Uravnava zemljiškega davka. Predlog poslanca Pišeka in tovarišev. S postavama od 24. majai 1869, drž. zak.. št. 88, in od 12. julija 1896, drž.! zak. št.) 121, se je izdelala za avstrijskega kmetovalca usodepolna uravnava zemljiškega davka. Skupni znesek zemljiškiega davka znaša od l.< 1896 okroglo 70 mil. kron, kateri1 se jednakomerno razdeli v, razmerju določenega čistega dobička davku podvrženih objektov na posamezna zeinljišča, na kateri način izide potem po odbitku, v takozvanem finančnem na6rl|u k postavi od 25.; avg. 1896, drž. zak. St. 220,' osnovanih odpustov (15 % individuelnega prdldpisa davkOv), plačilna davčna dolžnost. Podlfegol za odmero davkov tvori torej srednji čisti dobiček paroele, takozvajni katastralni 6isti dobiček, t. j. po odbitku vseh gospodtarskih stroškov od takozvanega surfovega donosa preostali prebitek, kiateri bi se mogel dozneje doseči od obdelajiih zemljišč. Ustanovitev tega, ne samo za določenje zeraljiškega davka, tetaveč tudi za odmerjenje dolžnostij premoženjskega prenosa,, merodajnega čistega donosa se je izvršila po katastralni cenitvi, katera razpada v takozvano preeenitev in razvrstitev. Pri preeenitvi zeinljiškega donosa se je preiskal vzrok« različnosti donosa zemljiških kosov v posameznih ceniltrih okrajih — kateri se ujejnajo po večini s političnimi okraji, na kar so sei razdelile posamezne vrste obdelanih« zemljišč v 8 razredov. Za vsak tak razred vsake vrste obdelanih zemljišč se je izvršil srednji čisti donos vsakega orala oziroma ^sakega ha., in se je skupaj sestavil v enenti posebnem ceniku, takozvanem razredovalnem cenjku. Razvrstitev ,je pa obstojala v uvrstitvi vsakega zem-' lji.škega kosa v pvistojni razred dotične vrste'' obdelovanih zemljišč. Ta na om iijjeni način izišli čisti donos vsa"kega obdelanega kosa.' zemljišč je dal nato čisti donos vsake parcele oziraje se na površino zemljiškega kosa. Ker pri ustanovitvi posfameznih ceniltiih postavkov, oziroma čistega. Honosa ni bila predpisana nobena posebna vrsta računajija in so bili dani cenilnim organom samo potrebni in negotovi pripo- močki na razpolago, kakor tudi z ozirom na to, da so bile cenilne komisije popolnoma pod vplivom vlade, ne more 1. 1869. ustanovljeni in 1. 1896. samo deloma popravljeni katastralni čisti dobiček nikakor odgovarjati v resnici doseženemu čistemu dobičku. Kar se tiče srednjega čistega dobii&ka od zemljišč, se mora kot neovrgljiva resnica pribiti, d!a svoječasno kot podlaga odmere trajno odločeni čisti dobiček daoiašnjim; gospodarskim rtizmerainj nijkakor ne odgovarja, lemveč cla ne/ vrže zemljišče po odbitku skupnih gospodarskih stroškov ne samo nikakega čistega dobička, temveič da* ]e gospoda^stvo na| malem ali srednjem kmečkem posestvu zveztao z gotovo zgubo. Kajti gospodarSki stroški, kateri so bili leta 1869 dosti manjši, so danies vsled vedno naraščajočih plafiilnih razmer pri gospodarskih delavcih tako narastli, da je v mnogih slučajih bolje za kmeta, če opusti gospodarstvo na svojem posestvu ter gre za navadnega delavca. Pri tem najcle dosti boljši kruh, nego isti, kate«-i je samo na dobiček svojega posestva navezan. Na drugi' strani, se mora omeniti, da so povprečne ceaie poljskih pridelkov vsled za poljedelstvo neugodno sklenjenih frgovskih pogodb pod polovico prvotne cene padle; ker se dalje naše današnje poljedelako postavodajsho na liipotekarna bremena, lego ztmljišč in gospodarski nafiin popolnoma ni6 ne ozira, je lahko umljivo, da kmečki stan sili vedno bolj in bolj na preustrojitev zemljiških davkov. V zadnjih deseiletjih se je ¦< skrbelo za bfegor vseh clrugih stanov, samo za kmeta se ni nič storilo,- temveč ga puš6avlada brez usmiljenja propadati pod pritiskomi neznosne te?ie davkov.- Ali ne uvidi avstrijska vlada, da leze kmečki stan, kateri bi raorai biti državi glavna podpora, v vedjno večje dolgove, ker ni v stanu si pridobiti pri gospodarstvu svojega zemljišča za se) in za svoje vsaj minimalnega živeža in je prisiljen delati za poplačilo gospodarskih stroškov in v poplačilo neopravičeno visoke zemljiščne dače leto na leto nove dolgove. Da se^breraena dolgov kmečkega stanu v zadnjih letih* vedno večajo. je vendfar statistično dokazano! Ali je čudno, če kmet nad, svojim gospodarskim položajem obupava, ko vidi, čeravno kot trpinčena živina od 4.i zjutraj do pozne aoei iiepreineihoma dela, da si pri tem komaj toliko pridela, da more sebe in svoja družino vsaj za silo preživeti. In od takega poljedelca si drz^ne še država tir_ jati davkej. katerc poplača le s tem, da si nakoplje novih dolgov. Ni li to izsesavanje v skrajni stiski?!: Vlada bodet torej imela na vesti pogin kmečlcega staniu, če ne uvede nemudoma na pravičnibj načelih temeljujočo preosaovo zemljiškihi davkov. Podpisani stavijo torej predlog: Visoka zbornica naj sklene:; Vlada se pozivlja, da predloži visoki zbornicinačzt o uravnavi zemljiških davkov, v katerem tvori resnično doseženi čisti dobiček podlago pri odmerjanju davkov, ki se dalje ozira na hipotekarna bremena, lego zemljiških kosov, in na način gospodarjenja.