Polne 3 dni bo binkoštna številka našega lista v rokah čitateljev. Zato imajo
insevali
v tej številki
tvihvfzfaicf
vrednost, — Naša uprava sprejema naročila do 18. ure
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
Ca LA$
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Napačna abstinenca Kriza Francoskega parlamentarizma
češke pripombe, ki spadajo v ero deklaracij Osem novih mostov Razgled po velesejmu Potrebna sprememba trg. od-nošajev s Francijo
Št. 48	fzhaj^dnevno	V L]UbI|aili V petek, dne 7. junija 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I
Mapama
abstinenta
Mesto poslanca je v skupščini in vsi vo-lilci, tako oni, ki so glasovali za vladne, ko oni, ki so glasovali za opozicionalne kandidate, so glasovali za vse v prepričanju, da bodo ti v skupščini z vnemo branili in zastopali njih interese. Zato tudi niti en kandidat ni govoril, da bo ostal po volitvah doma ali da gre v skupščino le, če bo njegova skupina imela večino. Lepo bi pogledali takšnega kandidata volilei ker kaj bi s kandidatom, ki ne gre v skupščino. Kar sama po sebi umevna stvar je, da gre poslanec v skupščino in prav znatno manjše bi bilo število za Mačkovo listo oddanih glasov, če bi dr. Maček izjavil že pred volitvami, da ne gre v skupščino. Tisti glasovi, ki jih je dobila Mačkova lista v Srbiji in Šuniadiji in ki jih s posebnim ponosom omenja opozicija v svoji deklaraciji, bi čisto izginili, če bi srbijanski voliiec vedel, da od njega voljeni kandidati sploh ne mislijo iti v skupščino. Mesto poslanca je pač v skupščini, ker zato ima poslanec tudi vse svoje privilegije.
Dr. Maček se izgovarja na volilni zakon in na volilna nasilja, ki da mu branijo, da bi šel v skupščino. Da izgovor na volilna nasilja ne drži, smo že zadostno dokazali v prejšnji številki. Pa recimo, da bi se nasilja res godila in da je zaradi nasilij dobil dr. Maček manj mandatov, kakor je pričakoval. Kdo pa je vendar bolj upravičen, da o teh nasiljih razpravlja, ko skupščina. In dr. Maček ima 67 poslancev, torej dovolj močno skupino, ki bi mogla prav uspešno izkoristiti verifikacijsko debato v odseku in v sami skupščini, da bi si pridobila močan politični kapital, če bi seveda svoje pritožbe podkrepila tudi z dokazi.
Da je sedanji volilni zakon vse prej ko idealen, ne zanika nihče in baš zato bi imel dr. Maček lahko stališče, če bi začel borbo proti temu zakonu. Toda boj proti volilnemu zakonu ie mogoč le v skupščini, ker tu se glasuje o njem, ni pa mogoča borba proti volilnemu zakonu izven skupščine. Baš nasprotno je res, kar trdi dr. Maček. Ni volilni zakon vzrok za abstinenco, temveč v/rok, da gre opozicija v skupščino in tam vrže volilni zakon in doseže novega in boljšega. Da sedanji volilni zakon favorizira večino, je vedel dr. Maček že prej in zato ne more biti v tem razlog za abstinenco. Tem manj, ker ni volilni zakon delo sedanjega ministrskega predsednika g. Jevtiča, temveč je na tem zakonu podpisan tudi eden njegovih protikandidatov, namreč g. Boža Maksimovič, kateremu je baš dr. Maček omogočil, da je mogel vložiti kandidatno listo.
Ni pa mogel dr. Maček niti resno misliti na to, da bi dobil večino, ker samo na besedo iz Zagreba ven, se ne osvoji kar vse države. Saj niti Radič pri največjih svojih uspehih ni mogel upati, da bo imel večino v vsej državi. In tudi bivša kmečko-demo-kratska koalicija ni imela te večine.
Opozicija se v svojem utemeljevanju abstinence sklicuje tudi na demokracijo. To sklicevanje pa je še zlasti napačno. Demokracija je diskusija, kakor je dejal preds-Masaryk, gotovo največji demokrat sedanje Rvrope, forum za to diskusijo pa je edino skupščina. Baš zaradi demokracije bi morala iti opozicija v skupščino, ne pa ostati izven nje.
Zlasti še pa je njena dolžnost, da v sku sčini brani načela demokracije, ker se m jugoslovanski parlamentarizem šele ustva .Ja- Dolžnost opozicije je, da pri tem sod ule in da s svojim sodelovanjem prip more, da bo novi jugoslovanski parlame orizeni čim boljši. Teška odgovornost 1 V., a na opozicijo, če bi zaradi njene a' iariz,1106 trpe*a k\'alileta našega parlame
daloga nove skupščine bo, kakor je n i vedal že predsednik vlade, da sklepa t ; 0 dekoncentraciji uprave. Če kje, pote , J>n ■;em sklepanju navzočnost opozici ina, ker ni nihče na tej dekoncentraei «vn-* ln^eJ’esiran ko volilei, ki so zaupa rim? T°i®- pasove opoziciji. Na dnevne «u skusc,ne pa je še cela vrsta drug a/.mh gospodarskih vprašanj, od kater
Težav® s gestam stowe foamoske wiade
Pietri ie vrnil mandat sprejel ga ie zopet Laval...
Pravi vzroki dosedanjih nezaupnic
Pariz, 6. junija.
Kriza francoske vlade bo rešena morda tekom današnjega dne. Politični krogi priznavajo, da so na dnevnem redu velika vprašanja, ki so usodnega pomena za bodočnost Francije. Flandin ni dobil širokih pooblastil, ki so bila po mnenju njegovega finančnega ministra potrebna, da obvlada sedanjo krizo francoskega franka in prepreči špekulacije v sami Franciji in iz Amerike in Anglije. Te špekulacije so imele, kakor so pokazali dogodki zadnjih dni, močne posledice tudi za francoske rent-nike.
Tudi Flandinov naslednik Bouisson je padel na istem vprašanju. Francoska poslanska zbornica je obema odbila široka pooblastila, ki sta jih zahtevala. Zanimivo pa je, da so v sedanji poslanski zbornici skoro vse politične skupine za ohranitev franka in proti špekulaciji, kakor tudi inflaciji. Posamezne skupine se razlikujejo med seboj le glede načina te obrambe francoskega franka. Levičarji zahtevajo stroge ukrepe proti razširj evalcem panike. Oblast naj bi zaprla neke bančnike in pa politike, ki so s svojim delom povzročili paniko. Po mnenju teh strank naj bi finančno obnovo države omogočili predvsem bogatejši sloji prebivalstva. Desnica pa zahteva močno roko in energične ukrepe na škodo prerogativ samega parlamenta. Vse kaže, da je bojazen pred temi pooblastili in takšnimi ukrepi izzvala sedanje vladne krize. Ti poslanci pravijo, da je poslanska zbornica lani dala široka pooblastila Doumergu, nakar je morala na večmesečni odmor. Ista stvar bi bila s Flandinovo ali Bouissonovo vlado. Poslanska zbornica bi morala za več mesecev domov. Poslanci se boje, da bi to utegnilo nekega dne postati praksa in da bi parlament na ta način izgubil velik del svojega vpliva na javne državne posle. Zato gre v tem primeru tudi za parlamentarizem. Najvidnejšo vlogo igrajo pri vseh teh dogodkih radikalni socialisti. Ti poslanci stoje med desnico in skrajno levico. Radikalni socialisti so razdeljeni v tri skupine. Od teh je ena naklonjena desnici, druga je za levico, tretja pa stoji v sredi med obema, a je brez vsake aktivnosti.
Neuspela Pietri jeva posvetovanja
Pietri je danes dopoldne obiskal Flan-dina in Caillauxa. Imel pa je tudi daljše konference z Lavalom in Tardieujem. Nato se je vrnil v ministrstvo vojne mornarice, kjer je sprejel odposlanstvo radikalno-so-cialističnega kluba, ki so ga tvorili Herriot, Delbos, Daladier, Chautemps in Guvernot.
Radikalno-socialistična skupina se je namreč sestala opoldne, da razpravlja o Pietrijevih predlogih. Pietri, kakor zatrjujejo, ne zahteva širokih pooblastil, marveč samo začetna pooblastila, ki bi naraščala tekom njihovega izvajanja, kakor bi to pokazale nove potrebe. Pietri se je sestal tudi z Malvyjem, ki je po sestanku z mandatarjem izjavil med drugim, da je Pietrijev predlog o pooblastilih omilil napetost v parlamentu.
Po končanih razgovorih med Pietrijem in odposlanstvom radikalno - socialističnega kluba, je izjavil g. Herriot: Sporočili bomo naši skupini vsebino razgovorov, ki smo jih
pravilne rešitve je odvisno blagostanje vsega naroda. Kaj more opozicija reči, da ji je vseeno, kako se bodo ta vprašanja rešila, ker pozna sedaj le svojo ogorčenost nad volilnim zakonom in nad nasilji. Ali opozicija res ne čuti, kako smešno postaja to ogorčenje vpričo nalog, ki jih je treba rešiti?
Vrhu vsega pa je politični položaj za opozicijo mnogo bolj ugoden, kakor pa bi se moglo sklepati iz številčnega razmerja med vladno skupino in opozicijo. Ni ravno dokaz politične sposobnosti, če Šefi opozicije teli ugodnosti ne vidijo.
Polno možnosti dela in s tem tudi uspe-
imeli dozdaj in ki jih bomo popoldne nadaljevali. Upam, da se bodo uspešno končali.
G. Pietri je nato konferiral z g. Mandelom.
Nove konsultacije pri predsedniku republike
Predsednik Lebrun je poklical v Elizej-, sko palačo predsednika vlade v ostavki Bouissona. Ko je Bouisson odhajal iz Eli-zeja, je izjavil novinarjem, da ga je predsednik republike konzultiral zgolj kot predsednika vlade, ki odpravlja tekoče posle. Lebrun je nato sprejel Herriota. Ko je odhajal iz Elizejske palače, je, Herriot izjavil, da se bo kmalu videlo, katera osebnost bo dobila nalogo za sestavo kabineta.
Nato je dal g. Lebrun poklicati k sebi g, Lavala.
Pietrijeva kombinacija propadla
To pa zaradi nekega osebnega vprašanja. Radikalni socialisti so zahtevali, da stopi v vlado tudi Daladier. Pietri pa je to odbil. Potrjuje se obenem, da je Bouisson vnovič odbil mandat za sestavo nove vlade. — Ob 1715 ; je tudi Pietri izjavil, da vrača mandat.
Italijanski listi besne proti Angliji
Rim, 6. junija, (pr.) Današnje italijansko časopisje se spet vrača k pisanju angleških listov in porablja to priliko za ostre napade na Veliko Britanijo in njeno dosedanjo kolonialno politiko. Listi odklanjajo vsako kontrolo in cenz.uro s strani Anglije, češ da je v to prav Anglija najmanj poklicana.
»Samo Italija je in ostane edini sodnik v tem sporu« ...
Tako piše n. pr. današnji »Giornale dTtalia«; Ne priznavamo Angliji nobene pravice vrhovnega nadzornika na dogodkih v Evropi in v svetu. Zato tudi ne priznavamo angleškim listom pravice, da bi v našem pogledu nastopali kot naši varuhi in cenzorji ter zavračamo njih pridigarski ton. razen če se Anglija ne izjavi povsem jasno, da stopa na stran Abesinije proti Italiji. Tedaj bi bilo javno potrjeno, da se Anglija bori, ne morda za mir ali harmonično sožitje narodov in za samo Društvo narodov, marveč, izključno le za svojo lastne interese. Cas je, da povsem jasno ugotovimo nekaj elementarnih resnic svetovne zgodovine, ki naj boljše osvetlijo sedanje britanske pozicije. Anglija je vselej delala tako, kakor je bilo njej prav. Ustvarila je svoj ogromni in bogati imperij, ne samo s svojim zanosom, s svojim iniciativnim duhom in s svojim delom, marveč tudi z nasilnim in le malo skrupuloznim teptanjem pravic drugih civiliziranih ali neciviliziranih narodov, s kanoni in z oboroženimi vpadi, ki eo delali pot njenim bankirjem in mornarjem. Prav nič drugače ni Anglija ustvarjala svojega obsežnega kolonialnega imperija v Afriki. Ko j,e bila sita terito-rialnih osvojitev, je srečala na svoji potu Dru-
hov se nudi opoziciji z delom v skupščini, dočim more abstinenca prinesti samo negativne rezultate, ki bi bili nevarni za ves naš narod in tudi za oni, ki gleda v Zagreb. Niso danes časi, da bi smel katerikoli polTik uravnavati svoje delo le z ozirom na svojo zagrenjenost. Danes mora vsak narod napeti vse svoje sile, da vzdrži v vedno ostrejši tekmi narodov in da more vsak hip vreči vse svoje sile na tehtnico, da ohrani svojo samostojnost. In baš opozicija bi morala na to najvišjo dolžnost opozarjati in zato se je opozicija izneverila sebi in svojim nalogam, ko se je zatekla k vseskozi napačni abstinenci.
Delbos je tudi odklonil
Predsednik republike Lebrun je povabil k sebi tudi Delbosa in ga prosil, naj prevzame mandat za sestavo nove vlade. Delbos pa je odklonil ponudbo, češ da nima dovolj izkustev, da bi mogel postati šef vlade.
Ob 19*40 je g. Lebrun povabil k sebi g. Lavala. Ponudil mu bo mandat za sestavo vlade.
Končno je sprejel mandat — Laval
Ko je Delbos odklonil mandat za sestavo kabineta, je Lebrun pozval k sebi Lavala in ga prosil, da bi on sestavil vlado. Laval je mandat sprejel in izjavil poročevalcem listov:
Spričo resnosti položaja nimam pravice ogniti se tej dolžnosti, zato sem se odzval apelu predsednika Lebruna in mislim sestaviti vlado. Odločen sem sestaviti vlado še tekom noči in bom skušal predložiti listo ministrov predsedniku republike že okrog ene ure zjutraj.
štvo narodov, ki je polno anglosaških funkcionarjev, in bi ga zdaj hotela stabilizirati s solidarnostjo vseh držav, ustanovljenih po njenih posebnih interesih.
Te svoje ostre izpade zaključuje »Giornale dTtalia« s temi značilnimi stavki:
»Italija brani svojo zastavo«
Italija brani predvsem svojo zastavo. Noben narod, ki je vreden tega imena, ne more ustaviti njene roke, ki se dviga v obrambo. Italija brani obenem osvojitve svojega dela v svojih kolonijah.
Moramo opozoriti britansko časopisje, da njegova neumirjena polemika in njegova presenetljiva solidarnost napram vladi v Abdis-Abebi, ne bosta mogli ne spremeniti, ne ustaviti usodnega toka italijanske politike. Potek te politike ne bo nikakor določen po zunanjih pritiskih in ostrih besedah, marveč le po mrzlem presojanju nacionalnih interesov.
Samo Italija je in ostane edini sodnik svojih odločitev in svojih dejanj. Kampanja britanskega časopisja bo torej kvečjemu samo poslabšala že itak nevzdržen abesinski položaj.
Tudi list »Lavoro Fascista« ostro napada Anglijo in pravi med drugim: Angleško časopisje prav nič ne zanima vprašanje pravične določitve, kdo izziva in kdo je izzvan, kdo napadalec in kdo napaden. Prav tako tega časopisja prav nič ne briga svetost pakta DN, pakta, ki ga je popreje isto angleško časopisje napadalo, ki se zdaj najbolj vneto zavzema za Abesinijo, kakor n. pr. Sundajr Express.
Abesinski cesar ob meji
Abdis-Abeba, 6. junija, W. Semkaj se je vrnil abesinski cesar Halle Selasi, ki se je mudil na inšpekcijskem potovanju ob meji med Abesinijo in italijanskimi kolonijami.
V tukajšnjih političnih krogih so glede nadaljnjega razvoja spora z Italijo precej rezervirani v pričakovanju nadaljnjega razvoja v zvezi s sestankom arbitražne komisije, ki se, kakor znano, sestane danes v Milanu. Zato abesinska vlada zaenkrat še ni podvzela nikakih novih mer. Nadaljujejo se pa vse tiste priprave, ki jih vlada smatra za nujno potrebne, da je pripravljena na vsako eventualnost z italijanske strani.
Vremenska napoved
Dunaj: Nevihte, toplejše.
Italija nadaliuie z napadi na Anglijo
Kriza francoskega parlamentarizma 7
Vladna kriza v Franciji je na višku. Nasprotniki demokracije in parlamentarizma se že oglašajo od vseli strani s poraznimi napovedovanji o ikoncu demokratske ere« v deželi — demokracije... Berlin in Rim že porabljata to priliko, da pojeta spet navdušene slavospeve »avtoritativnim«, voditeljskim režimom, ki takih »notranjih bolečin« baje ne poznajo več. A tudi drugi iščejo v trenutni krizi francoske vlade novih argumentov za dokaz svoje nezmotljive teze o... zatonu demokracije in z njo zvezanega parlamentarnega sistema. V sami Franciji je vzplamtelo v zadnjih letih vse polno »ognjev«, »križev« in drugih »akcij«, ki si žele režimov »krepke roke«. Zavzemanje za fašist, metode postaja moda celo v nekaterih treznih evropskih krogih, ki jih blesk moči in slave diktatorskih režimov še ni povsem preslepil in — osvojil. Tudi med politično zrelimi in preudarnimi Čehi n. pr. že vstajajo ljudje s »fiih-rerskimi« tendencami... Zgledi vlečejo! Vzgledi take vrste še prav posebno, ker podžigajo že tako in tako močno žejo po oblasti. Mislimo pri tem na ljudi, ki jim je le za oblast, ne pa za resnično blaginjo narodov.	.	.
A vsi ti posnemovalci (fiihrerskih« idej pozabljajo nekaj bistvenega. V ognju svojega protiparlamentarnega boja niti tega niso opazili, da se ne Mussolini ne Hitler še nista odločila za popolno odpravo^ parlamentarizma. Parlament v obeh državah je sicer' res sanio še senca nekdanjega parlamenta, a značilno je vsekakor, da sta oba standardizirana diktatorska režima to »strašilo francoske revolucije« sploh obdržala pri življenju. V fašistični Italiji vodijo fašisti sami v zadnjem času celo ostro bitko proti takozvanemu »korporacijskemu parlamentu« (!), dasi bi bil ta le nujna in logična zaključitev vseh dosedanjih fašističnih reform.
Ali je torej parlamentarni sistem zares v krizi? In če takozvani »avtoritativni« režimi nanjo tako samozavestno in s prstom kažejo, ali so sami že znašli kaj boljšega?
In da se povrnemo k Franciji: Ali je njena trenutna kriza zares že nekaj več ko samo — navadna kriza vlade, kakršnih je bilo v Franciji že veliko in morda še bolj zapletenih in resnih od sedanje? Ali je vzbujanje senzacij o nagibanju Francije k diktaturi kot edinemu izhodu iz sedanjega položaja zares že na mestu?	.
Z absolutno točnostjo na vse te vprašaje seveda ni mogoče odgovoriti, a kdor le malo pozna mentaliteto povprečnega Francoza in mu tudi parlamentarne »težkoče« raznih prejšnjih vlad, ko se Evropi o diktaturah fašističnega tipa še sanjalo ni, niso neznane, prav tako ne bo mogel nanje z absolutno gotovostjo pozitivno odgovoriti. Ko je lani padel Doumergue, so prijatelji »avtoritativnih« režimov ponovno lansirati v svet podobne senzacije o reformi parlamentarnega režima v Franciji, ostalo pa je vendarle vse pri starem... Nad željami oblasti željnih posameznikov je zmagal razum —naroda, ki mu je misel na diktaturo tuja.	,	. ,
Tudi če v sedanjo krizo francoske vlade pogledamo z druge strani, s strani bojev za izredna pooblastila, ne moremo priti do drugačnih zaključkov. Nasprotno! Prav to odklanjanje izrednih pooblastil. samo. potrjuje, da so francoski politični krogi ze v samem principu nasprotni kakršnemukoli, pa četudi le minimalnemu okrnjenju parlamentarnih pravic in svoboščin, v ec ko značilno je v tem pogledu dejstvo, da priznavajo skoro vse parlamentarne grupe brez izjeme potrebo po nujnih korakih, ki jih mora vlada podvzeti za ohranitev franka in pobijanje špekulacije; prav tako so tudi skoro vsi parlamentarni zastopniki proti inflaciji, kakor je bila proti inflaciji že Flandinova in tudi poznejša Bouissono-va vlada. In vendar jima parlament m izglasoval pooblastil, brez katerih — o tem so si tudi vsi edini — nobena vlada ne bi mogla izvesti svojega obširnega programa za sanacijo nezdravih gospodarskih razmer. Vse to pa kaže, da se francoski parlament ljubosumno oklepa svojih pravic, ki bi jih ne hotel izpustiti iz rok. Boji se, da ne bi na ta način zgubil del svojega vpliva na državne posle in s tem samemu sebi zadal smrtnega udarca. Gre torej za življenjske principe parlamentarizma samega. Kakor je sicer ta pojav pri reševanju sedanje težke krize negativen, je prav na dnu zadržanja francoskega parlamenta vendarle nekaj močno pozitivnega: Francija se svojemu parlamentarn. sistemu navzlic vsem svojim notranjim težkočam in mikavnim nasprotnim vabam sosedov ne mara odreči! Boj med parlamentom in vlado se v glavnem suče prav za prav le okoli tehničnega vprašanja: kako odpomoči krizi, ne da bi bile ob tem tangirane pravice parlamenta. Načelno vprašanje samo — parlament ali diktatura? — ne igra pri tem tako velike vloge, kakor bi se to zdelo na
prvi mah.	.
Navzlic Vsem senčnim stranem sedanje vladne krize, je to vendarle velik posili; vum, ki bo odločilno vplival na nadaljnji razplet dogodkov. V kolikor se lahko v tem
Prihodnje zasedanje Narodne skupščine drugi teden
Beograd, 6. junija, b. Ker bo prihodnja parlamentarna seja sklicana pismeno in sicer predvidoma v torek ali sredo prihodnji teden, so poslanci tekom današnjega dne večinoma zapustili Beograd. V Beogradu so ostali samo poslanci verifikacijskega
odbora, ki zaseda permanentno in oni poslanci, ki imajo kako intervencijo po ministrstvih. Večina poslancev iz Dravske banovine je odšla iz Beograda. Nocoj odpotuje v Ljubljano tudi minister za socialno politiko dr. Marušič.
Zasedanje verifikacijskega odbora
Beograd, 6. junija, b. Danes dopoldne je zasedal verifikacijski odbor Narodne skupščine pod predsedstvom predsednika dr. Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika dr. Janka Baričeviča. Seja je trajala od 9. do pol 13. Na seji so se pretresale pritožbe, ki so prišle k poedinim mandatom iz Vr-baske in Zetske banovine. Odbor bo nadaljeval delo jutri ob 10. uri dopoldne.
Slovenske Kolašice pri kraljici
Beograd, 6. junija, b. Članice Kola jugoslov. sester iz Slovenije, ki jih je včeraj sprejela Nj. Vel. kraljica Marija v starem dvoru, so dane» nadaljevale pot na Oplenac, ki so se poklonile na grobu mrtvega kralja Aleksandra I.
Slava zadužbine kralja Ladislava
Milečevo, 6. junija. AA. Eden izmed naših najznamenitejših samostanov zadužbina kralja Ladislava v srcu Raške, milečevski samostan, ki je več ko 250 let hranil truplo našega velikega prosvetitelja sv. Save, je priredil danes na Spasovdan, na dan samostanske slave, veličastno proslavo.
, Med drugimi so prišli Nj. Sv. patrijarh Varnava z mnogimi uglednimi svečeniki in zastopniki sv. arhiepiskopskega sinoda, dalje prosvetni minister Čirič, kot zastopnik kraljevske vlade, ban zetske banovine dr. Mio Sotica, velika delegacija senata in narodne skupščine itd. Patrijarh Varnava je opravil
cerkveno svečanost in imel nato govor o sv. Savi. Zatem je blagoslovil zbrano prebivalstvo.
Slava Beograda
Beograd, 6. junija, b. Danes — na pravoslavni praznik Spasovega dne — je Beograd proslavil na najsvečanejši način svojo krsno slavo. Dopoldne se je vila po beograjskih ulicah dolga povorka, v kateri so bili zastopani mestna občina, vojaške in civilne oblasti, šolska mladina in mnogoštevilno občinstvo. Trgovine in drugi lokali so bili ves dan zapiti, delo v ministrstvih in drugih uradih je počivalo.
Vesti iz Beograda
Beograd, 6. junija, b. Po poročilu tukajšnje javne borze dela je v Beogradu 1246 brezposelnih, od teh 1086 moških in 178 žensk.
Beograd, 6. junija, b. V nedeljo in ponedeljek 9. in 10. junija bo v B-eogradu občni zbor društva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Na občnem zboru bo na programu tudi več predavanj, med predavatelji je tudi dr. Avgust Munda iz Ljubljane, ki bo predaval o projektu zakona o prestopkih.
Beograd, 6. junija b. Danes dopoldne je bila v dvorani Industrijske zbornice konferenca predstavnikov mlinske industrije, ki ji je predsedoval član Industrijske zbornice Ditman. — Glavni referat je imel upravnik Zveze mlinske industrije dr. Emil Palik, ki je v svojem govoru iznesel zahteve mlinske industrije, ki gredo za tem, da se zmanjša izvoz v tujino in zniža skupni davek in uvede ostra in točna kontrola nad delom privilegirane izvozne družbe (Pri-zada). Dalje je bila sprejeta resolucija, v kateri se konstatira neugoden položaj mlinske industrije in se naznačajo mere, s katerimi bi se to vprašanje najugodneje rešilo.
Cöring v Beogradu
Beograd, 6. junija. AA. Danes popoldne ob 18. se je pripeljal v Beograd z letalom predsednik pruske vlade in poveljnik nemškega letalstva Göring z gospo in spremstvom. Z njim so prišli princ Hessenski, minister brez portfelja Kerrl, državni pod-iajnik Nins, državni podtajnik Körner in svetnik ministrstva dr. Grienzbach ler Göringova sorodnica ga. Martin.
Na leiališču so g. Göringa in gospo pozdravili nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren z vsem osebjem poslaništva, univ. prof. Slanoje Stanojevič, predsednik nemško-jugoslovanskega društva v Beogradu in člani nemške kolonije v Beogradu.
Pri prihodu g. Göringa na letališče so bili prisotni polkovnik Ivan Božič, adjutant Nj. Vel. kralja, pomočnik zunanjega ministra g. Momčilo Jurišič v imenu predsednika vlade in zunanjega ministra, šef protokola Ilija Novakovič v imenu zunanjega ministrslva, polkovnik Bora Mirkovič, poveljnik letalske brigade, v imenu vojnega ministra.
Z letališča se je g. Göring odpeljal v spremstvu podpolkovnika Nikole Ubulina v maršalat dvora in se lam vpisal v dvorno knjigo, naio se je pa peljal na nemško poslaništvo. Poslanik v. Heeren priredi drevi na nemškem poslaništvu g. Göringu na čast sprejem.
V nekai vrstah
Korbiro poroča: Dozdaj je avstrijska javnost prevzela 140 milijonov šilingov novega notranjega posojila za javna dela.
Iz Buenos-Airesa poročajo, da so zastopniki Paragvaja in Bolivije dognali, da so pogoji predloženega načrta premirja sprejemljivi. Zdaj čakajo še na končno pooblastilo svojih vlad, da to premirje podpišejo.
Od 1. aprila 1935 do BI. marca 1936 bodo poljske tvornice dobavile 3200 mehaničnih vozov. Dnevna proizvodnja bo znašala sedem voz. Nad 87% avtomobilov, izdelanih v poljskih tovarnah, bo popolnoma iz poljskega gradiva in polizdelkov poljskega porekla. Izdelovali bodo pred vsem avtobuse, tovorne in osebne avtomobile.
Londonski »Times« objavlja proglas visokih cerkvenih dostojanstvenikov angleške cerkve, naj bi Angleži brez razlike za binkoštne praznike molili za vodilne državnike sveta, da bi čim pravilnejše delali za mir.
Tekom letošnjega leta bodo začeli graditi še eno podzemeljsko železnico v Moskvi. Nova proga bo dolga 11 km. Gradnja bo končana sredi leta 1937.
Tas poroča, da je francoski poslanik v Moskvi, Altani, danes prispel v Sevastopolj, kjer ga je
pogledu naslanjamo na precedenčni Dou-merguov primer, lahko celo že v naprej pričakujemo kar najugodnejši vpliv. Francoski parlamentarni sistem, ki ga podpira stoletna tradicija, utegne doživeti nekaj blagodejnih sprememb, ki ga pa bistveno ne morejo spremeniti, še manj pa — odpraviti.
Zdi se, da so govorice o krizi francoskega parlamentarizma — vsaj za sedaj — preuranjene. Če smemo tu o kaki globlji, notranji krizi vendarle govoriti, potem se ta nanaša le na parlamentarce, ne pa na parlamentarni sistem, na osebe, ki ta sistem predstavljajo, ne pa na institucijo samo, kakor je sploh kriza Evrope bolj kriza človeka kakor pa njegovih sedanjih ustanov. — Te krize pa fašizmi prav gotovo nikdar ne bodo rešili!	—n.
sprejel glavni nadzornik črnomorske mornarice Hasanov. Poslanik Alfant si bo ogledal neke enote sovjetske črnomorske mornarice.
Sovjetska vlada je imenovala bivšega komisarja za socialno politiko Markova za svojega predstavnika pri mednarodnem uradu za delo.
Predsedttištvo mednarodne konference za delo je «prejelo delegacijo mladih brezposelnih delavcev iz Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Švice, skandinavskih držav, češkoslovaške, Avstrije in Kanade. Delegacija je izročila spomenico s 150.000 podpisi.
Transferna pogajanja med Nemčijo in Nizozemsko, ki trajajo že tri tedne, se še niso uspešno končala. Nizozemski delegati so odpotovali v Haag, da poročajo svoji vladi.
Za ministra narodnega gospodarstva na Nizozemskem je imenovan dr. Gelisen. Novi minister je bil dozdai docent na katoliški visoki trgovski šoli v Tilburgu in ravnatelj električne družbe za pokrajino Linburg. Dr. Gelisen je že prisegel v roke kraljice.
Na zadnji seji ameriške poslanske zbornice ie bil sprejet načrt zakona o izgradnji šestih vojaških letališč za Alasko in Panamski prekop. Zdai je zakonski načrt pred senatom.
Belgijski parlament je sprejel zakonski načrt o uporabi uradnega jezika v belgijskem pravosodju. Za zakon je glasovalo 95 poslancev, 40 glasov ie bilo oddanih proti, 22 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. Po tem zakonu je flamščina uradni jezik pravosodja samo v krajih s flamsko večino, v valonskih krajih pa ostane uradni jezik francoščina. Za Bruseli. kjer sta oba jezika v rabi, velja posebna ureditev.
Avgusta meseca bo v Varšavi šahovski turnir za pokal lady Hamilton Russellove. Turnirja se udeleže igralke iz Velike Britanije, Francije, Irske, Avstrije in Češkoslovaške. Vseh dam bo najbrž 12.
Angleška spodnja zbornica je sprejela v tretjem čitanju zakonski načrt o reformi indske ustave. Za je glasovalo 386 poslancev, proti 122. O tem zakonskem načrtu je spodnja zbornica razpravljala štiri mesece. Jutri ga predlože gornjemu domu v nadaljnjo razpravo.
Dr. Beneš na poti v Moskvo
Praga, 6. junija. ČTK poroča: Zunanji minister dr. Edvard Beneš je danes odpotoval s soprogo in s svetnikom poslani-ništva Kučero v Moskvo.
Pozitivne plati opozicionaine deklaracije
Zagrebški »Novosti« pišejo:
»Pozitivne strani v resolucijah opozicije so v tem, da predvidevajo potrebo sodelovanja med vsemi tremi deli našega naroda ter da vidijo v sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev jamstvo za obstoj države. 'J eni resoluciji se zlasti poudarja sodelovanje prečanskih Srbov, še posebej činjenica, da je dobila opozicija v šumadiji v nem meri podporo. Državna ideja in sporazumno reševanje notranjih vprašanj sta prišli v teh resolucijah do izraza, in to kljub vsemu negativizmu do vsega onega, kar se je dosedaj delalo in kar je bilo ustvarjeno kot pozitivna činjenica našega državnega in narodnega življenja.
Ta zelo omejeni pozitivizem je prišel do izraza tudi na konferenci opozicionalnih zastopnikov v Zagrebu, zlasti v govoru dr. Ante Trumbiča na posvetovanjih z dr, Mačkom. Dr. Trumbič se je v svojem govoru zlasti zavzemal za državno skupnost, in sicer predvsem iz razloga, ker kažeta Madjarska in Italija aspiracije na hrvatsko ozemlje. Zato je potrebna državna zajednica, je dejal dr. Trumbič, in ne samo zaradi ohranitve Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč tudi zaradi obrambe Hrvatov in Srbov. Ta zajednica ne sme biti samo nacionalna zajednica, temveč tudi obrambena organizacija v sedanjem času.«
*
Samo mimogrede...
Oba velika in »vodilna« dnevnika v Ljubljani sta objavila Mačkovo deklaracijo en dan kesneje ko naš list. Zakaj tako pozno?
Ali je bil morda komentar tako zelo težaven?
Kratke visiti iz tuSine
Rim, 6. junija, W. Predsednik vlade Mussolini se je danes udeležil proslave 121. obletnice ustanovitve orožniških čet.
London, 6. junija, W. Angleško-nemški pomorski razgovori se nadaljujejo, ne da bi dovedli do kakih konkretnih rezultatov. Anglija odločno odklanja nemško zahtevo po zvišanju njenega brodovja na 400.000 ton.
Rim, 6. junija, W. Ker francoska letalska družba ni dala na raznolac-o svojih aero-planov, se redna letalska služba med Rimom in Parizom danes še ni mogla otvoriti.
Benetke, 6. junija. W. Na ooti iz Rima so semkaj prispele kraljica Helena, njena hčerka bolgarska kraljica Ivana in princesa Marija.
Berlin, 6. junija. W. Današnji popoldanski »Berliner Tageblatt« obi a vi j a članek neke »kompetentne osebnosti« o novem paktu, ki sta ga sklenila šef rdeče armada na Daljnem vzhodu general Bluecher ir šef mongolske vlade Tehmuk. Sovjetska Rusija daje vladi Vzhodne Mongolije posolilo 10 miliionov zlatih rubljev, ki bo s’u-žiio izključno za izpooolnitev mongolskega oboroževanja. Nadalje je določeno, da se bo štirikrat na teden vzdrža^ala redna letalska zveza med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Mongolska vlada se s svoje strani obvezuje, da ne bo ovirala komunistke prooagande v Aziji, da bo spreiela v svoio službo sovjetske častnike in da bo nudila vse ugodnosti sovjetski armadi v primeru notrebe prekoračenta mongolskega ozemlja. Predvidevana ie tudi nova žoievnjška zveza. List pripominja, da si je Rovietska Rosita s to oogodbo hotela zagotoviti mongolsko pomoč v primeru konflikta z Janonsko.
Socialna akcija Pomočniškega zbora združenja trgovcev v
Z ozirom na težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja naša trgovina, se število brezposelnih trgovskih pomočnikov iz dneva v dan veča. Pomočniški zbor je ustanovil že prod leti poseben podporni fond, v katerega redno vodra večje vsote iz rednih prispevkov svojega članstva. Ti prispevki pa so v zadnjih letih oadii, ker »e je število članov zmanjšalo, drugi zopet pa iz noumljivih razlogov ne plačujejo članarine. Ker je število brezposelnih rastlo in se je podporni fond prehitro črpal, je uvedel odbor Pomočniškega zhora posebno socialno akcijo ter se je obrnil s prošnjami na večje trgovine in obrate. Akcija lepo napreduje in se je doslej odzvalo lepo število darovalcev. Doslej so v podporni fond Pomočniškega zbora darovali: »Zlatorog«, tovarna mila v Mariboru; Hrovat & Comp., Ljubljana; Mestno načelstvo, Ljubljana; »Jugočeška«, Kranj; tvornica mila Schicht, Osijek; A. Šarabon, Ljubljana; Ivan Krivic ml., Ljubljana; tvornica čokolade Union, Zagreb; Industrija platnenih izdelkov, Jarše; Stane Vidmar, Ljubljana; Golob & Co., Vič; tvornica Sidol, Zagreb; tvornica dr. Oetker, Maribor; tvornica mila Albu», Novi Sad; društvo Unio, Maribor; Jugosvila, Maribor; tvornica H. Franck, Zagreb; Baehmann, Zagreb; Iv. Zaletel, Št. Vid; Fran Kos in M. Lazar, Ljubljana.
Odbor Pomočniškega zbora se vsem tem tvrdkam prav iskreno zahvaljuje in priporoča svojim članom, naj te tvrdke vsestransko podpirajo in priporočajo. Ker akcija še ni končana, prosimo tudi ostale tvrdke, da se odzovejo našemu apelu in prispevajo v podporni fond trgovskih pomočnikov.
ieške pripombe, ki spadajo v ero deklaracij
Praga, G. junija.
Znana in ugledna češkoslovaška revija »Europe Centrale« priobčuje v svoji zadnji številki članek o majskih volitvah v Jugoslaviji in pravi med drugim:
Pri volitvah dne 5. maja je dobila opozicija, ki jo je vodil dr. Maček, 405.000 glasov v Savski banovini in 111.000 v Primorski banovini. Tu nimamo namena presojati opozicije in tudi ne iz raznolikosti njenih elementov izvajati kakšen konstruktiven program, kar bi bilo v ostalem zelo težko. Želimo samo napraviti primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo in opozoriti na način, kako je Av-stro-Ogrska poprej z njimi ravnala. Ravno Hrvati, ki so se radevolje zedinili s Srbi, so občutili znatno olajšanje svobode in izražanja svoje volje pri volitvah po Zedinjenju.
Nadalje revija omenja, kakšno je bilo parlamentarno življenje na Hrvatskem, ko so bili Hrvati še podaniki madžarskega kralja, član-kar poudarja, da so sicer bile takrat Hrvatom teoretski odprte razne ustanove, dejansko so jim bile pa zaprte, in so za Hrvatsko zato bile brez pomena. Tako je nagodba hrvatsko-madžarska od 1869 dala Hrvatom sicer pravico, da smejo biti zastopani v peštanskem parlamentu, toda centralna vlada je znala do tik pred svojim koncem tako urediti, da so bili ta štiridesetorica delegatov zmerom tako imenovani Madžaroni.
Dalje navaja člankar več fevdalnih rodbin na Hrvatskem in v Slavoniji, ter naglasa, da so bili hrvatski delegati v Budimpešti razni Hohenfeldi, Erdödyji, Fehervariji itd., ki so vsi pripadali oni kozmopolitski aristokraciji, ki se je čutila in se čuti blizu madžarskim fevdalcem ter niso nikdar niti mogli zastopati hrvatskih interesov, ne hrvatskih teženj. Hr-vatskemu avtonomnemu saboru je bila kompetenca omejena na dva načina: Prvič je sama nagodba dajala temu saboru in hrvatski avtonomni vladi kompetenco samo v notranjih zadevah, sodstvu in prosveti ter veri, v drugih stvareh pa nobene, in drugič je bil v veljavi do tik pred polomom Avstrije posebno »moder« volilni zakon, o katerem se lahko upravičeno reče, da je bil pravi vzorec preobrnjenega volilnega sistema cenzusa. Ta cenzus je bil visok za tisto dobo in za siromašno prebivalstvo. Znašal je 15 do 30 goldinarjev osebnega davka. Tako je bilo število kmetskih volilcev omejeno na minimum, če se k temu še doda, da so ne glede na cenzus imeli volilno pravico ne samo državni uradniki in nameščenci, vštevši tu tudi občinske pisarje in sluge pa pisarnah ter železniške čuvaje na progi —- ti so bili po večini Madžari in večji-del tudi razumeli niso drugega kakor madžarščino — vsekakor pa niso prav nič čutili za Hrvatstvo — je jasno, kako malo je mogel hrvatski kmet priti do izraza pri volitvah.
K temu je treba še prišteti praktike državnih oblasti in javnega glasovanja, da si moremo predstavljati, kakšno karikaturo volilne pravice je dajala Avstro-Ogrska svojim »zvestim Hrvatom«, katerih lepi simbol ban Jelačič, rešitelj in žrtev Habsburgov, stoji še danes sredi Jelačičevega trga v Zagrebu. A če niti take volitve niso bile »zanesljive«, so jih napravili »zanesljive«, kordoni orožnikov, ki so s pretvezo, da morajo paziti na red, onemogočali pristop v volilne lokale vsem »sumljivim« volilcem. To se je pripetilo tudi pred okni samega velikega vladike Strosmayerja, sredi Djakova, ko je bil njegov kandidat univerzitetni profesor knez Vojnovič, oče književnika Iva in zgodovinarja Luja Vojnoviča.
Delikatneje in spretneje je bilo treba delati v Dalmaciji. Tam sicer niso bili oblastvom na razpolago veliki župani, kakor na Hrvatskem, zato so pa avstrijske oblasti drugače sejale razdor med posameznimi strankami v korist tretji, tako imenovani »avtonomaški stranki« ter tako podpirale avstrijski režim. Razen teh metod so avstrijske oblasti sejale mržnjo v deželi, prepolni samostanov in škofij, med pravoslavnimi in katoliškimi elementi. Posebno značilno je, kako so te oblasti znale izrabljati veliko avtoriteto velikega domoljuba duhovnika Mihovila Pavlmoviča, zoper velikega škofa Strosmayerja, ki je bil i v verskem i v nacionalnem pogledu apostol jugoslovanstva in zedinjenja.
Treba se je samo vprašati, kako dolgo bi •ul trajal ta težki položaj i na Hrvatskem i ' Dalmaciji, da niso nastopili usodni dogodki,
1 80 uničili donavski imperij. V tem članku Sc om':jujemo samo na teh nekaj ugotovitev ^ zvozi z volilnimi vprašanji. V zvezi s tem ral/6 trel)a sPomniti vsega trpljenja in zlo-sta- Preganjanja, ki ga Je moralo pre-jre^ * Prehivalstvo samo teb dveh dežel do onozn .'-a’ k° j® lo cesarstvo razpadlo. Pri tem
‘ Ja revija na tale važni moment:
^ Osnutku, ko so volilci v Zagrebu in Spli-
Obsojen zaradi umora svoie ljubke
Ker j@ ©besi! svoio noseč© ljubico. Je bil danes Mar tin Srezovnik obsojen na dosmrtno robijo
Celje, 6. junija.
Davi se je pred celjskim okrožnim sodiščem pričela razprava proti Martinu Bre-zovniku iz šmartna ob Dreti.
Obtožnica dolži 26 let starega Brezovnika, da je umoril svojo 20-letno ljubico, deklo Lenko Repičevo. Dne 10. marca t. 1. jo je zvabil zvečer na šetejev travnik ter jo tam ob gozdu obesil na mlado smreko, ker se je hotel rešiti preživnine za otroka, ki ga je pričakovala.
Dne 12. marca opoldne je našla delavka Jožefa Ugovšek, ko je šla k nekemu mrliču, na smreko obešeno žensko ter je o tem takoj obvestila orožnike v Gornjem gradu, žandarmerija je zadevo pričela takoj preiskovati in že prvi ogled je pokazal, da se Repičeva ni obesila sama, temveč da se je zgodil zločin. Sum je letel na Martina Brezovnika.
Umorjena Repičeva je sicer imela razmerje z Brezovnikom, vendar se pa govori, da je imela tudi druge prijatelje. Z Brezovnikom se je spoznala pred letom dni, ko je služila pri njegovem sosedu Bricu v Devcih. Nekaj mesecev se že nista videla, ko ji je letos februarja Brezovnik pisal, da bi jo rad spet videl, in jo je zato povabil na sestanek. Dne 24. februarja je povabljenka res prišla in 10. marca tudi. Pred odhodom od doma je bila Lenka dobre volje, vendar je pa materi rekla, da jo je malo strah pred Martinom. Zato je naprosila Jožeta Parta, naj bi jo spremljal domov, če bi je ne hotel spremiti Brezovnik.
Ta Lenkin sestanek z Martinom je bii precej pozen. Hodila je od Radmirja proti Gornjemu gradu in prišla med 18. in 19. uro do stanovanja Jožefe Ugovškove v Ci-govnici. Ta jo je z začudenjem vprašala, kaj dela tako pozno tu okrog. Dekle je reklo, da čaka svojo mater, ki je v Pod-homu. Po njenem odhodu je Ugovškova odšla spet proti Cigovnici. Lenke ni nikdo več videl in Part jo je čakal zastonj. Ko so jo našli, je bila mrtva že tri dni, kar je ugotovila obdukcija.
Dognano je, da je bila Lenka mrtva že 10. marca; po izpovedbi prič, da je bila ob odhodu dobre volje, je pa tudi samomor izključen. To kaže tudi njena posestniku Arniču izražena želja, da bi smel Brezovnik pri njej prenočiti, ko jo pripelje domov.
Obtoženi Martin Brezovnik je dobrega posestnika sin, ona pa je bila uboga dekla. Za posledice njunega razmerja so vedeli
že vsi domači, posebno pa še njegova nevesta, hči uglednega posestnika. Brezovni-kovim doma je bilo zelo hudo zlasti, ker je bila Lenka napol ciganka.
Vse kaže, da je Martin imel v kritičnem času res čudno zanimanje za okolico, kjer so našli obešeno Lenko. Tako govore priče in tudi sam ne more iz tega začaranega kroga. Izgovarja se pa, da je moral tistikrat iz Purnatove gostilne nujno domov svinje krmit. Do tam je vse izpričano, vendar je pa namesto naravnost domov, odšel z nekim avtomobilom ravno v nasprotno smer — v Bočno. Tudi tu je dejal, da mora domov. Zadeva se prične zapletati, da ne more iz nje. Odšel je okrog 18. ure.
Kdaj je prišel domov, domači ne morejo povedati točno: morda ob 20. ali 21. čudno je, da se je potikal po ovinkih in se ni vrnil po najkrajši poti domov. Bil je tudi na Otoku, ki je blizu kraju sestanka.
Obdolženec se izmotava in zanika krivdo ter sploh pravi, da z Lenko ni imel sestanka.
Mnoge zaslišane priče niso mogle v bi stvu povedati nič pozitivnega: deloma so se dopolnjevale, deloma pa si tudi nasprotovale, a žandarmerija iznaša svoje ugotovitve in opažanja na licu mesta.
Razprava je bila ob 12. prekinjena in se je nadaljevala ob 14.
Po zaslišanju novih prič, ki so si nekoliko nasprotovale in se zlasti glede natančnega časa niso mogle zediniti, ter po izjavi občinskih in šolskih oblasti, ki sta za obdolženca prav ugodni, kakor tudi dober ljudski glas, se je senat umaknil k posvetovanju. Ob 17. uri je nato pi’edsednik razglasil, da je doslej še nekaznovani obdolženec
kriv,
da se obsodi na dosmrtno robijo, trajno izgubo častnih pravic in povračilo stroškov.
Ob proglasitvi sodbe je obsojenec ostal miren, po polni dvorani pa se je zaslišal težak vzdih občinstva, ki menda ni pričakovalo takega konca. Na vprašanje je obsojenec jedva izjavil z ubitim glasom: da sodbe ne more sprejeti. Zagovornik dr. Rosina iz Gornjega grada • je prijavil revizijo in priziv.
Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Vidovič, votantje pa so bili okrožni sodniki Tiller, dr. Dolničar, Radej in Detiček.
Obtožnico je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Juhart, ki ni prijavil pritožbe.
Sodobna učna stremljenja v osnovni šoli
litiv«	svoJe glasove, ki niso bili za po-
zdai - !^a’ se v	1^ r
lno.;»„Ze, - ayno d°bo, a vendar so se z vso
Kr?
njihova .ailes zedinjene Jugoslavije, čeprav se ie	ni dobila vsega, kar je želela,
skeni vw 0®vobodlla ustave po avstrij-
Peätan^a Sn° ^ j° je dajala budira-
V ponedeljek se je sestal, kakor običajno vsako leto pred zaključkom šolskega dela, v Ljubljani s reski učiteljski svet pod vodstvom g. šolskega nadzornika Gruma, da poda sebi in široki javnosti obračun za svoje enoletno delo v šoli, obenem pa da si začrta delovne smernice za bodočnost, po katerih naj se naša osnovna šola, ta temeljna vzgojna in izobraževalna delovna edinica najširših ljudekih plasti, razvija in spopolnjuje v smislu sodobnih pedagoških in metodiških gesel. Po običajnih otvoritvenih formalnostih in pozdravih oficielnemu zastopniku banske uprave, mestnega magistrata in še drugih gostov, je g. nadzornik podal obširno in temeljito tehnično poročilo o etanju osnovnih šol, o potrebi zidanja novih šolskih zgradb v svrho razbremenitve sedaj prekomerno natrpanih šol, o modernizaciji starih šolskih poslopij, o otroških vrtcih in zavetiščih itd. Nato je razvil podrobno statistično sliko notranje organizacije naših šol po šolskih sobah, po razpoložljivih učilih in samoučilih. V zvezi z otroškimi knjižnicami utegne biti zanimiva ugotovitev, da je bilo treba mnogo knjig izločiti zaradi neprimerne vsebine in Na bega jezika. Dobre mladinske literature primanjkuje. Pač pa razpolaga učiteljstvo samo s primernimi knjigami v svoji s reski učiteljski knjižnici. Mimo ostalih statističnih navedb g. nadzornika, ki nam kažejo šolsko demografijo v šolskem letu 1934/85, naj omenimo nekoliko obširneje naslednji dve točki dnevnega reda zaradi njihove važnosti ne samo za ožji učiteljski krog, ampak ludi za naše širše občinstvo, posebno pa za starišrj šoloobiskujočih otrok.
V svojem aktualnem referatu »Jezikovni pouk z ozirom na prehod učencev iz osnovne v srednjo šolo« je prof. R. Kolarič ugotovil najprej neko temeljno nesoglasnost med osnovno in srednjo šolo z ozirom na ta izpit. Osnovno šolsko učiteljstvo zatrjuje, da zahteva srednja šola od 10 letnih otrok prj takozvanih sprejemnih izpitih preveč slovniškega znanja. Na podlagi predpisanega učnega načrta za IV. razred osnovne šole je ugotovil, da že ti načrti sami ne zahtevajo povsmn natančne analize
besednih vrst v stavku, kakor jo predpisuje v slvari neka brošura, ki je bila pred leti izdana kot pomoč za pripravo ob vstopu v srednjo šolo. Omenjeni načrti zahtevajo od otroka samo poznanje besednih vrst.
Cisto v smislu teh načrtov ludi srednješolski profesorji, posebno mlajši, ne zahtevajo od učencev, ter se na omenjeno brošuro sploh ne ozirajo. Zanimiva profesorjeva izvajanja so izzvenela v sklep: Moderni profesorji ne bodo v zadevni snovi zahtevali od otrolc preveč in bi bilo tedaj nesmiselno izpraševanje slovniškega zn a ir a kandidatov za I. razred srednje šole v smislu natančne Slavkove in besedne analize. l'o drugi strani pa je potrebno, da sc tudi jezikovni pouk na osnovni šoli reši okostenelega verbalizma in dosedaj običajne šablone. S tem v zvezi je pohvalno omenil referat g. učitelja Breganta o jezikovnem pouku v Smislu delovnih načel moderne šole, Iti ga je bil dobil pred časom v vpogled.
še zanimivejši in za učiteljstvo ter tudi za široko javnost tehtix'jsi je bil naslednji referat o novem učnem načrtu za štiri razredne oynov-ne šole, ki se povsem naslanja na sodobno gledanje pri pedagoškem in melodičnem delu v osnovni soli. Na samem načrtu je delal poseben učiteljski odbor, v katerem sta bila učitelja Bregant Zmago in Hreščak Alojzij ter učiteljici Marija Jegličeva in Angela Vode. V temeljitem delu je na konferenci referira! učitelj Hreščak.
Učiteljski svet je v dve uri trajajoči debati podrobno razčlenil vso učno eno v, ki popolnoma ustreza zahtevam modernega pouka v osnovni šoli ter je oslonjena na principu otroške samodelavnosli, se ozira na skladno izrabljanje vseh tekočih pojavov vsakdanjega življenja, ki jih koordinira smiselno v eno ali več delovnih enot, katerim je končni cilj duhovna poglobitev otroka v vzgojni in tudi izobraževalni cmeri. Konferenca si je osvojila načrt v polni meri ter je sklenila, da se bo praktično začel na ljubljanskih šolali uporabljati že s prihodnjim šolskim letom in sicer se bodo po njem ravnali vsi I. razredi. Da bo pa to delo res smotreno, na vseli zavodih enako
poglobljeno in k istemu cilju u.-»merjeno, se je že na tem -sreskem učiteljskem svetu izvolila posebna učiteljska anketa, ki naj z vsemi razredniki l. razredov osnovnih šol v Ljubljani vse to šolsko delo sistematično izvrši z rednimi konferencami, hdspitacijami in s podobnimi sredstvi. V lo anketo so se poleg že imenovanega redakcijskega odbora novih načrtov priglasili še g. prof. Minka Skabernetova, učitelj Jože Vider in učiteljica Bercelova.
Lipali je. da je s to strokovno učiteljsko akcijo postavljeno vprašanje modernizacije našega osnovnega šolstva na zdravo in pravo osnovo.
Osem novih mostov
Banska uprava še letos zgradi 8 najpotrebnejših mostov
Ogromen promet v svetovni vojni, ko so po vseli naših cestah prevažali topove in drug vojni material, je omajal mnogo najprometnejših naših mostov, a po vojni nam je gospodarska kriza onemogočila zamenjavo teh starih razmajanih invalidov z novimi trdnimi mostovi. Tudi velike povodnji, ki se med njimi najbolj spominjamo dveh katastrof v Žirovski in Poljanski dolini, ko se je utrgal oblak in so vode uničile ter raztrgale vso dolino Sore, Hrastnice, Ločnice in Gradaščice, in prebivalstvo se spominja tudi še danes povodnji Kokre, ko je vzela vse mostove v Kokrški dolini na Jezerski cesti do Gorenjske ravnine. Tedaj smo postavili procizorne mostove za lokalen promet, zlasti pa zaradi lesne kupčije, sedaj pa te mostove polagoma zamenjujemo s stalnimi mostovi.
Banska uprava je sklenila zamenjati vse stare mostove z novimi, vendar pa ne dovoli kriza, da bi la program izvedla tako hitro, kakor želi.
Manjka nam še zveza Prekmurja z ostalo banovino in most čez Muro pri Petancih je med najpotrebnejšimi mostovi. Usmi-Ijenja vreden invalid je tudi most čez Savo v Krškem, kjer bo seveda treba zgraditi železobetonski most. Tudi na Dravi čaka vse polno starih mostov obnovitve in na Dolenjskem je razen krškega mosta silno potreben tudi litijski most. Prav tako nujen je most čez Bregano pri Breganskem selu, zlasti pa vsakdo mora priznati upravičene zahteve Belokranjcev, ki nimajo nobenega mosta čez Kolpo med Metliko Vinico. Tudi most čez Selško Soro v Škofji Loki in regulacija središča mesta je nujen problem, ki je bil že v fazi realizacije, vendar se je pa spet zavlekel, ker so zastarale za most žrtvovane menice interesentov.
V letošnji gradbeni sezoni bo banska uprava zgradila osem novih mostov in z
nami nadomestila dosedanje stare lesene mostove. Kakor znano, placa polovico stroškov banovina, drugo polovico pa cestni odbori.
Novi most čez Kamniško Bistrico na Beričevcm bo spet lesen in bo veljal 130.000 Din.
Most čez Ljubljanico pri Podpeči pa bo železobetonski in je že skrajno potreben obnovitve, ker je sedanji most vedno v nevarnosti, da ga odnese najmanjša povodenj. Most bo veljal «00.000 Din.
Most čez Mostnico v Starih Fužinah v Bohinju bo tudi lesen ter bo veljal pičlih 100.000 Din.
Most čez Savo pri erarični žagi v Soteski v Bohinju bo železobetonski ter bo veljal 600.000 Din. V Soteski imamo dva mosta na cesti ki vodi v Bohinj, in je sedaj na vrsti prvi, drugi pa pride na vrsto v kratkem. Cesta v Bohinj, ki je glavna prometna žila tega tujskopro-metnega kota, dobi v kratkem obnovljene vse mostove. Nov je že most čez Savo pri Bledu, prav tako imamo nov most v Bohinjski Bistrici ter je nov tudi most Pri Sv. Janezu ob jezeru, a pravkar so zaključena tudi dela malega železobetou-skega mosta čez hudournih Suho pri Sv. Janezu v bližini vile kneza namestnika Pavla. Tudi cesta v neposredni bližini Sv. Janeza se že modernizira, da tamošnjih prominentnih letoviščarjev ne bo več nadlegoval neznosen prah, ki so se upravičeno pritoževali čezenj.
Most čez Radovim v Krnici bo tudi obnovljen v lesu in je še posebno potreben zaradi tujskega prometa, dvornih lovišč in blejskega vodovoda, ki je napeljan ob mostu. Ta most bo veljal 110.000 Din.
Kakor že povedano, so bili mostovi v Kokri po povodnji L1926 obnovljeni le provizorno. Ta cesta je važna vpadna črta za tujski promet iz Avstrije čez Jezersko, kjer vozi zlasti mnogo avtobusov. Za banovino je ta cesta, ki je mednarodnega pomena, prav veliko breme, ker je bila prej v državni upravi, sedaj jo pa oskrbuje banovina. V celoti bo obnovljenih v Kokrški dolini deset mostov. Letos prideta na vrsto takozvani Celarjev most in pa Taborski most, ki bosta skupaj veljala 600 do 700.000 Din.
Končno bo obnovljen tudi most čez Savinjo v Petrovčah, ki bo lesen ler bo veljal 300.000 Din
Dnevni dogrodlci
X Kolekujte vloge in prošnje! Knbineüi gospoda ministra socialne politike in narodnega zdravja, kakor tudi sekretarijatu gospoda bana prihajajo dnevno od raznih strank in društev nekolkovane vloge in prošnje. Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, da morajo biti vse vloge in prošnje, ki naj se pri državnih uradih obravnavajo, pravilno kolkovane, ker se jih sieer po zakonu ne sme in ne more obravnavati. Društva, ki so po zakonu oproščena kolko-vanja vlog. morajo to pravilno označiti na vlogi.
X Nj. Svetost patriarh v Mileševu. Nj. Sv. patriarh Varnava je prispel v sredo v Mileševo, da obišče stari samostan, kjer je pokopan največji srbski svetnik Sv. Sava. Samostan je sedaj povsem renoviran in nanovo otvorjen. Patriarha je pričakovala velika množica in nut priredila veličasten sprejem. Samostan Mileševo je znamenit tudi zaradi tega, ker je bil v njem kronan bosanski kralj Tvrdko.
X Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkošti)] ponedeljek, dne 10. junija t. 1. ne bo poslovala za stranke.
= Obrtni kongres. Glavna zveza hrvatskih obrtnikov bo imela svoj kongres 9. junija v Virovitici. Zveza je povabila na kongres tudi ostale obrtne organizacije v naši državi.
X Samomor uglednega trgovca. V Apatinu je izvršil te dni samomor ugleden trgovec z žitom Adam Fekter. Iz povsem neznanega vzroka se je Fekter obesil, ne, da bi zapustil kakšno pismo, v katerem bi sporočil svojcem ta svoj obupen korak. Ker je živel pokojnik v dobrih gmotnih razmerah, je njegova smrt seveda vzbudila v Apatinu veliko senzacijo.
X Kruh v Subotici se je podražil. V Subotici so peki podražili cene kruhu. Tako velja sedaj luksuzni beli kruh 3 Din štruca, beli navadni 2'75 Din, polčrni 2'25 Din in črni 2 Din. Peki opravičujejo ta povišek kruha s povišanjem cen moki.

Najboljši bencin in avtoolje dobite pri
fKoiocoit
MARIBOR, Kralja Petra trg 4
X Strahovit zločin v Zagrebu. Kriminalna kronika v Zagrebu beleži te dni zopet strahovit zločin, ki se je pripetil v sredo v Paromlinski ulici. Brezposelni pekovski pomočnik Rudolf Lojen je na zverinski način pobil do smrti svojo priležnico Uršulo Peharda in njeno hčerko Mi-eiko. Vdova Pehardova je imela ljubavno raz-merj z Rudolfom Lojenom, ki se je ločil od svoje žene in živel v divjem zakonu s pokojno Uršulo. Žena Lojenova, ki je vedela za to nedovoljeno razmerje je večkrat pisala Uršuli Pehartlovi, kako je na tako sramoten način odvzela njej moža, otroku pa očeta. V sredo ponoči je prišel Lojen slabo razpoložen domov in se pričel prepirati s Pehardovo. Prepir je ponehal in ona je kmalu zaspala. Čim je Lojen opazil, da Uršula spi je naenkrat pograbil sekiro, zamahnil in preklal ženi glavo, nato pa je izvršil svoj zverinski posel še nad 13 letno hčerko Miciko, ki ji je tudi razbil glavo. Ko sta bili obe žrtvi mrtvi, Lojenova bestijalna nrav še ni mirovala. Vzel je britev in še prerezal vrat ženi in hčerki. Po tem ostudnem dejanju se je umil in hotel pobegniti. Priča tej strašni družinski drami je bil študent Božidar P., ki se je sam bal za svoje življenje in hitel po pomoč policije. Ko je prišla policija, je zver v človeški podobi, mirno kadil cigarete. Na poziv stražnika »Roke kvišku« je odvrgel cigareto in se dal popolnoma mirno ukloniti. Na policiji je pri prvem zaslišanju popolnoma apatično odgovoril: »Vem kaj me čaka, mi je popolnoma vseeno...« Zločinca so takoj oddali v zapor, kjer bo čakal svoje zasluženo plačilo.
Lepota in toplina.................LUTZ
X Skalaški dom na Voglu bo za binkošfne praznike oskrbovan. Spomladansko razpoloženje, ko so vršaci še pokriti s snežno odejo, blagodejno vpliva na planinca, posebno še s take postojanke kakor je Vogel, ki je poznan kot na (lepša točka za pogled na Julijske Alpe. — Oskrbovana je tudi koča jeseniške podružnice na Rošci, ki nudi obiskovalcu vse ugodnosti.
X Prešernova koča na Stolu je stalno odprta in oskrbovana.
X Postojanko na Šmarjefni gori je prevzelo in popolnoma preuredilo Slovensko planinsko društvo, Kranj. Ljubitelji narave posečajte Šmarjetno goro v čim večjem številu!
X Dobrota mila je odvisna od količine maščobe in kakovosti drugih sestavin. Zlatorog-ovo milo vsebuje najvišjo po mednarodni]) borznih običajih predpisano množino maščobe, ki so ji pridejane le najboljše sirovine. Zato ima Zlatorog-ovo milo izredno veliko čistilno moč in je pri rabi zelo izdatno, torej poceni. Razumna gospodinja vse to dobro ve in pere dosledno le z Zlatorog-ovim milom. Tako je prav.
X Karambol avtomobila naloženega z 57.000 jajci. Na cesti med Koprivnico in Platino se je pripetila izredna avtomobilska nesreča. Varaždinski izvoznik jajc Jurij Ekl s svojim šoferjem je vozil na tovornem avtomobilu 40 velikih zabojev. napolnjenih z 57.000 komadi jajc. Avto je vozil povsem normalno, kar se je iz neznanega vzroka zlomil volan, avtomobil je zdrknil po nasipu in se prevrnil, šofer je dobil težje poškodbe, dočim je ostal lastnik nepoškodovan, pač pa trpi veliko škodo na uničenih jajcih, ki so se vsa razbila. Škoda znaša 45.000 do 50.000 dinarjev.
X Riukoštni izlet Jadranske straže. Izletniški odbor sporoča udeležencem, da je odhod iz Ljubljane v soboto 8. junija' t. 1. v rezerviranih vagonih, ki se priključijo rednemu vlaku, ki odhaja ob 13’40 uri. Izletnike iz Ljubljane in Gorenjske opozarjamo, da naj bodo ob 13. uri na kolodvoru. On| izletniki, ki bodo vstopili med vožnjo Ljubljana—Zagrel) naj vstopijo le v vagon z napisom »Jadranska straža«.
X Svoje mlade prijateljice in prijatelje opozarjamo, naj si na velesejmu ne pozabijo ogledati razstavljenih ptičk ob paviljonu »E« pri J. Devetaku iz Rožue doline, v razstavi društva »Živalca« oh paviljonu »F« in drugod. Natanko si vse oglejte, da boste bolj veseli novic, ki jih vam povem v »Glasu slovenskih otrok« na bin-koštuo nedeljo! Toliko za daues. — Teta Meta.
X Pomladansko otroško slavje na Igrišču v Tivoliju priredi Atena na praznik 20. t. m. v korist svojih socialnih ustanov. Spored bo obstojal v neprisiljenem nastopu otrok od 4. do 12. leta z najrazličnejšimi otroškimi vozili, kakor igračniini košaricami, skircami, štiri in trikolesi, dvokolesi, avtomobilčki, raznimi živalcami na kolescih itd. Otroci od 4. do 8. leta bodo nastopili samo v sprevodu, večji lahko pri posebnih dirkah. Prijave vseh onih, ki žele sodelovati z vozili in takih, kj nimajo vozil se sprejema dnevno od 10. do 12. ure dopoldne na igrišču Atene v Tivoliju in v društveni pisarni, Prečna ulica 2, pritličje. Prijavnina za otroka znaša Din 5'— ter velja kot izkaznica na dan prireditve za nastop in istočasno kot vstopnica. Gradim, štedim, kupim . . . . . . . LUTZ
X Planinci, ibto-amaterji! SPD v Ljubljani prosi foto-amaterje, da mu pošljejo dobre posnetke naših planinskih pokrajin. Najboljše slike bodo izbrane za umetniške priloge »Planinskega Vestnika« ter avtorji nagrajeni. Po uporabi in pregledu se slike vrnejo.
X Knjižnice v planinskih kočah. SPD mora izpopolniti v svojih kočah knjižnice, ki so po večini v zelo slabem stanju. Knjige, ki so sedaj po kočah so ali razcefrane ali pa neprimerne. Odposlanec društva se bo v prihodnjih dneh oglasil pri članih ter jih naprosil, da prispevajo za društvene knjižnice knjige, leposlovne in znanstvene vsebine, ki jih sami več ne rabijo. SPD prosi svoje člane, da darujejo knjige in s tem dokažejo svojo naklonjenost planinski organizaciji.
X Prešernova koca na Stolu bo odprta za sfalno od 7. t. m. dalje.
X Odprte planinske postojanke SPD za Bin-koštne praznike. V Triglavskem pogorju je odprta in oskrbovana Staničeva koča. Oti Bohinjskem jezeru nudita cenen oddih postojanki Zlatorog in Sv. Janez. Orožnova koča na Črni Prsti bo za praznike že oskrbovana. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta. Koči na Golici imata sedaj v svoji okolici belo narcisno polje. Aljažev dom v Vratih je že oskrbovan, krasen izlet mi-
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte!
mo Peričnika. Valvazorjeva koča pod Stolom je stalno odprta. Dom na Krvavcu nudi planincu vse udobnosti. Koča na Ljubniku je lepa izletna točka iz Škofje Loke. Koča na Veliki Planini je stalno oskrbovana. V Dom v Kamniški Bistrici vodi nova lepo speljana pešpot. Koči na Kamniškem sedlu in Kokrškem sedlu bosta od 8. t. m. dalje že odprti in oskrbovani. Tomazinova koča na Sv. gori je odprta. Dom na Mrzlici ima na razpolago sobe za stalno bivanje. Koča na Lisci je odprta. V Logarski dolini je odprt Aleksandrov dom in Piskernikovo zavetišče. Nadalje je oskrbovan Frischaufov dom na Okrešlju, Mozirska koča na Golteh ter Celjska koča nad Celjem. Kocbekov dom je odprt, ter so v tem gorskem predelu še ugodne razmere za smuko. Postojanke na Pohorju vabijo planince s svežim zelenjem.
Gospodinje,
pokusite na velesejmu
v pavHjomi „COMMERCE“
(poleg Slamiča)
kavo „AR0MATIS“ kavo „YORK“
Izboren okus, višek užitka, zdrava pijača I
X Kam pa na binkoštuo nedeljo? Vsi s posebnim vlakom oh 14. uri 20 minut z glavnega kolodvora v Vižmarje, kjer bo popoldne velika železničarska veselica v Matjanovem gaju z godbo, petjem in plesom pozno v noč. Sodeluje priznano železničarsko glasbeno društvo »Sloga« in renomirani cirkus »Tingl-Tangk. Kdor torej želi preživeti nekaj veselih uric v lepi spomladanski naravi naj pohiti v nedeljo v Vižmarje.
X Radio-zdravnik je naslov moderne zgodbice, ki jo je napisal za novo številko »Našega vala? pisatelj Ivan Vuk. Ina Slokanova je prispevala pesem »Cesta poje«, zanimivo je poročilo projekta o znatnem povečanju naših radijskih postaj. Nova številka prinaša še poleg nadaljevanja Cerkvenikove novele Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« in drame »Otroška komedija«, aktuelno radijsko tehniko in modna poročila. Mesečna naročnina znaša 12 dinarjev. Zahtevajte še danes brezplačno in brez-obvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
X Nacionalna ura: Začetki državnega življenja pri Jugoslovanih.
Gotovo ne boste pozabili
poravnati naročnine!
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Danes pelek 7. junija, kat.: Robert, pravoslavni: Š. n. Gl. J. K.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31.
*	Javna telovadba ljubljanskih sokolskih društev vzbuja med občinstvom in sokolskim članstvom veliko zanimanje, saj nastopijo pri telovadbi naši najboljši telovadci na orodju. Vrsta Ljubljanskega Sokola, v kateri bodo oblični tekmovalci, nam bo pokazala nekaj vrhunških vaj na drogu, dočim dobo vrste Ljubljanskega, Sokola
I.	in Sokola II. izvajale hkratne vaje na bradljah. Najzanimivejša točka bo gotovo zadnja — proste panoge — ki jih bodo izvajala vsa tri društva. Kakor smo že omenili, bo javna telovadba v soboto ob 20. ob svitu žarometov, kar bo nudilo vsem poseben estetičen užitek. Vabimo bratsko k obilnemu poselu. Zdravo
*	Prijateljski večer, ki ga preredijo po javni
telovadbi ljublj. sokol, društva, bo v restavracijskih prostorih »Zvezde«, s sodelovanjem godbe Sokola I. Članstvo in prijatelji bralsko vabljeni.	: ‘ .
*	Včeraj so diplomirali na pravni fakulteti
ljublj. univerze abs. _ iur. gg. Župančič Frane iz Brežic, Laharnar Anton iz Tolmina in Medvešček Marijan iz Gorice. Iskreno čestitamo! Agitacija za zimo ................LUTZ
*	Produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske bo^ drevi ob četrt na 7. «ro zvečer v Filharmonični dvorani. Velik del nocojšnjega sporeda izpolni godalni orkester Matične šole pod vodstvom prof. Karla Jeraja. V I. delu pa nastopajo gojenci klavirskega in violinskega oddelka. Stariši poselite z deco nocojšnjo produkcijo, za katero se dobi spored za 2 Din v Matični knjigarni odnosno v veži Filharmonične družbe. Vstop je dovoljen le proti nakupu sporeda.
*	Ustanovni občni zbor Dramatičnega krožka »Jelka« bo v soboto, dne 8. junija t. 1. ob 20. uri v gostilni Kramar na Dolenjski cesti. Vsi člani in prijatelji so vabljeni!
*	V Hubadovi pevski dvorani bo drevi ob pol 7. uri javna orgelska produkcija gojencev drž. konservatorija iz šole prof. mons. Stanka Premrla. Vse ljubitelje glasbe vabimo k tej produkciji. Spored stane 2 Din in se dobi od 6.^ ure dalje v veži Matičnega poslopja v Vegovi
*	Odlomki francoskih oper: Faust, Lakme, Luiza ter Romeo in Julija se bodo izvajali na H-v javni produkciji operne šole ljubljanskega državnega konservatorija, ki bo v torek, dne
II.	t. m. ob 20. uri v opernem gledališču. Predprodaja pri dnevni blagajni.
Maribor
A 'Nočna lekarniška služba. V petek imata nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna na glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
A Kino Union. Danes kolosalna, prvovrstna veseloigra, polna humorja in smeha »Oče biti je težko« z nepozabno »Regino« Luiso Ulri-chovo in najboljšim komikom Richardom Ro-manovskym.
A Uboj pri trgatvi. K našemu tozadevnemu poročilu v včerajšnji številki popravljamo: obtožena sta zagovarjala dr. Rozina in dr. Senčar iz Ptuja in ne kot je bilo navedeno dr. Rozina in dr. Stanjko.
A Ministrski odposlanci pri maturi. Na re-alni gimnaziji bo^ ministrski odposlanec dr. J. Tominšek, na učiteljišču upokojeni prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec, na učiteljišču šolskih sester pa prof. višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Milica Bogdanovičeva.
A Grozna najdba ob Dravi. V četrtek zjutraj je lastnik Käfer jevega kopališča ob Dravi med dračjem in vejevjem, ki ga napravlja voda, opazil spodnji del človeškega trupla, ki pa je bilo v groznem stanju. Stopal na nogah ni bilo več, iz beder pa je molela se samo kost. Ni se pa še dalo ugotoviti, kje je gornji del trupla. O grozni najdbi je bila takoj obveščena policija.
A Naplavljeno otroško truplo. Pri nekem mlinu v Ormožu ob Dravi je voda naplavila truplo 4—»letnega fantka. Otrok je bil gol in oblečen samo v črno nogavico, ki nosi znamko »Del-Ka«. Glavo je imel razmesarjeno in se ni dalo ugotoyiti identitete. Kdor bi kaj vedel o tragični smrti dečka, naj to javi policiji oziroma orožnikom.
A Vajenček na begu. Nekemu pekovskemu mojstru v Ptuju je preteklo nedeljo pobegnil neznanokam 151 etni vajenec Roland Vesenjak. Mariborska policija je bila obveščena, da so včeraj videli nekateri Vesenjakovi znanci Rolanda v Mariboru, ko se je vozil na kolesu, ki ga je najbrže ukradel.
A Ukradeno kolo. Trgovskemu pomočniku Dragu Burjanu je neznan tat ukradel z nekega dvorišča na Aleksandrovi cesti dvokolo z ev. št. 727574 in vredno 650 Din. Kolo je bilo last trgovca Huberja. Zaradi vsakodnevnih tovrstnih tatvin se kolesarji opozarjajo, naj bodo previdnejši in naj ne puščajo koles nezaklenjenih in brez nadzorstva.
A Izgubljeno in najdeno. Posestnica Roza Andražičeva iz Trstenjakove ulice je včeraj popoldne izgubila na poti od broda po Trstenjakovi ulici in Meljski cesti zlato zapestnico vredno 1000 Din. — Neki gostilničar iz Tez-na pa je našel na Glavnem trgu bankovec za 100 Din, v katerem je bila zavita sveta podobica.
A Zadovoljiva rešitev spora med vrtnarji. Poročali , smo že o hudih konkurenčnih bojih domačih vrtnarjev z onimi iz okolice Varaždina in Čakovca. Sedaj pa je občina izdala naredbo, da bodo odslej tuji vrtnarji prodajali svoje blago v Strossmajerjevi ulici, domači pa kot doslej na Glavnem trgu. Ta odločitev je najprimernejša, ker se je tako ustreglo vsaj delno domačim vrtnarjem, kakor tudi meščanstvu, ki prav rado kupuje pri bolgarskih vrtnarjih.
Celje
Cenjenim naročnikom sporočamo, da bomo od nedeljo naprej dostavljali v Celju »Glas naroda« na dom. Prosimo, da bi nam tisti, ki so dobivali doslej list z nepopolnim naslovom — na primer, v trgovino, delavnico, pisarno ali podobno — pravi čas sporočila svoje stanovanje, da bodo mogli list dobivati tudi ob nedeljah in praznikih:
»GLAS NARODA«,
CELJE,
PREŠERNOVA 6/1.
■	Planinci, pozor! Letošnja hladna pomlad nam je pustila v planinah še mnogo snega. Posebno severna pobočja in žlebovi v višini nad 1500 m so še vsi pod snegom. Na takih mestih tvori sneg po navadi trdo, včasi napol zledenelo strmo visečo ploskev, snežišče. Prehod je na takih mestih težaven in nevaren, zahteva popolnega in dobro opremljenega al-pinca, da mu je kos. Savinjska podružnica SPD zato priporoča posebno o binkoštih v planinah vsakomur skrajno previdnost. Niti ne bo odveč, da odsvetujemo sedaj v snegu nekatere skrajno nevarne prehode v Savinjskih alpah, na primer: čez steno v Robanovem kotu, S Kamniškega sedla čez Sukalnik na Planjavo, skozi Turski žleb. Lahka pot pelje na Korošico iz Luč preko Vodol, ali pa iz Kamniške Bistrice čez Presedljaj. Na Korošici je še vedno kolikor toliko ugodna smuka.
■	Občinske seje. Seja mestnega občinskega sveta, ki bi se bila morala nadaljevati nocoj, je odpovedana. Pač pa bo dne 13. ali 14. t. m. seja občinskega odbora Celje—okolica v posvetovalnici na Bregu.
■	Strelska družina v Celju priredi 9. t. m. ob 14. na vojaškem strelišču v Pečovniku streljanje za nagrade. Vsega je deset lepih nagrad. ^ Tekmovati smejo samo člani, ki so plačali članarino vsaj za prvo polovico 1935. — Izredni občni zbor družine ho pa nocoj v hotelu »Hubertus«. Treba je izvoliti novega predsednika, ker je bil dosedanji službeno premeščen.
■	Zanimanje za smuk. Za tekmo v smuku, ki jo priredi zimskošportni odsek SPD Celje na binkoštni ponedeljek nad Logarsko dolino, vlada zlasti v Zagrebu in v Mariboru veliko zanimanje, kajti smučarske tekme sredi junija v naši državi do sedaj še ni bilo. S tem bo zaključen naš letošnji zimskošportni program, ki doseže v tej najtežji tekmi višek. Našo športno javnost bo gotovo zanimalo, da priredijo Avstrijci ob istem času letos prvič slično tekmo na Grossglocknerju, Francozi pa na Mont Blancu. Tako smo stopili v vrsto narodov, ki jim traja zimskošportna sezona osem mesecev.
■	Binkoštni izlet v Logarsko dolino. Avtobus odpelje od celjskega kolodvora v soboto ob 19.30, vrne pa se iz Logarske doline izpred Aleksandrovega doma v ponedeljek ob 17. uri. Cena vožnji za tja in nazaj 80 Din, za elane SPD pa 70 Din. Prijave sprejema pisarna mestnega avtobusa, Celje, palača mestne hranilnice, nasproti kolodvora.
■	Tekma v alpinskem smuku. Zimskošportni odsek Savinjske^ podružnice SPD v Celju priredi na binkoštni ponedeljek dne 10. junija 1935 tekmo v alpinskem smuku s Škarij pod Ojstrico (2100 m) do Klemenškove planine. Start ob 11. dopoldne. Višinska razlika 650 m. Dolžina proge približno 1900 m, povprečna nagnjenost terena 29°. Ker ima proga alpinski značaj, naj se prijavijo le alpinskega terena vajeni tekmovalci. Tekmuje se po pravilih JZSS, in sicer vsak tekmovalec na lastno odgovornost. Prireditelj si pridržuje pravico, progo prestaviti ali pa v primeru slabih vremenskih prilik tekmo odpovedati. Prijavnina 5 Din. Prvi prejme diplomo in naslov »Prvak Logarske doline«, drugi in tretji pa dobi diplomo. Prijave treba poslati do sobote dne 8. junija na naslov SPD Celje. Prijave se sprejmejo tudi v Aleksandrovem domu v Logarski dolini do nedelje zvečer.
U Planinski domovi oskrbljeni. Kocbekov dom na Korošici, Frišaufov dom na Okrešlju in vse planinske postojanke v Logarski dolini so oskrbljene.
0 Proslava petnidvajsetletnice gledališkega delovanja Milana Skrbinška je bila v torek 4. t. m. v mestnem gledališču. Uprizorili so Lengyelovo dramo »Tajfun«, v kateri je jubilant kreiral glavno vlogo dr.. Tokerame. Po drugem dejanju so čestitali jubilantu, ki je takoj po prevratu vodil celjsko gledališče z domačim ansamblom, zastopniki kulturnih organizacij. Pri tej priliki je zastopnik Celjskega studia, ki prireja gledališke predstave z lastnim amaterskim ansamblom vso sezono, poudarjal zlasti Skrbinškovo prijateljstvo do ljubiteljev gledališča. Celjski studio zbira gledališko družino idealistov, vso predano ljubezni do teatrskega udejstvovanja brez ozira na katerokoli svetovnonazorsko ali politično gledanje. Dobro je bilo, da se je to načelno stališče Studia enkrat javno poudarilo. — Čestitali so še zastopniki Dramatičnega društva, Glasbene Matice, Ljudske čitalnice in Celjskega pevskega društva, ki je pred prevratom bilo tista korporacija, ki je pod vodstvom Rafka Salmiča, dr. Vladimira Ravniharja in Boca ustvarilo Celjanom slovensko gledališče.
Če so se omenile druge, manj važne zgodo-vinsko-kulturne reminiscence Celja, bi se bilo lahko omenilo tudi to. Za čestitke se je nato zahvalil Milan Skrbinšek, poudarjajoč, da se vedno rad spominja svojega delovanja v Celju in onih, ki so bili njegovi sotrudniki. •— Predstava sama je trajala v nabito polnem gledališču do ene ure ponoči in je v vsakem oziru izborno uspela. — Thalian.
■ Čudna razstava nagačenih žab se vidi v Gosposki ulici pri Žumru, žabe predstavljajo žitje in bitje ljudi ob raznih priložnostih. Od šole nas vodijo prizori na športno igrišče, v gostilno, na bojišče in tako naprej, ter so prav zanimivi. Mojster je moral biti, ki je zamenjal ljudi za žabe, ter nas sedaj s petnajstimi skupinami prikazal nekoliko smešno. Je pač mislil na močvirje, v katerem tonemo?
Novo mesto
Sprejemni izpit za I. razred na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. S 5 Din kolkovane prošnje bo ravnateljstvo sprejemalo od ‘20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti rojstni list in šolski izkaz. K izpitu bodo pripuščeni učenci, rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925. Izpiti se bodo vršili 25. in 26. junija. — Ravnateljstvo.
Cesto Novo mesto—Hineljuik grade prav pridno. Vasi v smeri proti Hmeljniku so bile in so še danes zvezane z Novem mestom s slabimi poljskimi potmi, po katerih je bil promet posebej v deževnih obdobjih zelo otežkočen, če ne celo nemogoč. Vedno pogosteje se je javljala zahteva po novi cesti, ki naj bi se priključila na državno cesto v bližini kolodvora. Ko je naš sedanji poslanec dr. Režek prevzel posle predsednika sreskega cestnega odbora, se je poleg drugih z vso silo zavzel tudi za to prepotrebno cesto in njegova osebna zasluga je, da se je v lanskem letu začelo z deli na sektorju med Veliko in Malo Bučno vasjo in je bilo s sredstvi iz rednega banovinskega proračuna in bednost-nega londa zgrajeno 1'132 km 4 m široke ceste za ceno 80.000 Din. V letošnji pomladi je bilo s sredstvi iz banovinskega bednostnega sklada za javna dela zgrajeno 750 m, sedaj 5 m široke ceste v smeri proti Hmeljniku. Ker se je vprašanje priključitve ceste na državno cesto povoljno rešilo — vsem seveda ni mogoče ugoditi, bo v teku enega meseca zgrajen tudi ta priključek v dolžini ca 650 m. Pri gradbi je zaposlenih redno 15—25 delavcem-domačinov iz Pre-čenske in Mirnopeške občine, 1 polir in 1 preddelavec. Važnost te ceste pa se nam pokaže šele z dejstvom, da se ima ta cesta podaljšati še preko Hmeljnika in priključiti na cesto Ormoška vas—Trebelno—Mokronog, s čemer bo silno skrajšana zveza Novega mesta z Mirnsko dolino, ki je bila dosedaj po cesti mogoča le po silnih ovinkih ali preko Nemške vasi ali Šmarjete. Maksimum vzpona nove ceste ne bo presegal 5 do 6 odstotkov. Vodstvo gradnje je opozorjeno, da pri kopanju temeljev za cesto pazi na morebitne ostanke nekdanje rimske ceste, ki je ravno preko tega terena vezala Emono-Ljubljano z Neviodunom (Drnovo na Krškem polju).
Na šmihelskein pokopališču so v sredo pokopali mladega Ludvika Šinkovca, trgovskega vajenca v trgovini Košir J. v Novem mestu. Simpatičnega mladeniča je na prezgodnji poti spremila večja deputacija Sokola v krojih, Obrtnega društva z zastavo, bivših součencev-ginmazij-cev in dosti stanovskih tovarišev in tovarišic. Ugonobila ga je — jetika.
Nestor slovenskih politikov dvorni svetnik Šuklje Franc, ki živi v mirni odmaknjenosti svojega Kamna, je zadnje dni ponovno lahno obolel. Upamo, da bo odličnemu 86!etnemu starčku podaljšana življenja jesen do skrajnih mej.
Prostovoljna gasilska četa v Novem mest« je praznovala letos praznik sv. Florijana šele v nedeljo dne 26. maja. Ob tej priliki je prvič skupno nastopila v krojih, odgovarjajočih novim gasilskim predpisom. Sv. mašo je daroval ob 9. uri prt Božjem igrobu g. p. Čiprijan, ki je imel na gasilce temu dnevu primeren nagovor. Novomeški četi se je na povabilo pridružila tudi gasilska četa iz Smolenje vasi. Po službi božji, katere se je udeležilo tudi župno starešinstvo, je imel pred četno orodjarno kralek, a jedrnat nagovor na vse gasilce namestnik župnega starešine g. Windischer ml.
Voinik
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek vabimo stariše in prijatelje mladine, da si ogledajo razstavo izdelkov vseh vrst, ki jo priredi tukajšnja meščanska šola. Začasno vpisovanje samo za prvi razred mešč. šole bo 27. junija od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenci od dovršenega IV. razreda ali šolskega leta dalje, želeti je, da pridejo k vpisu otroci v spremstvu starišev radi nekaterih navodil, ki jih žele dobiti za redno vpisovanje, ki se bo vršilo za vse štiri razrede 1., 2. in 3. septembra 1935.
Trhovlše
Pocenitev električnega toka. Zadružna elektrarna bo znižala s 1. julijem ceno električnemu toku. Kw, ki je stal sedaj 3 Din, bo v drugem polletju stal 2’50 Din. Trbovlje imajo najcenejši tok v Dravski banovini.
Učiteljsko zborovanje vsega učiteljstva v srezu se je vršilo v torek v Trbovljah. Učiteljem je predaval šef Higienskega zavoda g. dr. Karel Petrič o boleznih v šolski dobi. Predvajan je bil film »Davica«. Nato je učiteljstvo razpravljalo o svojih stanovskih zadevah.
Brezplačno kopanje šolske dece. Občina bo vsem učencem naših šol izdala izkaz-hice, potom katerih se bodo otroci lahko enkrat tedensko poslužili brezplačno občinskega kopališča,
Cerknica
Nevarna otroška igra. Dveletno Marijo Mra-•hor, hčerko tukajšnjega posestnika je. njen bra-*ec med igranjem nehote zabodel s škarjami v desno oko. Malo Marijo so prepeljali v ljubljansko boluinšico. Vendar poškodba ni tako ne-Varna, da bi bil vid ogrožen.
Vače pri Litiii
Padla je s peči 1 leto stara Knez Marija, In ,t tukajšnjega delavca in si pri tem zlomi-nisir n° lolio- Prepeljali so jo v ljubljansko bol-
, Kranj
drž "V1, ka .IS na državni realni gimnaziji in Pol •'l1,i ^°!i razvijeta v četrtek 6. t. m. ob svniV .lll) ,zve®ei' v gimnaziji svoja prapora. Ta proslavita z akademijo, ki ima prav noT'.i	Prostovoljni prispevki se bodo
Pomladkov orsauizirauie letošnjih izletov obeh
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Razgled po velese/imi
Ne manjka glasov, ki menijo, da so se velesejmi več ali manj preživeli in da se zato bližamo dobi, ko bodo te institucije ne le pri nas, ampak večinoma povsod — zamrle. Kakor so teoretično taka mnenja videti upravičena, kaže praksa vendar vprav nasprotne rezultate.
Bežen pregled po razstavi našega XV. velesejma zdajle siedi tedna nam daje tole objektivno sliko:
Medtem ko so bili prvi velesejmi brez prave izbire natrpani z najrazličnejšim razstavnim blagom brez prave izbire in brez ozira na dejanske potrebe — bodisi produkcije, bodisi konzuma v posameznih panogah .— sta razvoj sam in redno bolj izpopolnjena organiza-vija privedla do tega, da je od leta do leta razstavno blago bolj prečiščeno in vse bolj odgovarja resničnim potrebam našega trga.
Zato je na zunaj in za površnega opazovalca manj hrupa in krika, na znotraj jpa promet, navezanje kupčijskih zvez, novih stikov in tudi direktnih trgovskih zaključkov v poedinih panogah narašča, v drugih pa dosega vsaj tako višino, kakor bi je spričo sedanje krize brez velesejemskega posredovanja bržkone ne dosegli.
Od naših domačih obrtov je treba povdariti, da ni nobeden, ki bi bil z dosedanjim potekom absolutno nezadovoljen. Podrobnejši pregled bomo podali v binkoštni številki lista, za danes pa naj samo omenimo, da razstavljale! v glavnem povdarjajo zadovoljstvo z dosedanjim potekom.
Ugodno se razvija kupčija s kolesi in otroškimi vozički, prav tako pa tudi pohištvena industrija, ki se je v zadnjih letih razvila na mednarodno priznano višino. Posebno zado-
voljstvo vlada tudi glede prometa s poljedelskimi stroji. Sklenjenih je že več kučij manjšega obsega, nekaj večjih za južne kraje naše države pa pravkar dozoreva.
Pozornost vzbuja cela vrsta naših domačih obrtov, ki so razstavili res vse pozornosti vredne izdelke, zlasti naše čipkarstvo. Častno so zastopani naši slovenski izdelki, kakor tudi te vrste izdelki iz drugih predelov države. Škoda je le, da so vsi — menda zaradi premalo izv'dene organzacije producentov — na slepo razstreseni po velesejemskih prostorih. Zbog tega ne pridejo niti izdaleka tako do izraza kakor bi lahko prišli, ako bi bili organizirani in razstavljeni v skupnem prostoru in z reprezentativnim poudarkom. Skrajni Čas bi že bil, da vsaj tu preneha tista malenkostna medsebojna konkurenca, ki ne donaša posameznikom vzlic trenutnemu morebitnemu navideznemu uspehu prav nikake koristi, celotnemu obrtu pa vsekakor obilo škoduje. Ako v te kroge prodre zavest skupnosti, bo v razmeroma kratkem času mogoče odstraniti gospodarski absurdum, da naš človek naše izdelke kupuje kot — drago importirano blago po visokih cenah, medtem ko smo jih po neznatnih prej —
eksportirali. V zvezi s tem opozarjamo na vsega priznanja vredna prizadevanja našega Državnega osrednjega zavoda Za ženski domači obrt.
Razstava domače volne, ki je naš list že opozoril nanjo, je velike važnosti, ker prikazuje uporabnost domače volne kot surovine, uporabne za najrazličnejše izdelke. Popolnoma umestno je kr. banska uprava priredila po omenjenem zavodu lepo urejeno razstavo domače volne, ki vzbuja splošno pozornost. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se zlasti domači rejci udeležili razstave z vzorci sirove domače volne in pokazali naši javnosti, da smo-treno delo rodi uspeh. V prvi vrsti so to naši Solčavani, zastopani s svojo znano Kmetijsko zadrugo v Solčavi, in posestnica Helena Povš-narjeva iz Zg. Kokre. Volna je zelo lepa in bi lahko slično pridelali tudi drugod, če bi se
rejci malo bolj potrudili. Treba je le začeti s sistematskim delom, pa bo kmalu bolje.
Da je domača volna uporabljiva za najrazličnejše izdelke, je na razstavi dovolj dokazov.
Bela Krajina je potrebna zboljšanja glede ovčjega plemena in prav tako tudi glede pletilstva. Nasprotno pa so razstavljene zelo lepe tkanine, ki imajo sigurno bodočnost. To je zasluga trg. in ind. oddelka kr. banske uprave, ki je organiziral izdelavo teh tkanin in tudi vso akcijo finansiral. Ne smemo pa prezreti pridnosti naših ljubljanskih dam, ki se že iiekaj let pečajo z izdelovanjem perzijskih preprog. Iz narodno gospodarskih ozirov so začele dajati prednost domači volni in razstavljene preproge dokazujejo, da jim tega ni treba hiti žal. Domače predilnice dobivajo na ta način zopet delo in domače barvarne tudi. Patrijotizem moramo pokazati v praksi, ne pa
tako kakor listi, ki priporočajo domače izdelke, a sami kupujejo material v Budimpešti, na Dunaju — drugod. Ce uaš kmet ne bo imel odjemalca za svoje pridelke in naš obrtnik ne dela, se utegnejo zamajati tla tudi pod nogami onih, ki so se vdinjali tujemu kapitalu.
Razstavo, bogato po vsebini in pomenu, naj poselijo v prvi vrsti naši ljudje z dežele, da se prepričajo o veliki koristi ovčje reje, ki je bila do danes pri nas precej zanemarjena.
Od inozemcev so letos zanimivi zlasti Bolgari, ki so prišli k nam z izdelki umetne lesene obrti (žgano slikarstvo) in pa s kera-mičnimi izdelki. O obeh objavimo posebno poročilo. Za danes pa posetnike velesejma opozarjamo na lepoto razstavljenih izdelkov.
Ožji trgovski stiki v Nemčijo so bili navezani lansko leto in je na podlagi te bolj informacijsko zamišljene udeležbe na lanskem velesejmu nastala vrsta živahnih stikov. V Beogradu ima nemška centrala za tujski promet sedaj poseben urad, Nemški tujsko-prometni urad (Deutsches Verkehrs Büro), ki je zastopan sedaj tudi na velesejmu. Njegov vodja, prijazni dr. K. Gmünd s pristno nemškim smislom za organizacijo daje vsa pojasnila’neie o tujsko-
prometnih zadevah, ampak o vsem, kar se tiče trgovskih etikov med nami in Nemčijo.
Znatna je udeležba tudi iz ostalih krajev naše države, zlasti iz Hrvatske in Srbije.
Ob bežnem pregledu razstavljalcev pa opazimo takoj, da se prilično število tovarn iz naše banovine ni udeležilo velesejma. V drugih državah je za vsako industrijo ponos, da pokaže svoje delo na domačih velesejmih. Seveda ne smemo pozabiti, da je tam vsa industrija v zavednih rokah, ki se vesele, če zamorejo dokazati svoj patriotizem, zavednost in pripadnost do svoje države. — Na velesejmu v Milami je videti po priliki vse, kar kar je količkaj pomembno. — Kaj pravi k temu nova industrija okoli Maribora? Iz ogromnih kaminov ee neprestano vali dim, konjunktura je še zanjo kljub splošni krizi, pa jih .komaj poznamo.
Poleg omenjenih je zanimiva in najde — vsaj v mladem in najmlajšem svetu — polno občudovalcev razstava društva »Živalca« v paviljonu F. Zaradi tesnega prostora je razstavljale! niso mogli prirediti v prvotno zamišljenem obsegu, vendar je zastopano na njej toliko »malega sveta«, da si je vredno ogledati ta pestri vrvež in živžav. Posebej opozarjamo šolska vodstva in učiteljstvo, ki s šolarji obiskuje velesejem, da »Živalca« dovoljuje tem mladimo gostom za ogled razstave na skrajni minimum znižano vstopnino.
Ej, seveda, Ribničani so letos tudi tu. Postavili so se s skrbno izdelanim blagom in razstavljajo poleg nebroj predmetov za praktično porabo tudi prav lične lesene okrasne izdelke, igre in igrače. Zlasti zadnje je videti, da s svojo naivno preprostostjo mnogo bolj osvajajo otroška srca nego rafinirani izdelki tuje industrije. Prav pogosto skrbne mamice nikakor ne morejo odtrgati svojih malčkov id ribniškega paviljona, dokler jim ne izberejo kaj za spomin.
Zanimivost za mladi svet so tudi papigice, ki jih razstavlja Josip Devetak iz Rožne Doline Marljivi gojitelj je poleg raznobarvnih malih papigic razstavil še dve vrsti papig, ki z vri-ščem privabljajo polno občudovalcev in — kakor upamo — tudi kupcev. Poleg beli krila' h človekovih družabnic razstavlja isti razstavlja-lec tudi več psov: nemške bokserje, dolgodlake jazbečarje i. dr., vendar naj bo za danes dovolj. O tem in še marsičem bomo povedali še več jutri in pa v nedeljo, ko bo v veselem razpoloženju zbranega v Ljubljani obilo — mladega sveta.
Nov dalinovod
za Liubliano
Po pogodbi z mestno občino ljubljansko so se Kranjske deželne elektrarne, odnosno banovina, zavezala preskrbeti Ljubljani med Črnučami in Završnico posebno zvezo, da bi bilo mogočo prenašati večje energije v slučaju motenj na glavni progi Velenje—Črnuče.
Centrala na Završnici je visokotlačna naprava, ki ima v umetnem jezeru na Završnici nad Žirovnico nakopičenih skoraj 109.000 kub. metrov vode, ki jo je mogoče ob času potrebe spuščati do centrale ob Savi. V centrali sta postavljeni dve turbini po 1500 k. s., celotni vodni padec pa znaša 164 m, kar pomeni višinsko razliko med gladino jezera in gladino vode v Savi. Padec je največji, kar jih je izrabljenih v Sloveniji.
Elektrarna na Završnici je sicer že dalje časa zvezana s Črnučami z elektrovodom Za-vršnica-Naklo, ki je bil zgrajen že pred vojno, vendar pa ne v ta namen, da bi prenašal večje množine električne energije na večje razdalje. Napetost v tem daljnovodu znaša le 10.000 Volt, med Nakloni in Črnučami pa je daljnovod z napetostjo 20.000 Volt, ki z njim Kranjske deželne elektrarne oskrbujejo kraje med Trzinom in Kranjem s potrebnim električnim tokom. Ta vod bo služil še nadalje za zvezo m. Črnučami in Završnico, dočim bo med Nakloni in Završnico zgrajen nov daljnovod z napetostjo 20.000 Volt.
Kranjske deželne elektrarne že delajo načrte za ta daljnovod. Zgradbo morajo pospešiti tako, da bo novi daljnovod zgrajen že pred jesenjo. Pri centrali ob Savi pod Žirovnico bodo postavljeni novi večji transformatorji. Ta novi zvezni daljnovod bo potekal od centrale mimo Prešernove Vrbe do Begunj in od tam mimo Leš in Kovora proti Dupljam in do Naklega, kjer se bo združil z daljnovodom Na-klo-črnuče. Dolžina novega daljnovoda bo okrog 26 km, stroški pa s transformatorsko po stajo okrog 1 milijona dinarjev.
Solani, pozor!
X Oplenae. Sočanom in prijateljem romanja na Oplenae sporočamo, da se vrši danes oh
20.	uri v restavraciji pri »Levu« sestanek v svrho zadnjih navodii za Oplenae. Pridite vsi in ločno. — Zunanje člane, opozarjamo na pravočasni prihod v Ljubljano odnosno na vstopne postaje. Posebni vlak — kot druga garnitur; brzovlaka odpelje v soboto točno ob 20’15 > Ljubljane. Ne pozabite prinesti s seboj, vplačil ne listke (poštne odrezke). Dobro je, če vzameb s seboj katerokoli legitimacijo, hrano za nedelji Pozori Na razpolago je še nekaj mest po 176 dinarjev in po 235 dinarjev za lil. in II. razred. Prijavite se takoj pri tov. Jurčiču, Tyrševa cesta. Ker se romanje vrši pod pokroviteljstvom gosp. dr. Dinka Puca, bana Dravske banovine, naj vetja za »Sočane«; vsi na Oplenae. Na svidenje na Oplencu.
Modna revija na velesejm«
Sport
Motorne dirke Hermesa
9. in 10. junija na dirkališču Hermesa v šiški
Odbor Hermesove motosekcije se z vso vnemo pripravlja, da na binkoštne praznike nudi svoji športni publiki prvo in temeljito pretehtano motociklistično prireditev letošnje sezone. Poskrbljeno je bilo v prvi vrsti, da se na to prireditev povabi čim več izvenljubljanskih dirkačev, t. j. Mariborčanov in Zagrebčanov. Prirediteljski odbor je razpisal zmagovalcem krasne nagrade, ki so jih prispevali našemu sportu naklonjeni prijatelji, večinoma pa žrtvovahu odborniki in člani sekcije. Te številne nagrade so občinstvu na vpogled in krasijo izložbo Breznikove trgovine glasbenih instrumentov, na Aleksandrovi cesti. Nadalje je tt. »Bat’a«, tvornica gumija Borovo, razpisala za zmagovalce lepe denarne nagrade.
Program za oba dneva je po inozemskih izkušnjah sestavil sekcijski tehniški referent Starič, ki nam v tem pogledu obeta popoln uspeh. Klasifikacija zmagovalcev posameznih kategorij temelji na točkah, ki pridejo do veljave ne prvi, temveč šele drugi dan. Dirkač, ki bi mu na eden ali drugi način pri tekmovanju prvega dne sreča ne bila naklonjena, lahko upa, da na ta način pride iz tekem naslednjega dne kot zmagovalec posameznih kategorij.
Nedeljske in ponedeljske motociklistične dirke v šiški obetajo biti, kakor je razvidno iz priprav, res zanimive. Pripravljalni odbor Hermesove motosekcije je globoko presunila vest o nesreči njenega ustanovitelja in člana Ludvik Stariča v trenutku, ko se je v borbi z mednarodnimi dirkači v Par-dubicah potegoval za čim večji uspeh jugo-slovenskega motosporta. Upajmo, da bo naš Ludvik kmalu okreval in, da se čimpreje vrne v naše vrste. Za binkoštne praznike se torej priljubljeni »leteči Kranjec« ne bo pokazal na našem dirkališču. Zijajočo vrzel pa bodo poskušali nadomestiti njegovi sovrstniki, ki se bodo po Staričevem programu še krepkeje potegovali za dosego čim večjega števila točk.
Dirkači-motociklisti, ki so se prijavili za nedeljske in ponedeljske dirke na Hermesovem dirkališču so: Skopec Viktor, Prešeren Jože, Seunig Stane, Seunig Vital, Je-lovčan Rajko, Stepančič Stane (vsi člani »Hermesove« sekcije; šiška Janko, Vovk Albin, Erjavec Janko, Lapajne Julij, Jesenovec Slavo (vsi MK »Ilirija); Gerič Hinko, Gerič Slavko, Ing. Lotz Rud. Šela M. (člani MK Maribor); Cisar Stjepan, Kopič-Kralj Gabrijel, šoštarko Kazimir, Jagušt Stjepan, Babič Jerko (IHMK Zagreb). — Kakor je iz tega seznama razvidno, bomo na prireditvi videli res najboljše jugoslovenske dirkače za dirt-track dirkališče. Prva poizkuš-nja večine njih bo že v soboto 8. junija popoldan, t. j. dan pred glavnim nastopom in bo tako cenj. občinstvo lahko že vnaprej videlo event. favorite obeh naslednjih dni. Z ozirom na olajšanje vstopa na dirkališče k prireditvi, je organizator dal vstopnice v predprodajo. Dobi se jih pri tvrdkah: Alpina, Goreč, Sport-Kmet.
Program Balkaniade
Program za letošnjo Balkaniado, ki bo tekom tega meseca v Sofiji, je sedaj definitivno določen. Gostje bodo prihajali v bolgarsko prestolnico v dneh 13., 14. in 15. t. m„ in sicer iz: Jugoslavije, Romunije, Grčije, Turčije, Francije, Nemčije, Madjar-ske in Italije. Naši zastopniki bodo nastanjeni v hotelu »Imperial«.
15. t. m. ob pol devetih zvečer, bo šla po glavnih ulicah Sofije manifestacijska povorka športnikov. Na spomenik bolgarskega narodnega junaka Vasila Levskega, ki ga smatrajo za patrona bolgarskega sporta, bodo položili vence in cvetje.
IG. junija popoldne bo kralj Boris svečano otvoril Balkaniado na igrišču »Junaka«. Takoj na to bo prva tekma za balkanski pokal med Grčijo in Bolgarijo.
17.	junija bo odigrana druga tekma med Jugoslavijo in Romunijo. Zvečer bo gala-predstava v operi za goste.
18.	junija: izlet gostvov v Rilski manastir in ogled dvorca ki’alja Borisa.
19.	junija: tekma med Romunijo in Bolgarijo.
20.	junija: izlet gostov v okolico Sofije, kopališče Banki in na Vitoš-planino.
21.	junija: sprejem vlaka, ki bo pripeljal iz Beograda jugoslovanske navijače.
Popoldne tekma med Jugoslavijo in Grčijo.
22.	junija: izlet gostov v rudokop Plevnik pri Sofiji.
23.	junija: tekma med Romunijo in Grčijo, takoj na to pa med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po tej tekmi svečan zaključek Balkaniade, slavnostni banket, podeljevanje nagrad in proglasitev letošnjega zmagovalca Balkaniade.
Drobne športne vesti
Veslaško prvenstvo Podunavja bo 6. in 7. julija v Zagrebu na Savi.
Ivica Bek, znani beograjski nogometaš, ki je dosedaj igral za FC Sete, bo v bodoče igral za klub Olimpique-Lille.
Nemec Fischer je porazil na 100 m crawl v Budimpešti Američana Ficka v času 58,4 sek.; Fick 58,6 sek.; Csik 59,0 sek.
F. Kukuljevič, naš teniški reprezentant za Davis-cup, je te dni igral v Brnu na internacionalnem prvenstvu Moravske. Prišel je do semifinala, kjer pa je nepričakovano izgubil proti černochi. V doubeu pa je prišel z Vodičko na prvo mesto.
»München 1860« znano bavarsko nogom, moštvo gostuje za binkošti v Zagrebu oba dneva proti Gradjanskemu.
Dunajska Admira je igrala v Bukarešti proti reprezentanci Romunije 3:3.
Dva svetovna rekorda. Pri neki lahkoatletski prireditvi v Ulmu je postavila Gisela Mauermayer nov svetovni rekord v metu diska s 44,34 metra (dosedaj 43,79 m). V Cambridge (USA) pa je Keith Brown egaliziral od Graberja postavljeni svetovni rekord v skoku ob palici s 4,40 metra.
Novi nogometni prvaki. Madjarski — Uj-pest, italijanski — Juventus, švicarski — Lausanne.
120 yardov — zapreke v 14,2 sek., je tekel Tom Moore v Frescu (Kalifornija) in je s tem izenačil svetovni rekord Percy Bearda.
Louis Roels (Belgija) je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke po Belgiji. Etapo Bruselj—Liege (245 km) je prevozil v 7:17:06.
Finalna tekma za nemško nogometno prvenstvo, bo 16. t. m. v Kölnu med kluboma Schalke 04 in V. f. B. Stuttgart.
SK Jadran, nogometna sekcija. V petek ob 18. uri pred treningom obvezen sestanek vseh nogometašev, rezerve in juniorjev v klubovem tajništvu v Koleziji. Vsi člani se pozivajo, da prineso s seboj vso opremo. Reden trening I. moštva in rezerve vsako sredo in petek od 18. ure dalje.
Upravni odbor SK Jadrana. Redna seja v petek ob 20‘30 v klubovem tajništvu v Koleziji.
Motosekcija ŽSK »Hermes«. Ker zahteva binkoštna dirkališčna prireditev za svoj brezhiben potek precejšen funkcijonarski aparat, je prireditveni odbor sklenil na svoji seji, da vljudno povabi sledeče gg. na sestanek, ki bo v petek ob 20. uri v prostorih »Keršičeve« restavracije v šiški in sicer: dr. Mauri, Kuret, Ciglar, Breznik, Gregorc, Maver, Rupena, Hvala, Kenda, Poljšak, Rudolf, Drovenik, Bari, Krivic, Nemec, Jakopič, Kodrič, Klančnik, Miklavčič, Kahne, Burger, Otič, Zajc, Habicht, Marino, Arhar F., Rot, Kos, Schweitzer. Prepričani smo, da nam imenovani ne odrečejo svojega sodelovanja v tej organizaciji in, da tako tudi oni pripomorejo k čim uspešnejšem izidu naših prvih letošnjih dirk v večjem obsegu.
Sokolstvo
Odmevi
»Prager Presse« z dne 31. maja se na uvodnem mestu peča z zadnjima govoroma avstrijskega kan celarja Schuschnigga in madjarskega ministrskega predsednika Gömbösa. List piše med drugim: »Izjave obeh državnikov se direktno ne dotikajo podonavskega pakta. Morda ne smatrata položaja še za tako razčiščenega, da bi se hotela izraziti, morda pa tudi nočeta prejudicirati svojih stališč, ko so pa priprave za rimsko konferenco še vedno v teku in utegne nanje še zelo vplivati spremenljivo zadržanje velesil. Toda četudi ni mogoče, v govorih Gömbösa in Schuschnigga dobiti jasnega odgovora na jasne probleme podonavskega pakta, je vendar tudi v njih mogoče iztakniti nekaj namiga vanj takih odgovorov. Govor avstrijskega zveznega kancelarja ne dopušča v tem pogledu celo nikakega dvoma. Odločnost, s katero je bila poudarjena volja Avstrije po samostojnem in neodvisnem obstoju v srednjeevropskem predelu in s katero je na naslov Nemčije bilo poudarjeno, da Avstrija ni nikaka zgodovinska zabloda, da ima svoje nacionalno čustvovanje in svoj patriotizem in da zato kategorično odklanja vsako vmešavanje tudi z nemške strani, obenem pa poudarja prijateljske odnošaje do srednjeevropskih sosedov in Italije, kaže nedvomno zelo očito srednjeevropsko orientacijo Avstrije. Temu nasproti pa je Gömbösov govor v vprašanju srednjeevropskega pakta mnogo bolj rezerviran in nejasen. Tudi Gömbös sicer poudarja dobre odnošaje do Italije, se zavzema za dobre sosedske odnošaje z Avstrijo in tudi on poudarja potrebo gospodarskega sporazuma s Češkoslovaško. Pri tem pa ne pozablja naglasiti, da Madjarska ne bo zanemarila svojih političnih zahtev in vprašanja svojih manjšin. Oba državnika v enaki meri poudarjata zahtevo^ po enakopravnosti oborožitve in oba hočeta to doseči legalnim potem in ne na način, kakor Nemčija. Če glede avstrijske orientacije v vprašanju podonavskega pakta ni torej nič nejasnega, moramo reči glede Madjarske, da kažejo Gömböseve izjave, da Budimpešta sicer ne izključuje do neke mere srednjeevropskega sodelovanja, da pa njene glavne politične nade nalete na omejitve tam, kjer Madjari lahko računajo na revizijo. Zato riše Gömbös konture zvez Varšava—Budimpešta—Rim, pri čemer ne neha gledati na Berlin. Ta politična razdvojenost je prav gotovo glavni vzrok nejasnosti in pomanjkljivosti v izjavah ministrskega predsednika Gömbösa.«
—o—
»Prager Presse« prinaša tele podrobne podatke o sovjetskem industrijskem načrtu v tem letu: Skupna proizvodnja težke industrije naj bi se v tem letu povečala za 19'öVii, t. j. za približno 23 milijard rubljev vrednosti. Proizvodnja električne energije naj bi znašala 24'9 milijard kw, ostala proizvodnja pa: 112 milijonov ton premoga, 30‘3 milijonov ton olja, 20'8 milijonov ton železne rude, 12‘5 milijonov ton surovega železa, 12T milijonov ton jekla, 8'2 milijona ton pločevinastih izdelkov, 71 tisoč ton bakra, 1723 železniških lokomotiv, 80.000 tovornih vagonov, 92.000 avtomobilov, 126.700 traktorjev, 20.000 raznih poljedelskih strojev, 26.000 rezilnih strojev, I milijon manjših poljedelskih strojev in nad 2 milijona delov za motorje.
—o—
O razmerju med Romunijo in Nemčijo razpravlja v eni zadnjih svojih številk romunski poluradni list >:L’ Independance Roumainc«, ki pravi med drugim: Javno mnenje v tujini, ki se razburja nad dozdevnimi nemškimi vplivi v Romuniji, pozablja, da je med Romunijo in Nemčijo velik prepad. Romunija je skupno s svojimi zavezniki življenjsko zainteresirana na ohranitvi miru, medtem ko išče Nemčija zaveznike med poraženimi državami, da bi z njimi podvzela avanturistično akcijo proti miru. Je naravnost mučno, zaključuje list, če se mora romunsko časopisje pečati s tako samo po sebi umljivo zadevo, da je namreč Romunija sama zmožna voditi svojo zunanjo politiko v isti smeri, kakor jo je vodila dosedaj.
O nasprotjih med parlamentarnimi in avtoritativnimi režimi razpravlja »Frankfurter Zeitung« z dne 5. t. m. na uvodnem mestu in sintetično podaja to nasprotje takole: »Parlamentarna demokracija je zastopala stališče aktivne samoorganizacije naroda od spodaj navzgor s pomočjo strank in prav tako tudi izbiro voditeljev od spodaj navzgor. To je bila, če hočete, politična pravnost parlamentarne demokracije; parlamentarizem ni nikoli verjel, da bi bita brez tega »od spodaj navzgor« demokracija sploh mogoča. Temu nasproti pa si je nacionalni socializem postavil za nalogo baš nasprotno tezo: da se more v. radikalno avtoritativni državi, ki je organizirana od zgoraj navzdol, ukoreniniti tudi »führcr-ska« politika v narodu, da more v taki državi dobro voden narod najti zmerom tudi politično pravo pot, če je zanjo vprašan, in da je v taki državi nasprotje med vodstvom in narodom nemogoče.«
—o—
Romunska revija »La Roumanie Nouvel-!e«, ki jo v Bukarešti izdaja bivši minister Florescu in ki je pred kratkim posvetila celo svojo številko naši državi, je v maju izdala poseben zvezek, posvečen balkanskim zadevam. Revija prinaša portrete državnikov in kulturnih delavcev vseh balkanskih držav, skrbno sestavljene sestavke o organizaciji miru na Balkanu in o zvezah med posameznimi balkanskimi državami, kakor tudi med temi in njih zavezniki v Srednji in Zapadni Evropi.
Župni zlet v Novem mestu
Sokolska župa Novo mesto slavi v dneh 9. in 10. t. m. svoj 251etni jubilej, ki bo posvečen našemu notranjemu in zunanjemu delu v edini-eah in župi. Jubilejne svečanosti bodo po sledečem programu: v nedeljo 9. t. m. bo ob pol 9. zjutraj na Loki začetek župnih tekni članstva in naraščaja, ki bodo trajale ves dopoldan. Ob 9.30 otvoritev sokolske župne razstave, ki bo odprta oba zletim dneva od 8. do 12. in od .14. do 18. ure. Zvečer ob 20. po mestu baklada, nakar sledi ob 21. na zletišču svečana akademija pri kateri sodelujejo društva: Novo mesto, Mokronog, St. Janž, Bela cerkev in Trebnje z izbranimi telovadnimi točkami in prvič tudi župni pevski zbor.
Na binkoštni ponedeljek bo po prihodu vlakov ob 9.30 uri povorka po mestu s stikom Sokolstva na trgu pred rotovžem, nakar bodo od 11. dalje skušnje za popoldanski nastop, točno ol) 15. pa bo začetek javne telovadbe na Loki z nastopom vseh oddelkov z obveznimi saveznimi in župnim vajami. Pri vseh svečanostih sodelujeta mestna novomeška godba in gasilska iz Kostanjevice. Vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo vabimo k čim številnejši udeležbi pri jubilejnih svečanostih sokolske župe Novo mesto. Zdravo!
*
—: Javni telovadni nastop ljubljanskih sokolskih društev bo združen s svečano otvoritvijo
preurejenega letnega telovadišča po predsedniku odseka za zgradbo doma, ljubljanskemu županu, bratu dr. Vladimirju Ravniharju. Takoj po otvoritvi bo svečana izročitev zastave bivšega Postojnskega Sokola Ljubljanskemu Sokolu po odposlanstvu Sokolskega društva Sisak, ki dospe v Ljubljano v soboto 8. t. m. ol) 13'45; un kolodvoru sprejme brate in sestre iz Siska uprava Ljubljanskega Sokola, članstvo sokolskih društev in . ostalo občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice v predprodaji, v že objavljenih trgovinah in društvenih pisarnah, da se lako prepreči naval na dan prireditve pri blagajni. V soboto 8. t. m., na dan prireditve, bo poslovala blagajna že od 17. ure dalje in to le pri glavnem in edinem vhodu — v drevoredu nasproti velesejma — nakar se občinstvo še posebej opozarja. Začetek točno ob pol 20. uri.
— Sokolsko društvo Stepanja vas ima v nedeljo, dne 16. t. in. svoj javni telovadni nastop. Poleg domačega članstva nastopi tudi vzorna članska vrsta bratskega društva Sokola I. na drogu ter strumni oddelek domačih starejših bratov s posebnimi prostimi vajami. Vabimo v posete članstvo bratskih ljubljanskih in sosednih društev ter prijatelje društva. Začetek ob 14. uri.
— Sokolsko društvo Stepanja vas poziva članstvo, da v čim večjem številu poseli skupni telovadni nastop ljubljanskih sokolskih društev
v soboto !i. t. m. ob 20. uri na telovadišču v Tivoliju.
— Sokolsko društvo Stepanja vas sprejema do 14. t. m. vsak delavnik zvečer od 18. do 20. ure v telovadnici priglase članstva, ki se namerava udeležiti zleta »Junakov« v Sofiji v dneh od 10. do 14. julija.
—: Koncert Sokola. Sv. Križ pri Kostanjevici. 2. junija t. 1. je moški pevski odsek Sokolskega društva v Sv. Križu pri Kostanjevici priredil koncert, ki je dobro uspet in bil za tukajšnje prilike dovolj dobro obiskan. Posebno je treba naglasiti pesem »Obmejna«, ki jo je pel sok. naraščaj, kateri se že sedaj pripravlja za poznejši pevski sok. zbor.
Radio
Petek. 7. junija.
Ljubljana: 11.00 Šolska ura: V Parizu, središču zavezniške Francije (Zupan Jože) — 12.00 Naše vojaške godbe na ploščah — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Slavni tenoristi na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Iz zvočnih filmov (plošče) — 18.20 Kako fotografiramo z nevidnimi žarki (1. Korenčan) — 18.40 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00 Poslušajmo klarinet
—	19.30 Nacionalna ura — 20.00 Prenos koncerta osješke glasbene šole ob priliki ISletnice
—	21.30 Čas, poročila, vreme, spored — 22.00 Bohinj, kakor je v resnici (esperanto) — 22.10 Rezervirano za prenos z velesejma — Beograd: 20.00: Prenos iz Zagreba. —- Zagreb: 18.00 Dan mesta Osijeka, prenos iz Osijeka. — Berlin: 20.15 Nemški plesi in koračnice desetih držav.
—	Beromünster: 21.50 Francoska glasba. — Bratislava: 20.40 Heyduk in Slovaška. — Brno: 20.25 Godba na pihala. — Budapest: 22.40 Ciganski orkester. — Frankfurt: 24.00 Simfonični orkester. — Hamburg: 21.30 Orkestralni koncert. — Leipzig: 22.30 Zabavni koncert. — Milan-Trst: 22.00 Orgelski koncert. — Praha: 20.40 »Dobri komisar«, zvoč. komed. v 1 dej. — Rim: 22.00 Program po napovedi. — Strasbourg: 20.30 Večer posvečen Prosper Merimeeju. — Varšava: Program po napovedi. — Dunaj: 23.35 Trgovinske vesti —- 24.00 Simfonični koncert.
Nacionalna nra ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Začetki državnega življenja pri Jugoslovanih.
Živali in »Noe« r radiu.
Danes ob 12. uri bodo govorile v našem radiu živali in ptičke na naši II. zoološki razstavi v Šelenburgovi ulici 6. vodil pa bo po razstavi g. Herfort, nam predstavljal živalce, v kolikor se s svojimi glasovi ne bodo predstavile same.
Vsaka živalca nam bo sama povedala, da jo je »Noe« vzel v svojo ladjico, ki jo je letos zasidral v Šelenburgovi ulici 6, Speaker pa nam bo živalce opiral, ne pusto, suhoparno, pogovarjal se bo zdaj z resnimi obiskovalci, zdaj z mladino, ki hodi ves dan okoli kletk ljubkih opic, štorkelj in leviča, vse, prav vse zanima naše malčke, pa tudi vsakogar, kdor se zanima za naravo in mu jn bodoči zool. vrt v Ljubljani malo več kot deveta briga.
Živali in ptički II. zool. razstave so dovolj glasna priča, da je -Noe« trdno postavil svojo barko in da društvo gradi temelje za stalni zool. vrt in mu utira trdo, trnjevo pot.
Toda že po sedanji kot lanski razstavi vidimo, da je obilen trud poplačan, saj je letošnja razstava mnogo lepša kot lanska in pa tudi mnogo pestrejša in obširnejša.
Živali «• speakerjem bodo sigurno prepričale poslušalke in poslušalce, da je letošnja razstava dovolj lepa in da jo je vredno pogledati.
Vabile bodo ljubke živalice same, slišali jih boste, upamo, da vam ne bo žal skromnih dveh dinarjov vstopnice, da si jih boste ogledali.
Naša zool. razstava je plod dela in ljubezni, ljubezni do enega koščka narave, katerega si je čloVek vzel na svoj dom, da ga tam goji in neguje.
To kliče in potrjuje razstava v Šelenburgovi ulici.	H. r. t.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 20. uri.
7.	junija, petek: Zaprlo.
8.	junija, sobota:	Bnnbnrv. Izven. Znižane
cene od 20 Din navzdol.
9.	junija, nedelja: ob 15. uri: V čas« obiskanja. Izven. Znižane cene.
OPERA.
Začetek ob 20. uri.
7.	junija, petek: Zaprto.
8.	junija, sobota: Zemruda. Red C.
9.	junija, nedelja: ob 20. uri: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
DRAMA.
V soboto 8. t. m. igrajo v drami komedijo »Biuiburv«, ki je žela velik uspeh in ima vselej izredno dober obisk, kar dokazuje, da VVil-deova duhovita komedija zabava naše občinstvo. Zasedba je običajna. Režija prof. Šestova. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah od 20 Din navzdol.
Botrice in botro opozarjamo, da se vrši na binkoštno nedeljo in ponedeljek kot popoldanska predstava obakrat ob 15. uri popoldne Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja« po znižanih cenah.
OPERA.
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek pojejo v operi opereto »Zdaj vam eno zaigram« po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Občinstvo opozarjamo, da nastopi prvič v tej opereti g-Emil Kralj v vlogi Melhijorja, s katero je žel pred. leti v drami največje uspehe, ter postavit z njim napoputaruejši lik svojih kreacij. Opereta je pestra in izredno zabavna.
Priiave za odpis zgradarine
Finančno ministrstvo je razposlalo okrožnico glede vprašanj, ali se sine odpisati zgradarina (hišni davek) že na podlagi posestnikove izjave v letni prijavi za predpis zgradarine, da je zgradba prazra — ali je treba za to vložiti novo prijavo, ter kdaj je predpisati kazen, ako se ni nova uporaba zgradbe prijavila in kdaj je odpisati osnovno zgradarino po 40. členu zakona.
Po 34. členu zakona in pravilniku k zakonu o neposrednih davkih je treba za zgradbe, ki ob času prijave za predpis zgradarine niso oddane v najem, to je za zgradbe, ki jih uporablja lastnik sam ali ki so prazne, ugotoviti vrednost letne najemnine s primerjavo 'najemnin, ki se plačujejo v bližini za podobna stanovanja ali poslovne prostore v času, ko je bil zavezanec pozvan, da vloži davčno prijavo. Iz tega predpisa je razvidno, da mora davčna uprava predpisati zgradarino tudi za prazne zgradbe in neglede na morebitno zavezančevo izjavo v prijavi, da je zgradba prazna in da je ne bo dajal v rajem.
Davčni zavezanec, ki bo imel v prihodnjem letu prazno hišo, mora torej v smislu čl. 40. zakona vložiti pri davčni upravi za odračun osnovnega davka posebno, taksirano prijavo v 14 dneh od dne, ko se davčni objekt neha uporabljati. — Hišni lastnik, ki je imel hišo prazno v času davčne prijave in ki mu je ostala prazna do 1. januarja in dalje v naslednjem letu, mora vlo-
žiti najkesneje do 14. januarja prijavo za odračun osnovnega davka, ker se uradni odpisi opravljajo po eni prijavi samo za leto, za katero je bila vložena. Le po tej novi prijavi more doseči odračun začenši s 1. januarjem vsakega leta.
Izjave v letni prijavi za predpis zgradarine, da je zgradba prazna, še ne veljajo kot prijava za odpis zgradarine niti za leto, za katero je bila zgradarinska prijava vložena, in sicer zato ne, ker se more opraviti uradni posel samo za v prijavi določeni predmet, predpis samo na osnovi prijave za predpis, po prijavi za odpis pa samo odpis. Razen tega pa zahteva novo prijavo že dejstvo, da je prijava s 46. členom zakona terminirana.
Odračunavanje osnovne zgradarine v teh primerih določa 6. točka pravilnika čl. 40., ki izrečno zahteva, da se opravlja odpis polletno in ne za celo leto. Kazen iz čl. 140. zakona zaradi neprijave o novi uporabi zgradbe ima značaj kazni zaradi nerednosti in se mora v vsakem primeru neprijave predpisati v dvakratnem znesku osnovne zgradarine, ki je tako zastala v tistem letu. Okolnost, da je davčna uprava ob kontroli še pravočasno ugotovila novo uporabo zgradbe in s tem preprečila nadaljnji odpis davka, še ne oprašča davčnega zavezanca kazni iz čl. 140. Seveda pa se odmera kazni opravi le sorazmerno z odpisanim osnovnim davkom (čl. 137.).
Potrebna ie izprememba trgo vinskih odnoiaiev v franciio
V	naših listih se je že večkrat poudarjalo, da se francoska trgovinska politika mnogo premalo ozira na to, da bi svoje odnošaje z zavezniškimi državami utrdila tudi z živahnejšim sodelovanjem na gospodarskem polju. Vsi ti opomini naših listov pa niso imeli nobenega pravega učinka, kakor dokazuje pred kratkim sklenjeni trgovinski dogovor med Avstrijo in Francijo. Po tem dogovoru so priznane avstrijskemu lesu znatne preference, ki jih naši izvozniki zaman zahtevajo od francoske vlade. Tako je po preferenčni pogodbi z dne 23. maja znižana uvozna taksa za avstrijski les od S na 1 do 3 franke za 100 kg po kakovosti lesa. Poleg ^ega pa uživa avstrijski les še nadaljnje preferenčne ugodnosti. Letni uvozni kontingent je bil končno Avstriji določen na 100.000 ton, to je petkrat toliko kakor znaša naš kontingent. Najbolj pa preseneča našo javnost, da se je Francija v tem dogovoru zavezala, da ne bo priznala enakih ugodnosti niti eni drugi državi. Naravna posledica tega je, da naš izvoz v Francijo stalno pida, kakor kažejo nslednje številke:
V	Francijo smo izvozili
v vrednosti ton milijonov Din leta	1982	35.281	82,19
leta	1933	43.526	74,3
leta	1934	28.827	51,4
Pripomniti je tu treba, da smo bili zaradi znižanja naših kontingentov zlasti udarjeni pri izvozu hrastovine, ker je bil ta naš izvoz popolnoma prilagođen na zahteve francoskega trga. Zlasti je nadalje nazadoval izvoz sirovega bakra, ki smo ga 1. 1932 izvozili še za 41,5 milijona Din, 1. 1934 pa sploh nič. Pa tudi izvoz živine, perutnine, jajc in deželnih pridelkov je močno nazadoval.
Nasprotno pa se je zelo dvignil uvoz iz Fran-*ije, da smo v trgovini s Fracijo visoko pasivni, kakor dokazujejo te številke:
Iz Francije smo uvozili
		v vrednosti
	ton	milijonov Din
leta 1932	12.028	129,3
leta 1933	13.489	120,6
leta 1934	12.188	177,6
Za več ko 125 milijonov smo bili torej v letu ''•D pasivni v trgovini s Francijo. To je pač «volj tehten razlog, da zahtevamo izpremembo raneoske trgovinske politike proti naši državi.
Mnenja smo, da je sedaj tudi pripraven čas, da odločno nastopimo s to zahtevo, ker je danes Francija politično mnogo bolj, ko kdajkoli, navezana na svoje zaveznike in ker so tudi v drugih zavezniških državah, zlasti v Češkoslovaški, zelo nezadovoljni s sedanjo francosko oficialno trgovinsko politiko. Poleg tega pa se tudi v francoskih gospodarskih krogih samih kaže vedno večje nezadovoljstvo s smerjo francoske trgovinske politike.
Tako piše »Comite d’aetion economique et douaniere«, znana francoska organizacija francoskih privrednikov, v svojem letnem poročilu o francoski trgovinski politiki:
Trgovinska politika Francije je doživela od 1. 1933 velike izpremembe. Vse do tedaj veljavne trgovinske pogodbe so služile pridobivanju novih trgov ter zaščiti pred carinskimi, davčnimi in valutnimi zapostavljanji. Danes pa služijo le še omejevanju medsebojne zamenjave blaga. Vrhu vsega pa se sklepajo še v čim najbolj ozkih mejah. Zato imajo vse polno odpovednih klavzul in represalij. Roki trajanja teh pogodb so vedno krajši. Z ogromnimi stroški se morajo nekatere pogodbe obnavljati vsakega pol leta. Zato je danes Francija stalno v trgovinskih pogajanjih s to ali drugo državo, da ji vsili svoje omejitve in da potem sama doživi enake omejitve.
V poročilu se tudi kritikuje, da se preveč favorizira trgovina s francoskimi kolonijami, ker gre to pospeševanje predaleč in škoduje trgovini z drugimi državami. Posebno pa se v poročilu graja politika kontingentiranja, ki se je začela izvajati pred petimi leti in ki je dala doslej samo slabe rezultate.
Ni pa osamljen ta francoski glas proti sedanji trgovinski politiki. Tudi velika organizacija »Association Nationale d’Expansion ficono-mique«, v kateri je organiziranih nad 5000 gospodarskih organizacij je nezadovoljna s sedanjo francosko trgovinsko politiko, kar se je jasno pokazalo na njenem letošnjem občnem zboru.
To nezadovoljstvo vplivnih francoskih gospodarskih krogov je treba izkoristiti in zato je prišel čas, da zahtevamo novo ureditev svojih trgovinskih odnošajev s Francijo. Ta naša zahteva je tem bolj upravičena, ker drugače tudi ne moremo izpolnjevati svojih obveznosti do francoskih upnikov. A le obveznosti so prav velike
Zhorovanie treskih kmetiifkih odborov Dravske banovine
r. Pobudo sreskega kmetijskega ti bo,'-iU’ 80 SG d,,e *•m- sestaii
sre«kihdriŽbi v LiubIiani vstopni
_ i kmetijskih odborov Dravske
najvažlffS’ da se med seb°j pos'
Žbo 4,slb tekočih kmetijskih vpraš suiačai ,0Vav^	bil° zasebnega infor
srečaj ‘ ' °dn ga je predsednik 1 *a kmetijskega odbora g. Toma
0	svetnik Sustič iz Kranja
zbornici kxTle,tijskih .vprašanjih in o j v kal pr' •’ '',a° se ie razvila živahr Končno i® ^080810 veliko navzočih za bansko ,S0 16 sklenil°. skupno zapre odbor k prava’ da akhče banovinski Serijo LrdaniU’ f6 Ie n,08°L'e še
k">e»iisk h oHr;,ZPraVlial ° f"‘a“«ranj
P°n>oč kmo?r r°V’* ° donešPni« "1
kmetijstvu ter o primerni
Izvoljen je bil ožji odsek, da prouči predloge srezov k skupni resoluciji in jo končnoveljavno sestavi. Gosp Kalan iz Suhe pri Škofji Loki je sprožil hvalevredni predlog, naj se čim prej osnuje Združenje sreskih kmetijskih odborov Dravske banovine v svrho medsebojnih stikov in enotnega skupnega nastopanja v kmetijskih zadevah, ki se vseh tičejo. Zbor je predlog osvojil v upanju, da se ob dobri volji gotovo najde forma za izvedbo.
Tako je bil s tem sestankom storjen korak, ki nekaj obeta, če bodo srezi vztrajali pri skupnem delu.
Izjava.
Obžalujem, ker sem na dan 5. maja razžalil celokupno TPD.
Brezno, 4. junija 1935.
Karol Zelič.
Gospodarska samopomoč v prevaljskem srezu
Na Vnebohod popoldne so se sestali v hotelu »Korolau« v Dravogradu gospodarji in delavci iz vsega prevaljskega sreza pod predsedstvom g. Karla Doberška in so položili prve temelje za smotrene gospodarske stike v srezu, ki je po svoji legi zaklinjen med državno mejo in gorske velikane in je tako spojen le po dveh žilah z drugimi pokrajinami.
Namen sestanka je bila ustanovitev posredovalne gospodarske zadruge z o. z. ob uporabi dosedanjih izkušenj za stvarno delo na zadružnem polju. Početke osnovanja take zadruge je storilo učiteljsko društvo v srezu po prizadevanju njenega predsednika g. Goloba in že imenovanega g. Doberška ter njunih ožjih sotrud-nikov. Referat o pravilih zadruge je prav posrečeno podal g. Golob, šolski uprav, iz Mežice. Naglasil je nujno potrebo in važnost zamišljene organizacije, ki bi bila v slučaju obstoja že v konjukturni dobi lahko odvrnila marsikatero razočaranje.
Brez dvoma je sedaj gospodarska stiska pri nas najhujša, vendar dovoljuje in obeta gospodarska struktura v srezu kar najlepše izglede za samopomoč vsem producentom, zlasti pa gorskim krajem, ki so oddaljeni od prometnih žil. Tudi konsumentu bi bilo pomagano, ker bi dobro domače blago prejemal neposredno od proizvajalca. Žal, pogrešamo še zanesljive statistike o višini in vrstah razpoložljivih pridelkov kakor tudi o potrebah letnega konzuma. Storjeni so koraki, da pridemo že v poletju do pregleda in poučnih seznamov v obojnem pogledu.
Zamišljena zadruga bo uvedla posredovalni sistem brez ozkosrčnega mešelarstva ob sodelovanju vseh voljnih v srezu. V tem duhu bo tudi vzgajala članstvo za smiselno in dobička-nosno produkcijo in prodajo.
Načelna debafa o ustanovitvi posredovalne zadruge je bila zelo živahna, vsestranska in poučna. Izzvenela je v želji, da bodita šola in vas izhodišče in pomoč za dosego cilja. Produktivne zadruge v srezu bodo seveda tudi sodelovale.
Sedež zadruge bo v Mežici, zadružni deleži bodo znašali po 25 Din za člana, vpisnina pa 5 Din. Tudi posredovalnina bo potrebna. V upravni svet zadruge so bili izvoljeni soglasno: gg.: Golob, šol. upr.; Jug Ivan, kmet, Cepuder Ivan, delavec, vsi v Mežici, Mravljak Viktor in Hölbe Franc iz spodnjega dela sreza.
V nadzorstvo zadruge so bili izvoljeni soglasno: gg. Keglovič Vekoslav, uprav, posestva, Ternik Franc, kmet, in en namestnik iz drugega dela sreza ter g. Jelenko in Krautbergcr iz Kotelj ozir. Guštanja.
Zaključni govori ustanoviteljev zadruge so ob vsestranskem pritrjevanju in ploskanju poudarili važnost ustanove iz gospodarsko-političnih vidikov. Zadruga bo, kakor upamo, postala oni činitelj v srezu, ki bo dajal smernice ne le sreskemu poslancu za bodoče delo, temveč je odločena delati z njegovo pomočjo in s pomočjo oblasti krepko in zavestno pri gospodarski in gospodarsko-politični obnovi sreza. I. M.
Komisija za proučevanje krize v naši lesni industriji
V najkrajšem času se bo sestala strokovna komisija, ki bo vsestransko proučila stanje naše lesne industrije, ki z dneva v dan doživlja vse težje čase. Ta komisija bo imela nalogo, da preišče vse načine, po katerih hi se lesna industrija rešila iz težke situacije. Proučila naj bi vsa tuja tržišča, da bi se plasiranje naših lesnih pro zvodov čim izdatnejše pospešilo. Izgleda, da bo z medsebojnimi trgovinskimi pogajanji med našimi in italijanskimi zastopniki dosežen lak sporazum, ki bo zajamčil naši lesni industriji čim boljši razpeček. Že v najkrajšem času, najbrže že v teku tega meseca se bo sestala posebna konferenca naših in italijanskih zastopnikov in to najbrže v Trstu, ki bo vsa ta vprašanja proučila in jih poskušala čim ugodnejše rešiti. Merodajni krogi posvečajo temu vprašanju vso svojo pažnjo, in je zato zelo verjetno, da uspehi ne bodo izostali.
Borzna /»orosila
DEVIZE
Ljubljana, 6. junija (s primo Narodne banke). Amsterdam 2953 88—2968-47, Berlin 175608—1769-95, Bruselj 741-32—746-39, Cu-rih 1424-22—1431-29, London 215-98—218 03, Newyork 4333 22—4369-53, Pariz 287 68 do 28912, Praga 182-48—183-58, Trst 360-21 do 363 29.
Newyork, 6. junija. Amsterdam 67-55, Berlin 40-51, Bruselj 17'—, London 4 95375, Milan 8-255, Pariz 6-58375, Zürich 32-614, Madrid 13-64, Stockholm 25-55, Oslo 24-90, Kopenhagen 22-125.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana, 6. junija. Inv. pos. 80—82, Bler 7% 76—78, Bler 8% 66—67, obv. drž. hip. banke 73—75, agrarno pos. 45—47, begluške obveznice 64—65, obv. štab. pos. 1931 83—85, Vojna škoda 365—367.
Zagreb, 6. junija. Inv. pos. 81—84, Vojna, škoda 366—368—366, 4% agrarne obveznice 45 n, 7% Bler 66 n, 8% Bler—, pos, hip. banke 73—75, begluške obveznice 63—64, Narodna banka 5700 n, Agrarna priv. banka 223—227, Dunaj—Zagreb klearing 863-50 do 873-50 do 868-50, Grčija—Zagreb klearing 35-15 do 35-85 do 35-50, Priv. klir. London—Zagreb 236-20 do 237-80 do 238, Priv. klir. Madrid—Zagreb 627-50—637-50—632-50, Trboveljska 125 do 130 do 130, šečer. Osijek 135—150, 7% štab. pos. v Parizu 84—85-50—84-50—85-50.
BLAGO
Ljubljana, 6. junija. Tendenca čvrsta. Nudi se žito: Koruza 73—75 (popolnoma suha) fco bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 73—75. Oven zdrav, suh, rešetan fco slav. postaja 107—109. Pšenica 78 kg 2% fco bačka postaja 140—145, 78 kg 2% fco banatska postaja 139—142. Moka pšenična Og banatska postaja 235—245, pšenična Og bačka postaja 230—240, pšenična 2 bačka postaja 210—220, pšenična 5 bačka postaja 190—200. Otrobi pšenični debeli 100—105.
Budimpešta, 6. junija. Promet srednji. Pše-nica: junij 16-37—47—42—16-41—42, rž: junij 11-45—11-30—34, koruza: julij 11-10—05 do 11-00—02, avgust 1110; 11-00—10-98; 11-00.
Gospodarske vesti
— Vse banke v Daneigu zaprte. Zaradi izrednega rena vlagateljev na denarne zavode, je vlada sklenila do nadaljnega zapreti vsa bančna podjetja.
= Značilne omejitve ameriške produkcije tkalnic bombaža. Ameriške tkalnice bombaža so bile v mesecu aprilu zaposlene le 85'3"/o njihove kapacitete. V lanskem aprilu je znašala zaposlenost 104'50/o.
= Svetovna produkcija zlata. Banka za mednarodna plačila izkazuje za 1. 1934. znatno povečanje zlatih zalog napram letu 1933. Produkcija leta 1933. je znašala 2.719 milijonov švicarskih frankov in se je v letu 1934. zvišala na 2.904 milijone. Največje povečanje izkazuje Rusija, ki je od leta 1933. do leta 1934. svojo produkcijo povišala za 50°/» in prihaja tako na drugo mesto Južna Afrika, ki zavzema prvo mesto, producira 2 in polkrat več kakor Rusija.
Podpis nove nemško-amerikanske trgovske pogodbe. Iz Washingtona poročajo, da je bila podpisana nova trgovska pogodba med Ameriko in Nemčijo, ki naj nadomesti trgovski sporazum iz leta 1923. Pogodba ne vsebuje klavzule najvišjih ugodnosti.'
= Delavska zavarovanja v marcu. Po statističnih podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev, je bilo meseca marca zavarovanih v vsej državi 526.331 delavcev in nameščencev. Napram februarju je to število naraslo za 20.947, napram marcu lanskega leta pa za 3261 oziroma za 0‘62%. Število zavarovanih elanov je bilo napram marcu 1934 največje pri okrožnem uradu v Osijeku (za 2996 oziroma 6'69°/o večje). Nato v Mostarju (2565 oziroma 11 '67%). Nazadovanje zaposlitve je bilo največje pri okrožnem uradu v Banjaluki (za 3415 oziroma 18'69%), nato v Skoplju (2230, oziroma 8-35°/o), in končno v Tuzli (1404 oziroma 10'09°/o). Zasebne društvene bolniške blagajne kažejo največji porast pri blagajni trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in sicer za 578 članov, relativno pa pri bolniški blagajni beograjske trgovske mladine, kjer je število članstva naraslo za 10‘58%. Meseca marca 1935 je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din 74.329, z zaslužkom od 8 do 24 Din 248.160, za zaslužkom nad 24 Din do 34 Din 81.056, z zaslužkom od 34 do 48 Din 57.514, z zaslužkom nad 48 Din dnevno pa 65.272. Povprečno zavarovani zaslužek znaša potem takem 21.063 Din, kar pomeni, da se je napram mesecu, marcu 1934 znižal za 0'74 Din. Skupno zavarovani zaslužek je znašal 2.845.6 milijona Din napram 2.751,9 milijona v februarju in 2.925,1 milijona Din marca 1934.
= Izredno povečanje uvoza zlata v Ameriki. Po poročilih newyorSke Zvezne banke je znašal uvoz zlata v Ameriške Združene države v mesecu maju 130.6 mil. dolarjev naprem 129.6 mil. v aprilu in 20.7 v marcu. Iz Francije so v maju dospele zlate pošiljke v znesku 111.5 mil. napram 30.9 mil. v prejšnjem mesecu. Na potu pa se nahajajo francoske zlate pošiljke v znesku 110 mil. dolarjev. Iz Nizozemske je Amerika uvozila v mesecu maju 12.39 mil. zlata, v aprilu 84.72 mil. V prvih petih mesecih je znašal skupni uvoz zlata 533 mil. dolarjev in po stabilizaciji dolarja v 16 mesecih skupno 1.643 mil. Ođ tega zneska izvira 1.349 mil. iz Evrope, in sicer 626 mil. iz Londona, 486 mil iz Francije, 214 mil. iz Nizozemske, 13 mil. iz Belgije in 10 mil. iz Švice. Zlati zaklad je znašal koncem maja 8.850 mil. dolarjev. Potemtakem posedujejo Združene ameriške države približno 40°/o vseh vidnih zlatih zalog sveta.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za liesedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (go renjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima najlepšo lego ob vodi. je gosposko urejeno in je zlasti primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirili dom« na upravo »Glasa Naroda«.
Birmance
oblečete najceneje, ako kupite narejene moške in deške obleke, ter perilo domačega izdelka iz lastne loiarne „Triglav“, JOSIP OEtiP.
Ljubljana. Stari trg 2. Pod Trančo 1 in Kolodvorska ul. 8
Obleke in perilo ugotavljamo tudi po meri in to po najnižjib cenah in po najno-vejši lasoni. Velike molke obleke dobile le «I m« 1«K deike od Om 120-in kostimlke od Ofn 6S-- navzgor
Modri trak
Kralj Karol romunski v Besarabiji
Kakor smo že poročali, je kralj Karol romunski že več dni na potovanju po Besarabiji. Pri tej priliki je kralj obiskal tudi obmejne kraje. Prvi na levi v ospredju je kralj Karol ob Dnjastru. Na drugi strani reke Dnjester je sovjetsko ozemlje.
Ko je »Mauretania« 20. novembra 1907 pokazala konture svojih dimnikov pred črnim nebotičniškim gorovjem newyorskega Manhat-tana, jo je na obrežju čakala množica stotiso-čev. Iz vseh oken so navdušeni gledalci pozdravljali ponosnega prekooceanskega kolosa in vse sirene vkrcanih ladij so se oglasile. »Mauretania« je v nezaslišanem rekordnem ča-ču pičlih petih dni s povprečno hitrostjo ‘28 pomorskih milj prerezala mogočni Ocean. Istočasno pa so se po londonskih ulicah odigravale scen-e, ki niso prav nič zaostajale za onimi na dan premirja ali pa na dan srebrnega jubileja angleškega kralja. En sam vzklik je odmeval po največjem svetovnem mestu: »Modri trak — »Blue Ribbon.«
22 let je »Mauretania« s? ponosom nosila modri trak kot kraljica vseh oceanov. Samo enkrat v njeni dolgi vladarski dobi je bil njen primat ogrožen. Meseca aprila 1. 1912., ko je najboljša, najlepša in najhitrejša prekomorska ladja odplula iz Anglije proti Newyorku. Vendar ta rekordna vožnja »Titanica« je bila tudi njena smrtna vožnja. In zopet je vladala »Mauretania«. Štirj.e njeni dimniki so pomenili za vse pomorščake največji rešpekt in občudovanje. V vseh svetovnih lukah so ji parniki in vlačilci pri prihodu in odhodu neobvezno delali špalir, kajti tudi mednarodna pomorska umetnost ve kaj se »»podobi.
Enkrat, pred izbruhom svetovne vojne j-e poskušala bližanja sorodnica »Maur-etanije« zasesti prestol ponosne kraljice. Poskus pa se je ponesrečil. S 40 minutami je ontala sestra »Lu-sitania« za rekordom vseh rokordov. Le nekaj mesecev pozneje je našla drzna »Lusitania« svoj hladni grob na dnu Oceana po nečloveškem strelu nemške podmornice.
22. julija 1929. je poslala Nemčija svoj najnovejši in najhitrojši prekomornik v Ameriko. Iz Southamptona, izhodišča tekmovalne proge 'do svetilnika Ambros pred. newyorško luko je rabil »Bremen« 4 dni 18 ur 17 minut. Med tem ko je v Evropi od starosti onemogla Lady, kakor imenujejo Angleži svojo »Maureta-nijo-r, zapustila angleško luko, je odplaval mimo njo — modri trak. »Bremen:: je, obdržal svetovni rekord, Nemčija pa je zavriskala zmagoslavja.
Moderna slava svetovnih rekordov pa je minljiva. Vsi svetovni mojstri, ki jim pravimo danes »nekdanji s»o morali to kruto resnico spoznati. Pičli dve leti je »Bremen« nosila modri trak in že jo jo prekosila Evropa«, ki je rabila 35 minut manj za vožnjo v New-york.
35 minut. Kaj pa pomeni 35 minut pri vožnji štirih dni? No, na to nihče ne misli. Modri trak, to je vse.
Na pozornico prihaja Italija. »Rex«. Že po imenu predostiniran za najvišja odlikovanja, da osvoji modri trak. Tako je zaukazal sam Mussolini. Dvakrat na dan mora komandant rekordne vožnje brzojaviti v Rim. In to promt-no tudi dela. S štirimi urami potolče »Rex« »Evropo«. Ta rekord pa ne priznavajo, kajti »Rex« se je odločil od običajne s>everne proge, ker vozi od Gibraltarja proti Newyorku. Med tein ko se še kregajo o prekooceanski progi, &e odpravlja pozabljena in nekoč slavna ladja na svojo zadnjo pot. »Mauretania«, ki je postala nemoderna in nerentabilna, odhaja v
Rosyth na največje škotsko pokopališče ladij. Tam jo bodo razrezali v kose in prodali za staro železo. V resnici žalosten konec nekdanje kraljice. »Limitama« je nekoč boljše odrezala, pogreznila se je — na polju časti.
Sedaj vlada »Normandie«, največja in najlepša ladja, kar jih je človeštvo do sedaj zgradilo. S hitrostjo 30 vozlov (52 km) na uro je prevozila klasično progo in si s tem osvojila modri trak za »Compagnie Generale Trans-atlantique« in za Francijo. 160.000 konj. sil je bilo potrebnih za pogon njenega ogromn. trupa, 80.000 ton. Francija slavi in Amerika pozna danes» samo eno senzacijo: »Normandie«.
Viteštvo modrega traka se spenja čedalje višje. Trezno mislečim inženirjem, hladno preračunljivim finančnikom, desetti/sočini delav-com miglja pred očmi ta vabljivi cilj. 7.a bodoče zgodovinarje naše dobe bo modri trak najčudovitejša mešanica tehničnega znanja, sodobnega lova za rekordi in davno preminule romantike.
Kuhar kraSia Jurija pripoveduje
Kraljevsko kuhinjo na angleškem dvoru vodi gospod Cedord, ki opravlja svojo službo že 40 let. Ta gospod je povedal časnikarjem o kraljevski kuhinji to-le:
Prejšnja leta se je on sam javil vsako jutro
kraljici in ji predlagal, kaj naj pride na mizo. Danes pa že tako dobro pozna želje in okus
kralja in kraljice, da to ni več potrebno. Kraljica bolj gleda na kakovost kakor na množino. Tudi prestolonaslednik ni poseben jedec. Za njega je vseeno, če je prestolonaslednik pri obedu ali ne.
Na vprašanje, če je on ludi pripravil veliki jubilejni obed, je pa rekel gospod Cedord: »To bi bilo za mene nekoliko preveč! Gostov je bilo namreč 9000! Obed je pripravila neka velika londonska restavracija. Kraljica, ki je zelo varčna, je prečrtala z jedilnega listi jetrno pašteto in tudi šampanjca in drugih likerjev ni bilo. Kralj in kraljica pijeta navadno prav malo.«
Statistika
radio-poslušalcev
Letno poročilo organizacije »Office International de Radiodiffusion« poroča da je bilo koncem 1. 1934. na vsem svetu 48,3 milijonov radio-naročnikov. Ker računamo lahko na vsak aparat 4 poslušalce, se to pravi, da je poslušalo radio 193 milijonov oseb, torej 14 milijonov več kakor prejšnje leto. Tu pa ni še vračunanih 2 milijona aparatov v avtomobilih, ki jih imajo večinoma v Zedinjenih državah.
Polovico vseh sprejemnih aparatov ima Evropa; največ jih ima Anglija (6,780.360), potem pa Nemčija (6,142.921).
Pokopališče za 10.000 psov
Neki ljubitelj živali v Chikagu je zapustil vse svoje premoženje društvu za varstvo živali, z določbo, da se mora en del njegove zapuščine porabiti za napravo pokopališča za 10.000 psov; na tem pokopališču pa sw sinejo pokopavati samo psi revnih ljudi. »Častne grobove« naj pa dobe le psi, ki so ljudem v življenju kaj pomagali.
Ameriška vojna mornarica v Evropi
Novi ameriški rušilec je odplul iz newyorske luke v Evropo, da obišče najvažnejše pomorske
države.
Bmii Vachek:	43
Kri ne kliče no maščevanju...
Astenburg je povesil glavo, da bi mu župnik ne videl v obraz. Torej še četrta žrtev! Seveda, nekaj takega more človeka pognati v blaznost. Morda je bilo pri vsem tem naj sirove j še ravno to, kar je storil s to deklico. Zdelo se mu je, da se mora pogrezniti v tla. Na srečo je govoril duhovnik dalje in ni ničesar opazil. župnik je govoril o tem, kar ga je zanimalo. Niti slutil ni, zakaj so bili prav za prav Lukašika aretirali. Sicer pa je bilo to značilno. Tu so si to razlagali tako, da je Lukašik postal žrtev nesrečnega slučaja. Preden so se začeli Rusi umikati, so izpraznili vsa skladišča. Vaščani so po tem sodili, da se pripravljajo boji za Volosjanko, ter so bili seveda vznemirjeni. Takoj nato se je oglasilo na avstrijski strani mnogo močnejše topovsko streljanje kot sicer. Skozi Volosjanko so šli v dveh smereh ruski transporti. Proti severu so odvažali vojni material, na jug pa so pošiljali oddelke nove vojske. Streljanje se je zmerom bolj približevalo in v Volosjanki neiso več dvomili, da se bo v kratkem bojevalo tudi za vas. Na drugi strani Vo-losjanke je gora in pod njo tako od sveta odrezana dolina, da so bili po ljudskem mnenju boji tam nemogoči. Vaščani so se pogovarjali, da zbeže tja in počakajo v tamošnjih kamenolomih, dokler ne preneha najhujše. Lukašika so poslali, da bi tam vse pregledal. Toda ko je prišel na goro, se je boj že razvil, zakaj Avstrijci so začeli prav s te strani obkoljevati Ruse. Lukašik se je skril na gori v planšarski koči in, ko je govoril s planšarjem, so nenadno vdrli avstrijski vojaki in vprašali, kod so odšli Rusi. Lukašik jim je rekel, da Rusov ni srečal, da se bržčas skrivajo za
goro. Vojaki so odšli in kmalu je bilo videti velike kolone modrosivih avstrijskih vojakov, ki so lezli na goro. Ker je Lukašik vedel, da ne bo mogel več priti tja, kamor je bil namenjen, je hotel iti nazaj v vas. Toda komaj se je ganil, so ga obkolili ruski vojaki. Rusi so bili res pod goro ter so začeli lezti gori istočasno z Avstrijci. Toda Rusi se niso menili za Lukašika ter so hiteli dalje. Takoj nato se je pričelo zgoraj hudo streljanje. Lukašik je bežal skozi gozd doli, da bi prišel domov, toda zašel je v past. Avstrijci, morda ravno na osnovi njegovega sporočila, so zaprli pobočje in vznožje gore s strašnim streljanjem. Lukašik je moral prenočevati v grmovju ter se je vračal šele po sončnem vzhodu, ko so Avstrijci prenehali streljati, ker so zavzeli goro in pognali Ruse v severno smer. Lukaših je bežal domov, a spet ga je ustavilo streljanje. To pot se je zgodilo, česar so se bali; bojevalo se je za Volosjanko, in sicer od tistega trenutka, ko je odšel poizvedovat. Moral je čakati, da se najhuše prežene, in potem se je vrnil. Toda komaj je prišel domov in je pripovedoval, kaj je preživel, so vdrli v šolo vojaki ter odvedli njega in rodbino. Menda so domnevali, ko so ga videli prihajati s tiste strani, koder so bežali Rusi, da je njihov vohun.
»Nekaj takega,« je ugovarjal Bernard, »bi vendar ne bilo dovolj za tako strogo kazen. Morda so vedeli o njem kaj hujšega. Pravite, da so bili Rusi tu pet mesecev. Ali ni bil morda v njihovi službi, on in njegova rodbina? Ali se ni shajal z njimi preveč očitno, ali se jim ni prilizoval? Dogajalo se je, da so nekateri ljude držali skrivaj z Rusi ter jim ovajali ljudi, ki so držali z nami. Morda je Lukašik ali kdo iz njegove rodbine zagrešil nekaj takega?«
župnik je zmajal z glavo: »Vidi se, da ne poznate razmer. Lukašik je bil vendar učitelj na državni šoli. Mislite, da so bili Madžari tako neumni, da bi dajali v šole ljudi, o katerih niso bili prepričani, da drže z njimi? Lukašik je bil Slovak. Mislite, da bi ga bili
poslali sem, med Rusine, če bi mu ne bili zaupali? Sicer pa bi jaz vedel, če bi bil v kaki zvezi z Rusi. Pri meni, v župnišču, je stanoval štab. častniki so govorili pred menoj popolnoma svobodno, če bi bil Lukašik ali kdo iz njegove rodbine prihajal sem, bi bil jaz to moral vedeti.«
»Spominjam se, da sem tudi nekaj slišal o tem dogodku,« je rekel JBernard. »Trdilo se je, da je štab stanoval v šoli in da je bil ta učitelj s častniki ena roka. In njegova žena je baje ovadila nekega tukajšnjega zanesljivega človeka Rusom.«
»Toda štab je vendar stanoval v župnišču,« je rekel Kločurak. »Saj to moram vedeti, ko sem tu gospodar. Vidite, kako nastajajo legende. Ampak imate prav; Lukašikova je res ovadila nekega tukajšnjega človeka Rusom. Glaser j a, tukajšnjega žganjarja. Lukašik n Glaser se nista nikoli imela rada. Glaser je delal, kar delajo tu vsi židi, posojal je gazdam, dajal jim je na dolg žganje ter kupoval od njih žito, kakor je stalo na polju. Lukašik ga je pri tem oviral, kolikor je mogel, in jaz sem mu pomagal. Glaser j a ni imel rad, toda ni se ponižal do ovaduštva; Glaser je bil vendar žid in Lukašik je vedel, da so Rusi na Žide kakor rablji. Toda zgodilo se je nekaj gvoznega. Ruski vojaki niso smeli piti žganja, ker so bili potem kakor živali. Glaser pa jim ga je skrivaj dajal. Nekoč se je ruski vojak tako opijanil, da je za vasjo posilil sedemletno deklico. Lukašikovo je minila potrpežljivost in povedala je to nekemu ruskemu kornetu, ki je stanoval pri njih. Ta je to povedal svojim predstojnikom in Glaserja so pošteno naklestili. Po kazni je izginil ter se vrnil šele z našimi vojaki.«
Naročajte
„Glas naroda“!
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.