298. številka. Ljubljana, v četrtek 29. decembra 189«. XXXI. leto. SLOMŠKI MRI lakaj« vsak dan *v**«r, izinsii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an ra avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fetrt leta 4 gld., za jeden mitu 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na ooui za vse leto 13 gld., za ietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d«m raćana s.- po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za ietrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaša. — Na naroftbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje s« od štiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tibka, po b kr. će se dvakrat, in po 4 kr. ee Be trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pra v n i št v o je na Kongrosnem trga št. 12. Uprav nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski (I. aeja dne 2 8. decembra 18 98 ) Po maši v stolni cerkvi zbrali so se deželni poslanci v dvorani starega strelišča. Deželni glavar pl. Detel a je otvoril zase danje in sejo, pozdravil poslance in dal besedo de*, predsednika barona Heina, kateri je prečital že v včerajšnji številki pri obče no cesarsko sporočilo najprej v slovenskem, potem v nemškem jezika. Dež. zbor je cesarjevo sporočilo stoje poslušal in je h Slava klici vzel na znanje. Dež. glavar pl. De tel a je omenil, da se cesarjevo sporočilo ohrani mej zgodovinskimi listinami deiele kranjske in potem dejal mej dragim: Kad os t no smo slišali, da je Njega Veličanstvo prepričano, da v adresi dež. zbora izražena dinaatična zvestoba odgovarja Čutom celega prebivalstva vojvodine Kranjske in da obsega v sebi zagotovilo ne* razrušljive zveze z monarhijo, katero je krepko in trdno združila Božja previdnost. Vele pomen I j iva je tudi izjava v Najvišjem sporočila, da more le koristiti celi monarhij«, če se skrbno gojijo interesi nje posameznih delov, in se v to svrho podeli de želnim zastopom, ki so v prvi vrsti poklicani, da pazijo na te interese, primerno polje, da vrše svoje ustavne pravice. Visoka zbornica se tudi gotovo strinja s nado in željo presvetlega vladarja, da se vkljub vsem nasprotstvom v mišljenja in stremljenja doseže sodelovanje vseh močij, oprto na spoštovanje pravice in pravičnosti — v blagor in korist cele Avstrije. Dalje se je glavar spominjal smrti umrle cesarice, povedal, da se je dež. odbor dne 2 decembra poklonil dež pradseduku in ma sporočil uda-nost Vojvodine Kranjske ter pozval poslance, naj zakličejo cesarja trikrat Slava, kateremu pozivu so se z navdušenjem odzvali. Dež. glavar je na to pozdravil nova člena dež. zbora, knezoškofa dra Jegliča in ravnatelja Sobica, ki sta storila obljubo, naznanil, da je posl. grof Ervin Aaersperg odložil mandat ter se končno z jako toplimi besedami spominjal umrlega poslanca GloboČnika, kateremu je zaklical Slava. Na to je zbornica prestopila na dnevni red ter na predlog posl. M u r n i k a volitev odsekov LISTEK. Proti severu. Iz popotnega dnevnika. — Pisal dr. Fran Krajec. 111. Kako pa je v Berolinu daše v no življenje v ožjem smisla? Ne bom na drobno govoril o izvrstni univerzi, politehniki, gospodarski višji šoli, o prebogatih mu zejih itd. itd.; temveč višje kroge imam v mislih. Koj na dan prihoda sem videl v listih naznanjeno javno predavanje o Tolstega Življenja in delovanju v proslavo njega 70letnice. Mislil sem si: no, na našem t. z v. slovanskem jugu je presneto malo takovih predavanj I Res čudovito je, kako se Nemci za vse pojave v svetovnosti brigajo. Mlad Rus, ki je bil p r mesecev že v Berolinu, mi je naravnost rekel, da ae ma #sdi, kakor da bi Nemci Tolstega, Turgenjeva, Dostojevskega itd. lepše poznavali od Rusov samih. Opažal sem, da se ruski mnogo čita v Nemcih, be-rolinski knjigotržci imajo vsi rusko literaturo na prodaj v veliko večji meri kakor slovanski v zlati preložila na konec seje, na predlog posl. Hribarja pa poročilo dež. odbora o premestitvi okr. sodišča v Zatičini odkazala upravnemu odseku. Posl. Murni k je poročal o voli t vi dež. po slanca za v. I Ini okraj Kranj Škofjaloka. Ker proti volitvi ni pritožbe, je predlagal, naj se izvolitev ravnatelja Ivana Sobica odobri. — Sprejeto. Posl. M u r n i k je poročal o predlogu dež. odbora glede začasnega pobiranja dež priklad leta 1899 in je predlagal: I. V pokritje pr maojkljajev pri dež. zakladu naj se pobirajo od 1. januvarja 1899 I. dalje do onega časa, ko ae priklade za I. 1899. končnoveljavno ustanove, sledeče priklade: 1. — 40°.o dokldda na užitnino od vina, vinskega in sadnega motita in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na stopinje aJkoboluvine po 15 gld. od vsakega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdel-nega alkobolometra po 30 kr. od vsake hekto-literske stopinje; b) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove alkoho-lovine v vsej deželi po 1 gld. 3 — 40° 0 doklado na pclni predpis vseb direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. — Sprejeto. Dež. glavar Detel« je omenil, da predloži dež, odbor načrt nredbe plač deželnih uradnikov čim prej mogoče. Sedaj tega še ni storil, ker treba velikih štndij. Posl. Hribar je izjavil, da ne zadostuje, kar je povedal deželni glavar. Treba je dati dež. od boru neko navodilo. Govornik je predlagal, naj se dež. odboru naroči, izdelati načrt regulacije plač z vso naglostjo in sicer tako, da bodo šesti činovni razredi deželnih uradnikov kolikor mogoče soglašali s prejemki državnih uradnikov od 0. do 11. Čin. razreda, in naj deželni odbor načelno izreče, da velja regnlacja od 1. januvarja, vsled česar naj se jemlje nanjo ozir pri sestavi proračuna. Posl. baron Schvvegel je ugovarjal Hribar jevemu nasvetu le glede določbe, naj se principi-pijalno določi, da morajo p'ače dež. uradnikov soglašati s plačami državnih uradrHkov od (i do 11. razreda. Posl. Hribar je pojasnil, da je stavil svoj predlog, ker je gotovo, da se deželni odbor ne bo Pragi. V nobeni praži i kavarni nisem videl toliko ruskih listov kakor v kavarnah ,Victoria" ali ,Rauer" „Unter den Linden', da o tem ne govorim, da nem obiskal v Berlinu lepo rusko čitalnico, kakor bi jo pri nas zaman kje iskal. 1)4 pravi pravcati B rliučani ruski tudi govore — ne samo mnogi tam živeči Rusi — prepričal sem se sam. Neki večer nas je bila mejnarodna družba zbranih. Poleg sta bila tudi odvetnik iz Pariza L., ki je o Slovanih rajši kaj slišal kakor o Nemcih, in docent kr. univerze v Rima B lomila sta le za silo nem šČino; poslednji sploh dolgo nič govoril ni, kar je pri Italijanu nekaj čudnega. Na mah je govorica nanesla na rusko književnost in tu se mu je jezik razveza). Mladi docent je mislil o meni kot Slovanu, da ruski popolnoma urnem; vprašal me je torej, kako mi ugaja .Russkaja Myslk; slučajno sem o tej nekaj že čital; ko je htel govoriti o „Voprosih (vprašanjih) filozofu in psihologiji" — dasi pravnik, zanima se živo za filozofijo —, sem umolknil, izgovarjajo se, da jih v naši ljubi domovini ni dobiti, čemur se mi je čudil. Potem eo prišli nekateri strokovni ruski termini na vrsto, in jaz, dasi Slovan, dasi sem si domišljeval, da nekaj ruski le ornem, upal iti višje, nego je šla država m ae boji, <1* ne bo računal s VI. činovnim razredom drž. uradnikov in je zajedno izjavil, da bo kazalo mesto 6 čin. razredov napraviti 7 razredov. Posl. baron Schvvegel se je s tem pojasnilom zadovoljil in se izrekel za resolucijo Poročevalce posl. M urni k je opomnil, da je dež. odbor že sam skleni', da se more načrt o utedbi uradnikih plač predložiti v 1 keji po eo-vem letu. Zbornica je »prejela odsekov predlog glede pob ranja doklad in Hribarjevo resolucijo. Posl. dr. S c ha ffer je poročal o nadaljnem pobiranju dosedanje naklade od dokodkov najem-ščin v Ljublja i in je predlagal: 1. Dež. stolnemu meBtu Ljubljani se dovoljnje kakor doslej tako tudi od 1. januvarja 1899 d I - do konca 1909 pobiranje naklade od dohodkov najenščin tako, da so najemščine pod 50 gld. popolnoma proste, od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 g'd pa je plačevati na leto po 2 kr. in od najemščin na 1 100 gld naklado 4 kr. na leto od vsakega goldinarja najemščine. — Sprejeto. Poročilo o zgradbah v deželni blaznici na Studencu je bilo odkazano H oančoemu odseku, potem pa so ee vršile volitve tdsekov, o katerih smo že včeraj poročali. V večerni seji, ki se je začela ob 5. uri po-poludne sta bila podana dva predloga glede vseučilišča v Ljubljani. Predlog posl. dr. Majarona s* glasi: Visoki deže'ni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da takoj začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu sklepov deželnega zbora kranjskega z dne 28. fehruvarja 1898. 1. z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču. Podpisali so ta predlog poslanci: dr. Majaron, Hribar, dr. Tavčnr, Schwsiger, Ažman, Leiar.':ič, kn-tzo3kof Aitoi B in fentura, MoJie I Višnikar, Božič, PovŠe. Pakiž, Šubic, JVIovšek, Papež. Pieifer, Kajdiž, Košak, Lenarčič in Kalan. V utemeljevanje nujnosti se je posl. dr. M a -jaron sklu.--v.tl na drž proračun, ki pride po novem letu na razpravo, v meritornem oziru pa j« pojasnil, da je deželni zbor steni svoj prvi sklep, ker je prepr čan, da je ustanovitev vseučilišča nujno sem bil pečen : v govorico je morala poseči rojena — Berlinčanka. Jaz pa sem se znova prepričal, da so Italijani in Nemci hujši „panslavisti" od nas. Da je v Berlinu t > 1. k»> slovanskega življa, tolmači se s tem, da je Nemčija z Rusijo v ozki trgovinski zvezi; v berlinskih kavarnah ae lahko onjentuješ — in ne f-amo iz Maverjs ali Brock-hausa — o točni statistiki trgovine in prometa po vseh deželah zlasti po orijentu (Carigrad, Mala Az ja, Moskva itd.); fabrikaotov, trgovcev, obrtnikov jena Ruskem mnogo nemških, ki vzdržujejo zvezo s svojo prejšnjo domovino; saj je se nedavno znani socijalni politi kar K. Fentah Nemce bodril, da nuj rajši Rusko okupirajo z vstrpnini kulturnim delovanjem mesto Kitajskega, češ, ali Nemci Ruse izpodrinejo, ali pa Rusi Nemce: oboji baje ne morejo drug poleg drugega živeti. — Tudi je v Berlinu rrnogo iz Rusije iztiranih Židov, ki vsled svoje agilnosti rnsko kulturo dobro umejo premlevati za nemške želodce. Protestna zborovanja zoper ukrepe mestnega magistrata, popularna higijenična predavanja o le-čilni sili vode, solnca in zraka, spiritistični c:rkeljni, teosofični govori .. . no, to je pač že najti v vsakem večjem mestu. Nalašč sem posetil delavsko potrebna v interesu naroda slovenskega j u inih avstrijskih pokrajin in države same. Vni sloji naroda so se navdušeno zavzeli za to stvar in poslanci so si, upoštevajoč izrase narodove volje, postavili nalogo, iz poslovati ustanovitev ustavni m potom. Po-slauci so ministarstvu dobro označili našo zahtevo in delali bi krivico ministerskemu predsedniku, ako bi sodili, da on našo zahtevo odklanja. Narobe, zatrjuje se, da je spoznal potrebnost vseučilišča, čim je dobil potrebne informacije Iuhko smo tora j upali, da dobimo v proračunu primerno svoto za vzgojo docentov, a to upanje se ni izpolnilo. Ta prikazen se ne vjerna a stališčem gr«fi Thuna. Mogoče je U dvoje: Ali so nam nasprotni nplivi premaknili to stališče, ali pa misli prof Tliun da se da stvar z-ivi»*'i. To mora napo iti dež d m zb ir, da so novic « g'asi. Treb* e, da ae vlada principijelno izreče in zagotovi vseučilišče tako, kakor brnsko. Predle g je bil sprejet z veliko većino glasov. Predlog poil. Hribarja gtade vs-uJdi.iča se glasi: Visoki dež. zh r skleni: Izvoli se odposlanstvo, katero poleg g. dež. glavarja obsegaj še troje čla nov vi.m k h zbornice v ta namen, da zaprosi avdi- ] jence pri Nj. Veličanstvu cesarja ter ob vznožju NajviHjfga piSItola izreči oajudanejšo piošnjo za ustanovitev vseu. :>ilišč-a v Ljubljmi. Podpisali so ta predlog poslanci: Iv Hr>b>r, kuesošk« f Anton Bi- j naventnra, Scbvre'ger, Pakiž, Grasselli, dr. Tavčar, j Višoikar, dr. M .jaron Ažman, Murmk, dr. Papež, Perdan, PfaiJar, Povše, Lenarčič, B >žič Klein, dr. j Žitnik, Kalar, bubic, Jeiovsa k. V utemeljevanja tega predloga je posl Hribar l opozarja), kako je ves narod na najrazličnejše r a- > čine pokazal željo, naj ae ustanovi vseučilišče. Potrebno je ne samo iz kulturnih oairov, ampak tudi iz gmotnih K ■ z> n argumentov, ki so zbrani v spo- i menici, govi n Ae nekaj za vseučilišče. Po potresu sa je pokaralo, da je Ljubljana izgubljena, če De dobi izdatne pomoči« OrfSSC j« to pnznal nam, rekši „Ljubljani se mora pomagati'. K«r je država sto rila, ni dosti. H.Ani posestniki v Ljubljani ao zadolženi in je njih položaj uprav obupen. Selu ako vlada po-krbi. da ae povzdigne premer, pokaže, da se zaveda svoje naloge. Nob-iit stvar pa bi ne povzdignila prometa in veljav« mesta tako, kakor vseučilišče. S tem je pcj isnjen namen predloga. Naj bližji je slovenskemu narodu dobrotni cesar. Narod mu je pokazal svojo veliko udanost, in radi tega mu ne more nihče zameriti, ako pričakuje od nje« gove pravičnosti, da mu bo delil milost, kakor jo d -li drugim. S oveo*ki narod je poklican braniti slovenske meje države. Moril je vedno to svojo dolžnost in jo tudi fetori v prihodnje. Kdor pa ima dolžnost', ima tudi pravice. Oglašali se bodemo, dokler se naša želja ne izpolni, a največjo nado postavljamo v cesarji. Govornik je prosil, naj se deputaciji že dar.es voli in naj dež. odbor sestavi prošnjo ki naj jo deputacija izroči. Zbornica je vsprejela Hribarjev predlog z veliko ve'ino. Pod Kalan je p:ročal o zgradbah v dežel, blainioi na Studencu, katere je bil dež. zbor sklenil v zadn;em zasedanju, in je predlagal; za te zgradbe se dovoli iz dež, zaklada kredit v zeesku 45 000 gld. — Sprejeto. Poel. Lenarčič je poročal o premestitvi uradnega sedeža okrajnega sodišča v Zatičini. Pojasnil je razmere v Zatičini, v Št Vidn in v Višnji gor*, kateri trije kraji bi imeli radi sodišče in je predlagal: Visoki dež. zbor izvoli skleniti: V smisla zakona z dne 11. junija 1868 drž. zak. štev. 59 izreče deželni zbor svoje mnenje tako, da pritrdi premestitvi uradnega sedeža iz Zatičine v Višnjo goro. Posl. dr. Papež se je izrekel proti prellopn in je nasvetoval, naj se sodi Ve premesti f Vid, češ, to je največja in najbogatejša občina, leži v sredini okraja, voda se lahko p iskrbi pred preselitvijo sodišča, p n kopališče vlada lahko ukaže premestiti sicer pa žele vseh prebivalcev, naj ee S' dišče premesti v Št. Vid in le l/4, naj se premesti v Višnjo goro. Posl. dr. Tavčar je opozarjal, da je vprašanje, kam naj se premesti zatiško sodišča prav za prav že rešeno, oziroma, da juatična uprava f« ve, kam je premesti. V prvi vrsti so pač sodne oblasti poklicane izreči, kam naj se premesti sodišče, in sodne oblasti, izvzemši zatiškega sodnika, so se izrekle za Višnjo goro. Predsedstvo okrož. sodišča, ki je gdo.o jako objektivno, se je izreklo za Višnjo goro, in nadsedišča se je soglasno zanjo izrtklo. Sodišče je bilo veliko let v Višnji gori in ves i kraj je bi zadovoljen. C*» bi erar ne bil hotel izkoristiti zatiškega samostana, bi bilo sodi&če še danes tamkaj. Sicer pa pri malem okraju, kakor je zatiški, ne pride dosti v poštev, če leži sodišče malo v stran, zlasti ker teče zelenici po celi doliini doline in je Višnja gora blizu železnice Za Št. Vid ae je izreklo 11 občin, za Višnjo goro pa 0. Razmerje tore] ni tako, kakor je trdd dr. Papež. Sicer pa ss je neka velika občini izrekla najprej za Višnjo goro in so s početka dotično izjavo podpirali ž up n in vsi občinski svetniki, pozneje pa se je izrekla za Št. Vid, a je na izjavi podpisan samo j župan Znan » je, kako se j* agitiralo. Obč. sklepi ; i bf-toje navadno iz podpisa županovega in iz obč. pečata, a če bi bili imeli obč. zastopi s~je, bi sa morda sklep drugače glasil. Govornik je obžaloval, da se v današnjih časih povdarja denar. St. Vid žvenketa a svojo polno mošnjo in zahteva sedež sodišča, k*r je bcgtt. Ravno najrevnejše občine so za Višnjo goro, a bogati S. ntvidčan bo laglje naredil daljšo pot, kakor siromak. Gre se za to, ali naj zmagajo siromak', ali bogataši. Nekateri gospodje kat.-narodne stranke nastopajo često kot nekaki vitezi siromaštva. Trebanjski okraj ima tri poslance, naj glasujeta dva za bogate občine, jeden pa naj glasuje za siromašne občine. Ako bi prišlo sodišče v Št. Vid, ai nakoplje ta, sedaj bogata t b čina velikansko breme. Skrbeti jej bode za vodovod in dr. Papež je zamolčal, da je v Št. Vidu hud upor proti vodovedu, premestiti bo pokopališče in zgraditi sodno poslopje. Vas Št. Vid si nakoplje s tem breme 100.000 gld. — danes bogata vas bo imela dolgov, da iz njih ne bo mogla. Zbornica je odklonila prellog dr. P, p-»ža in vsprejela predlog odsekov. Končno je zbornica volila deputacijo, ki po nese cesarja prošnjo za ustanovitev vseučilišča. Izvoljeni so bili knezolkof Jeglič, posl. Po vis In poti. dr. M a jaron. Det. glavar pl. Detela je izjavil, da naznani pribodojo asjo pismenim potom in je želeč poslancem veselo novo Isto, sakljnčil sejo. V Ia|«ml|Ml« 29. decembra. Klub nemške narodna stranka v štajerskem deželnem zboru je sklenil izjaviti, da smatra jednoglasno takozvano „novo taktiko" za jako Škod ljivo nemškemu posestvu, zlasti ker je podrla vero v neupogljivo voljo Nemcev pri hranitvi narodnih interesov. Klub isjevlja, da se pridružuje eklepu štajerskih zaupnih mož nemške narodne stranke ter izreka nado, da sačno nemški državni poslanci, ne da bi se brigali za to, da postanejo „regiernngs-fiibig", pri začetka novega zasedanja državnega zbora najostrejšo opozicijo ter obstrukcijo, dokler ne izginejo jezikovne naredbe. Pojaanilo „Wiener Abendposte" glede Thu-uovega odgovora na interpelacijo radi izgonov pozdravljajo večinoma vsi velikooemški listi. Nekateri trdijo, da sta izzvali to pojasnilo pismi, kateri sta si pisala naš in nemški vladar. Berolinska .Post" meni, da js prišlo pojasnilo Že prav v zadnjem trenotku, kajti iskre so že švigale preko meje. Galiaki uradniki so bili nedavno snov kritike socijalnodemokratičnega poslanca Diszvnskega v državnem zbor. Ta poslanec je navedel celo vrsto slučajev, ki naj dokažejo, kako zlorabljajo v svojo korist državni uradniki svoja mesta in kako so so -deležni raznih sleparstev. Zlasti hudo je prijel Da-izvoski okrajnega glavarja v Podgorcih, grofa Star-zenskega. Temu je očital, da je oderuh ter da je na tihem liferant krme za vojaški erar. Vlada se za ta očitanja ni zmenila. Zato je sedaj Daszvnski v „Arbeiterzeitung* znova objavil 10 slučajev, ki dokazujejo, da je jemal omenjeni okrajni glavar 7V* do 12% pri posojilih, da je ustanovitelj zastavnice, da je res liferant krme eraru ter prijatelj raz-apitegi židovskega oderuha Kieszkovvskega. Ako ima Galicija mnogo takih okrajnih glavarjev, potem i) razumljive oniotne prežalostne razmere. Kriza na Ogarsksm. Senzacija dneva so mnogi dvoboji, ki so se vršili večinoma radi afere Banffy-Horanszky. Ti dvoboji pa dokazujejo le, kako zelo je podivjano ogersko politično življenje. V zbornici se širijo vesti o kompromisih mej vlado in opozicijo. Vendar so ti kompromisi le želje posameznikov, ne pa celih strank. Glavne ideje kompromisa so: vladi se dovoli indemniteta in nagod-beni provizorij, razen tega se da Banffvjn osebno zadoščenje, baron Bauffj pa na to okoli zadnjega januvarja odstopi. Da bi se tak kompromis realiziral, sedaj še ni verjetno. Finančni od nek je že sprejel predlogi o provizorjih nagodbe in kvote. Obisk našega cesarja pri ruskem poslaniku na Dunaju je napravil v Rusiji najugodnejši vtisk. Splošno ae pripisuje temu obisku velik političen pomen. „Peterb. Vjedomosti" pišejo, da treba s posebnim zadovoljstvom konstatirati, da dobivajo znameniti dnevi aprila značaj historične potrebe. Dalje v prilogi zborovanje, na katerem je državni poslanic Z go- J voril o „ljudstvu sovražni politiki B smarekovi in njegovih naslednikov". Videl sem tam intel gentnih obrazov, raztrgan h in razcapanili postav pa celo ne, kakor je pri nas navada; delavte mi je pripovedoval, da tudi nekateri delodajalci in tovarnarji hodijo na take shede, da podpirajo gibanje prole-tarcev, da je celo ceiar.evič in poznejši cesar Friderik Viljem nekoč Inoogeito bil pri velikim dela v-eVern zborovanju, kjer je govorniku srčno čestital na govoru. Čudil sem se pa, da na javna zborovanja ne hodi samo polic uradnik, ampak ž njim \ie 1 če tt.di redar. Svobodoljuben Rus mi je tudi prizna), da na Nemškem ni bogvekoliko več svobode kakor na Roškem. Za izobrazbo širjih mas je dovolj preskrb'jeno. V sra-o popoldan sem videl, kako ljudski učitelji otreke v „Ztjughaus" vodijo, kjer jim razlagajo pomnike, še sveže piueke slave, in jih navdušujejo za .sveti poki:'c domovine". Prusi ao pa v istini prepričani, da so kot evangeliki pozvani k vodstva vaeh Nemcev; sam Bismack je bil, kakor mi je cemški pisatelj (Prus in protestant) zatrjeval, čisto in globoko prepričan o božjem poslanstvu protestantizma, Prusov in zlasti Hobenzollerjev. Muzeji so dan na dan brezplačno pristopni; mej mnogimi nemškimi umotvori — najbolj vleče B<">jklin, Menzel, Lenbach — videl s3.ra zastopano i slovansko umetnost po Brožikovi „Kralja Ladislava snubitvi". Močno sem aa zanimal za „etnografi'mi muzej" in „Uranijo" V prvem imaš priliko, v par urah takorekoč preiti vso zemeljsko kulturo; osobno sem se čud.l glede na Časnikarstvo in knjigarstvo Kitajcev ter Japoncev, ki so naprednejši nego mi. vse-modri Evropejci verjamemo. Ob dragocenih Scblie-mannovih izkopinah sem se nekoliko zamislil: kdo je za grško starinoslovje več storil od Schliemanua ? In ni li bil Schliemann preprost trgovec? In ni li globlje prodrl v bistvo staroklasičnih značajev in jezikov, nego vsi naši preučeni „klasiki" ? Da zanimanje in navdušenost je cdločilna, ne pa šolska pedanterija. Sodbo, ki sem si jo naredil o naših gimnazijah že davno, in radi koje me je neki slovenski srednješolski profesor svoje dni cenzuriral z „i'iber-schnappt", mi je potrdil ne samo Spencer, Tvnedall itd., ampak tudi Schliemann, in ob teh skupinah nem zopet prebral prave njegove v lastnem životopisu (v uvoda njegovih del) napisane besnde: „Moral sem misliti, da je metoda, kateri po naših šolah (g i ni n a z i | a h) s I e d i j o, popolnoma napačna bila". Da, veliki Schliemann je to že davno izustil, mi pa imamo še vedno iste gimnazije, kosti brez mesa, kakor pravi Spencer! Da se nekoliko potolažimo in razvedrimo, pojdimo v „Urani jo", zavod za ljudsko prirodo-slo v je ! Ne menim sicer, da nas bode tovarna in pri* rodna veda sama rešila; menim celo, da je etike in duševne znanosti za socijalno vprašanje vsaj toliko trebi, kakor narodnega materijalnoga gospodarstva, če ne več. Ali z moderno tehniko in industrijo, z moderno fiziko in kemijo se pač moramo enkrat sprijazniti, — tu ni druge pomoči. Sicer pa prirode vede, če globoko razumljene, jako in blagodejno uplivajo tudi na razvoj značaja, volje Čuvstva: Nevvton, Faraday, R Maver itd. so bili jako religi-jozni in mistični. Pojmi, kakor „volt", „ampere", „watta, „energija*, „potencijal", Ha O . . . nam motajo iti v meso in kri. In zato izvrstno skrbi v Berlina. .Urama". (Konec prib.) rriloKfc ,Sloveii8keffiB jiarodh* &t. 298, dne 29» decembra ic98 Sedaj 86 kaže, da ima takratni sestanek cesarjev najlepše vspehe ter da ni ostalo le pri zuoanjoitih. Skupnost interesov obeh držav se kaže vedno jasnejši. Rusija priznava opravičenost vp'iva Avstro Ogersle na Balkanu, naša dtžava pa prznava isto pravo tudi Rusiji. Solidarnost v političnih vpraša njih obeh dtžav v sedanjosti in prihodnosti jo po sledica potrebe, katero je prznal cesarjev obisk na dan carjevega godu. Tudi „Nov. Vremju" ne dvomijo, da je prijateljstvo mej Dunj-m in Peterbur burgom istinito. Vodovod mesta Kranja. (Dalje.) Ali kaj nam pomaga, če smo vaa „uvaževanja vredna pojasnilu" v tej točki popolnoma ovrg i, kaj pomaga, če smo dokazali, da ni res, da bi se za jeti studenci kje zavoljo zajetja posušili, kaj nam vse to pomaga, OS je pa k a p t 1 a r i t e t a studencev vendarle tesoičnal Ha, to vam je šele .husarenstttckel" ! „V s a k studenec, kateri se napelje v druge kraje,so vsled k a p i I a r i t e t e bližnjega ozemlja do polovice osuši Vsak studenec namaka, dokler prosto po površju teče, svoje ozemlje, kose pa odpelje, se to ozetu I j e osuši in vsled narav in-ga zakona črpa voda neposredno iz vira". — Oceni „pojasnjevalec" je slišal nekje nekaj zvoniti, pa ne ve kaj in pri kateri f-ri je bdo. Iv a p i I S r n o s r. se po domače imenuje tista lastnost, vsled katere se vsaka mokrota lama od s-be širi po suhih te lesih Će držiš gobo samo na jedru m konca V" vodi, kmalu bo vsa moki a, ker gro voda sama kvišku in na vse strani. Ravno tako gre mokrota po zidu od tal kv.šku. Da ima tudi zemlja to lastnost, da je torej kapilarna, kakor so rtče, \e v-jak kmet kadar napelje strugo vede na svoj suhi travnik, da se suha zemlja napoji ravno vsled kapdarnosti. Od tega prihaja, da se dostikrat talna voda dvigne skozi vso prst, ki je nad njo, in ae celo na površju pokaŠSJO sledovi talne vode in cula močvirja. Od tega pa tudi prihaja, da studenci namakajo ob svo jem toku na obeh straneh bližnjo ozemlje, tudi če to višje leži cd njih Zdaj pa pride glavna stvar Ali se po vsakih tleh mokrina tako širi? so vsaka tla kapilarna? C gobo driii na jeduem koncu v vodi, gre veda kvišku, če pa železo ali kamen držiš, ne g r e ! *) lu v tem, da ne gre mokrina pO vsakih 11 u h , v tem tiči ključ za razume vanje „kapilarncuti studencev*. Će je s>et, kjer izvira studenec, kaplaren, to je, če je tam prst ali droben pesek, ki vodo pije ted.j vsa zemlja okrog studenca vodo sproti popije kolikor le potrebuje mokrote, in le t sta vola, ki še ostane nspopita, teče dalje kot potoček. C a BVtt okoli studenca ni hapihren, to je, če ne palca mokrote skozi, na primer če je sko levit, tedaj se atuderunice mč ne izgubi, ampak vsa teče dolja Zdaj pa hočemo kak studenec za vodovod za jeti. Kaj se zgodi, če so vsa tla na oko!' kapilarna ? V tem slučaji se studtnec težko zajame, ker uhaja voda vsled kapilara ost i na vse strani. Če so prvi hip tudi posreči zajeti več vode, se t« .sinia zman)ša, tako da ostane zopet samo t tati o tanek studenčnice, •« atfrega nasičene zemlja pred zajetjem ni hotela. Taki Studenci s ■ u pr. pri Skaručini — Ali k; je voda po vodovodu odtegnila Tista se BSveds mora v toliko posušiti, v kolikor se je prej cd studenca namakala, ker je kapilaritefa po betoniranem zidu pretrgana. To je vsa skrivnost o kapilar008ti In zdaj obruimo to vso na Čemšenikarjev htu denec. Če bi bil studenec sredi kapilarnih tal, imel bi PavŠlerjev učenjak prav; ali kaj, ko pa izvira »duder.ee iz takoirr.enov..n h hallslilttskih tal, pri katerih ni in ne more biti nobene kapilar n o s t i ! Kolikor je ruševine po vrhu okrog studenca, se bo pri zajetji odstranila, betoniran zid pa se bo postavil na vsem spodnjem koncu stu denca in ob btraneh od trde skale kvišku, tako da bo vsa kapilarnost popolnoma p r e t r g a n a. Ker bo pa vode vedno še preveč za naše potrebe in jo bo vedno nekaj še čez teklo, in ker je malo nižje še več studencev, zato se svetu pod zajetim studenci m niti ne bo treba osušiti *) Nekaj malega vodo popije v dolgem ćaou seveda tudi železo ali k>imon, ker ho vse reči kolikor toliko lukni-tasta; ali to je v primeri z gobo tako neukonfiiio malo, da ne pride v poetov in se torej res lahko reče, da po gobi gre voda kvifiku, po kamenu pa ne. Vidite, da „kapilarno" kopito dičnega učenjaka le ni za vsak črevelj! Tu označimo lahko še stališče, katero z .vz -tri.i inienei S čire. ker nasproti studencem in talni vodi. Dolgo časa so imeli rte samo navadni ljudje, omak celo strokov ij ki veliko nezaupnost in mržajo do t.ilne vode in vse je povzdigovalo le studence. Inž. S i rekt r pa je jeden t'stih bojevnikov, ki 80 v no-vejšnm času priborili talni vodi jednako veljavo s Studenci, ker so dokazali, da sta studenčnica in talna voda bistveno j dno in isto, in da je razloček samo ta da studenčnica prihaja na dan, talna voda pa ostaja pod zemljo. Dalje tudi to še lahko pristavimo. Studenci se seveda včasih (udi poizgube v druge kraje, če se njih - > i. r. I s-t sredi g.-rovja vsUd potreba, vsled iz plaknjenja ali k.ij tscega v toliko izprem^ne, da a bere voda drugo pet ah se pa poniža ; ali to so tako izvanredni slučaji, da ž njimi ne moremo ra-daniti« Sicer pa je ob t ki b izvanrednih naravnih izpremembah ista nevarnost tudi za talno vodo, da spremeni svoj te,k ali se poniža. Ali ee mar še no bnii vodnjak ni OSniil? In končno: Će bi proti vs« mu človeškemu pri čakoi.inj i kdaj venderle primanjkovalo Uemšeoikar-jevega studenci, nam zato še ne bo treba obupa-v ti Naj ue pomisli da mi vedno govorimo samo 0 jednem, najvišjem studencu Ali pod njim jih je še polno drugih, ki bi se za ta slučaj z malimi stroški lahko priklopili. Saj trdi tudi S mre ker o vodovodnih napravah (istotam na str 2), da so tiste tehnično racijoualne in fioaocijalno ugodne, katere js v slučaju, da kdaj primanjkuje vode, možno raz širiti v okviru starega vodovoda. Pa skrajni čas je že, da gremo k zadnji točki in tudi tu slavnemu vodovodarju malo pretipamo jetra in obisti. c) Stroški. Da tudi pri stroških pra* nič ne zaostaja pre jasni „pojasujevhlec1 za svojimi dosedanjimi teme Ijitimi „p jasnih*, razvidno je posebno iz nad vse dr^ne trditve, da je Hraskv pozabil v proračun vsfavit» svoto 7'd naquil luct.a" čez reko Kokro, to je za dva posebna mostova, po katerih bi se pola gale cevi č"z Kokro. Ta je pa zopet lepa! Pisec niti Citati ne zna, ue načrta, ne stroškovnika! Seveda, „Kankerdiicker" (izpeljava cevi pod vodo pri gornjem m< stu), in „ H il n g e -undlsolier Construction an d e r K a n • kerbriicke" (pod železnim mosto-u), za kar je pod točko IV. '6 vstavljenih 100<) gld., to so za u nega pisci vender še preučeni i/razt, da bi jih mogel ometi. — Na ta način s- seved* lahko do kaže, da so stroški prenizki. Ali žeiezni most se bo podri pod strašno težo cevij, če se obe-ujo nanj, in cevi bodo pop nk i le, ko se bo most po lajal pod kakim vozom! Oh, ta teža! 1 m cevi z v do vrod i o s protdoplotoo ob ve/o bo tehtal u Mi 51 g a!i še 1 sta.-i cent ne! Di pa cevi ne popokajo vsled podajanja mostu, rabijo po vsem sve n poj*bne cevne sklepe (Drebmnfte), ki isvrstno prenašajo podajanje celo pri mostovih na verige. Sicer pa cevi niti treba ni vodoravno polo ž.ti pod most, a^j se postarijo lahko v oboku, ki se potom sam nosi, in le ua vrhi bi trebilo za vse slučaje n-ke z*eze z mostom, k» pa ne bi prav n č obtoževala mostu Pa to je tehniški abc, kateregi samo Mmi rt rokovnjnki ne znajo. (Konec pri h ; XXX. o')čni zbor „Slovenskoga učiteljskega društva v Ljubljani". Kakor vsako leto o božiča b praznikih je bil tudi letos dne 28 t. m. občni zbor ^Slovanskega učiteljike(ja društva v Ljubljani", in to v mali dvo rani BNarodn ga dnnoa". Društveni predsednik gosp Juraj K - žek je otvonl občni zb >r ter je presrčno pozdravil člene, ki so 8<> zbrali v lepem številu. V nadaljnjem govrru je opomnil, da bo praznovalo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" prihodnje leto tridesetletnico Bvojega življenja in delovanja, ki je rodilo slovenskemu Uditeljstvn toliko koristi V dokaz temu bodi samo dokaj ugodna regulacija uči -teljskih plač, za katero ima tudi n<še društvo nemalo zaslug. Potem se spomni cesarjevega zlatega jubileja, v katerega trajni spomni jo ustanovilo društvo MCesarja Franca Jož. fa I jubil j-iko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem". Končno omeni žalostni dogodek v cesarjevi rodbiui — smrt cesarice Elizabete ter z i kliče naivečjemu dobrotniku ljudskega šolstva, cesarju Francu Jožefu I., trikrat „Slavu", Čemar zbor navdušeno pritrdi. Društveni tajnik gosp Eng. Gangl je potem poročal o odbnrovem delovanju v preteklem dru Stvencin letu. O Ibor je napel vse sile, da je priboril kranjskemu ljudskošul-ikemu učiteljstvu ugodnejšo rešitev gmotnega stanja, ki jo je omogočil visoki deželni zbor s tem, da j* razveljavil dosedanji krivični krajevni sistem ter uvel pravičnejši osebni status. Onim faktorjem, ki so si stekli zaslug ob regula Olji učiteljskih plač, je izrekel odbor zahvalo. V prihodnje bo moral Bkrb n društveni odbor, da se pravično uredi naš poko ninski zakon in da se dostojno povišajo petletnico. Nadalje bo treba delovati za odpravo, ou.oma preosnovo pouavljavne šole ter razmišljati vprašanje o učiteljski denarni zadrugi. Drugo velevaŽno, veletežavno delo je bila prireditev slavo osti desetletnice „Za.«ze slovenskih učiteljskih društev", oziroma praznovanja petdesetletnica cesar jevega vladanja, ki se je vršilo v Ljubljani dne 1. in 2. vel. srpana t. I. — Društveni odbor se je poklonil po svojem odposlanstva novemu knezoškr fu dr. Jegliču ki se je pokazal velikega prijatelja slovenskega nčiteljstva ter veledušuega podpornika njegovih podjetij; izrekel je sožalje potom deželnega predsedništva povodom žalostne smrti cesarice Elizabete ter udanost ob petdesetletnici cesarjevega vladanja. Društvo je odkrilo s pomočjo kamniškega okrajnega učiteljskega društva spominsko ploščo pre« zaslužnemu učitelju Mateju Močniku ter je začelo nabirati prispevke za spominsko ploščo vrlemu in odločnemu učitelju Fr. Govekarju. V preteklem letu je priredil odbor dva društvena večera. K poročilu tajnikovemu se je oglasil prvi g. Ce puder ter je predlagal, da bi prosil bodoči od bor viaoki deželni zb r, naj bi se štela v pokojnino tudi leta provizoriškega službovanja. Predlog je bil sprejet, takisto tajnik jvo poročilo po nekaterih opas-kuh gg. Šege, Rezka, Dimnika in Likarja. Blagajnik g Fr Cr nagoj je poročal, da je imelo društvo 1720 gld 22 kr. dohodkov m 1989 gold. 2G kr. stroškov. Primanjkljaj bo pokrit, kadar plačajo malomarni naročniki svoje dolgove. K tej toćki je predlagal g. Likar, naj se v bodoče zviša remuneracija gg uredniku in upravuiku in je bil po nekaterih opomujah gg. Rezka, Primožiča in Cepudra sprejet predlog g. Lu z nar j a, da seda odboru v tem oziru svobodno roko. Gg. Javor še k in J o sin sta izjavila, da so društveni računi v najlepšem redu. Gosp. Dimnik je poročal o dohodkih „Ce-sarja Frauca Joiefa I. jubilejske ustanove za učiteljske sirote na Kranjskem", za katero je nabralo učiteljstvo kranjsko v treh letih 1^92 gld. 10 kr., ki so naloženi v mestni hranilnici ljubljanski Na biranje preueha koncem tega leta. Stavil je 12 predlogov, izmej katerih je po raznih opazkah gg. : Luznarja, Likozarja, Primožiča, Šege, Crnagoja, Ćeenika, Likarja in poročevalca občni zbor sprejel 10 predlogov Isti poročevalec je potem poročal o dohodkih za Močnikov spomenik, katerih ost.auek 50 gld. 10 kr. je prištel glavnici ustanove Nadalje je poročal g. Dimnik o dopisu „Z.iVeze slovenskih učiteljskih društev" glede pre urndbe in prepuititve ,Učiteljskega Tovariša" v last „Zavczino". Po dolgi debati, v katero so poBearli gg.: Cesnik, Primožič, Luznar, Šega, Crna-g oj, Gabršek, Jelene, Petrič in poročevalec, je bil sprejet predlog poročevalčev z dodatnim predlogom g. Gangl a, s kuterim se izreče občni zbor, da je v p.inctpu za nasnet „Zaeezin", a da naj o tem natanjno razmišlja bodoči odbor ter skliče svojedobno izredni občni zbor, ki naj potem razpravlja o njega konkretnih predlogih. V novi odbor, ki se je precej potem konstituiral, so bili voljeni: g Jurai R a ž e k , pre Jsednik ; g. .!.[;■ Likar, podpredsednik; g. Eng. Gangl, tajnik in sourednik; g Frančišek Črnagoj, bla gajnik in Upravnik; g. Jakob Dimnik, urednik ter odborniki gg : Frančišek G a b r š e k , Luka Jelene, Lovro Le t nar in Jožef Ver bič. Pregledovalcem računov so b li voljeni gg : Ant Javoršek, Maks .l-iii iu Karol Rožanc. Mej slučajnostmi je predlagal gosp. Let nar, naj se obrne odbor na knezoškofijski ordinarijat a prošnjo, da naj zniža z t učiteljske knjižnice in učitelje ceno Pleteršnikovemu slovarju, g. Jelene pa, naj se takoj sestavi in odpošlje prošnja deželnemu h mi z.i zvišanje kvinkvanij in preosnovo pokojnin • skoga zakona. Oba predloga sta bila jednoglasno sprejeta. G. Primožič je interpeliral g. predsednika, zakaj ne priobčuje „LVntelj-ki Tovariš" vseh razpisov učiteljskih služb, na kar je odgovoril gosp. urednik Dimnik, ki je dejal, da mu ne pošiljajo okrajni šolski avs-ti razpisov ter je predlagal, naj pošlje odbor deieluemu šolskemu svetu prošnjo, da naj ta upliva na ekrajne šoloke svete, da bodo — kakor zahteva zakon — priobčevali razpise učiteljskih služb v „Učiteljskem Tovarišu". S tem je bil občni zbor končan. G. predsednik zahvali zborovalce in zaključi zborovanje. Prejšnji večer je bil tudi v „ Narod nem domu" cbčni 2bor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", ki ga je volil gosp. predsednik Andrej Ž u m e r. Poročilo tajnika g. Rezka je bilo z odobravanjem sprejeto, takisto poročilo blagajnika g Jak. Dimnika, kateremu posnamemo, da je narastel kapital v št nh letih društvenega delovanja na 4500 gld., katera so zložili ob pičlih svojih do hodkih največ učitelji sami. Izborna misel je .gospodarski program", ki je prinesel društvu v preteklem letu nad 700 gld Naj bi se ga vsi zavedni učitelji čvrsto popri jeli ter ga zasnovali tudi po deželi ! V novi odbor so bili voljeni: predsednik g. Andrej Ž u mer, l podpredsednik gosp Frančišek Gabršek, H. podpredsednik g. Jožef Ce p u d e r , tajnik g. Juraj Rezek, blagajnik g. Jak. Dimnik in odborniki gg.: Frančišek O r na g o j . Jakob F u r-lan, Engelbert Gangl in Janko Likar. Slov.'!.-.L- učitelj.ce ae uiso udeležile teh zbo rovanj ! Po občnem zboru je bil v mali dvorani »Narodnega doma" prav zabaven društveni večer, katerega sta se udeležila tudi d< ž Ina poslanca g. dr. Ivan Tavčar in g Ivan Šubic. Dnevne vesti. V Ljubljani. 29 decembra — (Važne osebne premembe ) Deželni šolski nadzornik gosp. I Šaman je vložil prošnjo z> umirovljenje, in ni dvema, da se njegovi prošnji ugodi. Želimo g. nadzornika Sumanu, naj bi dolgo let vžival pokojnino, v ostal-m pa se nam po njam ne bo tožilo. Naravno je, da zlasti učiteljski in profesorski krogi ngibajo, kdo postane naslednik g. Šamana. V obče se pričakuje, da se dež. nadzor-ništvo razdeli in da dobimo posebnega nadzornika za ljudske šole in posebnega za srednje šole. Kot korijozum naj omenimo kake n »de goje naši nemški nacijonalci gltde imenovanja novega nadzornika. Skrivnostno si pripovedujejo, da postane dež. šolski nadzornik neki nemški nacijonalec, kateri je «— dasi je še provizoričen glavni učitelj, — vender že okrajni šolski nadzornik. Ta naj zdaj prids najprej kot defio tiven učitelj na Koroško in od tamkaj naj ga zopet dobimo nazaj kot dež. šolskega nadzornika. Sodimo, da mež sam ne bo preveč presenečen, ko se uveri, da je bilo upanje njegovih prijateljev prazno. Umirovljenje g Šamana a ni jedina pre memba, katera se zgodi pri deželnem vodstvu na šega šolstva. Ta ista usoda, kakor g Šumana čaka tudi deželnovlsdnega svetnika Merka. Tudi on se bo moral umakniti Vzgojil je sicer svoje otroke v strogo nemškem nacionalnem duhu, ali merodajni krogi pogrešajo pri njem bojevitosti in brezobzirnosti in mu hočejo zategadelj poskrbeti — mod-o polo. Izbrali so mu že naslednika in sicer v osebi naimlajšega okrajnega g'avar|a, kateri ima nekaj despotičnega duha v sebi, ksteri rad pesti in peha učitelje, sosebno narodne, in kateri je znan po gorečnosti, s katero zatira slovensko uradovanje tudi takrat, kadar bi morali njegovo eneržijo zadrževati — veljavni zakoni. Mož je v merodtijn h krogih v prs bm milosti in zato je labko mogoče, da zasede stolček gospoda M^rka. kateri stolček pa n; tako trden, da bi se ne dal omajati. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v petek, 30. t. m., bode gostovala na našem gospa L. Briick lova iz Zagreba, na kar še j^den-krat opozarjamo „Aida", štiridejansk i opera se uprizori jutri s posebno sijajnostjo. — Pr hodnja slovenska preditava bo l. januvarja. — Dne 3. ja nuvarja se uprizori noviteta, bibl jska drama „Jožef v E g i pt a* s pred gro „ J ožef o vi bratje". Snov je zajeta iz sv. pisma ter je obdelana veledn-matično. — Dež vlada in obe. avet dr. Hudnik pred sodiščem ) I)»nes se je vršda pri okrajnem sodišču jiko zanmiva kazenska razprava. Tožen je bil od strani dež. vlade obo svet. dr. H u dni k radi žaljenja tasti Povod tožbi je dala interpelacija omenjenega obč. svetnika v mednem zboru v ka teh je trdil, da so ee pri novem deželno vladnem poslopju stropi protipostavuo nasuli. Obširnejše po ročilo priobčimo jutri. — (Pevsko društvo „Ljubljana") opozarja na svoj .Silvestrov večer", kateri se vrši pol« g pevskega t»rdruzega raznovrstnega vzporeda, k*k(.r že naznanjeno, tudi s plesom Posebna vabila se ne razpošiljajo. Društvo ima svoj redni občui zbor v nedeljo dne 15. januvarja 1899. I. Dnevni red razglasi se svoječasno. 12 februvarja vrši se pa običajni „veliki narodni ples" spojen s kolesarsko korzo, na kar se slavno občinstvo že s« daj vljudno opozarja. Pripravljalna dela za to so Re že pričela. Društvu pristopil je kot ustanovni člen g- sp. Ant. Trstenjak, k ntrolor mestue hranilnice, z običajno ustanovnino 25 gld. — (Predstojničtvo tukajšnjega c kr glav nega poštnega urada) ie odredilo, da smejo ka varne in uredništva časnikov z večernim brzovlikom došle časn ke ob dneh, ko se radi zamude naporni nanega vlaka več ne oddajajo pri oddaji časnikov, priti iskat v času od 7 do 8 ure 30 min. zvečer v odpravo za pisma. (Uhod: Prešernove ulice, I. nadstropje na levo.) — (Narodna čitalnica v Postojni.) Pr< občnem zboru „Narodnu čitalnic"." dne 21 t. m. se je izvolil soglasno sledeči odbor: predsednikom A. Ditrich. trgov-c; podpredsednikom Fran Arko, po seatnik ; tajnikom Anton Švigelj, odvet. kote jdjent; blagajnikom Ljudevit I).trudi, trgovec; knjižničarjem Alojzij Gorjup, učiUdj ; odbornikoma Gre-gor Pikel, trgovec in R har 1 Šeber, tiskir. Čitalnica v Po sti juti priredi dne 31. t. ui. zvečer ob 8 uri v ho teln pri og»rski kroni Silvestrov večer z me šanuni in moškimi zbori, ženskim čveterospevom, l.umoristiooo igro. g.idb.t na lok in p bsnim v« n koui — (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi na Silvestrov večer gledališko igro: „St»-mp har mlajši". Po predstavi prosta zabava, tamburanje in petje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Goriški deželni zbor.) Slovenski poslanci so opustili abstinenco in se vrnili v deželni zbor. Včeraj je bila prva seja in ta je prinesla slovenskim učiteljem vsaj opravičeno upanje, da se zboljša njihovo gmotno »tanje. Vlada je namreč pred ložila zakonski načrt, s katerim se ustanovi dež šolski zaklad. Slovenski poslanci so zahtevali, naj se načrt proglasi nujnim. Knezonadškof je gla sova! proti temu, česar mu ni zameriti, ker jo proti vsem parlamentarnim navadam, da bi se o večjem in važnom zakonu sklepalo kar v zbornici, ne da bi se bil poprej o njem posvetoval pristojni odsek. Deželni zbor je vladni načrt izročil odseku 7 členov, ki ima nalog, da o njem poroča v desetih dneh, torej v prvi tejt, katero bo imel deželni zbor po novem letu. V odsek so bili izvoljeui štirje laški poslano in le trije slovenski, to je d do povod, da so nekateri rodoljubi goriški, m^j njimi naš poroč»valrc, ki menijo, da je načrt s tem pokoj»an, k*r pa nikakor ni. Naj italijanski večina odseka tudi sklene predlagati, naj se načrt odkloni, ni s tem še nič rečeno. Slovenski poslanci stavili bodo proHpredlog, naj 8 li bodo, k ki navdušeno bode elov. narod pritrjeval tej zahtevi. In deželni zbor, ali se ne bode tudi f.n lotil zopet svoje nekdanje zahteve? Cikamo, k.ij nam prinese novo zasedanje-. — (Tržaški deželni zbor i Včeraj zvečer je imel tržaški dež. zbor sejo, v kateri se je primeril nečuven škandal. Mej govorom vladnega zastopnika Jettmarj * je stoj.ul v dvorano poal Nabergoj in sedel m«-j sloven die poslance. V tem hipu je za gnala galerija strašen krik in vik. Razsajala je in tulila .Fora i sciavi", da Be je vse treslo, italijari. poslanci pa so vsi dem nstrativno zapustili dvorano, v kateri so ostali samo dež. gla ar, vi. do: zastopnik in šest slovenskih zastopnikov. Divjanje galerije je postalo čedalje večje. Dež. glavar in vladni zastopnik Bta nekaj govorila, a nihče ju ni razumel. N.ikrat j« priletel debel kos lesa z galerij« ravno pred Nabergoja in koj na to drug tak kos lesa, Galerija je bila zlomila neki okvir in ga vrgla v dvorano. Vzlic temu ni poklical dež. glavar policije in tudi ni dal izprazniti galerije. Z ozirom na to je Nabergoj zapustil z Gorjupom dvorano, ' na kar so se vrnili laški poslanci, a galerija je ' razgrajala še dalje, zahtevajoč, da morajo vsi slo-| venski poslanci iti iz dvorane in nekateri laški poslanci so fraternizirali z galerijo. Šele zdaj je dal j glavar galerijo izprazniti, a jo zajedno tudi sejo 1 zaključil. * (Bestijaličen umor) O morilcu, ki je mi-I nolo soboto na uprav zverinski način zadavil in razmesaril delavko Hofer v Otttknngu na Dunaju, nimajo še nobenega sledu Pač so videli pri nji nekega moža s kratko suknjico, a ta je odšel s Hoferjovo vred iz hiša čudni je, da Hofer ni kri čala, kar bi bdi v sosednji sobi gotovo si šali, ker i so stene jako tanke. Govori se, da je moral biti morilec ali mesar ali medicinec, kajti trebuh je bil „pravilno" odprt in jetra „prav" izrezana. Hofer je bila malovredna ženska, ki je imela grd obrt. * (Nesrečna baronica.) Predvčerajšnira je šla baronica Lujiza 1 b u y po Auerspergovi ulici na Dunaju. Kor je bilo mnogo vozov, je zašla pod velik, s slamo naložen voz, ki je šel preko nje ter je zmečkal. Baron ca je obležala mrtva. * (Na sveti večer) je šel inf.anterist Emil Wilbelm iz Bele cerkve v tamošnji hotel »trije knezi", kjer si je naroč 1 subo. Kmalu nato je čulo več ljudij štiri zaporedne strele. Vdrli so vrata ter našli sobanco Josipino Kopatsch mrt/o. Infanlerist je takoj priznal, da jo je on ustrelil, iu sicer zato, ker se je poročila z drug m, dasi mu je obljubila, da mu ostane zvesta. Pripovedoval je, da je bil pri vojak h 30krat kaznovan, ker je radi nje zanemarjal službo Ko je izve lel, da se mu je Ijubca v njegovi odsi tnosti poročila, sklenil je, da jo umori. * (Grozna nesreča.) Brzovlak New York Central železnice je nedaleč od Corfa zavozil moj gostim sneženjem v oddelek delav ev, kateri so na progi smg odmetavali. Človeška telesa je na vse strani mp alf iu jih grozno razmesarilo; devet oseb je bilo usmrčeuih, več pa poškodovanih. Darila i I. izkaz onih, kateri 80 se v koris1 šentjakobsko trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda odkupili od novoletnih voščil: Gg Karol Žužek, posestnik, 1 krono, dr. Drč z rodbino 3 krone, dr. Karol Bleivvois-Trsto Ini.ški, 2 krone, J. Vrhovnik, župni*, 2 krone, L. Schvventner, knjig*.tržeč, 2 krone, V Henrik Rohr mann. trgovec, 2 krone J. Ditrich, zal. piva 1 krono, < Karol ScLvv iger, dež ofioijal, 1 krono, J. Šepeta-I vec, trg. iu pos, v Idr'ji, 2 krene, Drag. Lapajne, župan iu pos v Idriji. 2 krone, M. štraus, posest, v Idriji, 2 kroue, T. Stravs, posest, v Idriji, 1 krono. — V Litiji: so se odkupili: Ana Roglič, Ivanka Kline, Ena Magohč, Teiezina S^etec, Karolina Kostanjeveo, Olga Jug, Marija J'-ratin, Amalija Jenko, Alojzija Hutter, Josip in Franja Damjan, Alojzija Sttfančič M.in.a in Josip Mešek, Jerica Lapajne, Josipina Schott, Magdalena Sadar, ; Kristina Gregorčič, Lovro Tura, Treo, Josipina Lo j bingar, L Svete, Etoblek, Oblak, Pretofalk, Josip 1 Kobler, Mink.t Vrančič, Anuška L s n, Helena Bevk, 1 Ljuliii. Roblek. — V Šmartnem pri Litiji so se j odkupile: Kristina Demšar, Marija Zore. J h 11 > i na j Bo ti in Ivana Koaflf — V Radovljici so so i odkup h : Gg Frančišek Avsec, župnik, 2 gld , J. ; Bulovc t govec, 2 gil, Vinki Hulovernik, gostil-! ničar, 2 g!d., Abx. Roblek, župan, 2 gld., 1. Sar-[ tori, trg. in pos, 2 gld., A'ftvd Rudstob, c. kr. notar, ! 2 gld, dr. Janko Vilfan, odvetnik, 2 gld , Janez ■ Mu: n k, podobar in pos , 2 gld., L. Fiirsager, trg. ! 1 gld., I. Ć-bulj, c kr. davčni pristav 1 krono, j Luka Kenda, deželni užitninski uradnik, 1 krono, j Golm;>j-r, naduoitelj v p., 1 krono. Hugo Roblek, ; mag. f^rm 1 krono. Fran U k r, c. kr. sodni pri i stav 1 gld — V II a d eč ah pri Z da ern mostu . so se odkupili: gg. Kojinvec, Jordan, Dr. Homan, ! Tratar, Pleivvais, Graeiner, Trbovc, Rozina, Vidic, ■ Gornik, Kuksc, Pogačn'k, A. Supančič, M. Petrič, : Kotnik, Leveč, Slapar, Zagorjan, Juvančič, Strniša, llaller, Kos, Vogl, Kiissel, Trepetschnik, Achtsclun, Supančič, V Krisper, Kneževič, Iiauer, Langer, ' Rozman, Podlogar, Brunšmid In koasumno društvo. | Vsem : lagim dobrotnikom se izreka n ijprisrčnejša i zahvala. — Jubilejni darovi družbe sv. Cirila iu Metoda: Podali so dalje: Prof. dr. Svetina pri j Ljubljančanih nabranih in deloma že objavljenih 53 gld. 10 kr. — Gorenjski Begunjci 5 gld. — S Prema g. župu k N Križaj 5 gld. in g. trgovec V. Repino 1 gld. — U. V. Janžekovič, kaplan v j Cadramljah 1 gld. — G. M. Narobe, župnik v Z*-1 pogah 1 gld. — Iz Hrušice pri Podgradu 7 gld. 3u' kr. in sicer so darovali gg : dekan Ragač in kaplani Logar, Klim in Strnad po l gld., naduči-j telj Vajšel in S. J. po 50 kr , drugo pa Mohorjani in tarokisti. — Grajski Mohorjani po g župniku ' J. Oblaku C gld 00 kr. — Moška podružnica v ! Kamniku 10 gld. k<>t dar ondotne posojilnice. — j G Rozman iz Rakitne 2 gld — G. F. Gartner, mestni kaplan v Ormožu 12 gld.r katere je nabral na odhodnici občeprihubljenega g. kontrolorja Fr. Kranjca. — G K. Čik, kaplan v Št. Jerneju, kot *x)kap*iioo od novoletnih voMll 1 gld. — Is Zeline 8 gld. 50 kr, in sicer so darovali gg,: J. Novak 5 gld., J Javornik 3 gld. in J. Svetina «0 kr. — G. J. Novak, kaplan v Metliki 2 gld.— Crdč. F. Borkeljceva v Radečah 3 gld.. 2 gld. je ia nabiralnika, po kroni pa sta darovala gg. Žel. uradnika Tomec in Koajzel. — Po slavni „Gorički tiskarni" zbirko 10 gld. 50 kr., podarjene od sarajevskih Slovencev, sbramh na aOdidevema večera. — Gg. profesorji kranjske gimnazije 8 gld. 50 kr, katere so podarili: dr. Fr. Perne 2 gld., dr. J. Žmavc 1 gld. 50 kr., L Dokler, Fr. Novak, Mil. Pejk, dr. .los. TominAek in X po 1 gld. — Mraka podružnica v Idriji 38 gld. 63 kr. — Po gdč. učiteljici R. Strle v Gorjah 4 gld. 35 kr, katere so dali: G. župnik J Ažman 1 gld., g kaplan Godec 50 kr . iz nabiralnika pri Moravcn 2 gld. .'tO kr. in pri Črnetu 55 kr. — Slavno uredništvu .Slov. 14 a rod a" v Ljubljani zbirko 485 gld. 77 kr. — \i-em velikodušnim darovalcem mnogo sreče in bla-jt« slova v nov»ni letu! JBIagajntštvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uredništvu našega lista no poslali: Za dražbo sv Cirila in Metoda: Gosp. P. 11 a jer is Kranja 104 K (za včeraj izkazane novoletne odkupnine v Kranji). — G Marija Trček v TiHibljani 6 K, namesto venca pokojni Uršuli Zajec "v Vodmatu. — Skupaj 110 K. — Živeli rodoljubni darovalci m darovalke in njih poenemovalci! Za Prešernov spomenik v Ljubljani ; Vesela družba v „Karol domu" v Ljubljani 4 K 9 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 29. decembra O reskriptu pravi „Ncue Freie Presse", da ga mora vsaka vlada tolmačiti kakor hoče, „Vaterland" zahteva jasnosti gk>de *\U nomije, „11«» i c hs w t h rM pravi, da j? izrečeno le nekako načelo, katero pa se mora precizirati, „N. Wifiier T&g-blatt" naglasa, da je državni zbor jidmo kompetenten rešiti sporna vprašanja, „Deutsche Z t g." pravi, da je tudi reskript polovičarsko delo, kakor vse, kar store avstrijske vlade, »F r e m d e n bi a 11" pa pravi, da je češko Ča nopisje krivo sedanjega razočaranja, ker je obu jalo neutemeljena pričakovanja. Dunaj 29. decembra. Značilno je, da ni jeden tukajšnji list ne najde grajalne besede za ntČuveno postopanje Lahov v tržaškem deželnem zboru, tudi noben vladni list ne. Dunaj 29. decembra. Ministerstvo no tranjih del je berolinskemu tedniku „Gegen-wart" vzelo poštni debit in to zaradi nečuveno podlega članka o našem cesarju. Pred kratkim je morala vlada to isto storiti »Frankfurter Zeitung", katera je na skrajno škandalozen način zasramovala po ko j no cesarico. Pruska cenzura se ob t m brez primernem sramoćenju in psovanju ni spodti-.kaia, dasi še vedno obstoji alijanca mej A v strijo in Nemčijo. Praga 29 decembra. V današnji seji deželnega zbora je Kngel predlagal, naj se cesarjevo sporočilo odkaže odseku 8 členov, da se o njem posvetuje. Namestnik Couden nove je odgovoril r.a Heroldovo interpelacijo gtedd deželnih financ. Priznal je, da se mora tliN-.chun pomagati, izjavil pa, da je pomoč od >isna od dohodkov iz osebne dohodarine in iz novih konsumnih društev. Herold je potem p< ručal o budgetuem provizoriju. V debati je radikal* e dr. Baxa dejal, da je reskript na redil utis, kakor da se vlads Češki iu Mlado čehom porogljivo posmehuje. Sporočilo je stili zirano tako, kakor da je je skrpal zadnji kon cepist v miuisterstvu, a kar govori o avtono miji, je naravnost neresnica. Baxa govori še. Praga 29. decembra. Češko časopisje ,je jako nezadovoljno z resbriptom „Narodni jListv" pravijo, da pomeni ta reskript zmago instrukcije. Thunov podpis na tem reskriptu je pai te list njegovega minister st< a. Odgovorna ta reskript dobi kmalu in odgovor bo kratek. Budimpešta 29. decembra. Danes je bil v zbornici zopet vihar. Bai>ffy je hotel odgovarjati Apponviju, a kimaj je vstal, je zagnala opozicija silen hrup, kričeč: »Ven ž njim!" n Abzug ! 41 „Demisija!" M a d ar as z je iz težka napravil mir. Komaj pe I3aniiy nekaj besed spregovoril, zaklical je Ivanka: Ta lopov že zopet laže. Iu začel se je zopet brup. Danffy je izjavil, da ne odstopi, ker se ne uda manjšini, in da bo dežela izrekla raduj o besedo. dur. 40. Oižilno glidaliići ? Ljubljani. Dr. pr.902 V petek, dne 80. decembra 1898. Gostovanj« primadone zagrebške opere, gospo I... BriickloTe. AIDA. Velik:, opera v štirih dejanjih. Spisal Cbislansoni, poslovenila Janko Leban in Aleksij Nikolaje*. Olaabo »lotil Giu-seppe Verdi. Kapelnik g. Hd. Benilek Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. ari. ZaCetek ob '/tH. nrf. Konce ob 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pefipolka st. 27. Umrli no v l.jiittljanl Dne 27. decembra: Jožef Bnder, prisiljenec, 56 let, Poljanski n»sip st. 50, ostarel ost. Dne 28. decembra: Marija Zavrtnik, šivilja, ro let, Breg fit. 4, mrtvud. — Rudolf Florjančič, kurilČev sin, 3 mes , Trnovski pristan st. 20, črevesni katar. V hiralnici: Dne 27. decembra: Marijana Kn-.pt!, strežnica, 74 let, jetika. Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem 906*2 m. Decembar Čas opazovanja Stanje * 9 ba»°" I-! Vetrovi m »trm a f! v mm. £ 3 Nebo i J a1 i «j o p o- » 28. i), zvečer 737 6 6 2 si. jzah. oblačno 29. 7. sjutraj ?8VS 3 2 sr. sever dež 9*2 n 2. po po i "34 6 8*8 sr. szab. dež Srednja včerajšnja temperatura — 5*6*, za 82° nad normalom 0-ULixQ.^sicsi borza dne 29 decembra 1898. skupni držami dolg v notah.....101 gld jkupci državni dolg v srebru .... 101 v Ivstrijska zlata renta.......120 a Avstrijska kronska renta 4°/,..... 101 >KenikH s-bita renta 4°/t....... 120 , 3gcr»ka kronska renta 4e/,..... 97 , %,vstro-o{*erske banane dtd'doe . , t34 , kreditne delnice......... 363 , (jondon vista......... 130 „ Semski drž. bankovci za 100 mark ... 59 „ IU mark............ 11 . *0 frankov........... 9 B talijanski bankovci .... 44 , J. kr. cekini . . ....... & . Dn6 28. decembra 1*^8 P/, državne srečke iz 1. 1H54 pu 860 gld. 166 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. 193 , Dunava reg. srečke 5°,0 po 100 gld. . . 130 „ Zemlj. obe. avstr. 4'//' zlsti sast. listi . 96 „ kkcije anjilo-avstr. banke po 200 gld. . . 155 „ Ljubljanske srečke......... 24 „ Eludolfove srečke po '0 t>]0 60 80 56 32» 70 75 50 50 25 27°'. Sedaj ob novem leto je čas za to! „Ljubljanski Zvon" vseh 17 letnikov (1HHO—97) skupaj ali posamezno osno ma prodaj. — Posreduje Iv. Bonao-a trgovina s papirjem in knjigoveznica v Ljubljani. (2u28 1 Mlad trgovski pomočnik se vzpr»jme v ftp*»cprijsko trgovino. — Naslov naznani iz prijaznonti upravniSrvn „Slov Nar.*. 2022-2 ^Poslano. Najpriročnejši in zanesljivi opominjaS dneva je in bo Skladni koledar. Imam v zalogi za leto 1899 lepega slovenskega po 60 krn (202J—2) s pošto po 65 kr. cf. zBonač, £jubljana. NiklasaMholzeria naslednik " urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. 4 *rld. — kr napnj najbolji izvor za nakupovanje kave, čaja, roma in konjaka. Nepotrebno iskati! (1828— *i8) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno iz prekmorskih dežel ter prodajata 1 kili* fino kave (Santos Prime po..... gld. I-— 1 steklenica pristnega Jnmaika ruma..... „ 0 50 1 deka pristnega Perco Sonchong-čaja..... ,, 0*06 t pusica prave angleške carske melanže .... ,, 0 50 1 steklenica pristnega finega konjaka ..... „140 JSF~ Bros tekmeca! "q*sj Ces. &r avstrijske jft državne žsleznice Izvod iz voznega reda veljaven od dne t. oktobra 189 8. lota. • Mhoil I« |j|ablja»ie> jnž. ko!. P-oirn fes TrV./4 Ob 12. nri 5 m. po no*i osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čr. Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabol, Beljas, Ce lovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj; Čez Selzthal v Soloograd; čez Amatetter na Dnual. — Ob 11. uri 50 m. dopolnilne osobni vlak i Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolurlne osonni vlak v Trbiž. Beljak Celovec, Ljubno; čez Selssthal v Solnotrrad, LsM - Gastem Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo Pariz čoz Klein-Reining v Steyr, Line, Badejevice, Plzeuj Marijini vure, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnna, via Amstetten. — Prosit v Novu ineiito i, v M.«* fievj«. Mefiani vla^i: Ob 6. uri J5 m. sjutraj, ob 12. ur> 55 m. popoludne, ob 6. uri 80 n, svečer — Prihod \r I.|nltlJ«no j. k. Fmiri la Trblis. Ob 5. url 46 m zjutraj osobni vlak z Dunaj? via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlrvih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Rolno^rada, Liuca, Steyra, Ausseea Ljubua, Celovca, Beliaka, Frartensfeste. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda Liuca, Steyra, Pariza, Genove Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubua, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabta. — Oh 9. uri 6 m -svečer osobni vlak s Dunaja, Ljubua, Beljaka, Celovca. Pontabla — Proa* Iz Nov«x» nae«tM lu Ko*«v|k MeSanivlaki: Ob H.uri lbm.zjutraj,ob 2. uri32 m., popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odtio«! Is I.|ul»> IjMue d. k. v kauiulk. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. on 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. svečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prlbod v l„|ui>l|»uo d. k. Is Kmuinlsm. Ob 6. uri 56 m. sja* trsj, ob 11. ari ti m. dopoludne, ob 6. ar. 10 m. in ob 'j. nri 55 min. zvečer., posledn)i vlak samo ob nedeljah ic praznikih v oktobra. (1044) Niklaste c-i 1 i» der remontoir ure od . Srebrne cilinder-rcmontoir ure od . 6 „ — ,t Srebrne dumske cibnd r-rem >ntoir- ure s siebrnim pokrovom <>d . . 7 „ — „ ,* Srebrne remontoir-ure na Bidro od 10 „ — „ „ Srebrne remontoir-ure s '6. srebrnim pokrovom od............ 10 ,, 50 ,, „ Zlat« damske remontoir-ure od . . 14 „ 50 „ ,« Zlate reinontoir-ure za gospode od 28 ,, — ,• * Zlate rrtnontoir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 ,, — ,i •» l*se tin uihiiio v skrinjici svetli in temni 9 — ,i »» Dre na nihalo v skrinji«i svetli in t- inni z bitjem ur od ...... 18 „ — n n Dre na nihalo z bitjem četrtink od 27 ,, — „ »» Budilke od.............. 2 „ — „ .» ,,Schwnrzw;ilder" z bitjem pol urod 3 ,, — ™ iL£~ Zs dobro blsgo ln za dola so Jamči IfđBj Popravila se hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velesj»o6tovanjem (808—51) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ar za o. kr. avitro-ogerska vlado, za Bosno ln Bersegovlno. Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, Holefiov, Profitejev, Prerovo. Tifenov, Humpolc. Potrebna in koristna darila zn Novo letol a c o S o > o T3 C E o (0 o o» m CC C o O! td •m (V o Ćoikt krščanski specijalni zavod za platno ! S »u JI U •»» o j i 11,: Viljem V.Vejmaii izdelovulec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga v Prohtejevem na Moravi priporoča laMtue Ikalue ls«l«-lh<- nn roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : eeloplatneno demsos i» ii-deno plHtno vseh s-rokosti in fiaosti, plttliio bh |»l:thi«> do 24 < cm., tlasutHNli* i grsdle, namizne prte in bla»o, obrisače, aervijete, bele ln barvane BS »>, 1 8 in 24 oseb, otirače, platnen in pavolnat kanefas, lobca, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet i u angin SS sioke, oksford, krizet. ohleCni pritlai /«'lir in SOlSl&O I»1hko k» daiuitke obleke, plulun: pavolnata, ruska, BS žimnice, slamnike, zisrore itd, trilbe, Sifon, floridas, kreton, pike, |barhent, satni, brilatltin itd., itd. Ugodna darila (f «r- ln potreba za gospodinjstvo. LiiimLuI Lcdeloki Trgovcem se blago nc pošilja. Kot štrokornjnk in tmmoizdelovalec lahko juijboljv postrežem. Vzorci ia ceniki na zahtevanje. 1'osebeu oddelek za razpošiljanje |mm! oseliniiii vodstvom. O t5 9 < 9 n q> cQ O P PD < -i o B s* o a> Opreme za neveatc od 5o gld. skoveu, Ilaj-henburgu in na Vidmu, ki bo v-liki požar na moji hiši v Krškem tako bitro nluAila in a t«m zahrt nila večjo nesrečo, ki je pretila celemu mestu, potem krškim gospodom in gosp*m. kakor tudi preran t it i m oo. kapuoiu>m, ki so moj« pohištvo, kolikor je bilo mogoče. r«d li in ga shranili, in konecno vrli žan darmeriji in spit h va«m tistim, ki no pri požaru kaj pomagali, h« tem potoni srčno /.»hvaljuje-in. Krško, dne 'J7. decembra 18U8. Karol Schener (2027) poseatuik. (2013-2) kateri ie poie eedaj, ae> prods, in todi a tiha naravlflittnn |»J<*t* za njega — Ponndhes ceno naj se blagovolijo pošiljati opravnifttvn tega lista. Velika dvonadstropna v ftlcorlfaitii« zidana pred 4 leti, ležeča »• a-prof i sejm>Acrj ob cesti, s lepimi blevi. ae pro«; %. Pri pravna je posebno za gcstilnu'arski obrt ah pa tudi za privatis'e. K hiši pr pada tudi 5 njiv, tnal goz* d.č in J travnik«. (2009—9) Ve.' s« izvm pri lastniku : Hitler A*t«»lfi, Mt. KmissImii bel X s»fMW», t uierKraln. Išče se stanovanje obstryfa iz 4 sob in pritiklin sa rebru varak I te* ranite. Ponudbe ss prosijo na npravniStvo „Sloven-fkega Naroda*. ('2016—2> Najfinejša namizna vina iz c. kr. dvor. velikih kletij na Dunaji kakor tudi (2024—2> najfinejši cognac iz c. kr. dvor. destilierije Pfann & C. v Reki ie dobivajo v konditoriji Rudolfa Kirbisch-a v LJubljani, Kongresni trg št. 8. 1899. Povodom novega četrtletja priporoča je (2002-3) L. Schwentnerjeva "5v* "§v* *Jv* # # * m # # knjigarna v Ljubljani, Dvorski trg St 3 v posredovanje pri naročbi na vse modne jurnale ka^or tudi na vso domače in inozemske časnike. Prva kranjska tvrdka sa Jermenarake, sedlarske ln torbarske proizvode Fran Primožič jermenar in sedlar (1057-30) Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6. Slav. p. n. občinstvo in gg. tovarnarje opozarjam najvljudneje na moio povečano in novo urejeno obrt. in kedor se /.-nima za napredek domaće obrti, prosim, naj si ogleda mojo bogato zalogo konjtkih Oprem vsake vrste za vožnjo in jezo, kovčegov in torb itd. domsotg* proizvoda. Jtrmtna za stroje vseb Birokosti imam veilno v zalogt. Ob enem ns-ijam si se naznanjati, da v kratkem času pridnem z starinami antiipiitetami) kupOevati. — Velika izber vseh petrebicin za konje. — Prodajam, kn t.iij. in in posojujem ž • obrabljeni sedla ali pa cele jezdne opreme. Via tudi najmanjša naročila in popravila od ta in zunaj se točno in ceso izvršujejo. — Solidna postrežba. — Dobro blago. — Cene zmerne. t> *~ Krasne zvonce za isti iz p*ave kovine. "TSJl Ilustrovane cenike poilljam na sahtsvanje brezplačno. IfcST Domača obrt. "SfiU Pozor! Originalno plzensko pivo! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem opustil zastopstvo meščansko plzenske pivovarne, katero ju prevzel Gradčan g. F. Reim, mesto tega sem prevzel zadružne plzenske pivovarne katere pivo je splošno priznano najboljše od vseh plzenskih piv in katero posebno priporočajo zdravniki v dijetne, namene. Priporočajoč se naj topleje belježim Ivan Goruj>* Pisarna: (1950-5) Šelenburgove vilice ^t* 1. Telefon »t. OO Isdajatslj ia odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastutna ia tisk .Narodne Tiskarne1.