nHRODM GOSPODAR GLASILO ZADRIIŽRE ZVEZE V LJUBLJAfll. c: Člani „Zadružno zveze“ dobivao list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-možne številko 20 vin. :: Telefon šlei/. ZIB. :: C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. otirske „ „ „ 16.649 a -'."r-'Ä-f Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vsebina: Kako so skliče in vrši občni zbor. Vloga zadrug po občnem zboru. Vestnik Zadružno zveze. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Poročilo Gospodarske zveze v Ljubljani. Občni zbori. Kako se skliče in vrši občni zbor? Ko je računski zaključek za preteklo upravno leto narejen in ga je odobrilo tudi nadzorstvo, je treba misliti na občni zbor. Ker marsikateri zadrugi ni popolnoma znano, kaj je treba ob priliki občnega zbora vse storiti, podajamo v naslednjem kratko navodilo, kako naj se občni zbor skliče, kako naj se vrši in kaj je treba storiti po občnem zboru. Skliče se občni zbor tako, kakor zahtevajo pravila. Pri raznih zadrugah obsegajo pravila o tej stvari zelo nejednake določbe, tako na primer, da se razglasi občni zbor po določenih časnikih, z oklicem pred cerkvijo ali da se občni zbor razglasi z razpisom, ki se nabije v poslovnem prostoru zadruge itd. Naj bo način razglasitve ta ali oni, vedno se je treba strogo držati določb, ki so navedene v pravilih, kako naj skliče občni zbor. V nasprotnem slučaju bi bil občni zbor neveljaven in bi ga bilo treba še enkrat sklicati. V dotičnem razglasu naj se navede dan, katerega se ima občni zbor vršiti, dalje kraj, kjer se bo vršil in čas, ob katerem se bo pričel. Poleg tega je treba navesti vse pred- mete, o katerih se bo sklepalo, ali — kakor pravimo — treba je občnemu zboru določiti dnevni red, spored. Opozoriti nam je tukaj na § 30 zadružnega zakona, ki se glasi: „Občni zbor se ima sklicati na ta način, kakor je to določeno v pravilih. Namen občnega zbora se mora ob sklicanju vselej naznaniti. O predmetih, katerih razpravljanje ni bilo na ta način naznanjeno, se ne more sklepati; od tega je izvzet le sklep, glede na občnem zboru stavljenega predloga, da naj se skliče izreden občni zbor. Za stavljenje predlogov in za razpravljanje brez sklepanja ni treba oznanila“. Običajne točke dnevnega reda so naslednje: 1.) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Poročilo nadzorstva. 4.) Potrjenje računskega zaključka za preteklo poslovno leto. 5.) Razdelitev čistega dobička (kjer je to dopustno po pravilih). 6.) Volitev načelstva. 7.) Volitev nadzorstva. 8.) Prememba pravil. 9.) Poročilo o izvršeni reviziji. 10.) Slučajnosti. Prodno se začne, razpravljati o posameznih točkah, naj predsednik k o n š t a t i r a, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je sklepčen. Nato naj imenuje zapisnikarj a in morebitne overovatelje, če je v pravilih predpisano, da se morajo imenovati overovatelji. Kedaj je občni zbor pravilno sklican, o tem smo ravnokar govorili. Sklepčen je pa tedaj, če je navzočih toliko članov, kolikor je določeno v pravilih. Ce bi ne bilo v pravilih glede sklepčnosti ničesar ugotovljenega, je občni zbor sklepčen, ako je navzoč najmanj deseti del članov (§ 31. zadr. zak.). Le tedaj, kadar se vsled nesklepčnosti prvega občnega zbora vrši drug občni zbor, se more veljavno sklepati ob vsakem številu pričujočih zadružnikov (§ 32. zadr. zak.) V zapisniku, ki se vodi o občnem zboru, naj se vselej ta izjava presednikova izrečno omeni. Če je bil občni zbor razglašen v kakem časniku, naj se navede številka in ime doti-čnega lista in datum izdanja. Glede sklepčnosti pa naj se zabeleži, v koliko ima zadruga članov in koliko je od teh navzočih. To je potrebno zaradi tega, ker se mora prepis zapisnika poslati raznim oblastem, ki morejo le na podlagi zapisnika presoditi, če so bili sklepi veljavni ali ne. Ko se je to konštatiralo, se preide v podrobno razpravo o posameznih točkah dnevnega reda. V imenu načelstva naj poroča predsednik ali kak drug odbornik o delovanju zadruge v pretekli poslovni dobi. Omeni naj se, če je zadruga napredovala ali nazadovala in če ni bilo uspeha, kakšni so bili vzroki, ki so ovirali zadružno delovanje. Opozori naj zadružnike na dolžnosti, ki jih imajo do zadruge, naj bodo zvesti, zanesljivi in vestni člani itd. Nadzorstvo naj poroča, kako je poslovalo in pregledovalo delovanje načelstva, koliko je imelo sej, ter naj končno stavi predloge glede absolutorija načelstvu, glede odobritve računskega zaključka in glede morebitne razdelitve dobička pri tistih zadrugah, pri katerih se sme čisti dobiček po pravilih deliti. Računski zaključek, ki obsega same suhoparne številke, naj se članom nekoliko najtančneje obrazloži. Zlasti važnejšim postavkam naj se doda nekaj pojasnil, da dobe zadružniki več vpogleda v gospodarstvo zadruge. Pri v o 1 i t v i načelstva i n nadzorstva naj se zopet natanko upoštevajo določbe pravil. Ce je kak odbornik med letom izstopil iz načelstva in mu je bil po sklepu skupne seje načelstva in nadzorstva izbran naslednik, opravlja ta svoje posle samo do prihodnjega občnega zbora in je tedaj potrebna dopolnilna volitev za mesto prvega (izstopiv-šega) odbornika. Vsi oni odborniki, ki so izstopili, naj se v zapisniku navedejo imenoma in ravno tako je imenoma navesti tiste ki so bili sedaj izvoljeni v načelstvo. Navede naj se tudi njih stan in bivališče. Ako se volitev ni izvršila soglasno, je tudi povedati, s kolikimi glasovi so bili posamezni odborniki izvoljeni. Kedaj se sme voliti z vzklikom, o tem imajo navadno pravila natančnejšo določbo. Ako bi pa v pravilih take določbe ne bilo, je volitev z vzklikom dopustna le, če nihče ne ugovarja. Za izpremembo pravil zadostuje v nekaterih slučajih navadna večina navzočih članov, v nekaterih se zahteva posebna večina oddanih glasov, zlasti za razdružitev zadruge. Tudi te določbe pravil je treba vedno upoštevati. Izpremembo pravil je treba v zapisniku dobesedno zabeležiti, pri čemer naj se navedejo posamezni paragrafi pravil, ki so se izpremenili, oziroma odstavki teh paragrafov in natančno besedilo, kako se bo dotično mesto v pravilih odslej glasilo. Zna se pa zgoditi, da bi registracijska sodnija kasneje kake take premembe ne hotela vpisati v zadružni register, češ da je v nasprotju z zadružnim zakonom. Zato priporočamo zadrugam, da naj nameravane izpremembe poprej naznanijo svoji zvezi — 11 in jo vprašajo za svet, če bi bila taka in taka izprememba dopustna in umestna. Revizijskega poročila naj nobena zadruga ne pozabi djati na dnevni red, če je bila v dotični poslovni dobi izvršena revizija in je zadruga revizijske spise že prejela. Drugače utegne sodnija načelstvu naložiti občutne globe. Revizijsko poročilo so mora na občnem zboru v celoti prebrati. Slučajnosti, raznoterosti, nasveti,prosti razgovor ali kakor se že imenuje ta točka, ki se navadno dene na zadnje mesto vsporeda, je določena samo za morebitne razprave. Marsikje mislijo, da se more pri tej točki sklepati o vsem, kar ni bilo že v ostalem dnevnem redu obseženo. Pa ni res! Kakor smo videli iz § 30. zadr. zak., mora biti vsak predmet, o katerem naj se pri občnem zboru sklepa, v dnevnem redu jasno in točno naveden. Pač pa je dopustno, da se pri tej točki samo razpravlja o stvareh, ki že prej niso prišle v razgovor. Občni zbor vodi navadno načelnik ali njegov namestnik, oziroma tista oseba, ki je v to določena po pravilih. Ce bi ne bilo v pravilih nobene določbe v tem oziru, smejo zadružniki iz svoje srede izbrati predsednika občnemu zboru. O o b čne m z b o ru j e v o diti p oseb en zapisnik (§ 34. zadr. zak.), v katerega je treba vpisati vse sklepe občnega zbora. Zapisnik je v zmislu zakona na pol javna knjiga, ker imajo vsi zadružniki in upravne oblasti pravico, da smejo vanj vpogledati. Zapisnik naj se ne vodi preobširno, vendar pa tudi ne prekratko. Poda naj v glavnih potezah zadostno sliko o vsem, kar se je godilo pri občnem zboru. Zapisnik je treba podpisati tako, kakor določajo pravila; navadno ga podpišeta predsednik in zapisnikar, oziroma če je bil imenovan kak overovatelj, tudi le-ta. Vzorec za zapisnik je dobiti pri Zadružni zvezi. Zapisnik je treba voditi zelo natančno. Kakor smo že omenili, je treba zapisnik v prepisu poslati raznim oblastem, ki na podlagi istega presojajo, ali so bili sklepi občnega zbora pravilni ali ne. Ako zapisnik ni sestavljen pravilno, se vloga vrne zadrugi in tako nastanejo nepotrebne sitnosti in stroški, včasih je treba celo sklicati drug občni zbor. Zato zadrugam nujno priporočamo, naj se ob vpisovanju zapisnika ravnajo po vzorcu, ki ga je izdala Zadružna zveza. V naslednjem priobčujemo kratek vzorec, kako je treba voditi zapisnik o občnem zboru. Zapisnik o rednem občnem zboru Kmečke hranilnice in posojilnice v Zagorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se je vršil dne 10. marca 1914. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Predseduje načelnik Josip Mrak, ki otvori ob pol štirih popoldne občni zbor ter konstatira sklepčnost, ker ima zadruga 136 članov in je od teh 47 navzočih. Nadalje konstatira, da se je ta občni zbor pravilno sklical in sicer v listu „Narodni Gospodar“, št. 3, z dne 25. februarja 1914 (ali: z razpisom na uradni deski v poslovnem prostoru, ali: z oklicem pred župno cerkvijo v.........., ali: s pismenimi vabili, ki so se doposlala vsem članom, kakor pač določajo pravila). Zapisnikarjem imenuje predsednik občnega zbora člana Franceta Mlakar. Nato se preide k pojedinim točkam dnevnega reda. Ad 1. Zapisnik o zadnjem občnem zboru se prečita in soglasno odobri. Ad 2. V imenu načelstva poroča načelnik sledeče: Zadruga je v minolem letu znatno napredovala vkljub raznim oviram. Število članov se je zvišalo od 123 na 136, denarni promet se je precej pomnožil, stanje hranilnih vlog je nekoliko napredovalo, toda ne tako kakor v prejšnjih dobah, ker so vlagatelji vsled nepovoljne letine dvignili precej svojih prihrankov. Prošnje za posojila so prihajale v večjem številu nego v prejšnjih letih; večini prošnji-kov je načelstvo dovolilo posojila, vendar pa je bilo treba nekatere zavrniti deloma, ker bi posojila ne bila povsem varna, deloma ker je bila zadruga že močno izrabila svoje naložbe. Načelstvo je imelo 24 sej, v katerih so se reševale tekoče zadeve. V imenu nadzorstva poroča njega predsednik Anton Škulj, da je nadzorstvo v štirih sejah obravnavalo poslovanje načelstva, med letom sta pa večkrat nenadoma dva zastopnika nadzorstva pregledala knjige in blagajno in našla vse v najlepšem redu. Nadzovstvo se je prepričalo, da je načelstvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti in zato predlaga, da se mu podeli absolutorij. Ta predlog se se soglasno sprejme. Ad 3. Tajnik prečita računski zaključek za leto 1913 in pojasni podrobno posamezne postavke. Predsednik nadzorstva poroča, da je nadzorstvo pregledalo računski zaključek in našlo, da se popolnoma strinja s knjigami, nakar se računski zaključek soglasno odobri. Ad 4. V smislu pravil izstopita iz načelstva Janez Hočevar, posestnik v Zagorici in Janez Novak, posestnik v Srednji vasi, oziroma vsled preselitve g. Valentin Oblak, učitelj v Prigorici in se izvolijo v načelstvo z 39 izmed vseh t. j. 41 oddanih glasov prejšnja odbornika Janez Hočevar, posestnik v Zagorici in Janez Novak, posestnik v Srednji vasi, na novo pa Lovro Pintar, posestnik in trgovec v Zagorici. Imenovani izvolitev sprejmo. Ad 5. Iz nadzorstva izstopita Franc Koren in Ignacij Kalan, ki se zopet izvolita. Imenovana izvolitev sprejmeta. Ad 6. Sklene se soglasno prememba pravil in sicer v §§ 2. in 28. Dosedanjemu besedilu § 2. se ima dostaviti še naslednja točka: ,,e) oskrbuje svojim članom kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila, umetna krmila, stroje itd.“ V § 28. prvega odstavka prvi stavek se ima glasiti: „Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer najkasneje do konca meseca aprila.“ Ad 7. Prečita se dobesedno zapisnik o reviziji, ki jo je izvršil revizor Zadružne zveze v Ljubljani g. N. N., v času od ... do................... in pa od Zadružne zveze v Ljubljani dopo-slana rešitev revizijskega poročila. Ad 8. Pri slučajnostih izraža član I. I. željo, da bi posojilnica napravila uradne dneve tudi v onih dneh, ko se na njenem sedežu vrše semnji. Načelnik izjavi, da se bo ta nasvet upošteval. Ker se nihče več no oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor. V Zagorici, dne 10. marca 1914. Fr. Mlakar, Iv. Hubad, Josip Mrak, zapisnikar načelnik Opomba: Kadar se0 po, tein^izvirniku napravi prepis, morata istinitost prepisa z -lastnoročnimi podpisi potrditi dva člana načelstva. V tem slučaju so konec prepisa glasi takole: V Zagorici, dne 10. marca 1914. Fr. Mlakar, 1. r., Iv. Hubad, 1. r., Jos. Mrak, I. r., zapisnikar načelnik Z ozirom na ministrsko odredbo z dne 23. maja 1895, drž. zak. št. 74, potrjujeva, da se ta prepis dobesedno strinja z izvirnikom. Janez Hočevar, odtisek Jos. Mrak, odbornik štampilije načelnik Pripomniti imamo tudi, da je prav umestno in priporočljivo, če se z občnim zborom združi poljudno predavanje o kakem primernem predmetu. Omeniti nam je še nepravilnost, ki se je vgnezdila pri mnogih zadrugah, namreč to, da se občni zbor ne vrši v tistem času kakor zahtevajo to pravila, oziroma zakon. V § 22. zadi\ zakona je izrečno predpisano, da mora načelstvo vsake zadruge tekom prvih šestih mesecev vsakega poslovnega leta oznaniti računski zaključek preteklega poslovnega leta z bilanco vred. Računski zaključek pa je samo takrat veljaven, če ga je odobril občni zbor. Pri onih zadrugah, ki sklepajo svojo upravno dobo z dnem 31. decembra, se mora torej občni zbor vršiti najkasneje do konca meseca junija vsakega leta. Ce je pa v pravilih določena krajša doba, držati se je tega roka. Vloge zadrug po občnem zboru. Po občnem zboru morajo zadruge napraviti različne vloge in jih predložiti pristojnim oblastim. Te vloge so: I. Vloga na okrajno glavarstvo (kot politično oblast), s katero se tekom 8 dnij po izvršenem občnem zboru predložita dva izvoda račun-skega zaključka, ki je bil odobren na zadnjem občnem zboru, in pa c e 1 o t e n p r e -P i s zapisnika o občnem zboru. Tiskovino je dobiti pri Zadružni zvezi. Vloga je Prosta kolka in ravnotako priloženi prepis zapisnika o občnem zboru (§ 7 zak. z dne '“!• maja 1873, drž. zak. št. 87.) To vlogo .1° treba napraviti vsled določbe § 35 zadružnega zakona. Prepis zapisnika o občnem zboru mo-rata na koncu o vero vati dva člana načelstva, t- j- potrditi s svojim podpisom, da se prepis strinja z izvirnikom. Za slučaj, da so se na občnem zboru spremenila pravila v kaki točki, se mora iz-prememba naznaniti okrajnemu glavarstvu — v kar služi ista tiskovina — ter se mora to zgoditi najdalje v 8 dneh po vpisu pre-membe v zadružni register. Tudi ta vloga je prosta kolka. Obe vlogi se pa lahko tudi združiti v eno, tako da je manj pisarij. II. Vloga na okrajno glavarstvo (kot davčno oblast) ki se poda zaradi odmeritve pridobninskega davka. Z ozirom na pridobnino delimo zadruge v tri vrste, namreč: a) v zadruge, ki so pri-dobnine popolnoma proste; b) v zadruge, ki so pridobnine pogojno proste; c) v zadruge, ki nimajo glede pridobnine nobenih ugodnosti. a) Pridobninskega davka so popolnoma oproščene rajfajznovke (§ 84 e) zak. z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št 220). Oproščene so dalje popolnoma pridobnine „zadruge in družbe kmetovalcev za skupno nabavo semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja in drugih kmetijskih proizvajalnih potrebščin, če se čisti dobiček ne razdeljuje“, dalje take zadruge (t. j. zadruge in združbe kmetovalcev) za skupno predelovanje in vnovčen j e sam oprid obijenih kmetijskih pridelkov, toda z istimi omejitvami, katerim je podvrženo oproščenje posameznega kmetovalca od splošne pridobnine (§ 84 f, istega zakona). Semkaj spadajo zlasti mlekarske, vinarske, strojne, živinorejske zadruge, če imajo v svojih pravilih določbo da se sprejemajo za člane samo kmetovalci, druge osebe pa le izjemoma v toliko, kolikor je to potrebno za boljše vodstvo zadružnega poslovanja. Vsled tega smo te vrste zadrugam že večkrat priporočali, da naj v tem smislu pre-narede svojalpravila, /a natančna pojasnila je Zveza vedno na razpolago. b) Pogojno oproščene pridobninskega davka so zadruge, ustanovljene in registrovane v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, in sicer: Produktivne zadruge, četudi svoje izdelke nečlanom prodajajo (vendar pa morajo člani sami izvrševati dotična dela, oziroma morajo člani sami dajati glavne snovi za predelovanje) ; daljeg posojilnice (ki niso rajf-ajznovke) in kreditna društva, kon-sumna društva, sirovinska društva, četudi blago od nečlanov kupujejo, skladiščne in prodajalne zadruge, čeprav prodajajo izdelke svojih članov tudi nečlanom, stav-binska društva, stanovanjske zadruge itd. Vse te tukaj navedene zadruge pa morajo temeljiti na načelu samopomoči in morajo omejevati svoje poslovanje po pravilih in dejanski na svoje lastne člane, kateri zahtevi pa je zadoščeno, če n. pr. posojilnice (ki niso rajfajznovke) le svojim članom posojila dajejo, konsumna društva le svojim članom prodajajo itd. Te zadruge so pridobnine popolnoma proste pod pogojem, da čisti dobiček, izračunan po določilih pridobninskcga zakona, ne presega zneska 1 200 kron. Če je čisti dobiček višji, predpiše se pridob-ninski davek, ki znaša: od 1200 K do 2800 K 2-5 o/0, od 2800 K do 5000 K 3 o/0, od 5000 K do 40.000 K 3*5 °/0, od 40.000 K do 100.000 kron 4°/o, nad 100.000 K 5°/o. c) Neoproščene so pridobninskcga davka zadruge, ki so bile navedene pod b), t. j. ako svojega delovanja ne omejujejo na člane n. pr. če konsumno društvo prodaja tudi nečlanom, če posojilnica (ki ni rajfajznovka) tudi nečlanom daje posojila, itd. Pri te vrste zadrugah znaša pridobninski davek: do 2800 K 4 o/0, od 2800 K do 5000 K 5 0/0, od 5000 K do 10.000 K 6 o/0, od 10.000 K do 20.000 K 8 0/q, nad 20.000 K 10 0/0 čistega donosa. Zadruge, ki so navedene pod b) in c), morajo vsako leto v 14 dneh po odobrenju računskega zaključka, najkasneje pa v prvih 6 mesecih po preteku poslovnega leta vložiti pri pristojni davčni oblasti (c. kr. okr. glavarstvo) napoved za pridobnino. Ako se napoved ne predloži pravočasno, sme davčna oblast naložiti kazen zaradi nereda. Zadrugam, ki so pridobnine po- polnoma proste (tiste, ki smo jih navedli pod točko a), ni treba predlagati napovedi za pridobnino. — Dostikrat pa se zgodi, da davčne oblasti tudi od takih zadrug zahtevajo napoved o pridobnini. Zadruga naj v takem slučaju dopošlje davčni oblasti le en izvod svojih pravil in naj opozori na odredbo finančnega ministrstva z dne 23. maja 1898, št. 25.421; če bi pa davčna oblast ne mogla, oziroma ne hotela na podlagi pravil spoznati davčne prostosti, potem je treba vložiti popolno napoved. Tiskovine za napoved je dobiti pri davčnih uradih. Izpolni se pa kot kaže sledeča tabela na prihodnji strani. V razpredelku „oznamenilo podjetbe“ je označiti na kratko, s katerimi posli se zadruga bavi n. pr. konsumno društvo, mlekarska zadruga i. t. d. Takoj spodaj naj se navede, če omejuje svoje poslovanje le na lastne člane ali ne, n. pr. prodaja samo svojim članom, kupuje mleko tudi od nečlanov i. t. d. V nadaljnem oddelku se navede: račun- ski zaključek za 1. . . ., izvleček iz zapisnika o občnem zboru z dne........................ V rubriki „dohodki“ se zabeleži končna vsota dobička iz računa o zgubi in dobičku, v rubriki „stroški“ se navede vsota zgube iz računa o zgubi in dobičku, toda se mora poprej od te svote odšteti postavka „čisti dobiček“, ki se navede potem v tretji rubriki. Ce je račun zgube in dobička pokazal zgubo, potem se seveda pusti tretja rubrika prazna in se navede vsota zgube v četrti rubriki. Pripomniti imamo, da so predpisi o pri-dobninskem davku zelo zamotani. Marsikatera zadruga ne bo vedela, ko bo prejela pridobninski plačilni nalog, ali se ji je davek pravilno predpisal ali ne. V vseh takih dvomljivih slučajih naj se zadruga obrne do Zveze za pojasnilo in naj obenem dopošlje dotični plačilni nalog. Ako se bo videlo, da pridobninski davek ni pravilno odmerjen, bo Zveza sama napravila zadrugi priziv in jo skušala obvarovati morebitne škode. Formular E. 2. Dežela: Kranjska. Davcnouradni okraj: Vel. Lašče. Politični okraj: Kočevje. Občina: Videm. Napoved za pridobnino podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov. Kmetijsko društvo v Dobrepoljah, r. z. z n. z. (oznamenilo firme) Videm pri Dobrepoljah (sedež in adresa podjetbe) za davčno leto 1913. Podpisano predstojništvo izpoveduje po najboljši vednosti in vesti, da so povedbe, dane zastran odmere pridobnine za tu spodaj oznamenjene podjetbe, resnične in popolne. Podpis: N. N. (Štampilja.) J- J- načelnik. odbornik. Št. Oznamenilo podjetbe Navedba priloženega računskega poročila ali drugih prilog Dohodki K I h Stroš K ki h v . t Cisti do K nos — h Izgub K a h Kmetijsko društvo -zadruga prodaja samo svojim članom Računski zaključek za leto 1912 in zapisnik o občnem zboru 15. marca 1913 7454 30 5260 80 2193 50 III. Vloga na trgovsko sodnijo za vpis novih in izbris starih odbornikov in za vpis izpremembe pravil. Tiskovino je dobiti pri Zvezi. Prošnja se kolkuje s kolkom za 2 kroni, ako se naznani kaka izprememba v pravilih ali v sestavi načelstva; ako se pa ni nič izpremenilo ne v enem ne v drugem oziru, se kolkuje vloga samo s kolkom za 1 krono; v tem zadnjem slučaju se pa lahko tudi vsaka vloga opusti in še le, ko sodnija pošlje zadrugi vprašalno polo o morebitnih izpremembah v načelstvu ali pri pravilih, se odgovori, da se ni nič izpremenilo in je potem dotični odgovor zadruge prost kolka. Novi odborniki morajo na tej vlogi dati svoj podpis pri sodniji ali pri notarju legali-zovati. Vsled nepoznanja dotičnih predpisov zahteva tu in tam legalizujoči uradnik za le- galizacijo previsoke kolke. Opozarjamo tukaj vse zadruge še enkrat, da se podpis več odbornikov smatra kot kolektiven podpis, za katerega znaša poverilna pristojbina le 2 kroni (ukaz finanč. ministrstva z dne 18. novembra 1900, št. 55.100). Sicer je mogoče za preveč plačane kolke ob priliki legalizacije zahtevati povračilo, toda so s tem združene marsikatere sitnosti, tako da ponavadi vsaka zadruga dotično škodo raje potrpi. Zato pa naj se raje pravočasno varuje! Kot prilogo je tej prošnji pridejati prepis zapisnika o občnem zboru ter ga opremiti s kolkom za 30 vinarjev. Prepis zapisnika se lahko priloži samo v izvlečku o tistih točkah, ki se nanašajo na izvolitev novih odbornikov in izpremembo pravil. V prošnji za vpis premembe pravil je navesti samo, kateri paragrafi pravil so se izpremenili, do- čim mora iz zapisnika o občnem zboru, oziroma iz prepisa biti natančno razvidno besedilo, kako naj se izpremenjene, oziroma na novo privzete določbe pravil odslej glase. Kakor povsod pri prepisih, morata tudi tukaj na koncu dva odbornika potrditi z lastnoročnimi podpisi, da se prepis strinja z izvirnikom. Poleg teh podpisov se pritisne zadrugina štampilja. IV. Vloga na finančno deželno ravnateljstvo. s katero se naznani izpremcmba pravil. To vlogo morajo napraviti samo hranilnice in posojilnice rajfajznovega ustroja, katerim so bile priznane pristojbinske ugodnosti. Vloga je prosta kolka in se predloži potom c. kr. pristojbinskega urada, oziroma potom c. kr. okrajnega finančnega ravnateljstva, kjer le ta obstoje n. pr. na Štajerskem. V. Zadružni zvezi v Ljubljani kot revizijski oblasti je treba doposlati dobeseden prepis zapisnika o občnem zboru in računski zaključek v dveh izvodih. Vestnik Zadružne zveze. Neposredne pristojbino so za rajfajzenske posojilnice odpravljene vsled zakona z dne 6. januarja 1913, drž. zak. st. 5. Vsled tega omenjene posojilnice opozarjamo, da naj pazijo na to okolnost in teh nesposrednih pristojbin letos ne plačajo več. Za druge zadruge so ostali v veljavi prejšnji zakoniti predpisi glede neposrednih pristojbin in zato za nje omenjena oprostitev ne velja, ampak morajo neposredne pristojbine plačevati ravno tako kakor poprej. Daljši pouk o davkih, ki zadevajo pridobitne in gospodarske zadruge, priobčujemo na drugem mestu te številke. Osebna vest. Uredništvo lista je odložil gosp. dr. J. Mohorič vsled izstopa iz službe pri Zadružni zvezi. Mesto njega je prevzel uredništvo zopet Zvezin tajnik Anton Kralj. Zadružni pregled. Že zopet vlom v posojilnlčno blagajno, V noči od 9. do 10. februarja t. 1. so neznani lopovi vdrli v prostore Kaštelirskega društva za štednju i zajmove. Ko je zjutraj dne 10. februarja nekako ob 8. uri prišel v dotično hišo ondotni gosp. učitelj, zapazil je, da je okno v pritličju odprto. Hiteč dalje po stopnicah je opazil, da so tudi vrata v posojilnične prostore odprta. V sobi je ležalo po tleh mnogo razmetanega papirja, mizni predal odprt in vsebina prebrskana. Dal je poklicati načelnika, s katerim sta pregledovala naprej. Blagajna je bila prevrtana na vrhu, videlo se je pa, da so jo lopovi skušali prebiti tudi s strani. Trezor, kjer je bilo spravljenih 1.600 K, je bil seveda prazen. Toliko so bili vlomilci pa še pošteni, da niso delali kvare tam, kjer jim ni bilo treba. Nekaj zadolžnic je bilo razmetanih po tleh in pogaženih. Vsa zadeva se je takoj prijavila varnostni oblasti. Posojilnico, ki je naša članica, je bila dala Zadružna zveza zavarovati proti vlomu, tako da ne bo trpela posebne škode. Zadružni Savez u Splitu je sklenil pri seji upravnega odbora dne 12. februarja pričeti obširno akcijo v povzdigo ribarstva v Dalmaciji. Ob vsej dalmatinski obali bi se moglo osnovati do 70 zadrug (sedaj jih je 40, a ne poslujejo vse). Vso organizacijo bi vzel v roke poseben ribarski odsek pri Zadružnem Savezu. Nastaviti bi se imel ribarski konzulent, za izvoz rib bi se moralo nabaviti manjše motorne brodove in se zgraditi ledenice za vzdrževanje rib. V Dalmaciji bi se imela osnovati tovarna za izdelovanje mrež, v večjih mestih bi se odprle proda-jalnicc za ribe. Treba bi bilo organizirati tudi prodajo posušenih in konserviranih rib. Sedaj se na 16 krajih Dalmacije bavi s konserviranjem rib 24 tovarn, ki pripadajo večinoma tujemu kapitalu. Zadružni Savez bi otvoril ribarskim zadrugam primeren kredit, vlada bi morala dati znatne podpore. Dalje se Savez bavi z vprašanjem izseljeništva in namerava osnovati poseben zavod, ki bi organiziral s pomočjo zadružništva promet z izseljenci. Za načelnika temu zavodu je določen deželni poslanec Ivo Lup s. Tudi se Savez bavi z načrtom, kako preurediti dosedanji nakup gospodarskih potrebščin, s katerim se peča tudi deželni kulturni svet v Zadru. V ta namen se misli v Trstu ustanoviti posebno podjetje, katero bi vodil umirovljeni sodni nadsvetnik Miho Obuljen. V isti seji je bil mesto odstopivšega dr. Maroviča izvoljen za predsednika dr. Josip Bervaldi, asistent splitskega muzeja. Slabe kmetijsko stroje kupujejo mnogi kmetje pri kakih zakotnih tvrdkah, ker se dado preslepiti po nizkih cenah in umazani reklami. Nedavno tega je bankrotirala neka taka tvrdka v Budimpešti, ki je delovala pod imenom Ferdinand Kallai in dr. Proti teni družabnikom je tekla sodna obravnava devet dni. Kazenska sodnija je obsodila Ferdinanda Kalaja zaradi prevare na šest let, Štefana Kalaja kot njegovega pomočnika na poldrugo leto in družabnika Trebiča na 10 mesecev težkega zapora. Kmetovalci, poslužujte se pri nakupu poljedelskih strojev svojih zadrug, oziroma si jih nabavite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, kjer dobite za primerno ceno dobre in zanesljive stroje! Gospodarski pregled. Razmere na denarnem trgu so se v zadnjih treh mesecih korenito izpremenile. Obrestna mera, ki je bila še pred nekaj meseci nezaslišano visoka, je šla rapidno, skokoma navzdol. Avstro - ogrska banka, ki tvori nekak barometer našega narodnega gospodarstva, je še pred petimi meseci imela diskontno mero po 6%, za lombardna posojila celo po 7 %. Kmalu po novem letu je njen diskont padel na 4 >/2% in se pričakuje, da ga bo v kraterfi znižala na 4o/0. Dne 21. februarja je znašal na dunajski borzi privatni diskont celo le 31/iq°/0 za kratek rok. Take izpremembe bi ne bil pred nekaj meseci nihče pričakoval. Na mesto neznosnega denarnega pomanjkanja in denarne draginje je stopila obilica denarja, ki se je poleg tega zelo pocenil. Glavni vzrok temu pojavu je gotovo iskati v tem, da so se duhovi pomirili glede zunanjega položaja, kar je privabilo v promet doslej skrivan, oziroma neporabljen denar; še bolj pa je na to hitro izprc-membo vplivala gospodarska depresija, vsled katere sc je potreba po denarju zelo skrčila. Industrijei se boje novih investicij, ker jim primanjkuje odjemalcev, bančna podjetja odprodajajo svoje vrednostne papirje in pomnožujejo gotovino, menic se le malo eskomptuje. Vse to vpliva, da se v denarnih zavodih nabira mnogo odvišnega denarja. Da bodo nova državna posojila (Ogri 500 milijonov kron, naša polovica okoli 490 milijonov kron) na tem dejstvu kaj znatnega izpremenila, skoro da ni pričakovati. Vendar bi bilo težko napovedovati, koliko časa bo trpelo na denarnem trgu sedanje stanje. Mnogo stvari je, ki utegnejo sedanji preokret zopet predrugačiti in ki danes še niso rešene. Upoštevati je zlasti, da se še niso začele predpriprave za sklepanje trgovinskih pogodb s tujimi državami, od česar bo nadaljni razvoj naših denarnih razmer zelo odvisen. Novi norci po "> in 50 vinarjev. Trgovska in obrtna zbornica v Brnu se je obrnila do drugih zbornic z vprašanjem, če bi podpirale akcijo za uvedbo novih novcev po 5 in 50 vinarjev. Bo mnenju trgovske zbornice v Brnu naj bi ti novi novci od-pomogli baje občutnemu pomanjkanju drobiža; dalje bi taka nova vrsta denarja bistveno pripomogla do tega, da bi se v praktičnem življenju popolnoma uvedlo računanje po kronski veljavi, ker bi se vrednost ne dala izraziti v stari veljavi kakor pri sedanjih komadih po 2 vinarja, oziroma pri kronah. Ako primerjamo naš denarni sistem z drugimi državami, vidimo, da vlada v Avstriji pomanjkanje drobiža. DoČim imajo na Nemškem 6, v Zjedinjenih državah 6, na Francoskem, Angleškem in v Italiji celo po 7 vrst drobiža, imamo ga pri nas samo 4 vrste. S temi razlogi zagovarja brnska trgovinska zbornica uvedbo omenjenih novih vrst drobiža. Večina ostalih trgovinskih in obrtnih zbornic pa se temu naziranju ni pridružila. Ob površnem presojanju denarnih razmer omenjenih držav bi se res kmalu zdelo priporočljivo kakor v tujini tudi pri nas uvesti več vrst drobiža. Bovdariti pa je treba takoj, da so v Italiji in na Francoskem novci najmanjše vrednosti (po 1 in 2 vinarja) skoraj že popolnoma izginili iz prometa, tako da tvori v trgovini najmanjšo enoto komad po 5 vinarjev. Isto je opažati v Švici, na Angleškem in nekoliko tudi na Nemškem. Brav verjetno je, da bi se tudi pri nas kaj takega ponovilo. Botem, ko bi izginili iz prometa komadi po 1 in 2 vinarja, bi se vdomačil kot najmanjši denar komadi po 5 vinarjev. Ker gredo cene kvišku, bi bilo dalje prav verjetno, da bi se podražila ravno najcenejša in najpotrebnejša živila in potrebščine, ker bi se cena vedno zaokrožila od pet do pet vinarjev. Tako zaokroženje cen, ki bi sigurno nastopilo, bi značilo znatno podraženje, pri stvareh manjše vrednosti gotovo 20 do BO odstotkov. Bolj revni sloji bi bili pri tem najbolj prizadeti. Druga težava bi obstojala v tem, kako take novce po 5 vinarjev izdelati. Ce bi jih izdelovali iz brona, bi jih morali v tako veliki obliki, da bi se ne mogli zamenjati z dvovinarskimi komadi; seveda bi potem vsled prevelike oblike pri občinstvu ne bili priljubljeni. Ako pa bi jih hoteli napraviti iz niklja, morali bi biti izdelani v prav majhnem obsegu, drugače bi jih bilo težko ločiti od komadov po 10 vinarjev; s tako neprikladno obliko bi bili pa ljudje tudi malo zadovoljni. Vsled teh važnih in tehtnih pomislekov se je večina trgovskih in obrtnih zbornic izrekla proti uvedbi te novotarije. Zasebno zavarovanje v Avstriji. Ministrstvo notranjih stvari je ravnokar izdalo publikacijo o zasebnih zavarovalniških podjetjih v letu 1911. Od družb, ki se bavijo z življenskim|za-varovanjem, je bilo koncem 1. 1911 25 domačih, 21 pa tujih, skupaj torej 46 družb, pri katerih se je v 1. 1911 zavarovalo na podlagi 962.617 pogodb 184 milijonov kron kapitala, za kar imajo omenjene družbe izračunjeno premijsko rezervo v okroglem znesku 936 milijonov kron. Od vseh zavarovancev je bilo pri domačih zavarovalnih akcijskih družbah zavarovanih 36 odstotkov, pri domačih zavarovalnih vzajemnih družbah 33 odstotkov in pri ogrskih in tujih družbah 31 odstotkov. Povprečni zavarovani znesek znaša 3.540 K, pri domačih akcijskih družbah 4.283 K, pri domačih vzajemnih družbah 2.239 K, pri ogrskih družbah 2.202 K, pri tujezemskih družbah pa 8.227 K. Ker izkazujejo domače družbe same 1,785.623 pogodb z 4.406 milijonov kron glavničnih zavarovanj in s premijsko rezervo 1.110 miljonov kron, sledi iz tega, da imajo izven državne meje v zavarovanju 192.012 pogodb, 822 miljonov kron kapitala in 174 milijonov kron premijske rezerve. Od vseh zavarovanj odpade 21,20/0 na zavarovanje za slučaj smrti, na mešano zavarovanje öddio/o in na zavarovanje za slučaj doživetja 13-90/0. Rentno zavarovanje igra napram glavničncmu zavarovanju le bolj podrejeno vlogo; kajti pri domačih družbah je bilo zavarovanih le 34'6 milijonov kron, pri tujih družbah v tuzemstvu pa 0‘7 milijonov kron. Vse družbe so imele dohodkov pri premijah 234 milijonov kron in je med to svoto za 181 milijonov kron takih premij, ki so jih plačali domačini. Na obrestih so prejele 69,3 milijonov kron. Vseh prejemkov so imele 325 milijonov kron, od česar se je porabilo 76-4