Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izd'.ija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 20%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račuu: Ljub-I jana št. 10.650 in 10.34l> za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dnevu po prazniku Anglija v finančni stiski Angleško kraljestvo, o katerem še vedno lahko rečemo, da solnce v njem nikdar ne zaide, se trese v svojih temeljih. Iz vroče Indije prihajajo zagonetna poročila o snovanju neodvisnih vlad in Gandi 6e sumljivo obotavlja skleniti sporazum, sluteč instinktivno še hujše čase za britski imperij, g. R. Gibson, predsednik Avstralske zvezne banke, je izdal proglas na narod, naj se v času težke finančne krize, ki jo preživlja ta angleški dominijon, odzove k podpisu konverzijskega posojila, v svobodni irski državi se iz starega nasprotstva med katoličani in protestanti, to je med Irci in Angleži, zopet krešejo iskre in Anglija se nahaja radi finančne in gospodarske krize v času »emergericy«, to je hude stiske; širili so se celo glasovi o grozečem finančnem bankrotu. 2e dejstvo samo, da je moral finančni minister Snowden govorice o bankrotu zavrniti kot smešne, je dokaz, da je finančna stiska res huda. V nevarnosti je temeljni steber britske-ga imperija — funt šterling. Bogati na političnih izkustvih so angleški državniki znali prilagoditi svojo politiko v dominijonih in kolonijah novim razmeram, ki jih ustvarja evolucija podrejenih narodov, prav žentelmensko so se odrekli svetovni premoči v mornarici, temu glavnemu orožju angle-Jke nadvlade v svetu, danes pa stoje pred težko nalogo, da rešijo drugo neobhodno sredstvo osvajajoče moderne politike, ki eo se ga tudi Angleži vselej pridno posluževali, to je svoj denar, funt šterling, ki je doslej veljal za najbolj zanesljivo valuto na svetu. Naravno je, da je svetovna gospodarska kriza, ki se po vojni čedalje bolj zaostruje, zajela predvsem angleško kraljestvo, ki črpa življenjske sokove po svojih dominijonih in kolonijah iz vsega sveta. Poleg tega Anglija ne pozna samo zadnje svetovne vojne, ki jo navadno navajamo v drugih državah kot poglaviten vzrok sedanje gospodarske stiske, temveč za njeno trgovino in gospodarstvo so neprestane revolucije na Kitajskem in vstaje v Indiji vprav usodne. V moderni ekonomiji so gospodarstva vseh narodov med seboj tesno vezana in polom gospodarstva enega naroda ne more ostati brez kvarnih posledic za gospodarstvo drugega, toda nobena država ni tako intereeirana na svetovni politični in gospodarski konsolidaciji, kakor prav Anglija, in to radi pravkar omenjenega političnega in gospodarskega sestava. Angleška zunanja politika je res iskreno miroljubno usmerjana, ker jo narekujejo v resnici angleški interesi. Rešitev celotne gospodarske krize na Angleškem je torej odvisna predvsem od razvoja svetovne gospodarske krize in vsi poizkusi zadnjih angleških vlad, naj so to bile liberalna, konservativna ali delavska, da bi z reorganizacijo angleškega gospodarstva in s pomočjo raznih carinskih sistemov temeljito izboljšali gospodarsko stisko, so to potrdili. V tem trenutku je v Angliji na dnevnem redu predvsem finančna kriza, recimo kriza državnih financ. Kot vzrok nedavnega padca funta šterlinga ee navaja ogromni državni primanjkljaj, ki bo po mnenju odbora zn varčevanje znašal ob zaključku finančnega leta 120 milijonov funtov. Da je la ugotovitev tako porazno vplivala na stanje funta šterlinga, je umevno, ker se nahaja na Angleškem v obtoku poleg papirnatih bankovcev, ki jih krije Angleška banka zadostao s svojo zlato rezervo, ogromna vsota denarja, to je 275 milijonov funtov, za katere jamči država. Neurejene razmere v državnem gospodarstvu morajo neugodno vplivati na položaj funta. Toda k izbruhu finančne krize na Angleškem je v veliki meri pripomogel tudi gospodarski polom v Nemčiji. V teku zadnjih petih let si je Nemčija izposodila v inozemstvu okoli 16 milijard mark. Ta denar so ji povečini dali Američani in Angleži. Medtem ko so Američani pošiljali v Nemčijo svoj lasten denar, so Angleži posojevali Nemcem povečini denar, ki so ga tuji kapitalisti, predvsem francoski, nalagali v angleških bankah. Ko se je pojavila kriza v Nemčiji, so francoski kapitalisti pričeli trkati na vrata angleških bank in zahtevali svoj denar nazaj. Angleške bnke so zašle v hudo stisko, ker niso imele radi velikih naložb v Nemčiji na razpolago likvidnega denarja. Poseči je morala vmes Angleška državna banka, ki je odprla svoje zlate zaloge, in nastopil je nov odtok zlata v Francijo, ki je neugodno vplival na j)oložaj funta šterlinga. Angleži so Francozom očitali, da je bila akcija proti funtu organizirana v Parizu. Dokazati tega pač ni lahko. Dejstvo je, da je akcija guvernerja Angleške banke g. Montagua Normana v Ameriki za definitivno črtanje vojne odškodnine Nemčiji, s katero je Montagu Norman pripravil pot Hooverjevemu načrtu za enoletni moratorij reparacij, zelo razkačila Francoze in nihče jim ne more šteti v zlo, ako ne dovolijo, da bi Angleži z njihovim denarjem uganjali v Nemčiji protifrancosko politiko, in ako so svoje vloge v Angliji dvignili. Francoski bankirji so Angležem pač hoteli pokazati svojo moč. Ze na londonski konferenci je Snow-dcn prigovarjal Lavalu, naj bi Francija prevzela del angleških kreditov Nemčiji in Anglijo razbremenila, in sicer na ta način, da bi stavila na razpolago Angležem likviden denar. Laval je to naivno ponudbo odbil. Boj med funtom in frankom je tu postal očiten- Angleži so morali z bridkim srcem ugotoviti, da je boj za premoč proti denarno boljše podprtemu nasprotniku s šepavim funtom nemogoč. Francoska ln ameriška emisijska banka sta morali posoditi Angleški banki 50 milijonov funtov, da ta vzdrži funt. V tem je vsa tragika sedanje krize angleškega funta. Sicer je imel Snouden prav, ko je dejal, da je smešno govoriti o državnem bankrotu. Preveč politične tn gospodarske tradicije imajo Angleži za seboj, da bi si iz to zagate ne znali pomagati. Imajo pa tudi še doeti prihrankov v rezervi iz Odstop madžarske vlade Vlado je vrgla gospodarska kriza Budimpešta, 10. avg. A A. Madžarska brzojavna agencija poroča: Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o splošnem položaju in sklenil, naj vlada zaradi izrednih razmer poda ostavko. Zato je danes predsednik ministrskega sveta grof Bethlen ob 10 dopoldne odšel v nvdicmo k regentu Horthvju in mu izročil ostavko svojega kabineta. Regent Horthy je ostavko sprejel. Obenem jc na predlog grofa Bethlena še dopoldne sprejel v av-dicnci bivšega ministra financ Tcleczkvja, bivšega ministra za zunanje zadeve grofa Julija Karol.vja, popoldne pa zastopnika vladnih strank Pavla Pe-staya, predsednika krščansko-socialne gospodarske stranko ministra za socialno politiko dr, Ernsta. Po posvetu m temi politiki bo regent Horth.v zavzel svoje stališče. Budimpešta, 19. avg ž. Odkar je madjarska vlada izdala naredbo o izrednem finančnem kreditu, se je v političnih krogih vsak dan pričakovalo, da bo vlada grofa Bethlena odstopila. Vsi razlogi so govorili ne le za spremembo vlade, temveč za spremembo vsega režima. Bethlen je poslal najbolj sposobne in vpeljane finančnike in politike v Pariz, da bi zaključili posojilo za Madjarsko. Francija je za to posojilo postavila nekatere pogoje in je Madjarska šele, ko je na iste pristala, dobila posojilo. Zadnja gesla Bethlena Budimpešta, 19. avg. ž. O razlogih vladne krize se ne, govori ničesar. Dejstvo je le, da je vlada sklenila s noč i podali demisijo in je bila danes la predložena. Vest o demisdji se je razširila kakor strela po vsem mestu. Vsi politični listi komentirajo, da je to odličen korak za stabilizacijo mad- jarskih bank. še pred demisijo vlade je Bethlen napravil ta korak. Poslal je v Ženevo noto, v kateri prosi Društvo narodov, da ]x>šlje v Madjarsko finančne strokovnjake iz Anglije, Francije in Italije z nalogo, da proučijo, kje je investiran v Madjarski inozemski kapital. Videlo se bo, da so posojila dobro in koristno naložena in brez dvoma sigurna, S tem korakom je hotel vladi napraviti zadnjo uslugo pred svojim umikom. Svojim prijateljem je grof Bethlen izjavil, da je s stabiliziranjem finančnih razmer v državi povrnil Madjarski gospodarsko življenje in zdaj mirne duše lahko gre. Nasproti vladnim komentarjem pa govorijo socialisti, da je morala vlada podati ostavko zaradi zunanje politike, da se pa s tem ne bo menjal režim. Novi ljudje ne bodo drugi, temveč izvrševalci iste politike, ki jo je deset lel vodil režim grofa Bethlena. Zato socialisti napovedujejo odločno borbo proti režimu in grozijo z odkritji o tem, kako je prišlo do spremembe. Drugače pa prevladuje mišljenje, da ne more biti niti govora o koalicijski in še manj o koncentracijski vladi. Vprašanje je, če bodo novi ljudje pokazali s[x> sobnost v svojih resorih. Grof Karolyi sestavlja novo vlado Budimpešta, 19. avg. ž. Kakor je vladna kriza hitro izbruhnila, tako hitro je bila tudi rešena. Ob pol 2 popoldne, lo je tri in pol ure po jutranji demisiji vlade je prodal upravnik Horty mandat za sestavo vlade Karohjiju, ki ga je sprejel. Grof Karolyi se je takoj začel pogajati s politiki. Tako je bila končana desetletnica Belhlenove vlade. Grof Bethlen je v teku desetih let svojega dela dajal pravec vsemu političnemu življenju Madjarske. Regent Horthy je naprosil danes zjutraj Bethlena, da sestavi kabinet Nekateri trdijo, da je bila to le Horthyjeva elegantna gesta, ker se je naprej zavedel, da bo Bethlen njegov predlog odbil. Bethlen mu je odgovoril, da preveč čuti breme desetletnega na|»rnega dola in da potrebuje odmor. Rekel je nadalje, da ne bi mogel voditi državnih I>oslov tako energično, kot je lo vršil do sedaj, vsled česar je regentu |>ri|M>počiI, da |>overi mandat profesorju Telekyju ali pa grofu Kanolyiju. Horthy je najprej pozval Telekyja, ki pa je mandat odklonil in rekel, naj poveri mandat Karolyija- ftJmna zahteva po Budimpešta, 19. avgusta, ž. Grof Karoly, ki je sprejel mandat za sestavo vlade, je takoj pričel pogajanja s predstavniki raznih strank. Vlada prepričanje, da bo Karoly sestavil vlado iz dosedanjih vladnih strank. Obstoji tudi mogočnost, da lx> sestavil tudi koncentracijsko vlado. V vsakem slučaju bo naloga nove vlade, da izda j>otrobne zakone za finančno konsolidacijo, nakar bo prišlo do čisto demokratskega režima. Vlada bo izdala nov volivni zakon s tajno in jirojiorcionelno |>ra-vico glasu, nakar bo razpisala volitve. Sestava nove vlade bo sestavljena po strokovnih sposobnostih. Bethlen ne bo šel v noro vlado. I: njegove okolice se lansirajo vesti, da se bo umaknil i; političnega iivljenja in šel na oddih. Gospodarsko zhiižanje Francije in Madžarske Pred novo politično orientacijo naše sosede? Budimpešta, 19. avg. tg. Na potu Madjarske v smeri že večkrat naglašane orientacije nasproti Franciji je bil storjen nov korak. Potem, ko so v zadnjem času tudi v parlamentu posebno socialni demokrati in madjarski legitimisti poživljali vlado, naj poglobi odnošaje s Francijo in ko je tudi grof Bethlen naglašal, da so se odnošaji med obema državama v zadnjem času zboljšali in da je upanje za še nadaljnje zboljšanje, se smatra sedaj kot znak izrednega pomena, da se je med Francijo, ki se je pri madjarskem posojilu v znesku 3.5 milijonov funtov udeležila s 40%, in Madjarsko začelo še večje zbliževanje. Kakor se danes objavlja pol-uradno, so se že pred tremi dnevi začela med francoskimi in madjarskimi delegati politična pogajanja za gospodarsko pogodbo. Francoska vlada namerava namreč prispevati v okvirju nove pogodbe k temu, da se bodo francoski kmetijski produkti prevzemali v Franciji. Na čelu francoske delegacije je francoski poslanik v Budimpešti de Vienne, na čelu madjarske delegacije pa minister Alfred Nickl. Do sedaj so že končali razgovore o splošnem okvirju pogodbe Sedaj pa gre še za tehnične podrobnosti. Briining zavrni! Hitlerjevo ponudbo Berlin, 19. avg. ^Volkischer Beobachter«, glasilo narodnih socialistov, je včeraj priobčilo senzacionalen članek, v katerem Hitler poziva dr. Briininga, naj sprejme tudi narodne socialiste v vlado; moč narodnih socialistov je lako velika, da je vsaka vlada brez njih odslej v Nemčiji nemogoča. V članku je nadalje rečeno, da bi Briining prav lahko stavil na razpolago nekaj ministrskih listnic hitlerjancem, ko je vendar že ubral kurs na desno. — Na la članek odgovarja danes »Germaniac, znano glasilo centruma, in odločna zavrača Hitlerjevo ponudbo. Ni res, trdi list, da bi dr. Briining kdaj krenil na desno. Vlada se sicer zaveda, kako huda bo letošnja zima zaradi grozeče brezposelnosti in je tudi pripravila načrt za pobijanje lega zla. Dolžnost vseh slrank je, da jo podprejo pri tem delu. Stranki narodnih socialistov bo s lem dana prilika, da pokažejo s-voj čut odgovornosit in centrum ne | potrebuje v tem pogledu nikakih nasvetov, llitler-! janei naj se nikakor ne napihujejo, ko je vendar i ljudsko glasovanje v Prusiji pokazalo, da njihova j moč naglo pada.; — S lem je Hitler prejel zaslu-1 ženo lekcijo. Človeštvo se vadi, kako se bo z združenimi močmi uničevalo Bolosnu. 19. avg. Tu se začno 26. avgusta velike zrakoplovne vojaške vaje pod poveljstvom ! generala Balbo. Vršile se bodo v coni severno in južno Apenin, vključivši obal Tirenskega morja. Vajam bo prisostvoval tudi vojni minister, general Gazzera. Zrakoplovi bodo razdeljeni v dve diviziji s 1 štirimi brigadami, dvanajstimi oddelki, petindvajsetimi skupinami in triinšestdesetimi eskadrami, to je 600 aeroplanov vsega skupaj. K tem vajam so vpoklicani tudi rezervni vojaki in častniki aero-navtike. Cona, kjer se bodo vršile vaje, je jako težka, ker se nahaja nad goratim terenom Apeni-nov, kjer je pristajanje izredno težko. Aeroplani bodo napadali utrjeno luko Spezio. in sicer /. eskadrami, ki bodo sledile druga drugi v številu najmanj 50 aparatov naenkrat. Pri teh vajah se ho poizkusil nov način borbe z aeroplani, ki jc sledeči: Aeroplani bodo leteli kolikor mogoče nizko nad zemljo, pri čemer bodo skušali, da sc skrivajo za naravnimi ali umetnimi objekti, ki jih bodo na potu srečali. Krila bodo pobarvana po potrebi tako. da se ti aeroplani tudi iz višine ne bodo mogli illalika spoznati. Te napadalne eskadre aeroplanov sledijo natančno formaciji zemlje in med svojim letom na obe strani streljajo s strojnicami. Dvigajoč se nekoliko višje, pa spuščajo bombe s plini, ki sejejo pogubo in prodirajo v najbolj skrite kraje. Nad mesti Bologna. Firenze, Ferrara. Pisa in Turin se bodo vršili aeroplanski napadi, obenem pa se bodo mesta skušala braniti. Za take ogromne in drage vaje najde fašistični režim vedno zadosti denarja. zlatih časov in jx> teh namerava Sno\vden seči s primernim davkom. Odbor za varčevanje je vit' I i priporočil, naj zniža prispevek za brezposelne (4< milijonov funtov letno), drugi zopet govorijo, da bo vlada znižala plače učiteljem za 10 od sto; toda MacDonald je vse le nepopularne rešitve odklonil, ker bi sicer zapisal svojo stranko smrti, ko že danes grozi razkol. Verjetno je, da se bodo znižale plače ministrom in poslancem. Položaj MacDonaldove vlade je silno težak. Toda za njegovo nasledstvo se opozicija ne poteguj^. Čut odgovornosti pred narodom je pri angleških voditeljih tako razvit, da si ne upa voditelj opozicijske stranke izrabiti hude državne stiske v to, da bi vrgel nasprotnika >iz principa*, kakor je to žalibog še v evropskih parlamentih navada. Kon-rvativci in liberalci so MacDonaldu obljubili pod-, poro pri vseh »pametnih ukrepih, ki so v stanu pripomoči Angliji iz sedanje finančne sliske. Tako je mogel neki liberalni list zapisati: »MacDonald v resnici predstavlja celoto angleškega naroda. Konservativci, liberalci in socialisti občudujejo njegovo odločnost; on in Sno\vden lahko računata na )>odporo vsega ljudstva.• V tej svoji ljubezni do j svojega imperija, ki so jo vselej pokazali s složnim nastopom, ko je bila država v stiski, so Angleži . Vividania in posnemanja vredni. Trst, 19. avgusta. Semkaj je dospel vojni minister general Gazzera. Po konferenci s poveljnikom tržaškega armadnega zbora in drugimi častniki se je podal minister na Kras, da pregleda Čete, ki imajo tam normalne vojaške vaje. Minister jo prisostvoval zboru vseh višjih častnikov tržaško divizije in se je potem jiodal v Ilirske Bistrico. Francija in Rusija sla postali prijateljici? London. 19. avg. Tukajšnji politični krogi trdijo, dn se je včeraj med francosko vlado in delegati ruske sovjetske vlade podni-al v 1'arizn pakt o nenapadanju, ki obvezuje oba pogodbenika do najbolj stroge nevtralnosti za slučaj, če bi ena izmed obeh držav bila napadena od tretje države ali skupine držav. S to pogodbo — ako je resnična — je končana napetost med Francijo in -ovjeti, ki je vladala od leta 1018 dalje. Reka-op*rališče sovjetov Sušak, 19. avgusta, ž Na Reki obstoje ž - skladišča za rusko pšenico, ki pa se zelo slabo prodaja, ker ji konkurira madjarska j>šenica, katere cena je mnogo nižja. Izgleda, da -e dela na tem, da Rusija odobri znižanje cen tej pšenici, da bi lahko konkurirala vsej podonavski |»šenioi. V najkrajšem času bo otvorjeno na Reki komi-iisko skladišče za les, ki bo poslan iz Rusije. Prcldela so se že pričela. Te informacije prihajajo od ljudi, ki so dobro informirani. V gospodarskih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje, če bo ta konkurenca ruskega žita in lesa lahko izvedla. Mednarodna banka za agrarna posojila Rim, 10. avgusta, ž. Danes se je končala konferenca predstavnikov 40 evropskih držav za osnovanje mednarodne banke za agrarna posojila. Konferenci je predsedoval de Michelis. Podpisan je zaključni protokol, po katerem se odobrava iniciativa za ustanovitev te banke in se poziva mednarodni zavod za agrikulturo, da skliče v mesecu novembru konferenco, na kateri bo definitivno konstituirana mednarodna banka za agrarna posojila. Jugoslavijo sta na tej konferenci zastopala glavni ravnatelj v kmetijskem ministrstvu dr. Stojkovič in ravnatelj Privilegirane agrarne banke v Belgradu dr. Scliuster. Otvoritev Sobranja Sofija, 10. avgusta, ž. Novo otvorjeno sonra nje se bo sestalo jutri na svojo prvo sejo. Kralj Boris se je vrnil z letnega odmora i/ Varne. Parlamentarni klubi so se že konzultirali, /a predsednika sobranja bo najbrže izvoljen najbogatejši človek Bolgarije, demokrat Stepan Stepanov. Jugoslovanski izutm Split, 19. avg. ž. Ing. prof. Frankovič, doma iz Vrbovskega, ki stalno živi v Zagrebu, je spopolnil sistem ladij brez vijakov. Pri svojih poskusih je imel velik uspeh. Včeraj je odpotovala posebna strokovna komisija radi ponovnih poskusov. Frankovič je. prispel včeraj v Split. Po njegovi izjavi bo novi izum izzval popoln preokret v ladjedelski tehniki ter jo prepričan, da bodo ladje •/, njegovim izumom doseglo srednjo brzino 30 do 35 milj na uro. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Začasno jasno z južnimi v. trovi in toplo. Vzhodne Alpe: Začasno jai-no, verjetno nevihte, toplo. Južne Abie: Boli oblačuo, široko. S'rac 2. >SLOVENEC «aie 'JO. avgusta HCM. Framasonsha ustava španske republike Vse le svobodno - pod goiovkni pridržki . . . — Popotncs ločitev Cerkve od države s konfiskacijo premoženja Madrid, 1". avgusta. Včeraj je komisija, ki je izdelala ustavo nove španske republike, svoj načrt predložila konstituanti, ki bo o njem začela razpravljati najbrže v petek. Glavne določbe ustavnega načrta so sledeče: Španija ie demokratična republika, v kateri vsa oblast izhaja od ljudstva . -- Kaslilščina je oiicielni jezik republike brez. prejudlca za one pokrajine, katerim bo država priznala avtonomijo. — Španska država je centralistična in bodo province ter občine direktno podvržene centralni oblasti, vmdnr pn lahko posatnetne pokrajine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko iu gospodarsko obe-ežje, kot posebna politično in upravna skupina v mejah španske države sestavijo avtonomen statut, ki ga pa ntora država potrditi. Državno pravo je tad avtonomnim. Državne vere ni. Vsa veroizpovedanja se smatrajo kot društva, podvržen« splošnim zakonom države. Država v nobenem siliciju ne bo podpirala niti ua kokišen že koli način favorizirala cerkva in verskih utiruieni, Država bo razpustilo vse redove in njihovo premoženje nacionaliziralo, — Odpravljeni so vsi plemiški naslovi. -- Jamči sc svoboda vesti in pravica veroizpoveJanja in bogoslužja vsaki religiji na španskem teritoriju, ako ie v skladu z javno moralo. — Vsak sme izražati svobodno svoje misli in naziranja In iih rasšifjatl na kakršen /c koli način brez predhodne cenzure. Nobena tiskana stvar se ne more konfi-scirati brez odredbe kbmnetentnego sodnika. — Vsak državljan kateregakoli spola, ki je Izpolnil 21. leto, ima volilno prav ico, — Svoboda združevanja je neomejen«. Državni uradniki se smejo strokovno združevati brez škode za javno službo. — Delo je dolžnost in u>iva posebno zaščita zakona. — '.""onk ie brezplačen, obvezen in laičen. -Ljudstvo izvršuje zakonodajno oblast po poslanski zboiMilcI (korieši), ki se izvoli po splošni, enaki, tajni iu direktni volivui pravici. Pasivno pravico in!« vsak državljan kateregakoli spolu, ki je prekoračil 23. leto. Volivne prav ice' pa nimajo vojaki in pomorščaki v aktivni službi. — Tudi predsednik republike se izvoli po splošni, enaki, t^jni in di->■(■' Ini v olivni pravici v obliki plebiscita. Predsednik mora imeti nad 40 lel. /a predsednika nc smejo biti izvoljeni tujci, čeprav lii imeli državljansko pravico, vojaki, duhovniki in člani bivših špntiskih vladarskih rodbin. Mandat predsednika traja sest let. Nihče ne more dvakrat zaporedoma biti izvo-lje /o prezidenta. V slučaju Odsotnosti, deniisije ali smrti prezidenta ga nadomešča viceprczident, ki se 9Temp®" svmi 99 Pariz, I o. avgusta, španski katoličani so zelo presenečeni, ker se je prvi ustavni načrt, ki je določal za vse cerkve paritetski sistem, zamenjal s paragrafi, ki so popolnoma v Iramazonskcni smi-slu. I.itako je presenetila določba, da je pouk laičen, dočim se je prej predvideval vsaj verouk po želji staršev. Ustava je sploli redigirana po starodavnem receptu liberalne buržuaz.ije, ki pravi: »Vse jc svobodno, izvzemši, kadar vlada tega noče.« l ako določa tislava popolno svobodo združevanja, obenem pa odreka to svobodo cerkvenim redovotn, in sicer celo tistim, ki se bavijo izključno s karilativninl delovanjem. Ffamasoiiske lože pa bodo mogle svobodno učiti svoje brezve-rske nauke. Smešno tudi izgleda, da je vlada, ki proglaša popolno svobodo udruženj, obenem v celi državi razpustila vse sindikalne organizacije. Dočim hoče država konlisci-rati premoženje redov, ki zaradi prejšnjih konfiskacij, katere so se že izvršile pod starimi režimi, nimajo več veliko zemljišča, ampak večinoma le zgradbCt bolnišnice in sole. pa hoče vlada preskrbeti svojim bankirjem velik zasluzek pri petrolej-skem, telefonskem in transatlanfskem prevoznem monopolu, katere namerava v korist svojih prijateljev Odpraviti. Kakor smo že poročali, so škofje izdali pastirski list, v katerem energično obsojajo ta laični ustavni načrt. Ako bo ta načrt sprejet, se bo notranji položaj v Španiji še bolj kompliciral, nego jc. Treba je pomisliti, da katalonsko vprašanje kljub temu, da je nastopilo pomirjenje med centralno vlado in Maciem, še nikakor ni rešeno in da Katalonci slej ko prej vztrajajo na vseh svojih za- i/voli no enak način kakor prezidenl skupno z njim. 1'rezidcnt republike imenuje in odštnvlja svobodno predsednika vlade in ministre, ki jih Ie-ta predlaga. Predsednik je obvezan, da odslovi bodisi predsednika vlade bodisi kateregakoli izmed ministrov v sluCaju, ako mtl poslanska zbornica odreče zaupanje. Iitcvak. Revolucionarno razpoloženje sindikalislič-nega delavstva pa je slejkoprej tako veliko, da jc vse vojaštvo v stalni pripravljenosti po vsej Španiji. Vlada je zvišala ludi število orožništva. Macia je izjavil, tla sc ne bo vrnil iz Madrida, preden ue bodo dosežene vse katalonske zahteve. Zelo pre-kercn je tudi gospodarski položaj. Finančni minister računa s tem, da bodo dohodki lega leta končali z minusom 50 milijonov pezet. Zato bo kljub sklenjenim štednjam zelo težko vzdržati ravnotežje budžeta. Devalorizacija javnih vrednosti je dosegia 25''« narodnih dohodkov. Značilno je, da svari špansko republiko pred sprejetjem proticerkvenih paragrafov ustave oli-ciozni organ francoskega zunanjega ministrstva Temps . Temps piše glede tega v uvodnem članku 17. avgusta, da bo ločitev cerkve od države v svoji najoslrejši obliki, ki predvideva nacionalizacijo cerkvenega premoženja, brez dvoma zanesla v republiko nov element nesoglasja. Ako je svoboda vesti osnoven princip za vsak liberalni in demokratični režim, potem nikakor ne sme služiti kot pretveza za politiko preganjanja. V tako katoliški deželi, kakor jc Španija, se nc more verski problem rešiti drugače kakor v duhu resničnega svobodo-liubja iu tolerance. Če se bo hotel novi španski režim vzdržati, ne bo smel tako zelo zadeti čuvstev prebivalstva in pa mogočne tradicije, kakor je to nameravano v ustavnem načrtu. Ako jc ustava liberalna glede na individualno in društveno svobodo v vsakem drugem pogledu, inora biti liberalna tudi, kar se tiče vere in cerkve,s SesImesečm moratorij - inozemski upniki dobe zameslšiva jamstva nemške vlade Basel, 10. avg. tg. Poročilo odbora strokovnjakov. ki je bil imenovan po priporočilu londonske konh renče ie bilo davi v prvih jutranjih urah jm dpisano skupilo z določbami dogovora o moratoriju. Iz zelo obširnega poročila naj omenimo pred-v- 'it enega izmed najvažnejših odstavkov, ki .--e lice «i i-.govorov v moratoriju. Tu se navaja: Na naše povabilo so se sesinli zastopniki inozemskih bančnih skupin z za-lopni ki nemških bank v Baslu in s0 se po petdnevni razpravi zedinili na to. da se krediti podaljšajo, kar se priporoča številnim upniškim bankam in bankirjem. Ta načrt predvideva. da se krediti, dovoljeni nemškemu dolžniku, v sedanji celokupni vsoti podaljšajo za šest mesecev, računano od dneva podpisa pogodbe. Neposredno nud nemškimi dolžniki iti inozemskimi upniki «<• bodo sklepale posamezne pogodbe po enotnem vzorcu. I ^asi vsebuje pogodba čisto določena jamih«. temelji vendarle v bistvu na medsebojnem zaupanju. Popolnoma upoštevajoč dejstvo, da je v b-tnem interesu vseh, da se ohrani stabilnost •j,-niške marke na poseben način, so se inozemski jpniki l nemškimi dogovorili, d« se ima lakoj >prostiti samo en del tujih dobroimelij v marki odstotkov), dočim se ima ostanek oprostiti šele lekoni (rajanja pogodbe. Načrt predvideva dalje ri delavstvu vzbudil čut skupnosti in solidarnosti, ker je bila pač vsem skupna beda, trpljenje in skrajno izrabljanje. Ta občestveni cul je dobil svoj vidni izraz v socialnem zavarovanju. Socialno zavarovanje je bila ena izmed velikih pridobitev gigantskega boja med pristaši individualizma in delavstvom. Socialno zavarovanje lenielji na naravnem pravu delavca: biti in ostali človek ter /i\oti Ho veka dostojno življenje. Socialno zavoro-.nujo i organizirana samopomoč na podlagi vzajemno ;!. Država je v pravilnem razumevanju svojih dol -I nosti do delavstva uvedla obvezno zavarovanje, 1ako da je vsakdo, kdor dela, zavarovan in dolžan plačali gclovo prispevke. V teh prispevkih je skrita delavčeva kupna moč za slučaj, ko si r. delom svojih rok ne bo mogel ali ne bo mogel dovolj zaslužiti; v leh prispevkih je skrita preskrba družine, ako izgubi svojega rednika. Ko nastopi zavarovalni slučaj, se li prihranki avtomatično spros'e in ločijo rane, ki jili jc zadala bolezen, nezgoda, smrt, onemoglost itd. Kajti, kakor vlada sploh v življenju neka zaporednost pojavov, tako opazujemo tudi pri delu, oziroma pri delavcu z gotovo pravilnostjo ponavljajočo se bolezen in nezgodo. Prej je delavec s strahom pričakoval črne dneve bolezni, onemoglosti, starosti in nezgode. Od ust si je jirilrgoval, da si nabere sredstev z« take slučaje. Večinoma pa je bil navezan na miloščino. — Ali ni lorej socialno zavarovanje pravi blagoslov zo delavstvo, negtede na to, kako blagodejno vpliva no nareduo gospodarstvo in sploh na kulturo naroda. Tudi v socialnem zavarovanju se pojavljajo zlorabe. Takih pojavov pa ne opazujemo samo v socialnem zavarovanju, umpuk v vseh s ličnih ustanovah, dn skušajo namreč živeli posamezniki na račun skupnosti: da se skušajo čimbolj izognili obveznostim (isto opazujemo tudi pri državnih davščinah), nasprotno pa hočejo imeti čim več ko- Šaugliaj, 19. avg. Ker jc reka .Tangrekiang narastla za 52 čevljev, tako da je preplavilo električno centralo, je gorje v mesto Hankov nepopisno. Japonci, ki so dolgo časa junaško vztrajali v svojem delu mesta in skušali zajeziti vode, so zdaj prisiljeni, da se umaknejo. Tudi v evropskem delu mesta sc je podrlo več visokih, na evropski način zidanih poslopij, ne da hi bilo kaj človeških žrtev. Drugače pu je v kitajskem delu. Tu so vode v zadnjih treh dneh zopet razrušile nešteto hiš, ki so pokopale pod seboj na tisoče stanovalcev. Reka je potopila na tisoče iu tisoče beguncev, ki so se skušali naslonili ua dozdaj še neporušenih jezovih, nasipih in sipinah, ter jili odnaša s seboj. Obenem pa jc zavladala neznosna vročina in termometer kaže 97 slopinj Fahrenheita. Prebivalstvo, ki mora prenašali mokroto udirajoče vode, katera je poplavila vse pritličje, Irpi zdaj še od žgočih žarkov. Vrhtega neprestano izbruhajo požari zdaj t" zdaj tam. Ljudje pa se tudi sila hoje, da ne bi kljub čoječnosti vladnih cel, lidrli po vodnih poteh v mesto in okolico rdeči koniitoši in začeli pleniti pa uničevati, kar je še ostalo. Ponoči vlada zaradi poplave električne centrale popolna trina, skozi katero rezko odmevajo kriki ubogih ljudi, ki bože iz rušečill se hiš. Preskrba glad 11 j oči h hežencev je skoro nemogoča, zaradi mokrote in vročine, obenem pa narašča kolera, ki razsaja seveda tudi po ostalih okrajih poplavljenega ozemlja. Kar se ličo lega ozemlja sploh, je linrHsthi tudi reko Siang pri mestu Caugsa, ki je resno ogroženo. Poplavljeni so zdaj tudi okraji okoli velikega jezera Tungliiig, tako da število poplavljenih okrajev znasi sedaj 51. Tudi po reki Kiungsii plava brez števila človeških trupel in govedo. Ker se je podrl veliki je/, t (akozvanem Velikem kanalu. sn vode razrušile (udi vsa selišča, hiše in gospodarska poslopja ako delo v lem pogledu popolnoma brezuspešno. .Štev. 180. ritli. Toda čini normalnejše =o splošne razmere lil čim popolne j.'i jo ustroj zavarovanja, tem manj jo simuhinlov in sleparjev. Tako zvana roiitna psihoza, lo je želja po kaki, ludi čisto majhni renti, se pojavlja le lam, kjer ne more delavstvo z delom svojih rok zasluziti uiti toliko, d« bi krilo najnujnejše potrebe. Kjer ni dobre zaščite delavstva, tam se pogosteje pojavljajo zlorabe, Socialno zavarovanje je dvignilo zanlfcvanoga iu bednega proletnfCn na slophjo polnovredni ga človeka, dvignilo ga je ludi duhovno iu (Stično. Kdor pn hoče, te težko priborjene dobrine z laž.i-reformatofskimi idejami okrniti, zasluži za svojo destruktivno delo najestrejšo grajo. R. Seja be!gr, industrijske zbornice Belgrad, 19. avg. 1. Pod predsedstvom g. ravnatelja Bailonija se je vršila seja Industrijske zbornice. Na seji se je po večini razpravljalo o aktualnih industrijskih problemih. Po daljši razpravi «o sklenili, da se industrijska zbornica pridruži stališču obrtnikov, ki so proli temu, da v naši državi zgradi tvornico Bata, ker bi s teni veliko število naših obrtnikov izgubilo delo. Ena od največjih težkoč, s katero sc bori doplača industrija je la, da ne dobi /.adosti dolgoročnih kreditov, kar ima za posledico, da poleg najboljše volje domača industrija ne more konkurirati t inozemskimi tvrd-karni, ki uživajo mnogo bolj povoljne kredite, Sprejet je predlog, da se pošlje finančnemu in industrijskemu ministrstvu prošnja, da bi Narodna banka kreditirala naša podjetja in da jim nc jemlje kredite ravno sedaj, ko so istih najbolj potrebna. Nalo se je razpravljalo o dumpingu. Zbornica je dobila poroiila, da se duinping v naši državi šc vedno čuti, ker se uvaža šc vedno blago kljub prcpovs.di, ki je bila izdana. Blago se uvaža na ta način, d« se glase dokumenti na ime kake druge države, lako da je kontrola popolnoma nemogoča. Radi tega se jc sklenilo, da se zahteva povišanje carin na blago in s tem onemogoči dumping. Nadalje se je razpravljalo o trgovinskih pogodbah. O pogodbi z Avstrijo, ki v glavnem samo revidira prejšnjo pogodbo. S Češkoslovaško je bil sprejet le dopolhilni sporazum glede tarifnega dela. Bistveno obeležje obeh pogodb so ugodnosti, ki sta jih Avstrija in Češkoslovaška dala jugoslovanskim agrarnim proizvodom: žitu, sadju in živini. Z ozirom na pred« stoječo revizijo trgovinskih pogodb z Nemčijo in Italijo ie zbornica pripravila potreben inaterijal in ga poslala trgovinskemu ministrstvu. Končno je bilo vzeto v vednost obvestilo o organizaciji prometnega ministrstva. Z novo uredbo bo regulirano vprašanje tarifnega odbora. Tobačnim upokojencem in upokojenkam! Glasom odloka, katerega je prejela uprava tobačne tovarne od uprave monopolov dne 18. avgusta, je sedaj prevedba kronskih pokojnin v dinar« ske končnoveljavno rešena. Razlike se bodo izplačale vsem upokojencem in upokojenkam od lein 1027 dalje, torej za štiri lela nazaj. Izplačevanje leh razlik se prične, v kratkem. Okrog l. septembrn bo prejelo prvih 50 upokojencev iu upokojenk izplačano razliko. Ostalim se bo izplačevalo po: puli, vendar pa bodo v kratkem času prj,šli vsi nn vrsto. Za izplačilo razlile ni potrebno delali kakih posebnih prošenj, kakor to golovi ljudje pripovedujejo upokojencem in upokojenkam. Vsem upokojencem in upokojenkam sporočamo, da so ludi cslalo vprašanje ureditve pokojnin približuje rešitvi in da bo po sedanjih izgledih pričakovati zadovoljive rešitve. Dolga, mukepolna in vztrajna borba tobačnih upokojencev ni ostalo brez uspeha. Za Društvo tobačnih upokojencev iu upokojenk: Uršula Kalauer. Oblasti so osredotočile rešilno akcijo na te, 'Ta skušajo hežence izselili v druge province. V pro-vinci \Vuhaii ljudstvo trpi (udi zaradi pomanjkanja jtilne vode. Ker namreč lu ni rezervoarjev, šo manj pa vodovodov io morajo ljudje črpati vodo s pomočjo koles, je prebivalstvo vsled poplavlje-nju vsega ozemlja ostaio brez pitne vode. Pač pn sc i tu že širi kolera. Poplava ogroža (udi glavno nieslo provlccj tlonan, Kaifcng. To je posledica naraščanja reke II v angini (Rumena reka) Zaenkrat jez pri Kallen-go še drži, ako se pa razruši, bo K alf ene prav lako poplavljen kakor jc Ilankov. V dveh okrajih province Šantuiig pa je reka Hvaugho poškodovala oudoloi veliki jez in prebivalstvo mrzlično dela, da škodo popravi. I/. Nankin::a so odposlali veliko zdravniško ekspedicijo z zdravili iu cepili proti nalezljivim boleznim. Niti število ulonulili ljudi in živali uili ohseg poplavljenega czeml.ia se nc da k»likortoliko točno ugotoviti. Poplavljeni sla. porečji Jang-ekianua in llvanghoa (Rumene reke). Ozemlje, poplavljeno zaradi porušitve jezov Rumene reke, obsega okoli SO milijonov oralov zemlje, obseg jioplir. Ijeueira ozemlja porečja Jangeckinnsa pa jo motreče desetkrat večji! Bic/pi imeruo večje pa ie lo (udi ,-<•■-vilo ljudi, ki je utonilo ali pa dozdaj ze pomrlo radi gladil io epidemij. Splošna sodba je. da ie kalaslnifa. ki i<- zadela dolino Jangcekianu-u največja, kar jili pomni vertisočletna zgodovina Kilaja. Kitajska vlada je vprašala vlado Zediiijeoih držav severne Amerike, koliko lnisluv /ila I>t mogla kreditirali, da se odpomorc hodi prebivalstva porečja Jangcekiauga iu Rumene reke. Škof Beriifli. ki upravlja vikari al v Pencpu na severnem Kitajskem, poroča v pismu na svojec v Biclli v Italiji, da je tudi Penjspii poplav ljeo. 11 lega je sklepali, da je poplavljen tudi dol severnih provinc, o čemer dozdaj se ni bilo ničesar znanega. Škof piše, da vode odna-ujo na tisočo mrliče v, da so začeli po kmetih in ineslih ropali vojaki iu i-cl,isi in