blou-dek ne more biti zadovoljen. V prvem polčasu smo gledali prvo postavo moštva iz Novega mesta in videli nismo nič posebnega. V drugem polčasu je trener dal priložnost rezervnim igralcem, kar so ti izkoristili. Takoj na začetku so povedli z golom Kobeta. Rezultat se do konca ni spremenil, igra je ostala v mejah povprečnosti. Za Novomeščane je v drugem polčasu nastopil Krčan Pire in z Igro je zadovoljil.
Trener Bloudek je po tekmi povedal: "V Krško smo pripeljali, kar smo imeli. Slab start v prvi ligi ni realna slika
novomeškega nogometa, saj smo za nasprotnike imeli moštva z vrha razpredelnice. Upamo, da bomo v naslednjih kolih popravili slab vtis z začetka in da ne bomo več kandidati za izpad iz lige. Zahvaljujemo se Krčanom, ker nam omogočajo nastope na svojem igrišču, saj naše ni primerno za nastope."
Janko Dončina. trener Radeč Papirja: "Mislim, da smo dali močan odpor prvoligašu. Ce bi bili kompletni, bi lahko dosegli še boljši rezultat. Navdušen sem nad krškim športnim objektom, saj bi takega želela imeti večina slovenskih prvoligašev."
Pa še nekaj. Ekipa novomeškega nogometnega pr-voligaša bo v sredo, 80. oktobra, še enkrat gostovala v Krškem. Tokrat bo njihov nasprotnik kombinirana članska ekipa Krško— Senovo, ki se bo v poletnem delu prvenstva v MNZ Celje vključila v tekmovanje izven konkurence. Trener Bloudek je obljubil, da bo poslal prvo moštvo "Krka-ša". Vabljeni!
Pillp
Trojni program
na stadionu Matije Gubca
Poln zadetek Krčanov. Trije goli Šetinca za mlajše in dva gola Černoge za starejše pionirje. Kadeti tudi uspešni.
Krško, 8. oktobra —Peto kolo MNZ Celje v pionirski konkurenci je prineslo posavski derbi med brežiško Svobodo in domačini na dveh tirih. Mlajši pionirji so spet bili tisti stari in so v lepi igri premagali Brežičane s 5 : 1. Kljub temu da so gostje povedli z 1 : 0, so Krčani prevzeli igro v svoje roke in do konca tekme dosegli pet lepih zadetkov. Strelci so bili: Šetinc (3), Rusič (1) in Jazbec (1). Starejši pionirji so premagali nasprotnika z rezultatom 3 : 0. Strelca sta bila Cer-
noga (2) in Zorko (1). Se enkrat se je pokazalo, da se boljši nogomet igra v Krškem (mlajše selekcije).
Kadeti so za nasprotnika imeli zelo močno ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic. Naši kadeti nadaljujejo po sistemu hladno—vroče. Po neugodnem porazu v Žalcu je bila tokrat na vrsti dobra in kombinirana predstava in gostje so lahko bili zadovoljni s samo dvema zadetkoma v svoji mreži. Strelca: Meze (1) in Mlakar (1). (Pilip)
Krški kadeti izgubili obe točki
Žalec, 88. septembra - V
osmem kolu MNZ Celje v kadetski konkurenci so krški kadeti gostovali v Žalcu pri vodilni ekipi lige. In prvič v tem prvenstvu so Krčani morali priznati pre-
moč nasprotnika. Gladko in prepričljivo so izgubili z rezultatom 0 : 4. S prikazano igro je ekipa Žalca opravičila vlogo favorita to gotovo bo jesenski prvak, saj je v dosedanjih kolih od možnih 16 osvojila 15 točk. (Pilip)
Nogomet
Krčani v gosteh
neučinkoviti
Ponikva, Rogaška Slatina, 6. in 9. oktobra — V šestem kolu MNZ Celje skupine B v pionirski konkurenci so Krčani gostovali pri ekipi Šentjurja, ki igra svoje tekme na igrišču v Ponikvi (zaradi rekonstrukcije stadiona v Šentjurju). Mlajši pionirji so zasluženo osvojili eno točko, rezultat 0 : 0, in obdržali, če ne izboljšali uvrstitev na razpredelnici (tretje mesto). Skrbi pa visok poraz starejših pionirjev, ki so pri rezultatu 2 : 3 za Šentjur izpustili nekaj priložnosti za izenačitev, potem pa so po težkih napakah obrambe in vratarja prejeli še ¦
Kostanjevica, Podbočje, 30. 9. in 1. 10. -V osnovnih šolah v Podbočju in Kostanjevici na Krki so pripravili tradicionalni jesenski kros. Tekmovanje je bilo v Podbočju. Sodelovali so učenci vseh razredov, v Kostanjevici na Krki pa so svoje sposobnosti v teku pokazali tudi varovanci male šole. Zaradi slabega vremena je bila priprava proge otežena, vendar pa se tako učenci kakor učitelji niso vdali. V Podbočju so se umaknili v šolsko telovadnico, kjer so pripravili pestro progo z ovirami. Tudi v Kostanjevici tekmovanje ni potekalo po predvideni vsakoletni poti, pač pa so se odločili za krožno progo v okolici šole. Proge so bile različno dolge, za učence male šole 200 m, za 1. in 2. razred 300 m, za 3. in 4. razred 500 m, za višje razrede (5.-8.) pa 1000 m.
Zanimanje za tek je bilo veliko in vsi so imeli enak namen - uspešno priti na cilj in po možnosti zmagati. Iz vsakega razreda so trije prvouvr-ščeni prejeli medalje in so se nekaj dni kasneje s svojimi vrstniki pomerili na občinskem kros tekmovanju v Krškem.
Najuspešnejši iz OS Podbočje, dečki in deklice - 1. razred: Robi Kodrič, M. Dobrave In J. Colner; Suzana Navoj, N. So-kolovič in S. Sintič; 2. razred: J. Žarn, I. Urbanč, M. Sintič; L. Vintar, V. Kerin in L. Dvornik; 3. razred: U. Colarič, G.
štiri zadetke. Končni rezultat 2 : 7 je previsok vrednost prikazane igre. Gola za Krško sta dosegla Tomše in Zorko.
Kadeti so v desetem kolu še enkrat pretrpeli hud poraz, tokrat v Rogaški Slatini z ekipo Steklarja. To je četrti poraz krških kadetov na gostovanjih. S tem je cilj Krčanov -uvrstitev med prve tri ekipe — vprašljiv, ampak do konca jesenskega dela so še štiri kola In priložnost za Izboljšanje mesta na razpredelnici še obstaja. Domačini so to tekmo dobili z visokim rezultatom 5 : 1. Častni gol za Krčane je dosegel Bolha. (Pilip)             *
"SkoknaLisco'93"
KD Savaprojekt Iz Krškega organizira v nedeljo, 17. 10. 1993, gorsko kolesarsko dirko za člane, starejše in mlajše mladince, dečke do 14 let, re-
.i
kreativce do 30 in nad 30 let. Start bo ob 11. uri pred hotelom Ajdovec v Sevnici. Prijavite se lahko pred startom od 9.30 dalje v OS Sevnica.
(v.z.)
Stopar, D. Tršeiič; J. Skrbina, P. Skedelj in M. Kuntarič; 4. razred: T. Žibert, K. Turk, P. Hribar; K. Kodrič, F. Sivac in S. Lekše; 5. razred: T. Radko-vič, J. Kodrič, D. Urbanč; P. Zorko, N. Jazbec in M. Kuntarič; 6. razred: J. Koretič, M. Kerin, V. Vrhovšek; A. Colarič, B. Koretič in J. Colarič; 7. razred: P. Levičar, T. Kuhar, M. Sivac; S. Jalovec, M. Turk in B. Vesel; 8. razred: M. Kodrič, B. Burja, T. Vesel; T. Dvornik, K. Pavlovič in D. Komljanec.
Najuspešnejši iz OS Kostanjevica na Krki, dečki in deklice - mala šola: P. Pibernik, B. Pisek, R. Stopar; M. Radkovič, K. Ponikvar in P. Marinkovič; 1. razred: B. Piletič, P. Grego-vič, T. Sintič; M. Hosta, M. Ren-ko in I. Olovec; 2. razred: R. Stopar, G. Jordan, J. Gašpir; S. Colarič, T. Lešnjak in J. Ra-letič; 3. razred: V. Lešnik, T. Maznik, A Flajšman; A. Sintič, T. Zakšek in A. Pire; 4. razred: T. Kuplenik, G. Krhin, G. Kuhar; B. Goltez, A. Hribar in A. Zajelšnik; 5. razred: B. Zupančič, P. Muhič, U. Abram; F. Laknar, M. Olovec in M. Drmaž; 6. razred: D. Ristič, G. Colarič, P. Pincolič; K. Petretič, M. Jarkovič in M. Bizjak; 7. razred: M. Pavlovič, D. Omer-zel, A. Murn; S. Skoda, M. Colarič in S. Kuplenik; 8. razred: J. Jurečič, M. Stokar, J. Pincolič; M. Pisek, M. Colarič in M. Kuhar. C Aleksandra Kodrič)
Tek
Šolsko občinsko prvenstvo v krosu
Najboljši iz višjih razredov bodo v soboto tekmovali na krosu Dela.
Krško, 8. oktobra - V organizaciji OS Jurija Dalmatina je na stadionu Matije Gubca potekalo občinsko prvenstvo osnovnošolcev v krosu. Tekmovanja so se udeležile osnovne šole Iz Leskovca, Rake, Senovega, Brestanice, Podbočja, Koprivnice, Kostanjevice in Krškega. Tekmovali so po razredih, v moški in ženski konkurenci. Za prvi in drugi razred je bila steza dolga 300 m, za tretji in četrti 600 m, za višjo stopnjo pa 1000 m.
Rezultati - 1. razred, deklice: 1. J. Levičar (Kr), 2. M. Levičar (Kr), 3. S. Petrovič (Le); 1. razred, dečki: 1. D. Ur-bančič (Se), 2. K. Cehte (Bre), 3. B. Veličevič (Le); 2. razred, deklice: 1. S. Antolič (Le), 2. P. Soldat (Kr), 3. A. Srpič (Kr);
2.  razred, dečki: 1. J. Zabokar (Ra), 2. M. Vrančič (Kr), 3.J. Skoda (Le); 3. razred, deklice: 1. J. Klakočar (Kop&2. M. Le-vak (Kr), 3. J. Skrbilfa. (Pod);
3.  razred, dečki: 1. A. Nadare-vič (Le), 2. V. Lešnik (Kos), 3. D. Mežič (Kr); 4. razred, deklice: 1. K. Herakovič (Le), 2. S. Zakšek (Se), 3. M. Mlinaric (Bre): 4. razred, dečki: 1. I. Vranic (Kr), 2. Z. SebaJj (Kr), 3. P. Kerin (Kr); 5. razred, deklice: 1. N. Pribožič (Kr), 2. P.
Smole (Kr), 3. A. Cepin (Le); 5. razred, dečki: 1. D. Rušič (Le), 2. B. Zupančič (Kos), 3. A. Povhe (Kr); 6. razred, deklice: 1. K. Povhe (Kr), 2. N. Umek (Se), 3. M. Kovačič (Bre); 6. razred, dečki: 1. M. Brili (Kr), 2. D. Zakšek (Se), 3. M. Petan (Kr); 7. razred, deklice: 1. K. Rostohar (Kr), 2. M. Cargo (Kr), 3. M. Zlberna (Kr); 7. razred, dečki: 1. A. Hribšek (Le), 2. G. Divjak-Za-lokar (Bre), 3. T. Kuhar (Pod); 8. razred, deklice: 1. J. Grabnar (Kr), 2. T. Dvornik (Pod), 3. J. Kažočer (Kop); 8. razred, dečki: 1. P. Bakič (Kr), 2. D. Božičnik (Kop), 3. B. Divjak (Kr). /Kr - Krško, Le - Lesko-vec, Se - Senovo, Ra - Raka, Kos - Kostanjevica, Kop - Koprivnica, Pod - Podbočje, Bre - Brestanica/
Ekipno je prvo mesto zasedla OS Jurija Dalmatina Krško, pred OS Senovo, Kostanjevico in Podbočjem. Ostale ekipe niso bile kompletne, za ekipno razvrstitev so šteli dva najboljša rezultata v vsaki kategoriji. Najboljši trije tekmovalci v kategoriji 6., 7., in 8. razredov so se uvrstili na kros Dela, ki bo v soboto, 16. oktobra v Ljubljani. (Pilip)
14
N;ii uhis Ih. 14. okiohm IW
Dva črna tedna na posavskih cestah
V hudi prometni nesreči na lokalni cesti Krška Vas-Cerklje ob Krki pri Račji vasi (30. septembra) se je smrtno ponesrečil 26-letni Robert I. iz Brežic. Vanj je z avtomobilom trčil 19-letni Robert G. iz Brežic (pred tem je že zadel in lažje poškodoval 28-let-nega Boruta T. iz Brežic, ki se je peljal s kolesom), ki je vozil iz nasprotne smeri po sredini cesti oziroma po levi in z neprimerno hitrostjo. Kljub zaviranju se Grame ni mogel ogniti trčenju, Roberta I. je odbilo 33 metrov daleč, padel je na njivo ob cesti in je poškodbam podlegel. Robert G. je peljal naprej in trčil še v drog električne razsvetljave.
Na regionalni cesti Radeče-Breg sta se 30. septembra smrtno ponesrečili dve osebi. Drago I. iz Ljubljane, ki je na tovornem vozilu vozil jeklenke butana iz smeri Radeč, je pred Loko zapeljal na neutrjeno ban-kino, vozilo se je po 21 metrih začelo preobračati po strmem bregu ter obstalo prevrnjeno med dvema železniškima tiroma. Voznik in sopotnik, 39-letni Tomaž G. iz Ljubljane, sta ostala v kabini vozila in sta poškodbam podlegla. Zaradi nesreče je bil oviran železniški promet, na vozilu pa je nastalo za 2.000.000 SIT škode.
Na lokalni cesti Golek-lvandol se je 2. oktobra smrtno poškodoval 38-letni Martin R. iz Krškega. Med vožnjo s kolesom z motorjem - bil je brez zaščitne čelade - je padel po vozišču in drsel po njem skoraj 9 metrov. Pri tem si je zlomil tilnik in dobil udarnine po glavi. Zaradi suma vožnje pod plivom alkohola je bil odrejen odvzem krvi za analizo. Martin R. ni imel potrdila o znanju CPP.
V petek, 8. oktobra, sta v hudi prometni nesreči na magistralni cesti Ljubljana-Obrežje dve osebi izgubili življenje. Pri Zalo-kah, kjer vozišče poteka v ravnini, je Aleš B. (r. 1975) iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas, ko je iz smeri Obrežja pravilno po svoji strani pripeljal 50-letni Ivan K. iz Zagreba, državljan R Hrvaške. Vozili sta silovito čelno trčili, pri čemer ju je odbilo in vrglo ob vozišče. Oba voznika sta umrla na kraju nesreče. Materialne škode je za približno 1 mio SIT.
Že naslednji dan, 9. oktobra, je huda prometna nezgoda na isti magistralki odnesla tri življenja. Ibrahim H. (r.1976) iz Cazi-na, državljan BiH, je med vožnjo iz smeri Novega mesta pri naselju Grmovje zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz smeri Drnovega po svojem voznem pasu pripaljal z osebnim avtomobilom Gregor Č. (1972) iz Novega mesta. Med čelnim trčenjem je obe vozili obrnilo na cestišču. Smrtno so se ponesrečili voznik Gregor Č. ter sopotnika v kombiju Irfan Z. (1956) in Mehmed H. (1965), oba državljana BiH. Voznik Ibrahim H. je dobil le lažje telesne poškodbe.
Na lokalni cesti Dovško-Brez-je sta se 28. septembra hudo poškodovala 24-letni Milan S. in njegov sopotnik. Do nezgode je prišlo, ker je Milan S. z neregistriranim motornim kolesom med vožnjo zapeljal na sredino ceste in trčil v vozilo, ki ga je iz naspotne smeri pravilno po svoji strani pripeljal 19-letni Kari Č. s Senovega. Voznik osebnega vozila in njegov sopotnik, 13-letni Ljubo V., sta dobila le sled poškodbe.
Pri Blanci se je lažje poškodovala Cvetka G. iz Sevnice, ki je s traktorjem zavozila s poljske
poti, zadela ob kamniti nasip železniške proge in se prevrnila. Potniški vlak, ki je v tem trenutku pripeljal mimo proti Zidanemu Mostu, je z zadnjim delom kompozicije oplazil prevrnjeni traktor. Škoda na vozilu znaša 50.000 SIT, zaradi nezgode pa^ je železniški promet potekal eno^ uro po enem tiru. Zoper voznico bo podan predlog sodniku za prekrške.
Stanislav P. (1967) je 10. oktobra med vožnjo iz Sevnice proti Boštanju kljub znaku STOP z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče v trenutku, ko je iz iz smeri Krškega proti Radečam vozil osebni avtomobil Danijel O. (1970) iz Sevnice. Po trčenju sta vozili obstali na travniku ob cesti. Huje sta se poškodovala sopotnica \Aiozilu Danijela O., 20-letna Elizabeta R. iz Sevnice, in Stanislav P., Danijel O. pa samo lažje. Materialna škoda na vozi-liih znaša okoli 450.000 SIT.
Ilegalno čez mejo
Policisti krške UNZ so 28. septembra na državni meji z R Hrvaško prijeli 45 ilegalcev, ki so prestopili državno mejo izven mejnih prehodov. Večina so to bili državljani BiH, med njimi pa je povečano število tistih, ki imajo status begunca v R Hrvaški. Vse so po vrnili v Hrvaško. Istega dne je bil na cestnih mejnih prehodih z R Hrvaško povečan promet zaradi nogometne tekme zagrebške Croatie v Ljubljani. Zaradi posesti pirotehničnih in podobnih sredstev so zavrnili 89 državljanov R Hrvaške.
Zaseženo orožje
Policisti obmejne policije na Obrežju so med 28. septembra in 10. oktobrom zasegli orožje in pripadajoče strelivo trem državljanom R Hrvaške. 43-letni Jožo K. iz Poreča je imel pištolo CZ M-57 s pripadajočim nabojnikom in naboji, 41 -letni Kruno-slav G. pištolo CZ, model 75, kal. 9 mm/Luger, in Milan J. iz Karlovca pištolo Para št. 9843, kal.9 mm z dvema pripadajočima nabojnikoma in naboji. Vsi so imeli za orožje ustrezna dovoljenja, niso pa ga prijavili ob prehodu državne meje. Zato so jim ga policisti skupaj z naboji zasegli, kršitelje pa prijavili sodniku za prekrške v Brežicah.
Prijet zapornik
Policisti PP Brežice in kriminalisti UNZ Krško so 20. septembra prijeli 41-letnega Ivana N. iz Brežic, ki se od 16. 7. '93 ni vrnil z izhoda iz novomeških zaporov, kjer je na prestajanju zaporne kazni. Ivan N. in njegova prijateljica, 39-letna Lidija K., sta v tem času izvršila 22 vlomov in 3 poskuse vloma na območju Bizelj-skega, pri čemer sta kradla hrano, oblačila, kuhinjske pripomočke, radio-kasetofone in podobno. Ukradeni predmeti so vredni okoli 200.000 SIT, še veliko več škode pa sta provzročila lastnikom vlomljenih objektov z razdejanjem in uničevanjem pohištva in druge notranje opreme. Glede na povratništvo Ivana N., ki se je v poletnih mesecih že nekajkrat odpravil v tatvine, (i zimo pa preživljal v zaporih, bo \ končno sodbo izreklo TS v Novem mestu.
Veliki tatvini
Dne 29. septembra sta se 24-letni L. I. in 40-letni L. P. splazila skozi ograjo ribnika, last Mirka G. iz Kostanjevice, in z mrežo nalovila 37 kg postrvi. Ko ju je
zalotil odškodovančev sin, sta pobegnila v bližnji potok, kjer ju je po hitri intervenciji policija prijela. Oba sta ovadena TJT Novo me|to.
M noči z 29. na 30. september ie neznani storilec v nedograjenih prostorih poslovne zgradbe Alojza F. iz Boštanja pri Sevnici odtujil stroj za rezanje asfalta METZLER in dva daljša električna podaljška, vse v skupni vrednosti 350.000 SIT. Za storilcem policija še poizveduje.
Pretepali so se
Dogajalo se je 25. septembra okoli 1. ure pred lokalom "WHI-SKEY BAR" v Krškem. 29-letni Vahid Z., 33-letni Halid Z., oba državljana BiH z začasnim bivališčem v Krškem, 23-letni Kemo Š., državljan BiH, začasno prijavljen v Ljubljani, in 31 -letni Ha-zim Š., stalno prijavljen v Ljubljani, so bili tistega dne v lokalu. Tam sta bila tudi 30-letni Senad M. in 28-letni Zijad K., državljana BiH, ki začasno stanujeta v Krškem. Ta dva je Halid Z. izzival k pretepu. Lastnik bara je zato zaprl lokal in v njem sta ostala le Senad M. in Zijad K. ter prosila lastnika za pomoč. Ko sta z lastnikom stopila iz lokala, da bi ju ta z vozilom odpeljal do bližnjega hotela, je pristopila omenjena četverica in pričela pretepati Zi-jada K. Lastnik lokala je najprej
poskušal z vozilom odpeljati, vendar se mu je na pokrov motorja vrgel Hazim Š. Lastnik je v vozilo zaklenil Senada M. in odšel proti lokalu z namero, da pokliče policijo, vendar so mu nasilneži to fizično preprečili. Nadaljnji pretep je preprečila naključna policijska patrulja, zaradi katere so se nasilneži razbežali. Kršitelji so vseeno odkriti in vsi prijavljeni sodniku za prekrške. Zijad K. je dobil lahke telesne poškodbe, lastnik lokala pa je poleg raztrganih oblačil imel poškodovano osebno vozilo.
Sojenje zaradi mamil
Novo mesto, 8. oktobra - Na tukajšnjem temeljnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje Albinu B. s Križ pri Koprivnici, delavcu brez zaposlitve, ki začasno stanuje v Krškem, in njegovi materi, Tereziji B. s Križ. Obtožnica ju bremeni, da sta neupravičeno nabavila in hranila posebno nevarno substanco, ki je razglašena za mamilo. Kot je bilo ugotovljeno v preiskavi, sta pred 13.4.'93 neznano kje sporazumno nabavila za prodajo najmanj 853,65 g heroina in ga na svoji domačiji na Križu 19 del zakopala v bližnjem gozdu, del pa hranila za prodajo, skritega za hladilno omaro v hiši oz. ob kanalizacijski cevi. S tem sta storila kaznivo   dejanje   neupravičene
proizvodnje in prometa z mamili po ČI.245/I KZ SFRJ.
Pred tričlanskim senatom, ki mu |e predsedovala sodnica Mi-lojka Gutman, je danes pričeval Davorin Avguštin iz UNZ Krško, ki je sodeloval v hišni preiskavi na domačiji Terezije B. Zaradi predhodnih ugotovitev in tudi govoric, ki so že nekaj časa krožile po Kržkem in okolici, da se pri obtoženem Albinu B. da nabaviti poceni in kvalitetna mamila, so operativci krške UNZ nekaj časa opazovali domačijo na Krizah, preden so se odločili za hišno preiskavo, ki je nato potrdila njihove sume.
Obtožena Terezija B. je povedala, da je tako njenemu sinu kot tudi njej policija večkrat grozila, pa tudi na dan, ko so ju priprli. Obtoženca trdita, da je bilo "vse nastavljeno" in da se jima policija maščuje, ker nista hotela sodelovati. Predlog branilca obtoženih, da se še enkrat opravi pregled na njuni domačiji in pokličejo dodatne priče, je temeljni javni tožilec ocenil kot poizkus zavlačevanja postopka. Sodnica je ugodila prošnji za zaslišanje dodatnih prič in sklicala glavno obravnavo za 8. november.
Napad in rop
Ko je lastnica Krškega lokala "IMF" v petek, 8. oktobra ob 22.30 lokal zaprla in se napotila
domov, ji je sledil I. B. iz Brežic, ki je to popoldne popival v omenjenem lokalu. V bližini stanovanjskega bloka jo je prehitel in jo počakal v neosvetljenem hodniku. Pred vhodnimi vrati jo je nenadoma napadel tako, jo zbil na tla in jo z nogami večkrat brcnil. Zgrabil je vrečko z denarnico in dokumenti, ki je oškodo-vanki padla iz rok, in pobegnil med bloki proti naselju Vrbina. Policisti so napadalca odkrili in pri njem doma našli ukradeni denar ter obvestili preiskovalnega sodnika v N. mestu, ki je odredil odvzem krvi. F. M. so po nude-nju prve pomoči v brežiški bolnišnici odpustili domov.
Otrok se je poškodoval z detonatorjem
V Drožanju pri Sevnici se je 5. oktobra hudo poškodovan 10-letni A. P. Otrok je v sobi, kjer so bili shranjeni razni predmeti, našel dva minerska detonatorja. Enega je hotel v garaži udariti z kladivom, vendar mu je to preprečil materin prijatelj K.P. Nato je otrok z drugim detonatorjem odšel v prostor poleg garaže in ga tam z vžigalicami prižgal. De-tonator mu je eksplodiral v rokah, levo mu je hudo poškodoval, desno pa mu je močno ožgalo, poškodbe je dobil tudi po prsih in bradi. Otroka so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.                           (B.b.)
Čez  1000 učencev na krosu OŠ J. Dalmatina
Krško, 88.9. In 1.10. - Prvenstvo Osnovne šole Jurija Dalmatina v krosu na stadionu Matije Gubca je bilo zelo množično. Cez tisoč učencev nižje in višje stopnje se je borilo za čim boljšo uvrstitev in za sodelovanje na občinskem krosu za osnovne šole.
Uvrstitve po razredih: 1. razred, deklice- 1. J. Levičar, 2. N. Jevnik, 3. M. Levičar; dečki - 1. E. Našič, 2. R. Germovšek, 3. D. Moškon; 2. razred, deklice - 1. A. Srpčič, 2. P. Soldat, 3. P. Peršič, dečki - 1. M. Vrančič, 2. P. Berič, 3. B. Nikolič; 3. razred, deklice -
1.  M. Levak, 2. T. Mavsar, 3. T. Polšak; dečki - 1. D. Mezic, 2. M. Sebalj, 3. M. Prah; 4. razred, deklice - 1. M. Pompe, 2. M. Korit-nik, 3. N. Klemenčič; dečki - Z. Sebalj, 2. P. Kerin, 3. I. Urančic; 5. razred, deklice - 1. N. Pribozič,
2.  P. Smole, 3. A. Skaler; dečki -
1.  A. Povhe, 2. Z. Stare, 3. B. Spi-ler; 6. razred, deklice - 1. K. Povhe, 2. K. Runovec, 3. M. Hojski; dečki - 1. I. Povse, 2. M. Brili, 3. M. Petan;, 7. razred deklice - 1. K. Rostohar, 2. M. Kuzner, 3. M. Žiberna; dečki - l.R. Strle, 2. M. Jemšek, 3. M. Jane; 8. razred, deklice - 1. J. Grabner, 2. A. Dreo,
3.  A. Kolar; dečki - 1. P. Bakič,
2.  B. Tušek, 3. B. Divjak. CMlip)
OŠ Senovo
OBRIGHEIMSKI
Teden interdisciplinarne MERKURJEV KAMEN dejavnosti
Na osnovni šoli XIV. divizije Senovo so se učitelji odločili, da nam, učencem, v tednu otroka ponudijo pestro izbiro tem pri naravoslovnih, kulturnih in tehničnih dejavnostih.
Obiskovali sva kulturno dejavnost, pri kateri sva pomagali izdelovati stenski časopis, Naša glavna tema je bila: "Rešite ozkotirno železnico!" V naravnem merilu smo narisali dva tira in prag, preko te slike pa smo nalepili sestav-
ljene spise in pesmice. Največ pa je bilo ugank.
Bilo je zelo veselo in zabavno. Prihodnjič smo stenski časopis dokončali, popravili slovnične napake in končno smo stenčas obesili na steno, kjer si ga je lahko ogledala cela šola, od prvega pa vse tja do osmega razreda.
Želiva si, da bi imeli še več takih dni in ne samo dva v tednu interdisciplinarnih dejavnosti, ko smo imeli še ekskurzijo na Dolenjskem in pohod na Bohor.
Nina Umek In Mojca Kiaatan, Osnovna šola Senovo
Krilati rimski bog trgovcev skupaj s keltsko Rosmerito.
Milan Alaševič
Domenili smo se za sodelovanje z znanim celjskim karikaturistom Milanom Alaševičem.
Predstavili vam ga bomo tudi na brežiškem obrtnem sejmu. V našem paviljonu bo gost karikaturist.
Pridite!
Za obrigheimsko občinsko stavbo so našli rimski kamen iz peščenjaka, kije bil že omenjen v letih 1533 in 1764. Ta kamen danes branijo v muzeju v Man-nheimu.
Plošča kamna je iz sivega peščenjaka. Na njej je votivni zapis z dvema figurama, ki sta pa žal močno poškodovani, vendar razpoznavni. Levo od zapisa je v reliefu Merkur, rimski bog trgovcev. Kot običajno je upodobljen s krili na glavi in> na petah. V levici drži mošnjo, v desnici pa kačasto palico. Ob njegovi desni nogi je petelin, kar je tudi običajno pri vseh upodobitvah Merkurja. Na desni strani zapisa je upodobljen ženski lik, ki drži v rokah plodove. Nedvomno je to Rosmerita, keltska boginja, kije bila najdena upodobljena na področju Mosele skupaj z upodobitvijo Merkurja. Te najdbe potrjujejo, da je bila tod važna prometna žila rimske vojske do Limesa (severna mejna črta Zahodnorim-skega cesarstva). Votivni zapis je pisan, kot je bilo običajno pri Rimljanih, z mnogimi okraj šavami in nepravilno in-terpuhkcijo. Prevod tega zapi-
sa se glasi: "V čast cesarske hiše je Merkurju naredil in blagoslovil tempelj, kip in štiri jutra zemljišča Lucius Bel-lonius Marcus, po ukazu Merkurja".
Tako se lahko z gotovostjo trdi, daje bil prvi in po imenu znan bogat obrigheimski trgovec in meščan Lucius Bel-lonius Marcus. Bogat je res moral biti, saj je poleg templja in kipa daroval tudi zemljišče, kije obsegalo okoli 200 ha. Ta Rimljan Je bil keltskega porekla.
Na podlagi izkopanih nagrobnikov in žrtvenikov je zopet oživljen svet rimskih in domačih božanstev, ki so so častila v naši religiji v prvih treh stoletjih po Kr. Kamniti dokazi pričajo o spoštovanju keltskih, rimskih, grških in ostalih božanstev.
Raziskavo je obdelal in objavil naš znanec g. Eckhard Hof,-fmann, znani obrigheimski občan, ki se že dolga leta ljubiteljsko ukvarja z zgodovino svojega rojstnega kraja in je svojim someščanom uspel odkriti marsikatero pozabljeno ali neznano znamenitost Obrigheima in okolice.
Olaf Lovrencic
Naš glas 16, 14. oktobra 1993
15
IZDAJA IN RAZDELITEV LASTNIŠKIH CERTIFIKATOV
I. del
Vsi tisti, ki smo bili dne 5.12.1992 državljani Republike Slovenije, bomo v kratkem času prejeli lastniške certifikate. Z njimi bomo lahko delno brezplačno sodelovali pri razdelitvi družbene lastnine. V ustrezni zakonski podlagi so opredeljene tri vrste certifikatov:
-  certifikati državljanov,
- certifikati upravičencev do denacionalizacije in
-   certifikati delavcev negospodarskih organizacij.
Poleg omenjenih certifikatov pa je potrebno upoštevati še potrdila delavcev podjetij za neizplačane neto plače, ki jih podjetje lahko izda svojim zaposlenim.
Te certifikate lahko imetniki uporabijo za naslednje namene:
- za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil kdo zaposlen, v okviru interne prodaje delnic,
- za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb,
-  za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic,
-za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate.
Lastniški certifikati bodo izdani v vrednosti 40 % celotnega družbenega kapitala podjetij v Republiki Sloveniji, ki se lastninsko preoblikujejo.
Lastninski certifikati se izdajo državljanom Republike Slovenije glede na njihovo starost na dan 5.12.1992 v naslednjih nominalnih vrednostih:
-  v višini 100.000 tolarjev osebam v starosti do dopolnjenega 18. leta,
-  v v/šini 200.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 23. leta starosti,
-  v višini 250.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28. leta starosti,
-  v višini 300.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 28. leta do dopolnjenega 38. leta,
-  v višini 350.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 38. leta do dopolnjenega 48. leta,
-  v višini 400.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 48. leta dalje.
Lastninski certifikati so imenski in neprenosljivi. S certifikatom torej lahko razpolaga le njegov imetnik ali pa njegov zakoniti zastopnik. Pri tem pa obstajajo izjeme, in sicer so predvidene v dveh primerih:
-  S certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo starši otrok oziroma njihovi zakoniti zastopniki v njihovem imenu in za njihov račun, kar se označi tudi na lastninski nakaznici, o kateri bo govor kasneje.
-  S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992, razpolagajo zapustnikovi dediči na podlagi sklepa o dedovanju. Ta certifikat pa je mogoče uporabiti le pri tistem prejemniku, kjer bi ga zapustnik sicer lahko uporabil.
Certifikat je izdan, ko Republika Slovenija državljanu odpre poseben račun in nanj knjiži vrednost certifikata, do katere je imetnik certifikata upravičen. Številka evidenčnega računa na certifikatu je enaka enotni matični številki državljana (EMŠO), razen v primeru, ko imetnik certifikata ne dovoli uporabe EMSO kot številke evidenčnega računa. V tem primeru mora vložiti pisno zahtevo za spremembo številke računa.
Za vsakega imetnika certifikata se vodi poseben evidenčni račun, na katerem je na njegovo ime in v njegovo korist knjižena vrednost certifikata, ki mu po določilih zakona pripada. Vsi evidenčni računi državljanov se vodijo pri Službi družbenega knjigovodstva Republike Slovenije (v nadaljevanju SDK). V SDK se vodi tudi register vseh podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Vse podatke o stanju na svojem evidenčnem računu bodo imetniki certifikatov lahko preverili na podružnicah SDK. Torej: občani Krškega, Brežic in Sevnice bodo imeli zagotovljen vpogled v stanje svojih evidenčnih računov v podružnici Krško na oddelku interne kontrole v pritličnem prostoru.
Pri tem naj poudarimo, da so podatki o stanju na evidenčnih računih tajni in da jih lahko preverja le imetnik, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. SDK mora upravičencu na njegovo zahtevo izdati pisno obvestilo, s katerim ga obvesti o stanju njegovega evidenčnega računa oziroma o tem, da mu ni odprt evidenčni račun. Stroške izdaje obvestila pa bo nosil imetnik certifikata sam. Upravičenec do certifikata, ki mu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov certifikat sploh ni bil izdan in mu ni bil odprt evidenčni račun pri SDK, lahko od pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve zahteva, da ta sporoči SDK natančne podatke o državljanstvu in starosti.
Imetniki certifikatov bodo uporabljali certifikate z lastninsko nakaznico. Lastninska nakaznica ima enako velikost kot splošna položnica in je sestavljena iz treh zlepljenih izvodov, ki so različne barve in različno označeni, ti deli pa so:
-  POTRDILO, ki ga dobi imetnik certifikata - izdajatelja nakaznice, to je državljan,
-   SPOROČILO ZA ARHIV, ki ostane v SDK kot osnova za arhiviranje,
- SPOROČILO O UPORABI, ki je namenjeno prejemniku nakaznice, to je podjetju, ki se lastnini.
Imetnik lastninske nakaznice (državljan) le-to izroči prejemniku (podjetju, ki se lastninsko preoblikuje) in s tem dovoli, da se z njegovega evidenčnega računa prenese in preknjiži vrednost lastninske nakaznice na poseben evidenčni račun prejemnika. Za certifikat prejme imetnik začasni-co ali potrdilo oziroma delnico, če je družba že ustanovljena, oziroma delnico investicijske družbe. Pooblaščena oseba prejemnika vrne izdajatelju lastninske nakaznice en izvod izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice, in sicer njen prvi del, to je potrdilo; sporočilo za arhiv in sporočilo o uporabi pa zadrži. Po opravljeni spremebi na evidenčnem računu mora SDK vsakega imetnika certifikata najkasneje v 10 dneh pisno obvestiti o stanju sredstev na evidenčnem računu.
Lastninske izkaznice so v prosti prodaji. Prodajala jih bo agencija na prodajnih mestih, kjer se običajno prodajajo državne vrednot-nice (npr. državni koleki). Imetnik jih lahko kupi neomejeno število, saj vsak imetnik lahko samostojno izbira način uporabe certifikata, ki pa seveda mora biti v skladu z zakonom. Imetnik lahko teoretično izpolni neomejeno število lastninskih nakaznic, pri čemer seštevek vrednosti izpolnjenih nakaznic ne sme preseči razpoložljive višine sredstev na evidenčnem računu. Imetnik lahko uporabi certifikat najkasneje do izteka 6-mesečnega roka, ki začne teči po končanem lastninskem preoblikovanju podjetij (najkasneje v 12 mesecih po sprejemu zakona o lastninskem preoblikovanju mora podjetje vložiti prijavo za vpis v sodni register).
Branka Ereš, SDK - Krško
Sejem v Šentjerneju
V soboto je sončno vreme privabilo veliko obiskovalcev na sejem v Šentjernej. Pripeljanih je bilo 257 odojkov, starih do 10 tednov, 84 večjih prašičev od 50 kg dalje in 7 žrebet. Od tega je bilo prodanih 41 odojkov po povprečni ceni 265 SIT/kg žive teže, 18 večjih prašičev po 200 SIT/kg, 3 krave in 1 telica po 160 SIT/kg žive teže pri plemenskem govedu in 75 SIT/kg pri kravah za zakol, 9 konjev po ceni od 100 do 160 SIT/kg in 4 žrebeta od 200 do 250 SIT/kg.
Poleg živine je bilo mogoče kupiti tudi sveže zelje po 27 SIT/kg, čebulo po 70 SIT, česen po 280 SIT, ajdov, cvetlični, kostanjev in hojev med po 400 do 500 SIT.
Postavljenih je bilo 23 stojnic, kjer so ponujali tekstil, obutev, suho robo in kovinske izdelke.
Po mnenju uslužbenke krajevnega urada Marine Jordan iz Šentjerneja se je živina slabo prodajala, kljub temu da je bil obisk na sejmu zelo velik. (Aleksandra Kodrič)
NAS GLAS
Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:................................................................................................................................
Telefon: Kraj. datum:
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
(podpis naročnika in žig)
NAS GLAS              Kuvojn
CKŽ 23, 68270 Krško               za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig. podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je. da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
Sejmišče v Brežicah
Brežice, 9. oktobra - V soboto je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 168 odojkov in 59 prašičev. Odojkov do 50 kg so prodali 150, starejših prašičev pa 40. Cena mlajskih prašičev je bila 240-280 SIT/kg žive teže, za starejše pa se je vrtela od 180 do 220 SIT/kg žive teže. (B. Hudina)
Tržnica Brežice
Solata je po 150-200 SIT/kg, breskve 120, gozdje 100-180, nektarine 200, hruške 100, rdeča paprika 100-200, česen 100-240, zelena paprika 200, kumare 90, korenje 80-100, cvetača 200, krompir 40-50, banane 100-140, kivi 350, jabolka 50-60, pomaranče 100-250, zelje 30-50, čebula 45-100, paradižnik 100-130, limone 160-190, sladki feferoni 150, pekoči fefe-roni 250-700 in jajčevec po 140-150 za kg.
Stojnice pa ponujajo jesenske pridelke in še kaj: gobe po 500-800/kg, orehe po 800, peteršilj 250, kostanj 80-100, posušene gobe 300 SIT/10 dag, sir 60 SIT/35 dag, kozarec vloženih jurčkov 1000, radič 250/kg, črna redkev (povrtnica) 100 SIT/kg.
Prodajajo še otroške igrače po 500-5000, usnjene ženske torbice po 2000-7000, nogavice po 500 SIT za pet parov, copate - ženske po 800-1700, moške po 800-1500, otroške pa po 900. Rože imajo po 230-700 SIT, sveče po 80-150 SIT. (Branka Hudina)
MALI OGLASI
KUPIM otroški avtosedež. Telefon 79-482.
NAJAMEM garsonjero ali eno-sobno stanovanje v Krškem ali Brežicah. Možnost predplačila. Tel. 061/51-035 (po 15. uri.) FIAT 126 P, I. 1986, prevoženih 22.500 km, prodam za 2.200 DM. Tel. 33-089.
RABLJEN štedilnik na trdo gorivo prodam. Informacije na tel. 70- 432.
VIKEND 55 m2, parcelo 10 arov s 300 trtami in sadnim drevjem v Pleterju pri Zdolah zamenjam za podobno na Hrvaškem. Ivan Kranič, Pleterje 35.
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednje šole, kvalitetno in poceni. Tel. 75-027.
V     Sevnici in v Krškem se bo 16. oktobra pričel zacetniski plesni tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle.
V Krškem bo tečaj potekal v Domu mladih (Videm, pri Podmornici), v Sevnici pa v prostorih TVTJ Partizan. Tečaj bo vodil Plesni studio Krško.
Vabljeni!
Prijavite se na seminarje OGZ Posavja
Za minimalno izobrazbo za trgovino
Krško, oktobra - Za tiste osebe v trgovski dejavnosti, ki nimaj o izobrazbe, kakršno zahteva pravilnik, bo Območna gospodarska zbornica v Krškem organizirala seminarje.
Seminarje bodo organizirali skupno z Združenjem za trgovino in Centrom za tehnološko usposabljanje. Na njih se bodo kandidati lahko usposobili za prodajalce in trgovske poslovodje. Seminar za prodajalce bo trajal tri (3) dni, za poslovodje pa šest (6) dni po osem ur. Organizator predlaga, naj bi seminarje organizirali ob četrtkih, petkih in sobotah, po uspešnem zaključku usposabljanja pa bodo kandidati prejeli tudi ustrezno spričevalo.
Gospodarska zbornica v Krškem bi rada ugotovila število možnih kandidatov, zato je poslala vsem trgovskim organizacijam ustrezno obvestilo z vprašalnikom, ki ga na vsak način izpolnjenega vrnite, s pozitivnimi ali negativnimi odgovori. Zato naj se morebitni kandidati v večjih podjetjih o tem pozanimajo pri svojih službah. Cena seminarja bo odvisna od števila prijavljenih, vanjo pa bo vključeno plačilo predavateljev, literatura, najem učilnice in drugi stroški. Rok za pridobitev izobrazbe je dve (S) leti.
Spominjamo se te, Tanja!
Deklica kakor druge, pa vendar ... Bila je drugačna pri svojih desetih letih. Vključevala seje v vse, kar jo je zanimalo, a zanimalo jo je veliko tega. Tako je tudi plesala.
Na njeni polici stoji pokal, ki ga je osvojila s svojim plesalcem na Odprtem prvenstvu Posavja v kategoriji tretjih in četrtih razredov aprila letos. Nato je sledil nov uspeh v maju, ko sta bila druga v množici 107 parov na Regijskem prvenstvu v Novem mestu.
Polni pričakovanja so bili njeni gibi in žarek v očeh pred začetkom nove sezone, ki jo je popeljala v športni ples v Plesno, šolo Kazina - Krško. Toda korak se je ustavil pred začet-$ kom tekmovanj.            \
Deklica, ki je doživela spet plesa že v prvem razrediif ki je redno obiskovala vaje, se veselila novih plesnih oblek, ki jih je oblekla za tekmovanja in priložnostne nastope ter jim s svojo neverjetno prijet-
no, radoživo, nenavadno naravo dahnila sebe, j e odšla v tisto deževno popoldne. Zamrli so •njeni gibi, koraki, smeh in be-~aede.
Ob tako kruti resničnosti ni besed, ničesar ni, ostajajo le spomini in tista praznina, ki ne bo nikoli zapolnjena.
Kako hladno odmevajo besede: "Spominjamo se te, Tanja", hladno, kakor je mrzla že tudi zemlja, v kateri ležiš.
Bila si pomlad - kako hitro je prišla jesen.
Plesalci In učitelji Plesnega studia Krško
Kulturni dom Krško
FILMSKI SPORED
Od 13. do 31. oktobra
13. X. ob-20. uri in 14. X. ob 18. uri: DEKLE V ZRAKU, amer. kriminalna drama.
15. X. ob 20. uri in 17. X. ob 18. uri: TO JE AMERIKA, amer. komedija.
19., 20. in21.X. ob 20. uri: NESPODOBNA PONUDBA, amer. erotična drama.
22. X. ob 20. uri in 24. X. ob 18. uri: NINA, amer. thriller. 29. X. ob 20. uri in 31. X. ob 18. uri:     VSTOP     PREPOVEDAN, amer. akcijski thriller.
Kino servis Brežice
Filmski spored
Od 16. do 31. oktobra
16. X. ob 18. uri, 17. X. ob 18.
in 20. uri: NUNE POJEJO, am.
komedija.
16. X. ob 20. uri: SOMMERSBY,
am. zgod. melodrama.
20. in 21. X. ob 20. uri: PRIVEZI
ME, špan. komedija.
22. X. ob 20. uri, 23. in 24. X.
ob 18. in 20. uri: PROSTI PAD,
am. kriminalka.
27., 28., 29., 30. in 31. X. ob 20.
uri: ZADNJI DOBRI MOŽJE, am.
drama.
OBVESTILO
V  oktobru bomo v občini Krško izvajali akcijo odvoza kosovnega odpada, in sicer po naslednjem razporedu:
* od 11.10. do 15.10.: Kostanjevica, Podbočje, Brod, Kal-ce- Naklo
*  od 18.10. do 22.10.: Zdole, Pleterje, Dolenja vas, Stari Grad, Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna
Prebivalci iz gospodinjstev, od katerih že odvažamo komunalne odpadke, naj kosovni odpad primerno zložijo in postavijo poleg zbirnih mest za gospodinjske odpadke najkasneje do 7. ure zjutraj na zadnji dan trajanja akcije odvoza kosovnih odpadkov.
*  od 11.10. do 15.10.: Raka, Smednik, Cirje, Straža pri Raki
*od 18.10. do 22.10.: Velika vas, Gorenja vas. " od 25.10. do 29.10.: Gorica, Jelše, Pristava, Veliki Podlog, Mali Podlog, Gržeča vas
V  omenjena naselja bodo po terminskem planu nameščeni odprti kontejnerji, zato prosimo vse, ki so vključeni v redni odvoz smeti, da v te kontejnerje odlagajo izključno kosovne odpadke.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev so: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Kosovni odpadki se bodo odvažali samo v določenem terminu za posamezno naselje.
Od 4.10. do 8.10. je že potekala akcija odvoza kosovnega odpada iz naselij: Le-skovec, Grič, Gmajna, Veni-še, Zadovinek, Senovo, Krško (levi in desni breg Save), Brestanica, Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre.
Vodja DE Snaga Drago Pereč
16
NaS glas 16. 14. oktobra 1993
Novi blišč starega
Brežice, 8. oktobra - V
slavnostni dvorani brežiškega gradu je bil minuli petek prvi Izbor za grajsko lepotico
- najlepšo mladenko Posavja. To Je novo tekmovanje, ki se počasi spogleduje že s tekmovanjem za miss Slovenije '94. Grajske lepotice bodo Izbirali na osmih slovenskih gradovih, zaključek pa bo na gradu Cekin v ljubljanskem Tivoiyu. Agencija Breathless, ki vodi tekmovanje, obljublja res najlepšo Slovenko, saj je izbor drugačen od dosedanjega. Razlikuje se v tem, da ne sprejemajo prijav, temveč lepotioe poiščejo, saj vemo, da se za tekmovanja ne prijavijo vedno najlepše.
V petek se je v Brežicah potegovalo za laskavi naslov Grajska lepotica osem mladenk. Strokovna komisija ni imela lahkega dela. Dora Ple-stenjak - akademska slikarka, Jasmin Petan-Malahov-sky - Antena, Irena Dolschon
— Slovenske novice, Franci Zo-barič - Turistično društvo Mostec in Andrej Pinterič -Radio Posavja - Studio Brežice so izbrali za najlepšo Sanjo Lončar, za prvo spremljevalko Afrodito Lozič in za drugo
spremljevalko Bojano Kušar. Izbor sta pospremila še gala modna revija brežiških trgovcev in coctail partjr za vse povabljene goste. Program sta popestrili pevka Darja Svaj-
SKORAJ VSAK JE V ŽIVLJENJU
VSAJ ENKRAT FUNKCIONALNO OVIRAN!
r
Problem vključevanja funkcionalno oviranih ljudi v vsakdanje življenje, družbo, v delo je sicer znan in od časa do časa nekoliko več obravnavan v sredstvih javnega obveščanja. Vendar so to le poizkusi posameznikov, morda tudi prizadetih samih. Problematika je težavna, raznovrstna in se je nikakor ne moremo lotiti sistematično.
Funkcionalno oviranih ljudi je veliko. Predstavljajo eno izmed značilnih skupin prebi; valstva, za katero je potrebna posebna pozornost pri načrtovanju in oblikovanju grajenega   okolja.    Funkcionalno
Vljučevanje teh ljudi v vsakdanje življenje preko grajenega okolja, ki jim povzroča največ ovir, je dolgotrajen proces. Ukrepati je treba sistematično v vseh okoljih, dosledno pri načrtovanju novih projektov in naprav ter v mejah možnosti pri prenovi.
Grajeno okolje presojamo glede na dostopnost, uporabnost in prostornost. Ovire so neustrezno oblikovani dostopi, preozki vhodi in komunikacijski prostori, neustrezno premoščanje višinskih razlik, obdelava tal itd.
Začetki reševaja te problematike v Sloveniji segajo v leto 1975, ko je Urbanistični
Ija, za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, za zdravstvo In socialno varstvo, za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, urbanistlčne-
predeli, dostop v opero, ostale kulturne, upravne in trgovske objekte, urejene sanitarije, parkirni prostori za invalide, zvočni semaforji za slabovid-
uimnazijka Sanja Lončar (v sredini) pravi, da ta zmaga ne bo prav nič spremenila njenega življenja. (Foto: črt Čargo)
ger in napovedovalka slovenske televizije Eva Longvka. Brežiška slavnostna dvorana je po dolgih letih - stoletjih morda dobila pravo prireditev, po blišču primerno njej. CPan)
Pot do kulture je projektant invalidom odrezal, nihče drug jim je pa tudi ni odprl. (Poto: DRM)
Kako neki se počuti Invalid, ki se mora na hitro umakniti s cestišča pred kolono vozil?! (Foto: DRM)
ga inštituta, FAGG-Arhitektu-ra, mestne raziskovalne skupnosti, univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo Invalidov in predstavniki invalidskih organizacij. Ing. arh. Marija Vovk iz urbanističnega inštituta pa je pripravila obsežen Priročnik za načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranih ljudi.
Rezultati te dejavnosti so v Ljubljani že vidni: sanirani prehodi za pešce (poglobljeni robniki), urejeni celi mestni
ne itd.
Podobno delujejo tudi v Novem mestu.
Tem naporom se sedaj pridružuje tudi Krško. Upamo lahko, da bo skrb za grajeno okolje brez arhitekturnih ovir postalo stalnica tudi v našem mestu.
(V sestavku so uporabljeni članki iz revije PARAPLEGIK, ki jo izdaja Zveza paraplegi-kov Slovenije.)
EOON KOCJAN
Sanja Lončar, najlepša izmed deklet v viteški dvorani brežiškega gradu, s spremljevalcem. (Foto: Črt Čargo)
23. oktobra:
Republiška vaja "Posavje '93"
ovirani ljudje niso le prizadete osebe, katerih okvara, poškodba ali invalidnost je povzročena bodisi z rojstvom, nesrečo, boleznijo ali starostjo, ampak tudi vsi tisti, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju In se iz različnih vzrokov težko in počasi gibljejo (nosečnice, starostno bolehni, majhni otroci, odrasli z otroškimi vozički, ljudje, obloženi s prtljago in morda še kdo). Obseg skupine funkcionalno oviranih je torej zelo širok in raznolik. Skoraj vsak je v življenju vsaj enkrat funkcionalno ovirani
inštitut RS Izdelal več študij, ki teoretično rešujejo urejanje grajenega prostora brez ovir. Na teh osnovah je nastal Pravilnik o projektiranju objektov brez arhitekturnih ovir, ki je izšel v Uradnem listu RS, št. 48/87.
Leta 1989 so v Ljubljani pri mestnem komiteju za urbanizem ustanovili projektni svet za odpravljanje arhitekturnih ovir grajenega okolja v Ljubljani. Sestavljajo ga predstavniki naslednjih ustanov: skupščine mesta Ljubljane, mestnih komitejev za urbanizem in varstvo oko-
Ce se človeku mudi na avtobus ali vlak, tale bližnjica do postaje Se za zdravega ni najbolj uporabna, nikar za invalidski voziček. (Foto: DRM)
Akcija ne bo tako obsežna,
Brod v Podbočju, 9. oktobra - Pomislite, kako bi reagirali, če bi po radijskem sprejemniku slišali: "Pravkar so nam iz centra za obveščanje sporočili, da Je v nuklearni elektrarni prišlo do napake pri delovanju In s tem do uhajanja ..." Na to in še marsikatero drugo vprašanje so nam v soboto odgovorili na kmetiji Banič pri Podbočju, kjer so izvedli generalko za akc^o "Posavje "93".
Pri praktičnem delu vaje so sodelovale enote občinskega štaba za CZ, občinske specializirane enote za RBK zaščito, vod RBK - Agrokomblnat Krško, poklicna gasilska enota Krško, operativni gasilski enoti KS Krško in KS Kostanjevica, domačini na kmetiji Banič, ZD Krško, KD Krško, povezovalec in pojasnjevalec mag. Stanislav Cuber, helikopter MORS, specializirana enota rep. štaba za CZ - ELMA (mobilni laboratorij).
Republiška vaja "Posavje '93" bo 23. 10. 1993. Cvetka Tomln - Zorič je povedala, da je namen akcije preveriti usposobljenost enot zaščite in varovanja za primer radiološke nesreče. Akcije niso več tako obsežne, kot so bile "Nič nas ne sme presenetiti", predvsem zaradi racionalnejše porabe sredstev, ki Jih je že tako premalo.
kot so bile nekdanje NNNP.
Vaja bo potekala v dopoldanskem času na sedežih štabov: občinskega, republiškega ter štaba CZ NEK, ob 14. uri pa bo praktični prikaz aktivnosti zaščite in reševanja v
primeru jedrske nevarnosti na kmetiji Banič v Podbočju. Vajo vodi republiški štab za civilno zaščito. CBostjan Co-larič)
Interni program KK 10
KLJUB VSEMU BI GA KAZALO OŽIVITI!
če se je že frekvenca na Trdinovem vrhu očitno potopila v močvirje
Vodstvo krškega kabelsko distribucijskega sistema je poslalo vprašalnik z naslednjo vsebino: "Izteka se leto dni predvajanja poskusnega oddajanja programa na Internem kanalu KDS. Kot ste že seznanjeni,    začasno   prekinjamo
predvajanje, ker moramo analizirati nadaljnje možnosti predvajanja in reorganizirati sedanjo organizacijo.
Ob želji po čimprejšnjem nadaljevanju oddajanja potrebujemo  poleg vaših  mnenj,
potreb In želja tudi evidenco o možnostih finančnega pokrivanja dela stroškov preko najemnine.
Prosimo vas, da nam odgovorite, ali ste pripravljeni plačevati najemnino za gledanje Internega programa. Okvirna cena za pokrivanje nujnih fiksnih stroškov bo približno protivrednost 3,5 DEM na mesec."
Izmed 400 vprašanih jih je 322 odgovorilo, da bi sicer kar gledali interni program "KK 10", da pa zanj niso pripravljeni plačati. Plačan bi moral biti iz sredstev jedrske rente, saj živimo na potencialno ogroženem območju in Imamo od tega itak vse premalo koristi. Nekaj malega anketirancev bi bilo za financiranje produkcije programa "KK 10" pripravljenih prispevati 50— 60 SIT na mesec in še manj bi jih bilo pripravljenih plačati polno ceno, protivrednost 3,5 DEM na mesec.
Naš glas se je ankete lotil telefonsko in po slučajnem vzorcu poklical 80 naročnikov. Od teh jih 16,25 % ni sodelovalo v anketi (niso hoteli odgovarjati, ni jih bilo doma ...) Nadaljnjih 6,25 % vprašanih nima kabelskega priključka, 3,75 % jih nima TV sprejemnika in 2,50 % jih je izjavilo, da ne gledajo TV programa.
Med ostalimi vprašanimi jih je na vprašanje "Ali ste spremljali lokalni kabelski program  C'KK  10')?"
odgovorilo pritrdilno 43,75 %, negativno 12,50 % in z "ne vem" 15,00 %.
Na vprašanje "Ali vam Je bil program všeč?" smo dobili 45 % pritrdilnih odgovorov, 17,50 % nlkalnih in 8,75 % odgovorov "ne vem".
Na vprašanje "Sedaj ga C'KK 10') ni. Ali se vam zdi, da bi ga bilo potrebno oživiti?" je odgovorilo pritrdilno 51,25 % anketirancev. Le 8,75 % se zdi, da interni kabelski TV program ni potreben in 11,25 % jih ne ve, ali je potreben.
je bil kabelski
ga, ker se očitno okrog KK 10 lomi kar nekaj kopy in ker kaže, da nekatera med njimi ne ciljajo v najbolj pravo smer. Nalašč nismo vprašali, ali je bil gledalcem program všeč. V pogojih, kakršne so njegovi avtorji imeli za delo, bi boljši težko bil. Imel pa je možnost, da se s skupnim sodelovanjem In dobro voljo razvije, da se z dograditvijo brežiškega in morda kasneje sevni-škega kraka razširi in postane NEKAJ. Preko njega bi lahko gradili tudi regijo Posavje. Veliko drobnoposestniških interesov pa bi znalo vse skupaj potopiti. Za začetek se je južni del Slovenije še bolj po-južil, ker se nismo znali domeniti okrog frekvence na Trdinovem vrhu. Sedaj nam preko nje močvirniki (Kanal A) vrtijo filme "Ž" kategorije in bi rekel, da nam bodi prav, če ne bi bilo za ponoret od jeze. Kriv seveda ni nihče! Cika)
Toliko o tem! Ankete smo se v Našem glasu lotili zaradi te-
Samoprevara je usoda nespametnih. Biti samo pametnejši kot bedak ni interesantno. (Walentln Falin, Življenjska pravila diplomata)