38. številka Ljubljana, v sredo 17. februvarja 1897 XXX. leto Izhaja veak dan sveder, iainoSi nedelje in praznike ter velja po pofit i prejcman ra av«tro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznani la plačnje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. LopiBi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravaistvoje na Kongresnem trga 6t. 12. Up ravnik tvn nsj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Rudeči socijalist v črni suknji. Klerikalna stranka je glede socijalnega vprašanja razdeljena na dva tabora. Jedni, to so tako svani konservativci, stoje na stališči tistega bogatina, h kateremn je prišel usmiljenja vreden siromak in ma z ginljivimi bes* dimi popisal svojo bedo, nadeje se njegove pomoči. Bogatin si je otrl solzo iz očesa, poklical svojega hlape* in ma akazal: .Vrzi berača ven, sicer mi sočntja poči srce". Drogi zopet, krščanski-sccijalisti, bi radi predrugačili ves svet, razdrli sedanji socijalni red in na njegovih razvalinah zgradili nov dom, v katerem bi vladala sreča in blagostanje, v katerem bi bili vsi ljudje srečni in zadovoljni. Vodja slednjih je „nas dični" dr. Krek, »oče krščanskega socijalizma na Kranjskem" in sedaj tndi kandidat klerikalna stranke za peto kurijo. Radi priznamo dr. Kreku, da se odločno in krepko poteguje za svoje ideje, da si neutrudno pri sadeva, jih razširiti mej ljudstvom, dubiti zanje novih pristašev in organizovati v njih zmislu razne stanove in sloje, iz kratka, pripraviti prebivalstvo sa novi socijalni red, ali na polna usta bodi tudi povedano, da so po našem mnenji ideje, katere »iri dr. Krek, splošno nevarne, revolucijonarne v polnem pomenu te besede, in da dr. Kreka ne zrna trarao za apostola socijalne reforme v smislu krščanskih n&ukov, nego za propovednika socijalne revolucije v zmislu 8ocijalnodemokratičoe stranke. F etonski vzlet krščansko secijalnega gibanja v nekaterih avstrijskih kronovinah je provzročil, da 80 se tudi v nas posamezni politiki juli baviti s so cijalnim vprašanjem, ali to, kar zastopa sedaj dr. Krek, to že davno ni več nedolžni krščanski aoci jalizem, to je že navadni rodeči socijalizem. Naj nam nihče ne ugovarja s tem, da je dr. Krek duhovnik. Ne dvomimo, da je dr. Krek veren katoličan in vrsten duhovnik in da se ne strinja z ateizmom, kateri razširja socijaliatična stranka, toda tuđi najvernejai katoličan in najboljši duhovnik je lahko iz prepričanja socijalist, ker zmatrajo socijalisti vero za postranko in povsem privatno stvar vsakega posameznika ter mu prepuščajo v tem osiru popolno svobodo. Dr. Krek je tudi preinteligeuten, da bi bil v svojih spisih kdaj pozabil na vodilne principe krščanskega sccijalitma. V svojib spisih se zna skrbno c k i it i vsema, kar direktno nasprotnjs naukom krščanskega socijalizma in kar bi obudilo mnenje, da je pisatelj prisegel na socijalnodemokratični evangelij, ali v svojih govorih mu to ni bilo vselej mogoče. Na raznih shodih je v svojib govorih razvijal nazore in se izrekal za načela, katera so provzročila, da je v srcih tako najzagriienejših kakor tudi naj omikanejših socijalističnib voditeljev vzklila cvetka zaupnesti do dr. Kreka. Klerikalni kandidat sa peto karijo si je s svojimi govori, z nazori, katere je razvijal na raznih Bhodib, pridobil popolno zaupanje socijalnih demokratov, tako da mu javno izrekajo svoja priznanje, da javno povdarjajo, da se Krekovi nazori o bistvenih ekonomičnih vprašanjih strinjajo z njihovimi, da bi bil dr. Janez Evangelist Krek naj boljši zastopnik, katerega si morejo želeti — socijalni demokratje f Tu ni mesto, da bi preiskovali, glede katerih posameznih točk socijalističaega programa se strinjajo dr. Krek in socijalni demotratje, glede katerih je dr. Krek zapustil krščansko socijalni program! Gotovo je, da je dr. Krek nasprotnik fundamental-remn nauku krščanskega socijalizma o nejednakosti Ijudij, da v nasprotju s krščaesko-socijalnim principom zagovarja popolno odpravo privatnega imetja, prav kakor socijalisti, in da sistematično podkopava vsako avtoriteto, radi Česa mu že v klerikalnih krogih očitajo, da je slab dnhovnik, a brez dvoma je še mnogo drugih točk krščansko socijalnoga programa, katerim se je dr. Krek izneveril. Preznačilno je, da dra. Kreka ne zmatrajo samo socijalni demokratje svojim pristašem in zaveznikom, nego da tudi v klerikalnih krogih prevladuje mnenje, da je dr. Krek le s plaščem krščanskega socijalizma odet socijalni demokrat. Tako ne sodijo samo takozvani konservativci, nego tudi tisti, kateri priznavajo, da so pristaši krščansko- socijalnima programa. In o tsh gotovo ne poreče nihče, da ne poznajo glave in srci dra. Kreka. Ogromna večina konjskega prebivalstva nasprotuje z vr.o odlofir senčnim socijalističnim težnjam, na katerih ost pač ni treba Sele opozarjati, zato pa naj voMci dobro premislijo, predno cddajo svoje glasove rudečemu socijalistu v črni suknji, katerega jim ponuja klerikalna stt. .ka. Državnozborske volitve. Volitve volilnih mož v Ljubljani. Mestni magistrat razglasa: D t bo mogoče za V. kurijo r zpisane volitve volilaib mož v L uh'jam brez posebnih težav in točno izvrš t , izpremeni se tuuradni razglas z dne 30 januvarja t. I, Štev. 4027, glede časa in pn krnja t> h volitev tako-le: Volitve volilnih mož vršile se bodo v Ljubljani 4. dan marca Istos od 8. ure zjutraj do 1. popolu ine in od 3. do 6. popoludoe v s!eiečih prostor.h: a) volilci I okraja voliljo vsi v mestni dvorani; b) v II. okraju volijo volifei z začetnimi črkami A do L v Šolski sobi 8t. IG. c kr. strokovnih šol; volilci z črkami M do Ž v pritlični sobi na desni strani uhoda v Virantovi hiši; c) v III. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do G v Šolski sebi I.a; volilci z začetnimi črkami H do L v Šolski sobi II b mestne ljudske Sole na Zoisovi časti; volilci s začetnimi črkami M do R v telovadnici velike realke In volilci z začetnimi črkami S do Ž v letnem salonu hottla pri Mrliču; d) v IV. okraju volijo volilci z začetnimi črkami Ada G v čolski sobi lile, volilci z začetnimi črkami H do L v šolski sobi III.b mestne ljudske šole v Komenskega ulicah, volilci z z-iiVhrmi črkami M do R v dvorani katoliškega društva rokodeljskih pomočnikov v Komen-skega ulicah, volilci z začetnimi črkami S do Z v dvorani Hafnerjeve pivarna na Sv. Petra cesti; e) volići V. okraja volijo v šoli na Iiarju; f) volilci iz Vodmata volijo v Šoli pri Sv. Petru v Ljubljani. Za te volitve se ne bodo izdale voMcem ni-kake izkaznee. LISTEK. „Slovenska Matica" Ljubezen in rodoljubjo. Spisal Fran Govokar. — „Knezova knjižnica" III. snopič. Novejše slovensko leposlovje je pričelo opisovati tudi socijalno in politično stanje našega naroda. Ne zadovolji se več s tem, da nam nariše originalnosti našega kmeta ali da karikira oholega aristokrata, da nam predstavlja romantiko protestantske dobe ali da nas povede v deveto deželo in v druge fantastične svetove. Vse to je lepo in hvale vredno, — novejSi leposlovci pa pred vsem slušajo nasvet nemškega pesnika veljaka: „La poeezi v življenje!" Dr. Jos. Vošnjak nam je v romanu „Pobratimi" predočil živo sliko iz nekdanje politične borbe našega naroda na Štlrskem, Fr. Gotčkar pa »am je podal v povesti „Ljnbezen in rodoljub je" verno zrcalo blagega, za svoj rod ne-omorno delujočega, za narodni blagostan in pro-•veto žrtvujočega se domoljuba iz sedanjosti. , Leposlovje ima velik vpliv na čitatelje. Dasi nm tendence ne priznavamo v namen, vender se nam zdi primerna in važna v sredstvo. Zlasti v knjigah, namenjenih priproatemu narodu. Tu je pri- povedovalec lehko propovednik, učitelj in buditelj, vzgojitelj in voditelj svojim čitateljem. Posebno primerne so v ta namen snovi, zajete iz življenja naše dobe. V tem, kako jih uporablja, v koliko se drži istinitih dogodkov, in res živečih oseb, — v koliko jih nadomešča z izmišljenimi, a vender vedno povsem razmeram in značajem primernimi, — torej v tem, kako spaja istino in domišljijo, kaže se nam pesnik ali pisatelj v vseh svojih vrlinah, a baš v tem pregreši lehko tudi največ napak. Govćkar nam je dokazal s prejšnimi spisi, da je nadarjen pripovedovalec in bister opazovalec živ ljenja. Ker je risal »Črno v črnem" naše druževno in socijalno življenje, očitali so mu nekateri, da išče nalašč 1 e temne strani življenja ter da neče poznati njegovih solučnih ; očitali so mu celo — demoralizujočj tendenco . . . Skoro se nam zdi, da je pisatelj nalašč hotel opovreči te trditve v p -vesti „Ljnbezen in rodoljubje". Kajti v nji nam ni načrtal le večinoma idealnih značajev, v nji tudi najstrožji moralist ne bode našel nič pohujšujočega, razen ako ga vodi slepa strast. A kljubu temu si je ostal zvest v svojih vrivali in svojih principih. Popisal nam je prav plastično naše javno življenje, očrtal prav dobro druževno zabave malega mesteca in narisal istinite zna>Taje. — Poleg tega je v povesti tudi politična in socijalna tendenca, ki je živa obsodba naših sedanjih odnošajev, in ki nam kaže, kako bi se dalo izboljšati sedanje stanje. Junak poveBti, Jjsip Kres, je veloizobražen, vstrajno delaven rodoljub, kateremu je blagostanje svojega nareda prva in glavna skrb. Že njegovo vnanje lice je toli prikupno, da se nam zdi Kres živa ilustracija starogrškega ravodila r V telesa zdravem duša zdrava". Njegova Ijnbeznjivost v občevanju do delavcev in eoraeSčanov, njegova neumorna delavnost in živa ljubezen do rodu in domovine pridebi mu erca vseh. Kaj čuda, da ss tudi krasna Melanija, duhovita in naobražena, a tudi bogata sestričina Doižanova, zaljubi v moža, kateri je že poprej obudil njene simpatije, ker jo čnla o njem le dobre in hvalne vesti! Kres in Melanija s'a kakor vstvarjena drug za drugega. Njuna ljubezen je iskrena, a brez vsake, tudi najmanje neidealr.e primesi. Poleg teh sta isto tako orisana idealna zaljubljenca Kočevar in Kresova sestra Minka . . . Oni nasprotniki pisateljevi, ki trdijo, da je v njegovih ljubezenskih opisih gola menenost in lascivnost, uverjo se, da nam zna istotako ljubeznivo in prikupno opisovati vzvišeno in sveto čustvo, ter da, ako je v drugih spisih naslikal po-hotuost in grešr.ost, je to storil jedino zato, ker so to zahtevali doti ni značaji. Tudi drugi značaj? v povesti so iz vočine kre- Volitev volilnih mož P.še se n »m: Pri volit vi 15. t m. so v oblinah Kolovrat in Ko-tredež zmagali narodnjaki s vsemi volilnimi možmi brez vsake borbe. V Zagorji zmagali so v peti kariji socijalni demokratje s 150 glasovi večine. Istotako zmagali so danes socijalni demokratje v Aržišah z 243 glasovi proti 34 v peti knriji s 4 volilnimi možmi ter t adi v kmetski skupini s 5 možmi. Razmerje je bilo v kmetski skupni 30 proti 15 Socijalni demokratje v Zagorji in sosednih občinah so baje sklenili, da oddado njih volilni možje svoje glasove narodaema kandidata le, ako jih naredna stranka v peti knriji podpira. V vseh ta navedenih krajih je večina kmetskih posestnikov volila s scejalnimi demokrati. * * * Iz Novega mesta se nam piše: Dne 22. t. m. volijo pri nas volilci pete kurije. Volilcev je 345. Izraej teh ionajo klerikalci, ča se dosti trudijo, 40 volilcev. S:cijalni demokratje, predobro organizovani, postavijo na volišče 70 volilcev. Ostalih 235 vJ icev pripada z malimi izjemami narodni stranki Ti slednji postavili so za volilne može »Icdeče gg : Antona Kosa, krčmarja in po sestnika, dra. Jakoba Schegnlo, župana, V>ncencija Umka, mizarskega m.jotra in posestnika ter Autooa Weissa, krojaškega mojstri in posestnika. Zani-maDJe ta to volitev je precsjšaje, dasi s j vrši v ponedeljek, torej v dan, ko imun j sejinico. Tudi udeležba bo precejšnja, ia sicar tem večja, ker računajo klerikalci ua to, da se pristaši narodne stranke ne bodo v zadostnem številu udeležili ter mislijo pridobiti za svoje volilne može one izoaej pristašev narodne stranke, ki s socijalisti no sim patizirajo. Pa je cbčno mnenje, da se klerikalcem tudi na tem volislu ne uma pustioi ue pedi ter da se jih mora potiačiti, kakor na primer pri poslednji vo'itvi obč. odbora, ko so komaj šteli 10 voliicav. Potem bo mir ia v naš^m ms^tu se bode lahko mirno zborovalo, menda si bodo petem fanatični duhovniki desetkrat premislili, tako s pijano tolpo nevednih Iju'ij iz okolica nastopati, kakor laui v Brunerjevi gostilni maja mesec« Pristaši narodne stranke smo že zaradi tega vezani, da se udeležimo j .-. viino volitve 22. t. m. ter da volimo v 6trogi disciplini imenovuue volilne može. Naj nam bodo socjalni demokrati v izgled! Delavci so po večjem, ali uauduš-nje ;l v prsih vsacega izmej njih in kot jeden rroi bodo glasovali za svoje vo lilne moče! * 1/. Črnega vrha nad Idrijo se nam piše 14. t. m.: Zares pmosna sme klerikalna stranka biti in vedno satrjevati, da je vse kmetska ljudstvo na nje-ii straui. To rtuinico je punebno ijspriuala volitev v Črue.j vrha nad Idrijo. Gcsp. župn k in Csne iz Kranja ter še par n ih oprod (pri tem soveda u s a smala manjkati oče in brat znanega kaplana Ridjif*) so se trudili noč in dan, da bi kolikor možno sijajno zmagali. Rotili m prigovarjali so ljudem, naj gotovo pridejo vsi in raj velijo može, napis .ne na listkih, koje listke s:a gusp. župu.k in Cmie iz Kranja razaašala postni; ueugoduo si.kuni so le ne&načajni Djlžan, ki s?, v poslanca izvoljen, da prid >blti vladi v glasovanje na Škodo svojim volilcem — baron R ihbach , njegov propali tekmec, ki izrabi to v politično spletko — stotnik, pl. Braucseiss, velik gizdalin in domišljavec, ki si je hotel pridobiti Melanijo in nje premoženje ter črti srečnejšega tekmeci Keesa. Venđer tudi ti trije niso zlobneži „po krvi", temveč le ■ i. i okoliščin, ki nam razlagajo njih značaje. Prvega je privela častihlepnost, dtu^ega in tretjega pa osvetoželjnost vsled poraza na siabo pot Več pa je ■ .mu'nih figur, menda skoro preveč za družbo, katero nam opisuje poveBt. Rs, da bo vse le epizodičue, ali prav zato vpliva njih sem ter tja pretirani opis neugodno na čitatelji, zlasti, ker pisatelj ne ifiče pri njih toliko komike v situaciji, nego v osebnih, telesnih lastnostih. Tj so debala, požre« ria kontrolorka; nervozni zdravnik Pavlin, odgojitelj in idejalni „pesmk" Muhovnik; deloma tudi po Urni dev ci notarjeva Malka in davkarjeva Nežika. Izborno pa je pogojen navdušen agitator Orožen, Kresova sestra in nje zaročenec, in mla denki lekarnarjeva Karla in kavarnarjeva Tončka. Ako se ozremo na tehniko pripovedovanja, moramo ji priznati res dovršeno h on ta v o. Od prve strani do zadnje vzdrži te povest v največjem zanimanju, saj ti podaja tako živahno, da, drama- po hišah. Od narod ae stranke se ni ni kdo ganil, ker v Črnem vrhu slučajno ni tacaga, da bi se posebno brigal za volitve. Na dan volitve je prišlo pa jako malo volilcev, a glej čudo, še manj nas je hotelo voliti na komando iz farovža. Če bi bili mi imeli koga, koji bi nas bil vodil, bi bili sijajno zmag Ji. OJdanih je bilo več glasov za narodne može, nego za klerikalne. Klerikalci so zmagali jedino le, ker so bili složni in ker so se mnogi iz strahu pred gosp. žopnikom b.iu drugače voliti. Narodni volilci smo skoro iz Vscke vasi imeli svoje vo'ilne može, a vslic tema je klerikalna stranka zmagala, in sicer prvi dan komaj s 7 glasovi. Tad; dragi dan je bilo več glasov oddauih proti klerikalni stranki, nego za njo, a bili smo še manj jedini. I)i je bila volitev direktna, potem bi bil pri nas zmagal narodni kandidat sijajno, ker velika večina je odločno proti klerikalni stranki, a le premalo smo jedini. Naš go'ipod vikar naj si prav dobro zapomni, da vzlic prižnici, molitvam in stra&tai agitaciji od njegove strani nas je ran ig > več vol.lo nasprotio, nogo z njim, kar vemo, kuke namene imajo gospodje iz farovža. Gosp. kapelan je pa pri agitaciji in pri raznašanji listkov zvedel prav odkrito ram u o ogromne večine faranov, in mislimo, da bo imel zadosti. Kakor čujemo, je tu jed:oa občina v idrijskem okraji, v kateri smo propali, ker v celem okraji je zmagala narodna stranka, a piopali smo toli častno, da je gospodov strah. Vsem narodnim volilcem pa: Bodimo vztrajni In drugič bolj jedrni, zmaga boda kmalu naša. Tudi pri nas se otreaemo farovške™a jerobst/a. * V celjski okouci so zmagali pri državno :b)r akih volitvah za peto kurijo socijalisti s 4) gla sovi večine. Voljenih je sedsn volilnih mož. N^mci so glasovali s socijalisti. * * * Italijanski kandidat za goriške kmetske občine, duhovnik Zanetti, je umaknil svojo kandidaturo. Govori se, da na povelje nadškofa. Mi za Zaaettija nimamo nikakih simpatij, toda reči moramo, da se bode treba resno pečati z vprašanjem, če je eploh duhovnik sposoben za poslanca, ako mu more škof kar tako ukazovati. Po našem mnenju je za poslanca jedino tak mož, kateremu ne more nikdo drugi predpisavati, kako naj postopa, kakor volilci njegovi, in ki za svoje delovanje tudi nima drugemu dajati odgovornosti, kakor volilcem. To vmešavanje škofov v volitve je tem manje opravičljivo, ker so škofje največ člani gospodske zbornice in oudi lahko vplivajo na politiko, zbornica poslancev pa jim nima biti nič mari. Glede poslednje ima odločevati pre-bivalst.o samo in nikdo drugi. Vlada je odredila, da se volitve poslanca v peti kuriji in v tretji volilni kategoriji za tržaško okolico ne bodo več vršile v mestu, temveč na več krajih v okolici. To je bila že d tvna želja Slovencev, ker je v mestu od italijanske strani jako velik pritisk na slovenske volilce. * * t ško dejanj*?, ki se vedno bolj in bolj stopnuje do končne kfc.tistr.-f •. Ljubezensko razmerje mej Kremno in Mtdanijo, bolj v ozadji ono mej M nko in K ■.':-.;■; ji m — zvezano je na spreten na^iu z opisi druževnega življenja in politiškega boj ?. Ko doseže Kr- s največjo srečo, ko si zagotovi ljubljenko — tedaj ga prevara mož, za katerega je deloval, misleč da bo bojevnik za narodne pravice in blagostanje, teduj mu umrje mati, tedaj mu nasprctaik kruti poštenje, tedaj mu osebni sovražnik žali čast — je li mogoče, da bi se mu moglo nakopičiti še večje, še hujše gorje? „Pokopali so mu ljuoljeuo mater, preglasili so ga izdajavcem naroda, cgnusiii mu s svojim blatnim jezikom najvzornejšo ljubezen do nevesta . . . nekoliko ur mu je ugrabilo vbc, kar ga je povzdigovalo in veselilo, vrgli so ga v obup in propast, vse je izgubil . . In ker ga čaka še dvoboj, „bi li ne bila zato zanj smrt le rešitev, svoboda, nova sreča?" Vender pisatelj ni zaključil s tem Kresovim propadom in njegovo smrtjo povesti, temveč ji dal z opisom poznejše sreče, katero je pouzročil blagi Kres svojcem, vese-iejši zvršetek. Zelo dobro sta pogojena opisa političnih shodov; veselje in zmagoslavje po vol.t vi z običajnimi govori in napitnicam, — volilni shod proti poslancu s vso razburjenostjo nasprotujočih si strank in njih V Istri Italijani delujejo na vse pretege, da bi zmagali v peti kuriji. Pri tem pa razširjajo vsakovrstne laži o slovenskem kandidatu dru. Laginji. Najprej so jeli trositi laži, kako da dela dr. Laginja s .svojim političnim delovanjem silno velik dobiček. Ko jim tega ni nikdo verjel, posegli so po drugem sredstvu. Neki list je prinesel novico, da je dr. Laginja zbolel na možganih in se bode torej moral umakniti političnemu delovanju. S to lažjo mislijo mej slovanske volilce zasejati zmešnjavo. Italijanom je veliko na tem, da volitve v peti kuriji ne pokažejo, da je Istra slovanska, ne pa italijanska. * * * Staročehi postavijo svoje kandidate za bodoče državnozborske volitve. V Pragi kandiduje dr. Rieger, v Mladi Boleslavi Toner, v Hrudimu Bištir, v Kraljevem Gradcu dr. Ryba, v Piseku dr. Steidl, v nemškobrodskih kmetskih občinah Jan Pleva, v )i m.kih Husik, v kolinskih Bacek, v piseških Mafik in v aihnovskih Sachata. Drugi kandidatje še niso določeni. Vsekako je pomenljivo, da Staročehi nakr.it tako stopajo na površje. Kdo ve, če morda vlada ne pospešuje staročeškega gibanja, ker MladoČehov ni mogla popolnoma zase pridobiti. V Toplicah na Češkem je pri volitvi volilnih mož pete kurije izvoljenih 25 nemških liberalcev, IG jih pa pride v ožjo volitev s 16 socijalnima demokrati. Socijalisti so računali na gotovo zmago, a so se varali. V Roudnici na češkem je imel te dni b ti shod, na katerem bi bil govoril dr. Gregr kot kandidat četrte in Janda kot kandidat pete kurije. Socijalisti, ki so b li na shodu, so videli, da so v manjšini, in so zatorej shod s kričanjem preprečili. V soboto je bil v Brnu dobro obiskovan shod zaupnikov nemškoliberalne stranke. Dr. Promber je potem v daljšem govoru pojasnjeval sedauji politični položaj, ki se mu zdi jsko nejasen in zmeden. Liberalna stranka se bode vedno poganjala za nemštvo, državno jedinost, svobodo in napredek. Potem je shod odobril volilni oklic. Moravski tovarnarji za sukno so sklenili, da se dne 9. marca ne bode delalo v njih tovarnah, ako bodo delavci to zahtevali, da morojo iti volit. * * Na Gorenjem Avstrijskem in Predarlskem so volitve ugodno izpadle za klerikalce. Mej volilnimi možmi je nenavadno veliko župnikov in kapelanov. Udeležitev pri prvotnih volitvah je pa bila slaba. Na Predarlskem v več kraj h še 5 % volilcev ni prišlo volit. Samo v Hardu je bila volitev živahnejša, in so zmagali socijalisti v četrti in peti kuriji. V liJliMJuili, 17. februvarja. Hrvatski volilni aparat. Prijatelj ni'« lista nam piše: Pri nas na Kranjskem se marsikaj proti postavam dela, kar se ne bi smelo, a to je majhna stvar nasproti hrvatskim eduosajena. Bil sem te dni na Hrvatskem in sem videl, knj se tam vse godi; človek v 19 veku rojen ne more misliti, WSBT Dalje v prilogi. strastno agitacijo v svoje nameue. — Pred vsem pa je dober opis priprav za čitalniško veselico in važna posvetovanja v sajah dotičnoga ženskega odbora, ter op s veselice same iu nje učinek na prisotnike. Mislim, da se ni treba spuščati v podrobno razpravo in analizo značajev, da ni tteba pripovedovati dejanja samega. .Knezova knjižnica" se bode razširila itak mej narodom, in on sami bo priznal gotovo, da moja pohvala ni pretirana, ter da je to v istini povest, ki je zaslužila častno nagrado, katera so ji je prisodila. Zlasti iz oporoke razvidno je, da je hotel pisatelj s to povestijo postaviti blagemu rodoljuba Antonu Knezu literaren spomenik. In res ga je pogodil izvrstno! — „Narod, ki svojih slavnih mui ne časti, da se mu redijo, vreden ni". Po tem Slo a/si-ko vem reku se ravnajoči, povsem odobravamo to idejo. Mož, ki nam je zasnoval leposlovno knjižnico, že radi tega zaslnži literaren spomenik, tudi ako ne upoštevamo vsega dragega njegovega napornega delovanja za svoj rod. „Slovenska Matica" pa naj si izkuša, pridobi* vati tudi v prihodnje za sotrudnike naše priznane leposlovne pisatelje, potem se bo pač po* množilo število članov v večjem številu, kar zahteva na le korist društva, temveč tudi čast našega naroda. Se ver in. da ee morajo danes take protizakonitoeti dogajati, kakor na Hrvatskem. Res poznano je vsema sveta, da je grof Hedervaiv ban hrvatski izmislil in upe-Ijal nezakonite volitve, od njega so se tudi Madjari naučili in po njegovem receptu prošlega leta vršile so se volitve.na Jnadjarskem, no on je uvi lel, da madjarska vlada je njegov izum u potrebita, in s tem ae je veliko ponašal, in zdaj je začel čisto novi volilni izum, tako, da se on pokaže v volilni stvari pravi Ivlison; prošel sem več volilaih okrajev in videl in slišal, da njegov volilni aparat skoro dragega ne dela, kakor samo kortešuje za bodoče volitve. Ti ljudje hodijo okoli cd hiše do hiše in narod nagovarjajo, grozijo ma in protizakonito delajo za vladno stranko. Iz imenika volilcev brišejo poštene volilce, namesto njih pa vpisujejo za volilce ob činske pandarje ia take može, kateri se vladi po volji in kateri ne plačujejo nobenega davka. Pošteni Hrvati se kar zgražajo nad tem postopanjem. Zato Slovenci in slovenski zastopniki vzdignite se na noge in čajte, da iz Hrvatskega je kuga prošla na Ogersko, iz Ogerskega bi lahko mogla priti v Avstrijo, in bi tako mogla uničevati vse narode avstrijske brez razlike narodnosti, ker pri takem nasilja in pri taki samovolji trpi in uničuje se ves narod. — Gcspcda na klerikalni strani le dobro premislite, da radi nesloge vsako zlo pride in radi vaše nesloga mogle bi priti hrvatske in madjarske volilne pravice tudi k nam, kakor tudi madjarska civilna ženitba. Dobro vam je znano, da Madjari hočejo razSiriti svojo kulturo po svetu, radi tega je potrebna sloga in Ijubezan narodom. Gališki deželni zbor je odobril deželni proračun. Sklenil je vladi priporočati osnovo sedmih okrožnih in dvaindvajset okrajnih sodišč. Deželni zbor se je izrekel za vpeljavo poljskega uradnega jezika po poštah, žoleznicah in brzojavnih uradih. Precej živahna razprava je bila o poročila deželnega odbora glede srednjega šolstva. Kritikoval se je sedanji učni sistem. Ko se je rešilo še več peticij, se je deželni zbor zaključil. Dolenjeavstrijski deželni zbor je zaključil bndgetno razpravo Bila je jako kratka, ker je večina pri vseh poglavjih in naslovih takoj sklenila konec debate, da nasprotni govorniki niso mogli kritiko-vati. Krščanski socijalisti, ki so se poprej vedno pritoževali, da se jim krati svoboda govora, so pokazali, da so, kar se tiče kratenja svobode govorov, liberalce še prekosili. Vstaja na Kreti. Bojev na Kreti je kriva Turčija sama. Turški sultan se boji, da bi mu velevlasti vsiljevale kakih reform v drugih pokrajinah, ako se dobro obneso na Kreti. Le predobro vš, da se njegovi dohodki i znatno pomanjšajo, ako se vpelje kaka redna uprava. Sedaj sploh ni ničesar določenega, koliko sme porabiti sultanov dvor. Da prepreči reforme, je sultan poslal na Kreto svoje ljudi, da mohamedance »puntajo. Da je temu tako, je najbolje vidno iz tega, da so mohamedanci šli v mesta sami, predao so se kristijaaje le ganili. Dobiti so morali od neke strani migljaj, da se nekaj pripravlja. Dne 5. in 6. t. m. je bilo v Kaneji tako klanje, da je le čuda, da je še kak krietijan živ ostal. Tudi po drugih mestih so se mohamedanci pripravljali na napad kristijanov. Da se Grška ni odločila za odločne korake, bi bila na Kreti zavladala največja zmešnjava. Evropske velevlasti se tako za noben odločen korak odločiti ne morejo. Njih zastopniki imajo dolga posvetovanja, drugega pa ni nič. Mladoturki in sultan. Po nekem Zia - paši je povabil sultan Mladoturke, ki so v inozemstvu, naj se povrnejo v domovino. Zagotovil jim je tiskovno svobodo, uvedenje reform in popolno amnestijo. Mladoturki so odgovorili, da naj se reforme le poprej dejanski iz rodo, drugače se ne vrnejo v domovino. Očividno jih je hotel sultan izvabiti domov, da bi jih potem dal zapreti ali pa opraviti s sveta. Tako bi ne izdajali več časopisov, v katerih se Žigosajo turške razmere. Državni proračun za pravosodno ministarstvo. (Govor poslanca Višnikarja v državnem zbora dne 19. januvarja 1897. (Dalje.) Pravosodni minister bo od 1. julija t. I. dalje imel pravico, sodnike premestiti ali tudi upokojiti. Želim in upam, da se Nj. ekscelenca te daleč segajoče pravice ne bode posluževal v preobilni meri Zel a umestna določba zakona o uredbi sodnih eblaatev je, da sme pravosodni minister opravo rednih sodnih ali uradnih dni zaukazati. Ustanovitev novih sodišč bi bila tudi pri nas marsikje Želeti, ter bi bila opravičena. Tn pa se lahko najboljši nameni ob stroških in nedostatka osobja razbijejo. Dovolitav sodnih daij pa ne stane mnogo ter se lahko z malimi sredstvi prav veliko pomaga oddaljenim občinam. (Prav ree!) U šojam si osobito za nekatere kraje na Kranjskem priporočati, da se privolijo uradni sodni dnevi, in sicer: za Bohinj okraj Radovljica, Železnike okraj Skofja Loka, Loški Potok okraj Ribnica, P o • I j a n e okraj Črnomelj in S v. Križ okraj Litija. Vprašanja o ustanovitvi novih sodišč ne bom razpravljal ter bi le povdarjal, da smatram delitev okrajnega sodišča v Ljubljani radi velikega ob sega in obilnega poslovnega stanja za zelo r otrebno in tudi brez posebnih stroškov lahko izvedljivo. O slabih uradnih prostorih se Čuje mnogo pri tožeb. Te nedostatnosti obstoje tudi pri nas, kar je umevno, ako se pomisli, da erar pri nas v tem sto letju Še skoro ni ničesar zidal. Visoki vladi se moram za to, da se je odločila za zgradbo tako potrebnih sodnih poslopij v Ljubljani in v Radoifovem, odkritosrčno zahvaliti, ob jednem pa prositi, da se te tako nujne zgradbe kolikor mogoče hitro prično. Gospod* moja! Za dobro justico so pred vsem potrebni dobri sodniki. D isedanji odnosa ji pri ju-stici niso bili vabljivi za mlade pravnike. Vsled tega so se prav boljše mlade moči rajše posvetile odvet ništvu in dragim branžam, nego pravosodja. Skrbeti se mora toraj za dober naraščaj, tak naraščaj se pa ne pr.dobi samo po strogejših izpitih, ampak tudi s tem, da mlade pravnike boljše plačajo, kakor sa je godilo do stdaj. — Gotovo je umestno, da pomnože število adjutovaoih avskultant s k i h mest, a mislim, da je tudi neobhodno po trebao, da se dosedanja adjuta povišajo in da se zlasti odpravi adjntuoi 500 gld Opozarjam samo na novi zakon o plačah glede suphntov, ki po tem zakona lahko dobivajo prejemke od 800 do 1200 gl. Le avskultant naj se zadovolji s 500 gld I ? Srna tram tedaj za nujno potrebno, da Be avskultantom določi adjutum po G00 in 700 gl. in da se avskul-tanti s soduijskim izpitom premestijo v X činovni razred ali da se jim da vsaj adjutum 800 gld. To bi po mojem rcnenja tadi ne provzročilo prevelikih izdatkov. Pri tej priliki usojam si tudi g. jastičnega mi nistra opozoriti Da za Koroško in Kranjsko sistemi-zovana avskultantska mesta. Ustanovljenih je namreč za Koroško in Kranjsko jednako številu avskul tantov, t. j. za vsako deželo po 22 dasi ima Kranjska dva 8odnit dvora in za 183 000 duš več prebivalcev. Ta nejednakost bi se morebiti pri pridelitvi na novo ustanovljenih avskultantekih mestih dala poravnati vsaj deloma. Vprašanje o dijurnistib omenjam lemi mogrsde. Revščina dijurniatov je tako splošno znana, da ni treba na široko razpravljati tega vprašanja. Sklep visoke vlade, da stanje dijurnistov deloma zboljša, smatram samo za polovično naredbo ter mislim, da je neobhodno potrebn >, da se zakon, za devajoč vojaške prosilce ali takozvane c e r t i f i -k a t i s t e , premeni. Dokler so namreč dijnrmsti popolnoma izključeni od uradniške karijere, bo ostalo manj ali vrč vsa pri starem. Končno si dovoljujem še na kratko govoriti o jezikovnem vprašanju. V tem ozira se sklicujem pred vsem na govor Nj. ekscelence gosp. pravosodnega ministra dne 20. marca 1696., ki je rekel doslovno (čita): .Posebno svojstvo jezikovnega vprašanja je, da se mora pri tem natančno toliko jednemu vzeti, kolikor se dragemu da, in da se tisti, kdor poseduje, smatra prstenim posestnikom in da vsled tega zahteva varstvo te posesti. Justična uprava stoji na stališča, da mora vsakega avstrijskega državljana — tedaj tudi Slovenca ! — „z a s 1 i š a t i njegov pristojni sodnik v njegove m maternem jeziku in dasemoravsaka vloga, katero poda kdo sodišču, rešiti v tistem jeziku, v katerem se je vložila. Ob sebi je umevno, da to velja samo glede deželnih jezikov". S tem načelom se popolnoma striojsm in bi le želel, da se te besede Nj. ekscelence napišejo z lapidarnimi črkami in priznanijo vsem avstrij skim sodščem da bs ravnajo strogo po njih, io da prida to načelo dejansko tadi pri nas jcdenkrat v veljavo. Potem bodo tadi prepiri ponehali. Toda s prvim stavkom navedenega govora se ne morem zlagati. Neumevno mi je namreč, kak interes more kdo imeti m tem, da se kdo drugi pri sodišču ne zasliši v maternem, ampak v kakem dragem jeziku, ali da se celo po nedolžnem v tnjem jeziku k smrti obsodi, kar se je že zgodilo, na pr. v ('Iju. Jaz mislim, da se tu o kaki posesti ali celo o pošteni posesti ne more govoriti. (Prav res I) Kako se more po državnih osnornih zakonih še go voriti o pošteni pesasti pravice germ nizovanja, o kateri jedino se vse ouče? Ako zahteva Slovenec, da rešijo njegovo slovensko vlogo slovensko, potem prosim, da mi povest*, na kak način je tu prizadet Nemec, in li res Slovenec 8 tako zahtevo s» g* v pravno posest Nemcev, ali morebiti celo krati pravice uradnika, kateri jo moral vsaj formalno dokazati jezikovno znanje? Sam sen uradnik, a mislim, da ni prebivalstvo ta radi uradnika, a sipa It uradnik radi prthivalstva i a da mora nJemu slaziti. Posest, katera se je omenjala, je tedaj brez dvojbe nepoštena in nepristna! V odseku za civilni proces smo stavili predlog za uredbo jezikovnega vprašanja pri sodiščih 2al, da braz uspeha. Vodili so nas pri dotičnem predloga najboljši nameni, a prodreti nismo mogli. Dapnao-vati mora, ako ljudstvo vidi, da je v jesikovnem ozira brezpravno. Take razmere morajo vzbujati Udi n p zaupno« t v nepristranost pravosodja. Dalje pria.) Slovansko Sokolstvo. Nov sokolski list. Že 22 let izhajajočemu „Sokolu" se je postavil ob bok nov delavec na literarnem poprišču sokolskem. Rastočim potrebam in koristim Sokolstva ue zadoščajo več omejeni obmeri .Sokola" kot mesečnika, češko sokolske vrste so narasti o tako, da je treba čestejših in hitrejših poročil o društvenem gibanju, katerih ne more podajati list, kateremu se je zajedno pečati z važnimi vprašanji. Zategadelj si je časopis -Sokol* razdelil tvarino z novim listom „VSstnik So-kulak}'-", glasilom novo ustanovljene Zveze češko-slovanskega Sokolstva. Oba lista se bodeta vzajemno dopolnjevala in v bratski slogi delovala na povzdigo skupne stvari. Glede izhajanja se je sklenilo, da se bo „Včstnfk Sokolsk^* izdajal vsakega 5., 15. in 25. v mescu, .Sokol" pa, kakor doslej vsakega 1. v zvezkih, obsegajoči h po 2 do 4 pole. „Včstnfk Sokolsk^" bo prinašal uvodne članke, ti-čoče se javnih vprašanj sokolskoga društvenega življenja, telovadske nvečere" in praktiške telo-vadske migljaje, dalje vsa poročila Zveze češko-slovanskega Sokolstva, češke in moravsko-sleške Zveze sokolske, vseh žup in društev ter razna poročila, zadevajoča vsakdanja vprašanja sokolskih potreb, „Sokol" pa bo objavljal poleg spisov, ki se tičejo telesne in nravstvene vzgoje češkega naroda, članke iz zdravoznanstva in socijalne spise, kolikor zadevajo sokolske naloge. Kakor je sklenil odbor „ S vazu českoslovanskćho Sokolstva" se mora vsako v zvezo združeno društvo naročiti na 2 iz-tisa „Vestnfka" za svojo knjižnjico, na 1 iztis za vsakega člena vaditeljskega zbora in najmanj na 1 iztis za vsakih 10 udov. Urednik listu je Rudolf Bilek, člen vaditeljskega zbora češke Zveze sokolske. „Včstnfk Sokolsk^" prav toplo priporočamo vsem češčine zmožnim Sokolom. Naročnina naj se pošilja na .tajemnick^ ufad Českć Obce Sokolske", Praha, Ferdinandova tfida č. 60". List stane na leto 1 gld. s poštnino vred in je začel izhajati v 7000 izvodih. Zveza češko slovanskega Sokoletva Pred-8edništvo te zveze sestavilo se je sledeče: starosta: dr. J. Podlipny, njegov namestnik: dr. K. Kozanek, tajnik: dr. Jos. Scheiner, blagajnik: Fr. Mikulejak/, namestnika: J. Klenka in J Vaniček. V prvi seji se je mej drugim sklenilo, da se imajo radi jsd-notne organizacije vse zveze, župe in društva urediti po vzornih pravilih, katere je sestavila C. O. S. Zvezin vaditeljski zbor je sestaviti iz vseh župnih načelnikov. Poleg vaditeljskega zbora je osnovati iz 5 udov sestoječ tehniški odsek, ki ima skrbeti za telovadski sestav in metodo, prirejati vsakoletne, mesec dni trajajoče vaditeljske tečaje, skrbeti sa jed not n ost činov niškib znakov, oprave, pozdravov in diplom. V osnovo zavarovanja telovadcev proti nezgodam pri telovadbi je storiti potrebne korake za sestavo v to potrebne statistike. Dovolilo es je mej drugim za statistiko 100 gld., vaditeljskemu zboru 100 gld. za vaditeljski tečaj 1897. I. 300 gld., zakladu za zastopstvo v tujini 100 gld. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 17. februvarja. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno javno sejo, katere se je udeležilo 21 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo naznanil je župan Hribar, da je v zadevi samo nemškega poštnega pečata na ljubljanskem kol' dvoru bil nedavno pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, kjer je pozvedel, da se bodo v kratkem po vsi kronovini kranjski uradno odvzeli samo nemški poštni pečati ter nadomestili z dvojezičnimi. Občinski svet vzel je to obvestilo s zadovoljstvom na znanje. Nadalje prečital je gospod župan dopis c. kr. deželnega predsedstva, s katerim se z ozirom na prošnjo mestnega magistrata, naj bi se v interesu naših po potresu oškodovanih hišnih posestnikov dovolilo, da bi 3°/0 državno posojilo pri vknjiženju imelo prednost pred brezobrestnim državnim posojilom, mestni zastop obvešča, da se prošnji splošno ne more vstreči in da se bode to dovoljevalo le v posebnih, uvaževanja vrednih slučajih. Obč. svet Gogo 1 a izjavlja, da je to obvestilo za občino ljubljansko jako žalostno, ker bi le redkokedo na ta način mogel dobiti 3*/t posojilo in bi vsled tega moralo mnogo hiš ostati le na pol dovršenih, ker bi dotičnim gospodarjem ne bilo mogoče dobiti potrebnega kredita za zgradbo. Vsekako treba je torej storiti še nadaljne korake, da se ta zadeva povoljno reši in govornik predlaga, da se pročitani dopis odstopi pravnemu odseka v posvetovanje in poročanje. Ta predlog bil je soglasno vzprejet. Obč. svet. G o gol a poročal je potem v imenu personalnega in pravnega odseka o dopisu o. kr. deželnega predsedstva zaradi izvolitve treh članov občinskega sveta v komisijo za volitev državnega i poslanca v stolnem mestu Ljubljani dne 18. marca 1897. 1. V komisijo bili so izvoljeni gg A. Klein, I dr. D. Majaron in Fran Trček. Zahteva občine Spodnja Šiška, naj bi se jej dovoljena odškodnina v znesku 6000 gld. primerno obrestovala, bila je odklonjena. Konečno poročal je obč. svet. Gogola 0 poročilu županovem glede postopanja v slučajih nepovoljne rešitve prošenj ljubljanskih hišnih posestnikov za prenos brezobrestnega posojila na novega posestnika hiše, po potresu poškodovane. Poročevalec pravi, da bi se nasledniku v posesti take hi če je podpore v resnici potreben, podpora pač ne smela odreči. A faktično ne postopa se tako in se prenos dovoljenih podpor brez izjeme ne dovoljuje. Mestni magistrat naj bi se zaradi tega obrnil z motivirano prošnjo do osrednje vlade, da v tem oziru primerno ukreniti blagoizvoli. Obč. svet. dr. Gregorič navaja, da so dobili državno podporo tudi taki, ki se vozijo s štirimi konji, a pri revežih, ki si ne vedo pomagati postopa se skrajno strogo. Zadeva glede 3°/t državnega posojila vleče se kot morska kača, dočim se je brez posebnih naporov Galiciji odpisal dolg 70 milijonov in Llovdu podelila subvencija petih milijonov. Vidi se torej jasno, da ni srca za Ljubljano in da se meri z dvojno mero. Naši poslanci naj torej spregovore odločno besedo. Pri glasovanju bil je predlog poročevalca Gogole vzprejet. Obč. svetnik dr. Majaron poročal je o programu za zgradbo „gasilskega doma" in o razpisu načrtov. Ker se bode zaradi naprave železnega Fran-Josi povega mostu namesto sedanjega m. h ar skega mostu morala podreti poleg njega stoječa shramba gasilnega orodja, nastala bode za mestno občino nujna potreba, postaviti mesto nje in tudi sicer za gas Ine namene, za katere sedaj ni poskrb Ijeno, posebno poslopje. Da se sestavi stuvbinski program za tako poslopje, povabil je župan Hribar dne 6. januvarja letos k posvetovanju člane stav-binskega odseka in načelnika stavbmskega urada ter zastopnika gasilnega društva gg. Ahčina in Schantela. Program za zgradbo gasilskega doma sa je določil tako, da naj bode poslopje dvonadstropno t« r naj obseza v pritličju prostore za gasilno orodje itd., sicer naj se pa uredi tako, da bode v njem mogoče nastaniti tudi nekoliko ganile -v in del mestne policijske straže in pa namestiti delalnico in skladišče mestnega vcdovoda. Poslopje proje-ktuje se na cesarja Franu Josipa trgu, kjrr se nahajajo sedaj perične lope. Obinski svet pritrdil je temu programu ter mestnemu magistratu naročil, da potom natečaja vm-j do 1. avgusta letcs priskrbi načrte in proračune za projektovano zgradbo ter mu v ta namen dovolil za najboljši deli na-tečajni svoti v znesku 400 in 300 gld , kat- ra zneska plača mestna občina predujemno proti svojedobnemu povračilu iz stavbinskega kapitala. Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poročal je o rsznih zadevah, tčočih se uprave mestne klavnice in poprav, ki se imajo v njej izvršiti ter predlagal, naj bi se v dosego večje snaž-nosti v mestni klavnici napravil asfaltni tlak, naj bi se nadalje hlev za prašiča primerno povečal in izvele še neke druge reforme. Glede asfaltnega tlaka in povečanja hleva naročilo se je stavbinskemu uradu, naj izdela potrebne načrte in troškovnike, glede tlaka s pristavkom obč. svet. Velkovrha, naj s« napravijo načrti tudi za betonski tlak. Ko • nočno se je povišala mestnemu konjaču letna plača od 400 na 600 gld. ter pogodba ž njim podaljšala na 10 let, kolesarski red pa se je vrnil odseku z naročilom, da v prihodnji seji o njem zopet poroča. Pred zaključkom seje je izrazil obč. svet dr. Majaron željo, naj bi se z ozirom na volitev vo 1 lnih mož za peto kurijo v tukajšnjih časopisih naznanil obseg posameznih okrajev, da bodo volilci vedeli, v katerem okraju se smejo volitve udeh-žiti. /upan Hribar je izjavil, da bode tej želji rad ustregel. Obč. svet. Tur k je interpeliral, zakaj se s popravo Trnovskega pristana še ni prčelo Žnpan Hribar je odgovoril, da sedaj, ko zemlja zmrzava ni mogoče s delom pričeti, da pa se bode z delom koj spomladi pričelo. Potem je gospod župan ob sedmih zaključil javno sejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) je v svoji današnji seji rešil vse točke dnevnega rada. Posl. dr. Majaron je utemeljeval svoj samostalni predlog o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov. Zbornica je predlog odkazala upravnemu odseku. Daljša razprava se je unelu pri poročilu o računskem sklepu za 1. 1895. in o proračunu za 1. 1897. garancijskega zaklada dolenjskih železnic. Pc si. Hribar je predlagal resolucijo, naj se pri mestni klavnici v Ljubljani napravi postajališče in nakladišče, govorila nt a pa tudi poslanca Pakiž in Schwegel. Jako dolga debata se je razvila pri poročilu upravnega odseka o samostalnom predlogu grofa Barbota glede ustanovitve deželnega skladišča v Ljubljani. Razen poročevalca Lenarčiča govorili so tudi poslanci grof Barbo, dr. Majaron, Povše, Hribar in dr. Tavčar. Koncem seje je zbornica isvolilz posebeu odsek, 9 članov, kateremu si je cd kazal v posvetovanje in poročanje danes predloženi načrt volilne reforme. V odsek so bili izvoljeni poslanci grof Barbo, (transe Ili, Kalan, dr. Majaron, dr. Schaffer, baron Schvvegel, dr. Tavčar, Zelen in dr. Žitnik. Prihodnja seja bo v petek. — (.Slovenski List') trdi v zadnji Številki, da se naša gledališče nekako oddaljuje svojemu namenu. To je sicer očitna krivica, katero dela aSlo venski List" našemu gledališču, a vzlic temu ne mislimo radi nje polemisovati, pač pa svetujemo aSlovenskemu Listu", naj o gledališči kar lepo molči — zakaj, to že ve" g urednik. — (Slovensko gledališče) „FužinarB se je v nas že tolikrat predstavljal, da nam o igri pač ni treba izreči kake sodbe, saj jo že ima vsak obiskovalec slovenskega gledališča. Olede sinočne piedstave moramo reči, da je bila v celoti prav gladka in točna — motila sta samo g. Verovšek in popolnoma neporabni g. Pavlovskv — da se je tudi prav dobro igralo, ali vsnder ne tako dobro, kakor pri prejšnjih predstavah. Gledališče je bilo dobro obiskano. — (Veliki ljubljanski semenj.) Zanimanje za aSlavčevo maškarado" rase od dne do dne, tako se je poleg manjših, prijavila velika skupina „Ličko posavskih Hrvatov" v narodni noši in s tambuncami, kateri bodo imeli poseben oddelek za .čebul o v semenj". Cigani pa bodo celo s kon i barantali. Špec jalist iz »Cigage* bode v poncrami riziazoval najlepše prizore iz celeg« sveta ter divjsga indijanca pod imenom r Golob« -manj t" — Pripravljalna dela so lepo v teku, po sebno ona z izvrševanjem prospektov in dekoracij. Na mnogo8transka vprašanja naznanja odbor, da bode le nemaskovanim vstop dovoljen brez izkaza vabi), po-ebno ker jih društvo na deželo posameznim rodoljubom ni pošiljalo. Vstopu ce se dobivajo po naslednjih ctmab: za člane „Slave*" po 50 kr., za nečlane po 80 kr., za maske po 50 kr. zao3ebo, tri osebe jedne obitelji plačajo 2 gld. — (Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani) občni zbor bo 25 februvarja t. 1. ob 2. uri popoiudue v steklenem salonu „Hotela Lkyd" (Sv. Petra cesta št. 9) s sledečim vzporedom: 1 Č. tanje zapisnika zadrnŽnaga zadnjpga občnega zbora z dne 30 marca 1896 1. 2 Poročilo o de-lovanju zadružnega starešinstva leta 1896. 3 čitanje računa za leto 1896 4. Volitev I. namest nika odbornika. 5 H>zni predlogi. Ko bi občni zbor ne bil sklepčen, skliče g. načelnik čez pol ure drugi ob2ni zbor, kateri bode pri vsakem štavilu številu člano/ pravomočno sklepčen. — (Prometne ovire) Teh tožb v Ljubljani ne bode kmalu konec, zlasti sedaj na spomlad, ko se sneg in led topita. Le poskušajte ob štirih po poludne prodreti po pešh. dnikn skozi Prešernove ulice! Ta se vam pridrve nasproti naj poprej Mah rovci, koj za njimi pa brezkončne vrste bogoslovcsv po jedni, AlojzijeviŠčoiki po drugi strani, ki za del) časa okupirajo ves trotoar, tako da se jim morajo dame v blato ogibati in kaj Šele trgovci, katerim je vsaka sekunda draga! Naj bi gospodje, ki v vrstah stopajo, raje po sredi ulic marširali, kakor vojaki. Grda navada je, da vozniki (bodisi mestni, bodisi zunanji) kar v celih kolonah (po 6 do 8 voz) nepretrgoma jeden za drngim vozijo, in da morajo pešci, ki hočejo z jedne strani ulice na drngo preiti, na milost in nemilost voznikov čakati in tudi če oni vozijo 15—20 m d"lga bruna ali jarbola po Šelenburgovih ulicah in Dunajski cesti. — Pred Tavčarjevo bišo na Dunajski cesti je pešhodn'k leto za letom po več dni v tednu popolaoma zaprt, ker tam na trotoarju led tolčejo in ga v spodnjo klet spravljajo, a pešci morajo po blatni e-sti gaziti, Ali ni morda tuđi na d »oriš u kaka luknja v dotično klet, in če te ni, ali ni mogoče ledu v kleti t o I č i ? — (Novi bankovci po dvajset kron.) Avstro ogerska banka je te dni finančnemu ministru predložila črteže novih bankovcev po dvajset kron, ki se mislijo izdati. Novi bankovci se izroče pro metu šele, ho se zakonito uvede kronska veljava. — (Javno nasilstvo.) Včeraj popoludne razgrajal in preklinjal je na dvorišči Mediatove hiše bivši Hunzingerjev hlapec Fran Tertnik. Ko so ljudje poklicali stražnika in ga je ta hotel odstraniti z dvorišča, se je uprl in se tudi ni podal, ko mu je stražnik napovedal aretovanje. Zgrabil je stražnika za obleko in ga opraskal po rokah. Aretovanje Be je moglo še le izvršiti, ko je dobil stražnik pomoči — (Dve tatvini v Frančiškanski cerkvi) V nedeljo dopoludne je bila ukradena Frančiški Đurger iz Sp. Šiške denarnica z dvema goldinarjema in 26 kr. in z jednim cekinom, včeraj pa delavki Jeri VerbiČ mošnjiček s 26 kr. Mestna policija prijela je včeraj žepno tatico Terezo S., katera je na sumu, da je tatvini izvršila. Jera Verbič je tudi že agnoscirala aretovanko, kot ono žensko, ki je pri njej v cerkvi sedela v času, ko je njej mošnjiček zmanjkal. — (Tatvina.) Danes dopoludne mej 8. in 10. uro ukradel je neznan tat Antoniji in Mariji Novak v Krakovskih ulicah št. 2 iz skrinje v sobi okoli 20 gld. denarja, večinoma samih kron, zelo b taro srebrno cilinder-uro s tanko srebrno verižico, star, zlat, skoraj poldrug centimeter širok prstan, tri šmarne petice, brožo iz starih srebrnih gumb, belo posteljno odejo s franžami, več ženskih spodnjih kril, zlat prstan z modnim kamnom in srebrno brožo v podobi zvezde, Sumniči se nek laški postopač, katerega so ljudje že nekaj dni videli postopati po Krakovem in Trnovem. — (Prememba posesti) Gospa Iv. Skale je svojo hišo v Radeckega ulicah št. 2 prodala g. Ivanu Bahovcu trgovcu v Kamniku. — (Iz Št Vida nad Ljubljano) se nam piše: V nedeljo dne 14 t. m. priredila je tukajšnja Čital niča veselico z govorom, petjem, deklamacijo in igro Gosp. Šinkovec iz Stare Loke podal nam je v humorističnom govoru sliko Ijadi po njih finčnem in duševnem razvitku, po njih lastnostih in tempe ramentih Ta zanimivi govor provzročil je mej občinstvom mnogo veselja in smehu. Petje, katero je vodil naš vrli pevovodja g. nadučitelj Janko Žuovnik, bilo je eksaktno. Naš dobro izvsžbam mešan zbor proizvajal je vss pevske točke prav precizno. Občinstvo bilo je pri vsaki točki toli navdušeno, da so se morale nekatere ponavljati. Kakor vsakokrat, tako je pokarala gdč. Podgrajska tndi sedaj svojo nadarjenost. De k lamo vala je izvrstno A. Hribarjevo „Mudo ženott. Znano burko aBrati ne znajo", igrali so naši diletantje prav dobro Vsi so bili svojej ulogi kos; posobua pohvala pa gre g. J. Bernikn. Po igri pa se je vršila prsta zabava. I) /orana je bila napolnjena do zadnjtga kotička. Želeti bi bilo, da bi se vršilo pri nas še več tacih in jednacih veselic. — (Iz Kostanjevice) se nam piše: Cts kr. priv. meščanska garda v Kostanjevici priredila je 14. t. m. plesni venček s koncertom Žs ukusno sestavljeni vzportd koncerta bil nam je svedok, da bo udeležba mnogobrojna. Občinstva je bilo res to liko, da so bli vsi prostori prenapolnjeni in vsak je bil poln hvale o užitkapolnem večeru; kako tudi ne, vsaj so se vse točke koncerta izvajale s tako preciznostjo in toliko finim občutkom, kakor se za-morejo le pod vodstvom Uko izvrstnega kapeln ka, kakor je naš gospod učitelj Potcebin. Da je on nadarjen muzik, vedeli smo vsi, a pri zadnjem koncertu je prekosil samega sebe. V znak priznanja po klooile so mu tukajšnje dame lep lavorjev venec s trobojnim trakom Najbolj je vsem ugajal Foeraterjev „ Venec Vodnikovih pesmi" in Kr aut ženeva romanca iz opers „Prenočišče v Granadi". Zadnjo js pel zoaui baritonist g. stud. jur M roslav Jnvančič ob 8premljevanju vojaške godbe tako krasno, da je s svojim lepim glasom vsacega očaral. — Pozhbili smo, da smo na deželi ia prepričani smo, da bi smel ta zbor pod tem vodstvom povsod nastopiti. Po koncertu se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Mičšanska garda je lahko ponosna na ta večer in želeti je le, da bi se kmalu zopet ponovil. — (Redka slavnost.) Iz Postojine se nam piše: Pred kratkim smo imeli v našem trgu zelo redko poroko, namreč demantno. Martin in Urša M. sta ona dva, ki imata iedko srečo, da že 60 let pomagata drug drugemu življenja križ nositi. To vam je pač tako redka slavnost, da naši tržani niso mogli rok križem držati, osnoval sa je poseben odbor, ki je imel nalogo, dan poroke kolikor mogoče slovesno praznovati. Ves trg je bil vabljen, da naj se udeleži „svatovščine". Po cerkvenem opravilu, koje je izvršil g kanonik Hofitatter s primernim lepim ogovorom, vršila se je svatovščina, ki jo bila prava ljudska veselica, kajti steklen salon gosp. Vičiča je bil prenapolnjen raznega občinstva. Predsednik naše čitalnice g. Ditrich Aat porabil je priliko in v daljšem in dobro pogođenom govoru napil starima, povdarjaje ugodnost sloge, ki naj bi v bodoče spajala stanove v taki jedinosti, kakorfina vlada danes mej „ svati" Zastopani so bili vsi stanovi brez razločka, bila je res prijetna neprisiljena zabava, koja ostane udeležencem gotovo še dolgo v prijetnem eoonainu. — (Vabilo) Okrajna posojilnica v Krškem vabi k občnemu zboru, ki bode 4. aprila t. I. ob 11., oziroma 1 /a 1 'J. uri v zadružai pisarni z dnevnim redom, predpisanim v zadružnih pravilih. — (Akad podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradou) priredi dne 1 marca v Han m der Kaufmannscbaft (Neuthorgasse 57) s prijaznim sodelovanjem ondotnih pevskih in godbenih močij družbinski večer s koncertom. Koncert se prične točno ob 8 Vi uri. Vstopnina za osebo 1 krono, — (Italijanska nestrpnost) Ko se je bil letos otvord isterski deželni zbor, niso slovanski poslanci v Poreču mogli nikjer dobiti stanovanja. Zadovoljiti so se morali v dvema obskurnima sobama v neki nižji gostilni, kjer so Štirje poslanci stanovali v jedni sobi. Italijanski krčmsrji se se bili pomenili, da slovanskim poslancem ne dajo niti stanovanja niti hrane. Ta dogodek pač dovolj jasno kaže italijansko nestrpnost in zagrizenost. — (Štrajki na Primorskem) V Trstu je ustavilo delo 160 delavk tamošnje lušilnice za kavo, ker iim niso hoteli privoliti nobeno povišanje plače. m_ v Karpann v Istri so delavci v tamoSnjem premogovniku začeli Strajk. * (Star odlikovaneo) C^sar je podelil ogrsko b^ronstvo Ivana Tallisnu pl Vizek in Be- j lakaza- Od ikovanec je iz nekega starega plemenitega rodu ia je rcinoli mesec izpclnil 95 leto Od-Iikcvanec js 1876. leta že bil dobil avstriisko ba-ronstvo na podlagi reda železne krone II. vrste. Da je starček sede j povzdignjen še v ogerskegi barona, se je zgodi'o največ z czirem na njegovega sina, ki je sekcijiki načelnik v ministerstvu vnanjih stvarij * i Stenj ovinki zločinci) Kakor se kažp, fte oiso popolnoma p?jasnj»na nekatera stenjeviška zkčinBtva Mogoče je celo, da bode nova preiskava in se posade še nek&tere osebe na zatožno klop. Polovftčhk je zadnjo noč pred usmrčerjem izpovedal vžžno stvarij Te dni se je bil peljal preiskovalni sodnik dr. Milko Kosnrić v S'e-ijevec, da j« ondu j>o'v d : ..-.I zaradi nekih umorov in dal ondu zapreti vdovo usmrtenega Brezovica. I Slovenci ln Slovenke I ne zabito družbe sv. Cirila ln Metoda I Brzojavka. Kranj 17. februvarja. Pri vol tvi volilnih mož za 5. kurijo so bili kandidatje narodne stranke izvoljeni skoro soglasno. Postojina 17. februvarja. Oblina po stojinska je danes volila 7 volilnih mož za 5 kurijo. Izvoljeni so bili pristaši narodne stranke Ilazmerje glasov je bilo: 91 glasov naših, 9 socialističnih. "Vojnik 17. februvarja. Pri volitvi volilnega moža so Slovenci sijajno zmagali. Navdušenje veliko. Dunaj 17. februvarja. Naučni ministtr je potrdil dra. Murka kot docenta slovanske filologije in literature na dunajskem vseučilišču. JDunaj 17. februvarja. Oficijozni „Frem-denblatt" pravi v današnjem večernem listu : Diplomatje so zaman svarili grško vlado, zdaj bodo govorili admirali sjedinjene Evrope. Atene 17. februvarja. Novih vestij z bojišča ni. Mobilizacija se v redu nadaljuje. Atene 17. februvarja. Ruski in francoski poslanik zahtevala £t* odločno, naj vlada takoj pokliče vse ladje nazaj iu naj grški vojaki zapuste Kreto. Atene 17. ffbruvarja. Velesile so baje že pritrdile nasvetu, naj postane Kreta avto-nomu& in naj se grški poslanik v Cirigradu, knez Maurokordato, imenuje kreškim guvernerjem. Genova 17. februvarja. Parobrod „Mi-nos" društva „L'gure brasiliana" je odplul sinoči v Brazilijo. Odpeljal je 1600 slovenskih in hrvatskih izseljencev v Ameriko. Oklici Kakor je olov»nekemu občinstvu znauo, dobii je akadenički sonat praftkega vseučilišča wpodporno zalogo slovenskih visoko.^alcpv v Gradcu* popolnoma v evojo oblast:, ko je odstopil mnogoletni ni« prod sednik, veJezasluženi gospod prohsor dr. Gregor ij Krek. V«a dokazovanja in prjasjkla niso imela ni kacega uspeha, sen^t je sestavil na s^ojo roko nova pravila ter imenoval fri ium*ke profesirje za gospod.-rje naloženega denarja, kater: dele eedij obresti prosilcem vseh slovausk h narodnost, ker se imenu e zal. ga „Unttrfitutzungsfond slaviscber H z> devo in jo reši v smisu pravičnosti in na polagi dejanskih razmer. l*r^d»edoik .Triglava-, pravnik gosp. Matevž Sančar, je naprosil g. V8tučiiiek>ga profesorja dr. Kreka, da blagovoli mej tem sprejemati doneske iz slovenske domuvme, kar je velecenjeni g. profesor v interesu svete narod le stvari in slovenskega di jastva prav r^d storiti < bljnbil, kakor js dolgo vrsto let s svojim veh&im ugledom v c- h slovenskih ic og h pridobival podporni zalogi blagih podpornikov in prijattljev. Marsikateri rodoljub bi iz-vestno vzlic maegim narednim davkom daroval svoj obol i potrebni in prtkoristni pedpomi zalogi, a ne ve, kana sa naj pošiljajo p-ispevki, ker je vsa stvar precej z»c.otana in za Slovence neugodja. 8% kakor druge prepotrebns na-odoe iostutioije, O tem n1 dvo nfe! Slovenski narod po-tribu.e fizično in duševno zdravh, značajnih in (.euntr -seriih br.je-.nikov za sveta narodna prava, celih mož, kjketšui se v bodi ia poinankanju \zgajvti Le morejo. Podpirani slovenski visokošolci v Gradcu. Avstrijska speoljallteta. N . '. •• i -i bolehajočirn Iju d :m priporočati je porabo pristnega „Mull-ovpga S»*ii preskušeno domaSe zdnivilo in upliva na želodec krepi Ino ter pospofiilno iia prebav ljenje in sicer z rastofiitn uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vs;»k d.in lekarnar A. HOliU, c. in kr. dvorni ealagatelj, DUNAJ, Tnchluuben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno M0LL-OV preparat, zaznamovan z varnost-iO znamko iu s podpisom. 5 {Mi—8j 73.000 let-o ti je glavni dobitek velike Ino-moatske SOkrajcarske loterije, ki se z le 20°,L manj izplava v gotovem denarji. Opozarjamo čestite čitatelje na to, da bode žrebanje nepreklicno dne 20 februvarja. IZ)"u.n.aosls:a, "borza dne 17. februvarja 1897. /fcup&i državni dolg v notah..... li^l gM. 15 kz. Skupni držHvni dolr v srebru .... 101 p 40 p Sivstrijska zlata renta ....... 123 , 40 K Avstrijska kronBka renta 4»/,..... 100 , 25 . i.j<*2rska slata renta 4u/0....... 121 ■ ^5 a Ogcrska kronska renta 4\0..... 99 f 30 m \vstro-ogerske bančno delnice . . . 941 B — a Kreditne delnice......... 363 -'.) a London vinta........... 119 , 95 a VdraSki dri. bankovci na 100 mark . , 58 B 72« , m K) mark ............ 11 , 74 , K) frankov........... • B O&Ve m italijanski bankovo«......, . 45 a 15 a C. kr. cekini ... ....... 6 a 68 a Dne5 16. februvarja 1897. t°/0 driavae srečke iz 1. 1S54 po 250 gld. 150 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 18G4 po 1.00 gld.. . 188 „ 50 . Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gla. . . 1^7 R 60 s Semlj. obč. avstr. 4»/,°/0 shvti zast. li'iti . M * !>0 „ Srcditue srečke po lOi) gld...... 198 , — . Ljubljanske srefike......... 22 t — a Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 e 50 a \kcije anplo-avatr. banke p<> 2(X) gld.. . 152 „ — . rrauiwav-drr«St. vel j. 170 gld. a. v , , . 450 , — m Papirnati rubelj......... 1 m 2t/t m ■ I^rei^liiiKili in iirl|i Jedla« nalogei <*- (90—6) lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. Iz uradnega lista. (.•vrs.;:r.<- ••'.i .-!•.-.. I.iiIJ* i«'- c: Matije Cevca posestvo v Potoku, cenjeno 2147 gld, dne 23. februvarja in marca v Kamniku. Janeza J a k lj a zemljišča v Ristrici in Stra>.i, cenjena 6315 gld., dno 24. februvarja in 24. marca v Mj-kronogu. Alojzija Ž ganja rja zernljiSčo v 0 trenji vasi, cenjeno 1415 gld., dno 25. februvarja in 28. marca v Zatičini. KonUiir*. IjHVOslav Me don trgovec v Cerknici ; konkursu i komisar okr. sodnik g. Ivan Nodog v Cerknici, konkursni komisar notar g. L-iopolđ Vehovar v Cerknici. Shod upnikov dne 2 i. februvarja, terjatve je zglasiti do dne 13. mar^a, likvidacijski dan bodo 22. marca. Umrli so r Izubijani: Dne 12. februvarja: Pavla Ogrin, delavčeva hči, 18 dnlj| Poljanska cesta fit. 55, s'abost. — Marija Albrecht, služabnica, 7» let, Sv. Petra cesta St. 4S, ostarolost. — Marija Erjavec, kurjučova hči, 4 mcs., Kolodvorske ulice St. 5, dušljivi kašelj. V deželni bolnici: Dne 12. februvarja: Marija Vavken, gos'.ija, 79 let, ostarolost. Dne 12. februvarja: Jernej Smuk, gostač, 76 let, mrtvoud. Meteorologično poročilo. Febrnvar Čas opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 16. 17. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja ^ 749 4 7477 7467 rčerajfin — 20 — 80 14 a tem] sr. svzh. ar. svzh. si. jzah. leratura - jasno megla skoro jas. -0-7«, za ( 00 >-6» pod Zahvala. Za tolažljivc dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma brata, gospoda Janeza Hafner-ja meščanskega posestnika, mesarskega mojstra in ključarja mestne župne cerkve v Skofji I^)ki izrekamo tem poto n presrčno zahvalo. Posebno so pa zahvnljuiemo se za mnogoštevilno častno spremstvo blagega pokojnika na zadnji poti vsem p. n, udeležencem od b 1 i z u i n d al e č, kakor še imenoma s'avni mesarski zadrugi ljubljanski, kranjski in r.dovljiSki in slavnemu pevskemu društvu škofjeloškemu za ginljivo petje pred hiSo in ob grubu. Bog plač a j vsem! Žkofja Loka, dne ll>, februvarja 1897. (27«) Žalujoči o s tuli Ces. kr. avstrijske £8% državne železnice. Izvod Iz voznega reda -šr©13a,v2n.eg-a. od 3.« olctolora. Niuilopuo om'-nj«"! vnii .Jalnl lu odhajnlui oaal osna^oul ao % ■r«*»tluj0 min. il:j|>c)lu>lue onubni vlak v Trbiž, Vontnhol, llfljak, Oa-lovec, Ijjnbno, Kelzthat, Dunaj. — Ob 4. uri pOpalOtUM Oiobni vl*k v TrbUa DolJ&k, C«lov»'c, l.juhim; • H BelstiUtl vSoliuijjr.nl, Ijuud-dantoin, Zeli M Jozoru, IiKiuiuat, Hrpic-i,.;, (Iirili, <)onovo, Pariti 061 Klciii-liniMintt v Stayra liluo, Kmlojcvica, IMeuiij, Marijino varu, Uoh, Franouvova.ro, Kariovarara^ Prugo, l.i|iikn, Dunaj via Aiuatotton. Progra v Novo mesto ln v Kodovje. Ob 6. uri 15 miu. ajutraj moaaul vlak. — Oh 19. uri Mi min. po> rohidnn £iiofi«'ii vlak. — Ob 6. uri 30 min. tvouer monaiii vlak. I'rllio«! v ».jiiUIjimo (ju?., kol.). Progra iz Trbiža. Ob 6. uri Ti3 min. zjutraj osobni vl.ik a D'in'ja via Ainttottau^ I :: •-.>• r«; >. 1'r.i^o, Fruncuvili vamv, Karluvih vartiv, Ilulia, M.irijiiiili vara«, Pl.iuja, liult-Jpvio, boluiRruda, Llnca, Hto/r.\, (Iniun.l.Mia, laoliU, Aiinnooa, Iijuhua, 0tlOTOA| H lijaku, Krauzoiia^oato. — Ob 11. uri 26 miu. dopuludnt) otolini vlftk/. Dimaj.. vin AmntoLuti, Karlovih varav, llnha, Mirillnih varav, l'iznja, Uudojfl'ic, Hohiogruda, ljiui-n, Stojra, Parii.a, Ooupvo, Ouritia, Hra-nnoa. Incmoata, Zolla na jezeru, l.oud-'lastoina, I.jubua, ('nl.ivoa, Dino«, Pontablat — Ob 4. uri 66 tnin. popalmiua otobtii vlak z Dunaj*, l.Jubna, Soli-.tliRla, Holjakn, Colovoa, Kn :i.-. •■■ >'• ->t.., 1'untal-la. — Ob 9. url 4 min. min osobni vlak ■ Iluuaja via Amatotteu, lz Ijjuhun, lluljaka, Golovca, Pon tabla. Proga iz Novoga mosta ln iz Kodovja. (il, n. url 19 min. zjutraj mosani vlak. — Ob 3. uri 32 inln.^pt . poludue mošanl vlak. -— Ob 8. url 116 min. zvočor nioiani vlak. >(lltocl \r. 3.jtt;»S'u:»i- (dri. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 33 miu. zjutraj, ob 2. uri 6 min. popoludne, ob 6. r-CO min. ETOucr, ob 10. uri 'j5 min. zvucor. (Poaloduji vlak lo v oktobui oh uodnljali ln praiulkih.) 1'rihod v H.i»;:»J| . (drž. kol.) ix K>t tu nI len. Ob 6. uri n8 min. zjutraj, ob 11. uri ir> miu. dupoludue, ob e. ntr< 09 miu. svečor, ob 6. url Gh miu. zvaoor. (Poaloduji vlat lo v uktobrvi oh ii ■>.!«■ 11 'i* ir. praznikih 1 agirTErK^PKKarr>ig,a: Pristno Brnsko sukno IZ II..«- J £ iz li ii«- i -ni- j Z ls nnjfiu.j wa\ N|i«iulail in poletje. Kupon a-lo#« dolgtlgl. 4.80!■ dobre \9 za p«»p»Int> uiuNku U.— i« in»i;-.»- = - C obleko (suknja« |gl. 7.75 iz Ji.«- T !ilj»«»- 1» leloviiik) »I. 0.- Htnue Hnino gl. ;')."»!' Jedeu kupon za Aino ualonsko obleko u 10"— * kakor sukno za površnike, tunstski lodeu, najiinej&e grebenine in vse druge vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno (.272—1> Vzoroi brezplačno ln poštnino prosto. Jamči se za poslljatov po vzoron. Uicoduottll, naročati blago naraviioHt pri g .rujt nrrni v kraju tovarne, so precejšnje: Velika, Jzber, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornej&a izvršitev tudi manj&ih naročil itd. itd. Spreten. urarski pomočnik z dobrimi »pričevali h>- tnkuj viprrjme. Natančni pogoji se pismeno ali nstno poizvedo pri gospoda Jo*tlpu N«*r|ini-ii, nrarju v Idriji. (266—2) G. J. Steingaesser & Co. Miltenberg ob Menu, Bavarsko. Ustanovljeno 1817, -_ (269—1) Sozdna semena. Senozetna % semena. Poljska semena. Sušilni zavodi za smerečna semena, z zračno kurjavo in parno vršbo. ^Postranski zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndbe na ,,Haaptatadtlaoh e Woohae!stub en-Geaellsohaft Adler * Oomp., Budapest". (8393-15) i mu min *ttr.z?mrrx I miin<»l|t>uii 1.1*71. |BTg7i*1i'''TiT"r7Mn* Z&$3$r Več ~a^C mizarskih pomočnikov išče <280-" tovarna za pohišje Bothe in Ehrmann v Zagrebu, Ilica. 45. Gimnazijalec ki je sposoben, energičen in ima voljo podučevati domaČega Bina v razredih Ijndske šole, dobi za svoj trud stanovanje in zajutrek. — Kje? pove iz prU jaznosti npravništvo ,SIov. Naroda". (265—3) Gotov tui imajo skušene in visoko čislane Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši prpomoček preti pomaukaii|u nIhsJI, boleufia želodca In Nlnbemu pok vurjeiiemii želodcu, pristne v za vojčkih po 20 kr. (3147—8) Zaloga v LJubljani: Viljema Mayer-ja lekarna, Marijin trg- ln Mr. Pta. U. Mardet-achlaog-er-Ja lekarna, Prešernov trg. Št. 1835 278) Oznanilo. Prostovoljna prodaja v zapuščino dte" IG. oktobra 1896 v JI I r nI peri zamrlega Jožeta ltuw«» »padajočega raziir^n blaga (gospodarskega orodja) in podrobna pro«la|a poaeate«' (mej njimi 2 vinograda v Hmenilniški gori, hiša štev. 1 7 s štalo v Mirnipeči), nadalje v mijeni«!mi|«» r.eml|lse (mej njimi travniki) se bode vršila in s cer: dne 4. marca 1897. 1. prodaja barem blaga; dne 5. marca 1897. 1. prodaja posestev in zemljišč; dne 6. marca 1897. 1. v najemdanje zemljišč; Razno blago y>\ mora tak'j plačati, prevzeti in odstranit'. Dra?beni pog'ji, na podlagi katerih imajo kupci naložiti 10°/0 vadij, kupnino do 100 gld plačati v 1 mesecu, nad 100 gld. pa v 3 obrukih (1, 3 m 6 mesecih) in zemljeknjižui izpiski leže pri podpisani sod ni j i. C. kr. m. del. okr. sodnija Rudolfovo dne 14. februvarja 1897. Za ženine in neveste posebno priporočam svojo veliko in bogato zalogo vsaki;vrstnih poročnih prstanov, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Uljndno vabim na ogled in se priporočam za ob'len obisk Fran Čuden (202 - 5) nrar v LJubljani. Cnostilna v Idriji« C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji oddaja v imenu visokega c. kr. erarja v Idriji leže o gostdno „Pri zlati kroni" (takozvano „malo gostilno") z zraven spariajočimi prostori in inventarjem s 1. junijem 1897 xr najem. Zaradi najemnih pogojev se lahko pozve v pisarni c kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji mej uradnimi urami in se tudi is'i na željo dotiČnikov pismeno dopošljejo. OsebDa predstava re želi, znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno. Tisti, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje p smene, kole kovane in zapečatene ponudbe z napisom : -Ponudba za najem gostilne" \st«'\s! do *2H. Nvečnua 1897 pri podpisanem uradu ulože. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 5 svečana 1897. (232—3) Velika SO~krajearska I Žrebanje loterija a S!no mosta. I že v soboto! I cs _ _ Ji • kron v gotovem z 2(J°/0 odbitka. TFIZHPHICE priporoča Narodna TIskarna« Št. JHJ94. (3410-3) Razglas glede podeljevanja triodstotnega posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim posestnikom izven Ljubljane. Visoki deželni zbor kranjski sklenil je v seji dne* 11. julija 1896. leta sledeče: „0d zneska 500.000 gld., kateri je v smislu zakona z dne) 8. julija 1896. I., drž zak. št. 132, vporabiti v podeljevanje triodstotnih posojil pomoći potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in po dežel n h okrajih kranjskih, katere je razrušil ali poškodoval potres, naj deželni odbor v okroglem znesku 100 000 gld. porabi kot triodstotna posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim hišnim posestnikom v deželnih okrajih in to proti garanciji dotičnih občin, s katerimi bo glede plačevanja obresti in povračil skleniti prirmrne dogovore, aH proti vknjižbi zastavne pravice na posestva, za katere se je dalo posojilo, ali proti zavarovanju na drug, popolnoma zadosten način." Oni posestniki Izvcil I^JlilftlJtliic, kateri žele* dobiti posojilo pod pogoji, določenimi v predstoječem sklepu visokega deželnega zbora, predlože* naj dotične prošnje do konca meseca februvarja 1897. 1. podpisanemu deželnemu odboru. V prošnji se mora verodostojno izkazati: 1.) koliko škode je prosilcu potres provzročil in koliko znašajo stroški za popravo poslopij ali za novo zgradbo ; 2) koltko je dotičnik uže dobil državnega brezobrestnega posojila ali nevračljive podpore; 3) koliko prostorov ima zadevno poslopje; 4. ) ali bode prosilec to poslopje sam rabil ali pa ga bode dal v najem in za koliko; 5. ) ali in v koliko je posestvo prosilčevo uže obremenjeno. V to svrho se mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige; 6. ) kako veliko je to posestvo, kar je dokazati s posestno polo. Pazim tega mora biti v prošnji izrecno povedano, na kak način naj se posrjilo zavaruje. Ako prevzame občina garancijo za posojilo, predložiti bodo zapisnik one seje, v kateri je občinski odbor dotični sklep storil. Dalje pa se mora tudi dokazati, da je bil ta sklep običajno razglašen s pristavkora, da se sme vsak občan zoper istega pritožiti na deželni odbor tekom 14 dni. Končno bi se moralo tudi izkazati, koliko direktnega davka je v občini predpisanega. Obrazci za prošnje dobivajo se pri onem c. kr. okrajnem glavarstvu, v čeger okoliš spada prosilec, in pri podpisanem deželnem odboru. Na prošnje, katere bi se po zadnjem februvarju 1897. leta vložile, se deželni odbor ne bode več oziral. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. decembra 1896. i Ta NajboBjši fabrikat s I. kranjski lanenooljnati flrnež j I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (i80—sj Adolf Haupfmann prva taista tovarna oljnatih barv, firnežev, lata in ileja I v lijulftljaiai, isst Sv. IVfra cesti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".