200. številka, Ljubljana, v soboto 3 septembra. XX. leto, 1887. Uha;.. vsa- dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prc-jeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za |eden nacec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. M jeden mesec i gld. lo kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo. UredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirhiša hiši. »Gledališka stolba". Oprav uiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ., „ Četrt leta........3 ., 30 ,, „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. -—- kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 B^T' Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Vpravnistvo ~,>ilov. Nitroda*'* Iz Rusije. 12. avgusta, st. st. [Izv. dop.] Koburžan je v Bolgariji, šel je „na prestol slavnih bolgarskih carjev", „po božji milosti in volji naroda", kakor pravi ta pustolovec v svojem mani festu k bolgarskemu narodu. Predno se je odpravil osrečevat slovanski, pravoslavni narod bolgarski, prosil je ta nemški, k atoli ški princ bla goslova Rimskega papeža in dobil ga je seveda v polnej meri. Oborožen tem blagoslovom in ščedrirai obeti svojih prijateljev, pojavil se je se svojim „pri-dvornim statom" in pridvornim kuharjem v Bolgarijo in vzel v roke „uzde pravljenja". Sedi on „zdaj na bolgarskem prestolu pn božjej milosti". Pokazalo se je zopet poraziteljno soglasje mej nemškimi po litiki in sv. očetom. — Ta blagoslov je naperjen proti vsemu Slovanstvu in znamenje, česa se nam je še nadejati. Sicer pa blagoslov v politiki nema LISTEK. Nedeljsko pismo. Človek, zločinec, ki je v ponedeljek stal pod vešali, je pač z nekakim opravičen jeni vskliknil: Ta teden dobro začenja! Jaz pa nesem v jednako srečno - nesrečnem pokžaji. Jaz Vam pravim, da je pretekli teden bil pust, prazen, brez vsake zanimivosti. Kaj bi tudi ne? Vse je zvuuaj bele Ljubljane, vse v letoviščih, v kopeljih, vojaštvo pa pri manevrih okolu Postojine in mi, ki nam je sojeno, da uživamo mestni prah do zadnjega atoma, mi stoprav sedaj umejemo, kakšna je dolgočasnost Ljubljanska, mi zevamo, kakor ribe na suhem. V tako neprijetnem položaji pa si človek čas krati, kakor ve in zna in kakor prilika nanese. Nemec pravi: „Miissigang aller Laster Anfang", jaz pa trdim, da je človek brez pravega opravila podoben rjovečemu levu, ki išče svojega plena, ki hoče kaj dobiti mej zobe. Le tako se dado tolmačiti razne stave; ki so se napravile pretekli teden, „Sport" je dandanes magnetično slovo, kateremu se klanja vsak, kdor je še mlad in čil, ali bi se VBaj tacega rad pokazal. Ta sport ima tudi ra/.ne posebnega pomen« in Koburžanu ne hode pomagal priti iz Bolgarije, kakor mu je pomagal uniti v njo. Nedavno je Rimski papež predlagal svoje usluge za „pomirjenje narodov ž njih vladami", in pri tem ponujal svoje sodelovanje tudi ruske j vladi posebe, v svojem pismu h kardinalu-tajniku. Ruski Isti so to uslugo odklonili, Češ, da je ruska vlada dovolj silna, da bi sama odstranila razna na-gprotstva mej njo in svojimi katoliškimi podložn mi. Izvestno je, da je pritiskanje katoličanov v Rusiji ravno tako resnično, kakor so resnične pravice Ko buržana na bolgarski knežji prestol. Vsi ti kriki o pritiskanji izhajajo iz poljskih virov; Poljaki, ki sanjarijo še vedno o svojem „krolu" in še vedno žive v prepričanji, da -Polska nie zginola", v svojem umopomračenji o Rusiji pleto vaakojake laži katere tiskajo v galiških časopisih; govorim seveda le o poljskej žlahti i ksezih, ue daj Bog reči zle besede o plemenitem prostem poljskem narodu, ki obožuje Rusijo, kakor sem sam imel priliko prepričati se iz ust prostih poljskih vojakov, h katerim sem se obračal s vprašanjem, kdaj je bilo njim, „hlopom", boljše, poprej ali zdaj. In zvedel sem, da ne daj jih Bog v roke šlahčičem, kateri i zdaj zovejo jih „bydlo" — živina. Kakega mnenja o pritiskanji ka-tolištva v Rusiji s> razni Nemci, krščeni ali obrezani, na to nam ni gledati. Kaj'i koliko je jim mari za resnico in za pravico, to zna vsak iz nas; želim le da bi Slovani ne učili se o Rusiji iz nemških virov. Številke so najbolje sredstvo v obrambo istine, in tu naj privedeni k primeri, nekatere statistične date, ki sem jih vzel iz katoliškega koledarja Vilen-skej (Vilno) rimsko-katoliškej eparhiji za 1885. 1. t. j. za tisto leto, ko je vlada ruska imela opraviti z episkopom Griueveckim, ki ga je potlej, za razne politične greške, odpravila „na pokoj" v Jaro-slavlj. Vilenska eparhija zaključa v sebi Grodnensko in Vilensko gubernijo. Vseh cerkev, brez podružnic in samostanskih cerkev, bilo je v 1885. 1. 248, t. j. v Vilenskej guberniji IGO, v Grodnenskej pa 88. Iz vseh nazvanih cerkev sta samo flve sezidani za litovskega kneza Jagajla, namreč cerkev sv. Nikolaja v Vilni, katero je obnovil Jagajlo v 1400 1. izrodke, navadno se zlorablja in kakor sem pr jatelj telesnim vajam, raznim bravuram, vender čestokrat mislim, malo manj — bilo bi več. Tako sem tudi mislil pred dvema dnevoma, čuvši o stavi, kise je bila sklenila v gosp. Auer ja pivnici. Mlad čvrst gospodič stavil je namreč za pet steklenic šampanjca da bode od 4. do 7. ure popoludne popil pet litrov Auerjevega vina po 48 kr., ter bode po tej libaciji še tako trezen, da bode brez pogreška čital gotov izrezek iz „N. Fr. Presse". Ne vem, kaj je močneje nanj uplivalo, ali 5 litrov, ali pa izrezek iz „N. Fr. Presse", kateri bi se ob 7. uri zvečer ne glede na popito vino, pa vender v očigled naši skrajno zanikerni plinovi svečavi gotovo teško čital, izvestno je le to, da je dotični gospod svojo stavo umaknil, da ni stave poskusil. S tem je sicer nekatere gospode, ki bi bili radi videli učinek petih litrov Auerjevega vina, malo presenetil, o izid bil je vsekako dober, rekel bi — jako pameten. Rečena stava, oziroma njen izid, pa je izzvala drugo. Bilo je to „Pri roži", v oni sicer skro mni, a prijetni krčmici, kjer se toči pristno „Plzen-sko pivo" in se dobivajo še druge naslade. Tjakaj zahajajo prav radi kralja Gambriua „jogria, in v pozni ' se mnogokdaj zgodi, da beseda besedo in cerkev v Drogičini, Grodnenske gubernije, ki je bila sezidana po besedah koledarja, ne osnovanih na nikakej zgodovinskej podlagi, v 1.550. 1., ko je Jagajlo prestopil iz pravoslavja v katolištvo, kar mu je dalo kraljevsko krono, in začel zidati cerkve v velikej množici. Dalje sezidalo se je v 15. stoletji 2 5 cerkev, v l tj. stoletji 4 7, v 17. stoletji 6 2, v 18. stoletji 5 9. Cerkve so zidali večinoma kralji, episkopi, šlohčiči in samo jako malo farani sami. Zanimivo je to, da v nekaterih ujezdih Grodnenske gubernije, v Brestskem, Kobrinskem, PruŽanskem in v Nadvilejskem dekanatu, ni niti jedne cerkve, ki bi bila sezidana pred 16. stoletjem. V 1 9. stoletji zidalo se je več cerkev nego kadarkoli poprej, število farnih cerkev, ki so se sezidale ali predelale popolnem na novo, znaša v 19. stol. 6 8, razen podružnic, in zanimivo je, da cerkve te so večinoma zidali farani sami, a ne episkopi ali šlahčiči, bržkone zato, ker se ti imenitni možje ves svoj čas in svoje denarje žrtovali na agitacijo in na orožje, da bi se spuntali, kadar bi prišel ugoden trenotek. To okoliščino, da so v našem stoletji, ko se najbolj kriči za granico o tlačenji katolištva v Rusiji, zidali cerkve ne visoke osobu, no prosti narod, čegar vsa politika se zaključuje v tesnem prostranstvu svojega trebuha; ko se je vršilo znamenito listanje v Poljši v 1863. I., koje vsak šlahčič, vsak župnik imel svoj arzenal in ko so obešali, streljali in klali vsakega „hlopa", ki se ni hotel pridružiti k tej ali diugej puntarskej četi — to okoliščino naj bi zapomnili si posebno dobro tisti, ki vedno kriče o tlačenji katolištva na Poljskem, t j. ne na Poljskem samo, no v vsej Rusiji. Katoličanov v nazvanej eparhiji našteva se po koledarji 1,130 082. Zanimivo je še to, da se statistični podatki koledarja o številu katolikov ne strinjajo s podatki katere priobčuje vlada, kate rej, kakor se umeje samo ob sebi, dajo številke župniki iz matrčnih knjig. Tako je na pr. v Disnenskem ujezdu Vileuske gubernije število katolikov po vlad-nej statistiki 48.506, a po eparhijalnem koledarji 56.550, torej za 8 044 več. Kaj pač to potnenja? Iz navedenega oricijalnega koledarja Vilenskega katoliškega škofa je najbolje vidno, kako tendenci- prinese in da se duhovi razjarijo. Tako je bilo tudi nedavno. Pojalovljena stava pri Auerjevi bila je povod drugi. Nekdo je stavil, da prehodi pot z lica me* sta v Lavrico v 1 uri 15 min. Stava se je vspre-jela in takoj rešila. Dotičnik je sicer kratkih nog, a kot izvežban lovec postavljal je nogi tako hitro, drugo pred drugo, da je v Lavrico dospel v jedni uri in dveh minutah, ter tako zaslužil desetak. Kakor že iz tega razvidno, je v nas „sport" v najtoplejšem cvetji. Poleg raznih stav imamo bicikliste, po domače „kolesarje", imamo jahače, katerih mnogi pa še pošteno »poper tolčejo", imamo „touriste", ki razprostirajo nemške zastave na našem Triglavu gospodu Dežmanu v veliko radost in veselje, imamo drsače, ki po zimi na gladkem ledu s svojimi „Halifax" črtajo svoje, ali svoje dragice ime v kristalno gladino, a nedostaje nam operaterjev nedostaje nam potrebnih zdravnikov. Vsak tak „sport" ima mnogo nevarnostij za seboj. Zlomiš ali izpahuiš si nogo, pobiješ se, kdo te bode lečil? Žalostno a resnično je, da ga v tukajšnji bolnici nemarno operaterja, ki bi uravnal in v sklad spravil pohabljene ti ude. Iz Z .greha treba klicati izvrstnega dr. Foua, a on ima silno veliko nujnega opravila. Zatorej sem jaz sklenil, Turška vlada pospešuje katoliške miaijone v Armeniji. Več pravoslavnih Armencev je že pristopilo katoliškej veri. V C irigradu se nadejajo, da se Rusija za pokatoličen** Armence ne bode toliko brigala ter bodo potem ložje Turki vladali v Armeniji, kakor bodo hoteli. Armenski patrijarhat poslal je v Armenijo dva biskupa, da bodeta delovala proti katoliškej propagandi. I raiMoski vojaški krogi si ne obetajo ni-kake posebne koristi od mobilizacije za poskušnjo. Mnogi mislijo, da bi bilo bolje , da bi se bilo za 8 milijonov, katere stane mobilizacija, nakupilo dobrih konj za konjico in topništvo, katerih primanjkuje. Kar se tiče bolgarskega vprašanja, Nemčija ne podpira nobene vlasti. Knez Bismarck se neče zameriti niti Avstriji niti Rusiji. Vsa njegova pozornost je obrnena proti Franciji. Prizadeva si ohra niti mir, ker se boji, da bi se kake evropske vojne ne okoristili Francozi. Pred vsem pa skuša svojo diplomatiško delavnostjo preprečiti, da Francija ne dobi nobenega zaveznika. Nemcem na tem ni toliko ležeče, če jim je Rusija posebno naklonjena ali ne, da )im le ni sovražna in se ne zveze s Francozi. Na otoku Portoriko prišli so zaroti proti špniijski vladi na sled. 40 osob so zaprli, mej njimi predsednika avtoiomističnega kluba. Zarotniki hoteli so sprintati narod. Abesinakl kralj želi se nekda mirno pobotati z Hulijimi. To najbolje dokazuje to, da je Itas-Alula izpustil italijanskega častnika grofa Sa voirouxa, kar se je zgodilo pač naravnost na ukaz Njegušev. Italija je pa tudi pripravljena sprijazniti se z Abesinijo. Po poročilih iz At'gaiiitttaiia ne bode težko Eyubu hanu spodriniti sedanjega emira, ako le srečno pride v Afganistan. Narod se bode takoj spuntal proti sedanjemu vladarju. Ne ve se pa za gotovo, če je Eynb že bežal čez mejo, ali je pa še kje v Perziji. Mejne straže dobile so strogo povelje, paziti, da ne uide čez mejo. Iz Teherana je lian bežal z več drugimi Afganci, ki so tudi bili v perzijskem ujetništvu, kakor se je zvedelo dosedaj, skozi Sab-savar v Mešhed. Beguni so potrgali brzojavno zvezo za seboj, da potem neso mogla oblastva takoj na vse strani poročati o njih begu — Položaj v Afganistanu je jako kritičen. Emirovi vojaki so pa jako grdo delali z ustajniki. V Kabul so pripeljali več voz glav. Ker so glave imele dolge lase, je vse prebivalstvo jih imelo za ženske glave in je bilo jako nevoljno. Vojaki sicer zatrjujejo, da so glave dolgolasih vojnikov nasirskega rodu, toda jim nikdo ne verjame. Emir je ukazal v Heratu ujete puntarske vodje kamnati. Dva vodji sta živela še dva dni živa pod kupom kamenja. Jeden je prosil stražo, da naj ga usmrti in tako odreši strašnih muk. Emir je dovolil, da so ga potem takoj usmrtili. Dopisi. Iz ljubljanskega zakotja* koncem avgusta. [Izv. dopis] — Letošnjih „pasjih dnij" je konec, gospod urednik! Njih doba bila je po svoji trajnosti sicer jednaka onej prejšnjih let, da je bila pak za nas Slovence n. pr. izjemno zanimiva, ter nam zapustila v — slovo izvanredno obilico „živih spominov", — tega mi ne ovrže niti oni „winkeladvokat", ki je pred tednom dnij v Latter-manovem drevoredu korakaje gori in doli liki „ein netter Graf, prežal na svojo „partijo", — niti nje gov „compagnon" in oderuh MatejČe, s katerim sta se bila zadnjo soboto pred Anastazij-Grtinovim spomenikom rotila pri — Križevniškem zvoniku, da ja I bodo ljudje kedaj še v vse drugačnem „sponiinu" ohranili, nego baš njegv, nemškega tega „pesnika." To pa seveda le tedaj, *.a dejala, Če jima kot toli „rafiniranima genijema" piprej jedenkrat za vselej ne zapre sape kateri izmej paragrafov kaz. zakona, kar bi bilo v sedanjih hudh časih ravno tako na mestu, kakor n. pr. v Ljublani zdrava — pitna voda, in druzega več — brrr! . . Ni mi znano sicer, kdo jt „pasjim dnevom" prvi podelil ta častni naslov, a U vem, da mi je letošnja njih zanimivost dokazati, W je baš v njih zopet jedenkrat izvrstno svojo ulogo igral transfuga kranjski in vitez prokletih grabelj, o za njim po« hujšano in sprijeno naše nemštvo v soglasji z onim iz Bosednjih pokrajin, dokazovaje svetu, da je sad njegove kulture uprav neznosen, kadar obrodi v pol nej meri! In na to je ta rod ponosen! Zanimiv je bil letošnji mesec avgust za nas Slovence, zanimiv bil je za slovanske naše brate Cehe, a „zanimiv" bil je še dokaj bolj za nervozne in strastne naše Nemce, nemškutarje in njih krvo-kliune; — krščene in izvirne — jude! „Ja, ditse „Hundtage", ich kann sie nicht mehr ertragen!', jadikovali so ljudje Bismarckovega kalibra, in temu jadikovanju sledila so druga, rekel bi strašna, razlegajo se v nočuih urah po raznih ulicah ne samo „bele Ljubljane", marveč povsodi, kjer giba kakov pripadenec germanske in tudi iredentovske svojati. In sedaj treba je priti s pravo vsebino „pasjih dnij" in z nasledki utiša, ki ga je prouzročil mesec avgust na ljud te barve — na dan! Pred vsem zadeva v tej zadevi glavna krivda naše brate Čehe, zatem razne slavnosti, ki jih je praznoval naš narod, oziroma njegovi zaslužni možje, in slednjič gre velika zasluga še naučnemu ministru dr. Gautschu, da so „pasji dnevi" dosegli verhunec zanimivosti svoje! — Bilo pa je tako. Ko je došla vest, da so naši bratje stopili na slovenska tla, in ko se je čul našemu pozdravu: „Živio! — Živeli Čehi!" prvi češki krepki odzdrav: „Na zdar!u, tedaj je preplavila mrzla kurja polt kožico plemenitega nemškega in nemškutarskega zaroda; — in nastalo je v tem Izraelu cvilenje, kakor bi prišla nevihta z jasnega neba nanj, kjer koli je slovanski zrak tiral v zakotje tuji ta vzduh in sopar! In če si opazoval to pleme v letošnjega avgusta preteklih dneh sploh, prišlo ti je na um več ganljivega, nego bi si bil želel. Pred vsem je bila potrebna pazljivost iu previdnost, kajti tim-vi od 5. do 9. avgusta so bili posebno nevarni . , . vsaj varen ni bil človek, da ga kdo ne podere na tla! . . . In v istini „čudna" temperatura je zavladala za čeških dnij pri nas! Štirinajst dnij popred — pred prihodom Čehov, vezale so se že „eule" in pa palice za „poletni izlet" pripravljale. Ko so pa Čeli dospeli na naš kolodvor, tedaj se je pa pričel v istini nek „resno šaljiv" prizor, — ki se niti popisati ne d&, marveč le — opazovati! Najhujši trenutek nastopil je pa seveda zatem, ko je Ljubljaa dobila češke goste v svojo sredo. Zdaj je bilo pa „das Deutschthum" v resnici v nevarnosti!" — Tedaj so 19* Dalje v prilogi. jozno lažnjiva so poročila poljskih politikov o pritis kanji katolištva v Rusiji; dasi oni nikoli ne zrna-trajo sebe same za Ruse, no vselej govore le o „Poljskej", vender vselej mečejo kamenje v Rusijo in govore v imenu vseh ruskih katoličanov, kakor da na pr. Saratovski episkop Franc sam pisati ne zna. Od njega, ki je Nemec, učenec Diillingerja, ne slišite nikdar zle besede o ruskej vladi, tako tudi ne iz drugih krajev notranje Rusije. Ko je bil pred dobrim letom naš car v Varšavi, šel je tudi v katoliško katedralno cerkev in podaril je za nje olepšavo 30.000 rubljev. 0 tem bo Poljaki molčali, posebno avstrijski. Si parva licet componere inagnis — koliko se je dalo ali storilo za pravoslavno cerkev v S rajtvem? Vprašal bi lahko še na dalje marsikaj o Bosni in Hercegovini, a stvar je kočljiva iu vsega ni smeti pisati. To pa lahko povem, da če se že v jedno mer pisari o tlačenji katolikov v Rusiji, bi mi utegnili obrniti sulico in tudi kaj jednacega pisati. Sapienti sat! Kruto rogov Politični razgled. Nofriiujc «ler/.i*le. V Ljubljani 3. septembra. l*ruv4»Koiliii minister baron Pražak bi že baje bil odstopil, pa mu dosedaj ni mogel Taaffe dobiti naslednika. Kolikor jih je še dosedaj vprašal, vsak stavi pogoj, da se mora preklicati jezikovna naredba za Češko in Moravsko, drugače minister-stva ne prevzame. Tega se pa sedanja vlada vender še ne predrzne. Kacega desničarja pa Taaffe ne mara poklicati v ministerstvo Po poročilih nemških liberalnih listov bodo povsod dopolnilne volitve za češki deželni zbor ugodno izpale za levičarje. Gospodarska stranka nema dosti upanja, da bi kje zmagala s svojim kandidatom. €xali£ki deželni zbor se ju bil obrnil do vlade, da bi mu predložila načrt novega gozdarskega zakona. Kmetijsko ministerstvo je sedaj odgovorilo, da hode vlada državnemu zboru predložila nov gozdarski zakon, kateri bode dajal deželnim zborom pravico, da bodo smeli sklepati o podrobnih določbah, ozirajoč se na potrebe posamičnih dežel. lloNeiiMkai vojska se bode zopet pomnožila za štiri stotnije. Boseuski batalijoni bodo sedaj imeli po 6 stotnij. 1 im iij c <3 rj.a V c. Novi bolgarNki knez bode baje v kratkem ostavil Sofijo in obiskal razne evropske dvore. Bog vedi, če se bode iz tega potovanja sploh še vrnil v Bolgarijo. — Da se tako dolgo ni moglo sestaviti novo ministerstvo, temu je krivo sovraštvo mej raznimi bolgarskimi strankami. Konservativci ne morejo trpeti radikaleev, slednji zopet liberalcev ne. Bolgarske stranke se pa toliko ne ločijo po načelih, kolikor po osebnostih. Peter je konservativen samo zategadel, ker je Pavel radikalen ali pa liberalen. Za politično prepričanje so mnogokrat merodajne celo rodovinske razmere in rodo vinski prepiri. Skoro vse bolgarske politike pa vodi velika sebičnost, in sicer so skoro vsi jednaki, naj bodo pristaši vlade ali pa njeni nasprotniki, prijazni ali pa sovražni Rusiji. Prav imajo ruski listi, ki vedno poudarjajo, da je skoro vsa bolgarska inteligenca sprijen t. Da bode mogoče pomanjšati državne stroške, poslali so v Srhi ji 5000 vojakov na dopust. da se ne lotim nobenega „sporta", kajti Zagreb je daleč, dr. Fon pa ni vedno pri rokah. In ker njega ni, moral bi, ker na Gorenjsko po „Krčmarja" ne maram, o tukajšnjem operaterji k večjemu reči: „Ehe ich dem mich anvertrau', Gott empfehl' ich meine Seele!" Ker sem že malo polemičen postal, dovolite mi še par hesed za našo slavno „Laibacher Zei-tung". V včerajšnji številki sopiha nad Vašim člankom prejšnjega dne. Ni jej po volji, da ste jej očitali, da piše v nemškem zmislu in prav resnobno trka si na prsi, češ, jaz pišem v avstrijskem duhu. No, avstrijski duh bil mi je /mirom po godu, a »Ljubljančanke" avstrijski duh mi malce preveč diši „nach bekannten Musteru", njeni članki neso porojeni niti v znamenji klešč, ampak v zna menji priprostih škarij, odmev so „Fremdenblatta" in drugih jednadb, dispozicijskega ovsa željnih glasil. S tem nuj se tolaži, kakor se je po lastni iz-povedbi spoprijaznila s svojo mržnjo proti Rusiji. Nadejam se sicer, da bodo predstojeće vrstice izzvale novo filipiko, a zagotavljam Vas, da mi je ^Ljubljančanke" gostobesednost jako ljuba in da bodem, Čitajoč ponedeljek zopet kako „geharnisehte Antvvort" z veseljem konstatoval, da je še vedno jednako bojevita in da hoče vedno imeti zadnjo besedo. Habeat sibi! S. Mabel Vaughan. .Komun. V angleškem spisala Marija 8. Cummins poslovenil J. P—aki.) I>i-u.fgi dol. Šestnajsto poglavje. (Dalje.) „Zares," rekel je Henrik, v vsem okraji ni moža, ki bi s toliko silo in zmožnostjo v svetoval-stvo svoje domovine ustopil. A če se odpove sedanjemu življenju ter se uda političnemu, dobro vem, da mu bode to velika osebna žrtva. Jaz sem bil tudi mej odborniki, ki so mu snoči njegovo imenovanje poročili. Našli smo ga v pisarni, ko je mirno čital. Zagotovljam vama, da je bil res užaljen, ko je slišal, zakaj smo ga obiskali. „Gospodine Kovač!" rekel je načelniku odbora, „vse žive dni nisem bil toli iznenađen in skoro lehko pravim neprijetno zadet nego takrat. Kaj laskavo mi je, da se vam dozdevam primeren in dostojen za izpraznjeno mesto v državnem zboru, a jaz politične službe katerekoli si nisem nikdar želel ter se gotovo nikdar ne po njej poganjal ■ „Gospod Parcival, mi vsi to vemo," rekel je gospod Kovač „in prav zaradi tega razloga se z drugim ne moremo zadovoljiti. Mi hočemo moža, pravi pošteni naš narod, kateremu lahko zaupamo, moža, ki ne lovi lastnih koristij, moža, kateremu se zdi nedostojno in zaničevalno, da bi naSe glasove kupoval, moža, ki nikdar ne bode svoje vesti ali pa pravic svojega naroda zarad osebnih, državnih ali pa [strankarskih ozirov žrtvoval. Mi hočemo moža, o katerem lehko pravimo, da bode slabotne podpiral, pravico vedno spoštoval ter vsem jednako pravičen! Mi smo jedini v pravilih in naredbah, jedini smo tudi v onem moži, ki je ima izvrševati, in prav takega moža nam je treba.u nVidel sem, kako ginjeu je bil Parcival. Potegnil je z roko prek širokega čela, potem pa je ustal ter je po pisarni šel gori in doli. Gospod Kovač in nekateri gospodje so mu še dalje na rečeni način prigovarjali. Govorili so o opasnih in odločnih razmerah in o želji vseh razumnikov, da bi okraj zastopal mož, ki bi zaupanje naroda užival, mož, ki je v obče toli priljubljen, da bi dolgo na svojem mestu ostal ter bil stanoviten Bteber občnemu blagostanju." „Parcival je spoštljivo in uljudno poslušal vse, kar so mu imeli povedati; potem se je zahvalil ter obljubil, da jim danes svoj sklep poroči." nIn ti kaj misliš, ali prevzame ali se jim pa odpove?" vpraša'a je Helena, dočim je Mabel bila vsa resna in zamišljena, a je le molčala. „Vsaj osrčeval nas je," rekel je Henrik. „Tudi priznam, da sem v največji zadregi izreči, kaj naj- Priloga „Slovenskemn Narodu" St, 200. 3. septembra 1887. naši Nemci in nemškutarji bežali iz mesta, kakor nekdaj prebivalci Sodome in Gomore, in drlo je iz mesta: kar „leze in gre!" — in bi bil Bog tisto-krat hotel najti. n. pr. v Ljubljani samo pet poštenih nemškutarjev, ali .Nemcev", šla bi mu trda, ker razen Dežmana in plemenite Sehreveve osobe nesi nikogar opazil v mestu, — le še „der karak-teristische Dorflump" s svojim čvereronogim spremstvom — meril je korake po mestnih „varnih" ulicah. Sicer je Ljubljana pri tisti priliki svoj narodni obraz pokazala le deloma, pa Bog, ki pusti solncu sijati ne le na strastne in brezverne Nemce in nem-škutarje, marveč tudi na tisto „narodno" prebivalstvo te zemlje, ki svojo zavest in ponos po „vetru" obrača, - • vender ni želel hudega središču Slovenstva, čaj, da bode Ljubljana morda svoj narodni obraz v nezadostnej meri pokazala, kar se je v resnici tudi prigodilo. Pri nas sta pač narodna zavest in ponos tu in tam le — „gscbaftssache". Drugače je pri Čehih naših, drugače tudi pri našem uemštvu. Lejte, kakor šurki, ki so luč zagledali begali so sem ter tam nemški zavedneži pred Čehi, in če si tega ali osega vprašal: „Kamo prijatelj?" — sledil ti je takoj kratek hripav odgovor: „A, \vochin, — die tschechen san da!" in šlo je s koraki dalje. In čez teden dnij?! O čuda in prevara! Po odhodu Čehov pa vse spremenjeno! — Začnimo na Dunaji! Sedaj odprla je tolpa nemškutarskega in nemškega časnikarstva svoje predale najfinejšim virom svoje „kulture" — na nas. Kamor si se ozrl, vel ti je nasproti te inteligence „Anstaud in Ehrge-fUhl" psovk in sovraštva. — Takov je ta zarod! Zanimivo je bilo gledati te ljudi v letošnjem meseci avgustu — kako so zvijali se vsled vroče vesti, ki jih je pekla iu jih še peče! ... Od prvega „actiengreislerja" pa do zadnjega upokojenega „šefa1, čegar pes nosi „den Humanit&tsgtirtel", vse je vihtelo orožje zoper naš Ščit, kakor v križarski vojski. Ko se je pa zmračilo in pogrnila noč svoj plašč po zemlji, tedaj pa se je spustila junaška ta truma v beg pod mehko odejo. — A dočim so pri nas napovedali dvoboj nam naši nemški in nemškutarski časnikarji v soglasji z židovsko „revolverpresse", skušali so s pomočjo vladnih organov v Trstu preprečiti slav-nost slovanskega bratoljubja in vzajemnosti — tamošnji iredentarji; — pa — našli zopet primeren Bfiascott. Vse mogoče burke so se uganjale pretekle dni na strani naših ustavovercev, Židov in plačanih elementov, iu niti merodajaih krogov upliv ter ukrep ni manjkal v našem Trstu; kdo bi potem mogel zanikati, da so bili letošnji „pasji dnevi" pri nas brez »zanimivosti", in ob jednem zgodovinskega pomena. Kakovega pomena so bili za nemškutarje naše, to vedo in kažo dovelj sami iu sicer še zdaj. Bili so pa, v obče povedano, to pravi „p»sji dnevi" za nje, iu niti dr. Gautsch, ki je prišel tudi tiste dni „vodo kalit", ne bo ostal brez „odpustka" iz onega časa. — Iz Rutlolfovega 31. avgusta. [Izv. dopis.] Gospod urednik! Takrat, ko se vi vozarite po narodnih slavnostih, moramo mi, ki nemarno še železne ceste, v tem „zaplankanem svetu" čakati na brže sklene. O tem ni prašanje, da v državnem zboru imenitne stvari čakajo iu da prav v sedanjem času so taki možje kot Parcival vladi neobhodno potrebni. O nobenem drugem času in na noben drugi način ne bode deželi in državi toli koristila njegova zgovornost, njegova modrost, njegova zmernost in njegova neboječa nesebičnost. Res pomiš-ljujem njegovo strastno ljubezen do svobodn ga življenja v zahodu, njegovo gorečnost, s katero je bodoče zboljšave na svojej kmetiji sklenil, pustolovuega duha, s katerim oddaljene dežele raziskuje, veselje, s katerim se lovu divjih živalij udaja, in ono neza viauost, s katero se je vedno vsem strankarskim prepirom in političnim bojem odtegoval, če vse to pomišljujera, moram priznati," (in Henrik je dvom Ijivo z glavo majal), „da mi je težavno misliti, da bi naš prijatelj šel v Washington. Tam v glavnem mestu se bi moral zaklepati večino leta v tesne meje dolgočasnih ulic ter opravljati trudapolna dela vestnega zastopnika iu se spuščati v tople boje različnih strank. Ko se jedenkrat zuveže, zažene se res v to z vso vestnostjo iu gorečnostjo svojega bitja Priznam tudi, da z ozirom na to se nikakor ne bodem čudil, ko bi se ustrašil toliko žrtev. Draga! kaj bi ti to storila V" In bistro je pogledal Heleno. Vaša poročila. Samo v mislih Vas spremljamo in zavidamo. Na železnico pa si upamo misliti samo še v sanjah ali pa, kadar se po naši staroslavni Kandiji sprehajamo ter se nam z one strani Krke rezi naš znameniti „ajzenpon", prava ironija dolenjskih želja. No, tudi brez železnice se gibljemo. Naša narodna društva so prav marljiva. Preteklo nedeljo priredilo je „Dolenjsko pevsko društvo" svojemu ustanovitelju dr. Ferjančiču na čast prav dobro obiskan pevsk večer. Dra. Ferjančiča mesto teško pogreša. On je utrdil narodno stvar pri nas, kjer smo še pri zadnjoj štetvi našteli skoro pol tisoča Nemcev. Tudi „Dolenjskemu Sokolu" rasto hitro krila. V nedeljo 4. septembra bode izletel v Bršlin. Udeležba obeta biti velika. In tako se bodejo Novo-meščani tudi rudečim srajcam privadili, če prav je še 1. 1865 ob prihoda „Ljubljanskih Sokolov" star meščan izrekel, da dveh reči samo se boji: kolere in pa sokolov. Pa doslej še pri naš ni nihče umrl na tej bolezni. Iz Koč na Koroškem. 2. septembra. (Slovenski kaznjenci v Nemcih.) Naši nesrečni rojaki v Nemcih, ki zajezujejo hudournike na Koroškem imeli so slučajno že drugič tako vzvišen in človekoljuben delokrog, da zanima brez dvoma najvišje kroge vseh stanov in narodnostij. Smelo trdimo, da so bili neznani dosedaj v zgodovini kaznjencev junaški vzgledi požrtvovalnosti in človekoljubja, ki bi se primerjali z nenavadnimi Čini slovenskih kaznjencev v nemških Kočah. Po vsem Koroškem se čuje še danes le jeden glas, da so rešili v minulem letu pri grozovitem požaru v Kočah le pogumni in neutrudni kaznjenci trg Koče popolnega pogina In kakor, da bi bila našim nesrečnim rojakom v njihovem vzglednem človekoljubji osoda nenavadno mila, ponudila se jim je zopet prilika za nepričakovano, največje hvale vredno delo. Dne 28. avgusta divjal je namreč v trgu Delah na Koroškem silen požar. Ko odmevajo v celo uro oddaljenih Kočah klici na pomoč nesrečnim sosedom, ko si pomišljuje marsikateri tržan, ali bi hitel pomagati v tako oddaljeni kraj in povrh v temni noči, ne mirujejo naši kaznjenci. Akoravno silno utrujeni po najhujšem delu v pekočem solnci, ki traja od pete ure zjutraj do sedme ure zvečer, prosijo oni neprenehoma svojega poveljnika, naj jim privoli, da pokažejo zopet tujcem in vsemu svetu, da ni umrl v njih Čut pravega človekoljubja. Še jeden pot trdimo, da je čin naših rojakov skoro jedini v^zgodovini kaznjencev. Vsak sodi lehko sam, kako kočljivo, kako odgovorno in osodepolno bi bilo lehko tako nenavadno dovoljenje. Podati v temni noči na tujem obilemu številu na mnogo let teške ječe obsojenih kaznjencev svobodo in izročiti ga le štirim paznikom, je v istini dejanje, ki zasluži najvišje priznanje, ako se izvrši tako vzgledno, da občudovalno, kakor se je pri naših rojakih v Kočah. Kako izvrstna disciplina, kako vzgledno nadzorstvo je urejeno pri Ljubljanskih kaznjencih, izpričuje najbolje opisani čin. Radovedni smo, koliko kaznilničnih ravnateljev in nadzornikov bi si upalo storiti, kar si je upal gospod dirigent Markovič, ki si je osigural s tem svojo avtoriteto in občudovanje v analih kaznilnic. In kako je strmelo občinstvo, ko so hiteli kaznjenci v strogem vojaškem redu v temni noči na pogorišče. Bil je nenavaden prizor. S ploskanjem in klici pozdravljalo je staro in mlado svoje pomočnike in rešitelje v nesreči. V pol ure prehiteli so kaznjenci uro dolgo pot od Koč do Del ter nemudoma nadomestili že utrujene in onemogle domače gasilce. Ravrščeni v tri oddelke gasili so potem neprenehoma do jedne ure po polunoči. Pogostoma odobravalo je občinstvo pogumno, mnogo potov skoro predrzno pomoč naših gasilcev. In ko se ustavi po pet ur trajajočem neutrudnem delu požar, bil je zopet, kakor leto poprej v Kočah, le jeden glas, da so mnogo pripomogli uaši rojaki, da se ni razširil ogenj po vsem trgu. Župan, občinski svetovalci in tržaui se zahvaljujejo najbolj toplo poveljuištvu kaznjencev za nenavadno, uapri-čakovauo in tako uspešno pomoč, ki jim ostane vedno v spominu. Konečuo pogosti pričujoče občinstvo naše utru- Nemudoma in v najlepšem vojaškem redu se združijo kaznjenci potem za odhod. In pogreša se niti jeden. Po dvanajsturnem teškem dnevnem delu, po dolgem potu in po pet ur trajajočem gašenji v silni vročini odkorakajo veseli in ponosni na blago izvršeno delo domov. Bližalo se je že skoro jutro, ko dospo zopet v Koče. In čujte, ob petih zjutraj bili so že zopet vsi, kakor da bi bili počivali vso noč, zbrani pri teškem delu. Niti jeden se ni oglasil tiemožnim. Ta nenavadna disciplina in vzgledno vedenje uaših rojakov napravilo je po vsej okolici senzacijo. Smelo trdimo, da so oni — priljubljeni gostje in spoštovani po vsej občini, — ki jim izkazuje ob mnogi priliki svojo simpatijo. Prebivalstvo Koč, Del in vsega okraja zatrjuje še danes, da pričakuje teško trenotka, ko čuje, da pripoznajo tudi višja oblastva velike zasluge izvrstnega vodstva tukajšnjih kaznjencev v prvej vrsti gosp. dirigenta Marko v i en, in vrlega g. nadpaznika Perjatela, ki je bil odlikovan že v minulem letu zaradi izvrstnega vodstva pri požaru v Kočah s srebernim križem 8 krono. In naposled omeniti moramo tudi vzglednih in in izvrstnih paznikov gg. Winterja, Kodra, Gerjola in Radoviča, ki uplivajo s svojim taktom in resnim vedenjem tako uspešno na kaznjence in vzdržujejo brez težave vzgledno disciplino. Prepričani smo, da pozna te izvrstne lastnosti omenjenih gospodov višje oblastvo, saj izpričuje vse prebivalstvo Koč iu osobito zadnji požar v Delab njih istinitost. Domače stvari. — (Nemška kultura) jela je svoje žarke v polnej čarobnosti kazati zadnji čas tudi pri u radništvu Rudolfove železnice! Te dni, — bilo je v ponedeljek, — peljalo se je iz Trbiža v Ljubljano več kmetskih ljudij v III. razredu. Tamkaj ustopi tudi nek njen uradnik v ravuo ta voz. Mej potjo vname se, kakor navadno, moj imenovanimi potovalci živ pogovor. Gospoda v kupeji pa in njegova ušesa je ta pogovor (ki se je seveda v slovenskem jeziku vršil) tako zbol, da je takoj pri drugi postaji izstopil ter izbral si drug voz in vanj natopil. Mej vožnjo jel je pa psovati kmete naše in jezik, ki so ga govorili: „Diese Schwein-sprache kann ich nicht vertragen, das gleieht schon mehr einem Bellen, nicht aber einem Reden" itd. seveda. — Neka narodna gospodična, katerej je ta poosobljena nemška kultura pritoževala se, — odgovori mu pa na omenjeno izjavo: „J\Iein Herr, ich bedauere sie, dass sie sich nicht schamen, dies' Ihr "VVeh' eben mir, die ich eine Tochter sloveni-scher Eltern bin, zum Ausdrucke zu bringen !" — A zdaj je nemški ta Ciklop — obmolčal. Sedaj vprašamo mi „wilde Leute" naše „nemštvo: Bode li že kmalu konec temu rovanju in psovanju? — (Nezgoda pri vojaških vajah.) Včeraj zjutraj je pri manevru v Postojini poveljniku 55 brigade generalnemu majorju Buttenvecku pal konj. General je pal s konjem vred in mu je desna roka prišla pod konja. Roka bo mu je zlomila in kost se mu je zabodla globoko v meso. Štabni nadzdravnik je hitro obvezal generala, ki sedaj leži v svojem stanovanji v hiši župana Vičiča. Ker je general sicer trden in je čas ugoden, se je nadejati, da ozdravi v kakih osmih tednih. — (Glavna obravnava proti Starce-viču.) Danes bode koučano zaslišanje prič. V ponedeljek bodeta govorila državni pravnik in zagovornika ter se bode potem razglasila razsodba. — (Vabilo na petindvajs9tletnico) narodne Čitalnice v Škofji Loki v nedeljo dne 11. septembra 1887. — Spored slavnosti: I, Dopoludno ob 9. uri v farni cerkvi sv. Jakoba slovesna sv. maša, pri kateri poje Čitalnični moški pevski zbor. Udje in gostje se zbero ob pol l). uri v društvenih prostorih, ter gredo z zastavo v cerkev. II. Popoludne ob 4. uri prosta zabava „na Štemarjih" s petjem, godbo in šaljivim prizorom. Ustopnina prosta. — III. Zvečer ob pol 8. uri veselica v čitalničnih prostorih. Ustopnina udom in njihovim družinam prosta, neudje plačajo 30 kr., z družino 80 kr. Program večerni veselici: 1. Nagovor. 2. Petje: a) # * # „U tebi domovina", zbor; b) B. Ipavic: „Planinska rožica", peterospev. 3. Predstava meglenih podob. 4. Županova Micika. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. 5. Ples. Odbor. — (Z Viča) se poroča: Včeraj 2. t. m. do-| poludne ob °/t 12. ure_začejji_jt^j^ ogenj hitro razširil, 86 je unelo zraven stoječe poslopje kaj zarja Pujzdarja. Viška prostovoljna požarna bramba je bila precej na lici požara ž nje načelnikom in gospodom županom Ločnikarjem Zgorelo je vse, ker ni bilo nikjer blizu dobiti vode. Zgorela sta tudi dva prašiča. — (Nesreča.) Včeraj ob pol 11. uri po noči povozil je mešan vlak železniškega čuvaja na Viči, vlekel ga je za seboj do 100 metrov daljave in mu odtrgal roko, nogo in zmečkal glavo, da je bil takoj mrtev. — (Iz Podgore) se nam piše: V tukajšnji slovenski otroški vrt, kateri je osnovala občina sama upisalo se je že nad 60 otrok, mej njimi tudi nekaj furlanskih. Za italijanski šolski vrt in za italijansko zasobno šolo pa samo 33, kar je vele malo, za tolike napore velike tovarne. — (Nova postaja Otoče.) Mej Podnar-tom in Radovljico, 2 5 km. nad Podnartom, odprla *e je dne 1. septembra nova mala postaja Otoče, kjer ostajajo po 1 minuto vsi poštni vlaki, vozeči se tod mimo. Ker z Otoč drže bližnice na Dobravo, v Kropo, v Kamuogorico, v Mošnje iu vozna cesta Ljubuo in tudi k slavnoznani romarski cerkvi „Mariji pomagaj!" na Brezjah in ker je zlasti pot z Otoč na Brezje skoro za jedno uro krajša, uego s Podnarta na Brezje, nadejati se je novi postaji velikega osobnega prometa. — (Papirnici v Podgori) so po Gorici že delj časa slabo prorokovali; namreč da bo morala izdelovanje papirja ustaviti, ker ne more z drugimi papirnicami tekmovati. Zaradi tega je bilo lastništvo spomladi odpustilo iz službe glavne vodje. Zdaj so pa Ritterji papirnico prodali nekemu Dunajskemu društvu za 1,400.000 gld. To društvo bo papirnico še vzdrževalo, pa vodilo jo bo samo pismeno z Dunaja. — (Velika suša) je na Krasu. 21. m. m. bilo je sicer nekoliko dežja, pa ne zadosti.| Solnce zopet tako prepeka, da se bode po polji vse posušilo, ako v kratkem ne bode dežja. — (Ameriške trsi.) Poljedelsko ministerstvo je ukrenilo, da se napravi v Metliki trsntca za vzgojevanje ameriških trsov. Telegrami »Slovenskemu Narodu"; Konice 3. septembra. Manevri končani danes s cesarsko revue vseh čet, na kar je cesar izrekel največjo zadovoljnost poveljnikom čet in častnikom in z nagovorom posebno pohvalil 6. dragonski polk. Cesar odpotuje zvečer. Sonja 3. septembra. Novo ministerstvo se je sestavilo pod utiaom izvestij, da je Bis-marck že storil korake, da se doseže jedrio-glasje vlastij zastran Ernrotove misije. V vladnih krogih vlada mnenje, do se treba poslanju Enirota ustaviti. Stambulov objavil večjim diplomatičnim agentom, da se bodo Bolgari ustavljali celo z orožjem. Sonja 2. septembra. Ravnokar se je ministerstvo definitivno potrdilo. Sestavljeno je tako-le : Stambulov predsedstvo in notranje zadeve , Mutkurov vojno, Stojilov pravosodje, Stranski vnanje zadeve, Načevič finance, Živ-kov pouk. Sofija 2. septembra. Novo ministerstvo imelo danes posvetovanje. Pričakuje se, da se odpravi obsedno stanje. Carigrad 2. septembra. Porta sklenila, prositi Bismarcka, da bi posredoval mej vele-vlastmi zaradi odposlanja Enirota. V turških vladnih krogih mislijo, da bo Bismarck prevzel posredovanje. Berolin 2 septembra. Porta je naznanila, da je privolila v Ernrotovo misijo in želi le predlogov Nemčije, kako bi se izvelo posredovanje. Belgrad 2. septembra. Uradni list objavlja vladno okrožnico ministra notranjih zadev, s katero se prepoveduje vladnim organom, uplivati na volitve. „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—121) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci: 2. septembra. P i (Vlonat Princ Polignae iz Pod vina. — Lamant h Pariza. — Bring iz Koline. — Mavburjrer, Krnm, Orel, Ilarn, Brauner, Altmaon, Fuc.hs, Mendl z Dunaja — Faber, Rudolf, Laurič iz Gradca. — Popovio iz Cepina. — Torkuš iz Hercegovine. — Palter iz Zigreba. — LahuS iz Radgone — Ogrina iz Maribora. — Hnlenskv, Habernig iz Cejovca. — "VValand iz Celja. — Šlibar iz Sele. — Kafiić iz Šoštanja- — Spitzer z Reke. Pri n »itoi, Zehler, Griinberg z Danaja. — Kre-monšek iz Spitala. — Pleše iz Gorice. Pri luinein kolodvoru! pl. Umlauf z Dunaja. — Lonat i:. Trnova. — Tonni iz Gradca. — Kussinann iz Celja. — Hohenwart z Reke. Pri »vMirljftUein oesarjl: Blojec iz Trzina. — Wallner iz Iglave. Tržne cene v IJiiMJani dne) 3. septembra t. 1. Plenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, . Ajda, „ Proso, n Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, , Maslo, Mast, Speh frišen, kgr. |Hkr. 6! 17 4|22 8 25 2 60 4 74 4 OS 4 r> 2 23 12 13 11 1 «6 — 160 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno ... Mleko, liter ... Goveje meso, kgr Telečje • m „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec . . . . . Golob..... Seno, 100 kilo . Slama, „ „ Drva trda, 4 □ metr. „ mehka, „ „ fLjkr. — 164 — m — j2'5 t * — j 64 — 60 — 60 — 3« — 40 — 16 2 05 1 69 6 20 4- Meteorologično poročilo. JJ Ca s opa-Q zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi I Mo- ] Nebo krina v ! mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 736*16 mm. 735 K) mm. 735-76 mm. 15 6" C 28 0 C 204 C »1. bvz si. jz. sl.jz. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 21*3°, za 4*5° nad normalom. IDunaJska borza dne 3. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) vceraf — Papirna renta.....gld. 81 30 Srebrna renta..... „ 82*65 Zlata renta...... „ 112 60 5°/0 marčna renta .... „ 96*4~> Akcije narodne banke . . „ 884' — Kreditne akcije..... „ 283*25 London......... 125 75 Srebro........ „ —•— Napol......... „ 9-95 C kr. cekini...... „ 5*91 Nemške marke..... , 61*50 4'7„ državne Brečke lz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ — gld 129 gld. 166 . Ogeraka zlat« renta 4%...... 100 Ogerska papirna renta 6"„..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4 V,70 zliiti Z14st- Usti . 125 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. — Rudolfove srećke.....10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 110 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 230 danes 8110 82*40 112 05 9605 884 — 282* 15 12685 9 95'/, 5*91 «1*52 7, 75 kr 50 „ 80 « ! 50 „ 75 n n 25 , s : n 25 ANA SCHUKLE "Vego-ve -cillce št. 3 otvori (621—1) poučevanje klavirja U^F" ijle ~*9*j Ubald pl.Trnkoczy-jevo keljevo sladno kavo. I. Dosegli ln ohranili al boste zdravje. II. Redili ali živili boste telo, kakor njemu to najbolj ugaja. III. Prihranite si v denarji pri gospodinjstva. [Š'CHUTZ-MARKE 2KJ Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na želodci, prsih, jetrih, obistih in živcih, za dojenčke, otroke, slabotne, za žennke pred in po otročje j postelji, prebolele, malo krvne i. t. d. i. t. d. Zainotek s V* kilo vsebine velja samo 30 kr. iP^~ Kupite pa to kavo le takrat kot pristno, ako je na zamotku to oznanilo s postavno uknjiženo varnostno marko, namreč gorenja podoba izumitelja in izdelovalca te kave z njegovim naslednjim podpisom. Dobiva se v (612—2) LEKARNITRNKOOZY zraven rolov/a v I -Julii junl. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ MPriniaJalci na dratono dtthć z na te n r a t>a t. 99 "v J-j lll3ljfa.il i so izšle in se dobivajo po znlžuni ceni sledeče knjige: Ivan ZSbogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-itintic. — Ml. 8", 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Knez Screhrjaiil. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik« 203 Roman. Spisal L. Halčvg, poslovenil Vinko. — Ml. KJ stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal liem' Lefebvre. Poslovenil + * m Stat nominis umbra. Ml. 8n, 535 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Junak našega časa. Romau. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Hulirovslii. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kt., po pošti 30 kr. Povest. Roman. IV o v. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ml. 8«, Časnikarstvo Spisal * * ln naši časniki. Cena ,.: Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 pol 40 kr., po pošti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni v Mtureiu Riuin. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Zenstbvo v Nloveneiki n&rotlui pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeaune «1* Vrt*, devica orleanaka. Govoril piof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 stranij. Ceua 20 kr., po pošti 25 kr. Za zz^ižstrio ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Žlvotopisje, spisal liajč Bož. — Prešern, Prešorin ali Preširen, Bpisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holden i s, roman, francoski spisal Viktor Oterbuliez, poslovenil Davorin HostnOc. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži le 10 kr. poltniae, za posa-____masne zvezke pa 6 kr. Učenec vsprejme se v večjo prodajalnico z mešanim blagom na deželi, na Primorskem. Več o tem se izve pri uprav -ništvu „Slovenskoga Naroda". (526—1) Blizu realke se pri solidni rodbini jeraljo na hrano dečki ali deklice. Kaj ve5 se izve na Mtareni trgu -**. III. naj sgr+'kj - ■■ggf-^'sg—-—lat^---Bgfrfrftg -Mig] Velika gostilna na BerncI blizu Beljaka daje se s 1. oktobrom na več let v najem. Železniška in po-itna postaja. Lepe sobe za tujce in za krčmo. Prodajalnica mešanega blaga. To vse s ali pa brez polja. — Več ustno ali pismeno pri lastniku: Juliju pl. Klein-m»yr-|i na Bernci, Furnits, Kttrnten. (618 2) priporočam razen ekBportnega piva (Jako krepko l>ivo> (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po 6/10 litra. (462—27) JF,aht*'» «./« naj sf ceniki. A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. | \ » ! aSfc+>Bs Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&offiMJivo X Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako .sigurno pri pleaab. ispalih in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. G-roliol* v Srnu. W tijuttljani se dobiva pri g. 9<] Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri/.zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rupreeht, lekar; v Crnomlji: J. Bla-žek, lekar: v Vipavi: A. Lebari, lekar. 0 Učenci (r>91—S) dobč dobro hrano in stanovanj* p<» nimkl ceni ▼ Nemških ulicah št. 6, I. nadstropje. F. Hriber. Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji t pri c kr. konc. Anchor Line, IkiniKJ. I., KolowratriuK 4. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč M za mnogostranBko zaupanje mojim ćastitim kupovalcem in naročevalcem izmej mestjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za jesensko in zimsko sezonoS v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in se. priporočam tedaj velečastitemu p. n. občinstvu za narejatijc oltlek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbo. Z velespoštovanjem F. tVM, v LJubljani, Gledališke ulice it O, v Pau- schin-ovej nisi. (565—4) j I I koje izvrstnost potrjniejo zelo neeni zdravniki in tisočero ljudi, ki sojo rabil1; ozdravlja želodčeve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranično in jetrno obolelosti, kakor tmli hemoroide ali zlato žilo, želodečno in prehajamo mrzlice in jo najboljše sredstvo zoper gliste pri o rocih. Izdelovatelj pošilja jo v zabojekih po 13 steklenic za 1 gl i. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpi p. t. naročniki. V steklenicah a 10 kr. v Ljubljani samo v lekarni Ploooll, ,.pri angeljl", Dunajska oesta. V steklenicah a 15 kr. v Novem Mostu v lekarni Rizzioli ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri ln Dalmaoljl. (5—5) V „Harodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se po znižaiil ceni* 1. zvezek: Deseti brat. Roman. a. zvezek: 1. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Travljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej Hlovenskimi tiolharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovske reformacijo. — lil Dva prijatelja. — IV. Vrbas Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Cioliila. Povest po resnični dogodbi. — VI Koz lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Urad Uojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. PoveBt iz 1«. stoletja. - IV. Line. l'ovest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telččja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—J>2) NARODNI TISKARNI" •v XjjUL"bljet:n.i, Kongresni trg, Gledališka stolba. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. j) 3W1 Usojain si častiteuiu p. n. občinstvu uljudno raznanjati, da sem se J.a9elil in začel krojaštvo za moško obleko v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 52. Izdelujem obleke iz najboljšega blaga, po najnovejšem kroji in najnižji ceni. — Naročila, za katera se priporočam, bodo se hitro izvrševala. S spoštovanjem (589—2) l*r«»|«<5. aaoooooioiooott^ PRAN CHRISTOPH-ov sveti lok za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih laatnostij in jednostavnoga rab I jenja se posebno priporočil, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah Dobiva se v LJubljani pri IVANU FRAN CHRISTOPH, LUCKMANN-u; — v Beljaku pri izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega Math. Fttrst Bonn. (f 16-7) svetlega laka za tla, PRAGA & BEKOLIN. Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo železnino, naj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajoči stvarij ANDR. DRUŠKOVIČ-a, poprej JAKO It M v I j j ni >1 Jji ni« 'IVI trg št. lO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveki, vezi za zidov.je, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklc.jni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in mučno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. 1'osebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice. same ali z vlačilnikom (Gbpel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (688—7) 6 hi) 0 H (3 bi ti M H (D S> VELIKO ZALOGO FERD. & KASCH Ljuuljana, Židovske ulice št. 1 pristnega ameriškega nepremočljivega Hyatt-perila ((elluloid perila) z lepim leskom in belo barvo, katero vsakdo lahko sani čisti, spi raje je z mrzlo vodo in nalašč za to prirejenim milom in s krtačo. Stoj«-r vratnik za «laine velja 10 kr. ,. za K«»>«poile in defke v modnej fasoni velja 25 kr. Zaviliun ovratnik v modnej fasoni velja 40 kr. I'nr mitu-.«! /.o «let*ke, «lauic in goNpo«Ie v vseh modnih tasouah velja (jO kr. Ovratniki za iluliot nik«; t* kolarom in vojaški ovratniki dobivajo se po različnih cenah. «.iinii» znlikalec za vratnik in za za vrat velja 2, 5, 10, 15 kr. Par u«iml»<»v zutikalecv za manšete velja 4, 10, i'0, 40 kr. Kos lljatt-iuila velja 6 kr. t'iutdajalt'i na dntlmo daltv raitat. Priporočamo svoje i>oi'il«> iz Niloua najboljšo haže. Stoječ ali zavihan vratnik iz Sifona v vseh modnih fasonih velja 2<> kr. DvaiiHJstorica gld. 2 20. Par manset V vseh modnih tasouah velja 30, 35, 40 kr. Dvanajstorica gld. 8*80, 4—, 4*20. Najnovejše kravate asa froftspocle so v veliki izberi od najcenejše do najfinejše baze v EaTogi. (ti22—1) del s* m za dr. Rosov balzurn Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil Is precej boljši, čez pet rtu secev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Scbiitze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo. Z velespoštovanjem Jan Ježek v Holiclch. Hitra in g-ofovn pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. "Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da so rzdrži in pospešuje dobro prebadjenje, kajti to jo glumi pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše etunsače sredstva* da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, Wepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pii vseh težatah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevary'i, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondrtji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, naprav I ja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudska dlonmače sredstva postal 'ii se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno ur. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam , k črnemu dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalcu lt. Fragnerja, lekarna orlu- v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrsohitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i n i : Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Nov eni Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ford. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-stofoletti, lekar; A. de Crlronoolt, lekar; R. Kiirner, lekar; Q. B. Pontoni, lekar. V Id rij i: Josip Warto, lekar. V Ogl eji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar: O. Prendinl, lekar; O. B. Forabosohl, lekar; Jak.Serrava to, lekar; Anton fluttlna, lokar; Karol Zanettl, lekar. |BSB~ Vso lekarna v Avstro-OgrerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -rsM Da se izognejo v*akej preval?!, opozarjamo vse častite naročnike, da iina vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega clr. Rcsoreg-a zđ.rst-vllxieg"sc balzama na jednej strani v steklo utisueno mojo firuio z zakonito zavarovano mo)o vnratveno znamko (orel h *< itom ua pršili, na katerem so erke ,,Dr. R.*6), na nasprotni strani pa tu zraven natis-neno vigrneto. Steklenica je zamašena s kovinskim zuznaMkoui, na katerem je tudi nsimiena moja varatvena zuamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v fikatljico iz modre j lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogersktm in francoskim napisom po podolžnih straneh: „I»r. Romov zdravilni balzam" iz lekarne II. Fragner-Jn, ,,pri «rnem «>rlu", v Pragi, H. 5C05—III., pa konci škatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena I znamka. — Ce ni vse popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, /.mat rat i se mora vsak izdelek za ponarejen, Tam se tudi dobi: 2Pra,ž:fco domače mazilo zoper bnle, rane in vnetje vsake vrste. Ako so ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lifiaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprte noge, /opor raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline Be hitro ■ zdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven poteg urna. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom ( črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V škatljivah gto 2,3 in *»•. (90—18) ISiilzaiii zu uho. Skušeno in DO mnozih poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstraui nagluhost, iu po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. I skleuica 1 gld. av. velj. Izdutelj in odgovorni urednik* Ivan Zeleznikar 2