»nHtnins olacana t eotovlnl N Leto XVIL, št 290 LjuMjana, torek 1$. decembra 19)6 Cena 1 Din Jpravništwo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, — Telefon št. 3122, 8123« 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. [zhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 2§,— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. x. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Baltiška zveza V Rigi so se sestali zunanji ministri držav, ki tvorijo Baltiško zvezo, da se ^svetujejo o sodobni situaciji in da ^•etehtajo dogodke, ki se odigravajo v i>vetu in posebej še v baltiškem področju in njegovem sosedstvu. Baltiško zvezo tvorijo male države, ki so vse nastale na obrobju nekdanje Rusije: Litva, Latvija in Estija. Finska ne pripada zvezi, saj se ta severna republika drži ves čas svoje eksistence kolikor mogoče zase, družeč se raje na skandinavsko nego na baltiško stran. Baltiška zveza se je osnovala v septembru leta 1934. s ciljem, da pripomore do enotne in zato uspešnejše politike v mednarodnih odnošajih. V mnogem pogledu predstavlja ta zveza nekako kopijo Male antante. Podobno kot naša zveza si prizadeva, da poenoti ne le politiko zunanjega področja, marveč tudi notranje življenje tamkaj, kjer se more s pridom za vse izvajati zbliževanje, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Enako kakor Mala ima tudi Baltiška antanta redne sestanke državnikov. Baltiške državice živijo v zadnjih letih nekako v zatišju. Tamkaj dosedaj ni velikih konfliktov, ni silnih sporov, ki bi obračali nase pozornost medna-rodnopolitičnih opazovalcev. Zato je razumljivo, da vzbujajo konference baltiških državnikov širše zanimanje samo v omejeni meri. Evropi vsaj za enkrat ni treba, da bi k svojim neštetim brigam uvrstila še skrb za Baltik in obrobne države. Pa vendar se lahko reče, da je tak desinteresman dandanes že nekoliko nesodoben. Baltik postaja važnejši in z njim tudi baltiške države. Rastoči po-men jim daje njihova lega, saj tvorijo vmesni pas med Rusijo in Nemčijo. Danes pa se zapleta evropska politična sUuacija v prvi vrsti pod pretečimi znamenji rusko-nemškega nasprotja. — Nuinborški poziv na nekako moderno Križarsko kampanjo zoper komunizem je samo ena od zunanjih oblik tega nasprotja. Konkretnejša je kombinacija znamenite politične osi Berlin - Rim, a najbolj realna je težnja nove Nemčije, da doseže na zunanjepolitičnem področju uspehe, ki naj temeljito povečajo njen p restiž. in naj bo ta antagonizem kakršenkoli, najprirodnejše področje za realizacijo konfliktmh teženj in možnosti je ravno baltiško področje. Kakor hitro je Nemčija sklenila sporazum z Anglijo o medsebojnem razmerju v pomorskem oboroževanju, je postalo na Baltiku nemirno. Zakaj s trenutkom, ko se je pričelo nemško pomensko oboroževanje, se je povečala nemška sila na Baltiku. Zato je bilo povsem razumljivo, da se je takrat Poljska pričela zopet odmikati od Berlina, pa zlasti da je začela Moskva pripravljati z vso vnemo tudi obnovo svoje sile na morju, Nadaljnje vznemirjenje je prinesla doba državljanske vojne na Španskem. Na prvi pogled je ta zveza presenetljiva, saj je Španija daleč od Baltika in nima z njim nikake zveze. Pa vendar je malo drugače. Španija je postala svarilen vzgled za baltiške države. Mnogokrat se je naglašalo, da je nesmiseln strah pred nemško-ruskim spopadom, saj obe državi sploh nimata skupne meje, pa potemtakem ne moreta udariti druga na drugo. Španska državljanska vojna je pokazala na jako preprost način, kako naglo se najde možnost za spopade velesil n? tujem ozemlju in preko njega. Vzemimo, da se :z kakršnegakoli povoda nekje v eni ali drugi od baltiških republik vname spor med političnimi strankami, med svetovnonazorskimi tabori. Ni si težko predstavljati možnosti, da se iz takega konflikta razplete notranja krvava borba po španskem primeru Za onega, ki bi se mu zdelo vendarle predaleč do takih solucij, je dovolj, ako se opozori, kolikokrat se sploh ni dalo ugotoviti, v koliko so bili zunanji agenti povzročitelji velikih ali vsaj usodnih sporov, ki so se razpasli daleč preko meja lastne države. Akc pretehtamo te in druge opas-nosti, ki jih nudi lega med obema najhujšima nasprotnikoma sedanjosti, nam je razumljivo, zakaj so baltiške države tako vnete članice Društva narodov in zakaj je Baltiška zveza odločen pristaš ženevskega pakta ter zagovornik miru, organiziranega na čim širši osnovi, s čim širšo medsebojno garancijo. Samo za dvostranske pogodbe v Baltiku ne bodo nikdar ugodni pogoji. vedno bodo želele baltiške republike nasloniti svoje zunanjepolitično udejstvovanje na soglasnost z vodilnimi državami ženevskega foruma Da pri tem posebno rade gledajo na Vel. Britanijo. ki ji pripada klasična vloga moderne kraljice morja, kot na svojo najzanesljivejšo pokroviteljico, je več ko samo ob sebi umljivo. V taki situaciji je naravno, da ob Baltiku budno spremljajo razvoi dogodkov pn dn želijo vedno imeti pred se- j boj jasno sl'ko in vse pogoje za takojš- i njo odločitev. Redne in pogostne kon- ! ference so jim zato nujno potrebne, dasi BIVŠI ANGLEŠKI KRALJ SE BO POROČIL NA DUNAJU Vojvoda Windsorski bo čez zimo ostal v Avstriji, se spomladi na Dunaju poročil, na poročno potovanje pa prišel v Dunaj, 14. decembra, d. Bivši angleški kralj, vojvoda Windsorski. je prispel sinoči na Dunaj. Pripeljal se je na zapadni kolodvor z arlberškim ekspresom. ki prihaja na Dunaj ob 22.15. Na njegovo izrecno željo ni bilo nikakega oficielnega sprejema. Na peronu sta ga pričakala samo angleški poslanik lord Selbv in predsednik dunajske policije dr. Skubl. Čeprav so skušali držati prihod bivšega kralja v tajnosti, se je vendar o njem zvedelo že zvečer po mestu in se je pred kolodvorom zbrala ogromna množica. Brez odpora pa se je vdala policijskim navodilom in ni silila na kolodvor sam. Pač pa je popularnemu vojvodi priredila velike ovacije, ko se je 5 svojimi spremljevalci odpeljal v dveh avtomobilih Vojvoda se je odpeljal naravnost v grad Enzersfold pri Dunaju kjer bo gost barona Evgena Rotsehilda Ostal bo tam čez božične praznike vendar je verjetno, da bo že pred božičem naredil par izletov v razna avstrijska zimska zdravilišča. Avstrijska vlada je danes izd."In komunike. ki speroča. da se je vojvoda Windsor- ski naselil v gradu Enzersfeldu. Komunike poziva prebivalstvo, naj se tudi sedaj ponaša enako taktno, kakor se Je ponašalo ob priliki prejšnjih obiskov, ki jih je vojvoda VVindsorski naredil v Avstriji kot anglešk! prestolonaslednik in letošnje poletje tudi kot kralj. Po božiču bo bivši kralj Edvard, ki je velik prijatelj zimskega športa, odpotoval za dalj? časa aa Tirolsko in tam prebil zimsko sezono. Kie se bo nastanil, še ni znano, računajo pa da bo obiskal več znanih zimsko športnih krajev. V zgodnji spomladi se bo po dosedanjih dispozicijah odpeljal v Dalmacijo. ki se mu je letošnje poletje, ko jo je prvič obiskal, zelo prikupila. Za veliko noč bo najbrž v Dubrovniku. Medtem bo potekla po angleških zakoniti predpisana šestmesečna doba po razporoki gospe Simpsonove Potem ne bo nobene ovire več za njeno poroko z vojvodo Wind-sorskim. Poroka bo najbrž na Dunaju, na kar 3e bosta poročenca vrnila v Dalmacijo in se tam za delj časa ustavila. Iz Dalmacije se bosta odpeljala na daljše potovanje po svetu. Poslanica kralja Jurija Zahvalna in vdanostna adresa lordske zbornice London, 14. decembra. w. V zgornji zbornici je vrhovni komornik (dvorni minister) lord Chramer prečital danes naslednjo poslanico kralja Jurija VI.: »Zasedel sem prestol v izrednih okoliščinah, kakršnih doslej še ni bilo, in v SJ^er v več p?ovinsaii prst čangkajšek c London, 14. decembra, u. Položaj na Daljnem vzhodu se je zaradi novih hoaia. tij na Kitajskem čez noč silno poostril. Proti maršalu čangkajšku, ki mu naciona. listi očitajo, da je premalo odločen pro;i Japonski, je prišlo namreč te dni do o ite-ga upora, čegar obsega sicer še nj mogoče prečen-ti, vendar je položaj zelo resen. Dosedaj je dognano le dejstvo, da -o upornici pod vodstvom mladega maršala čang-suel anga aretirali maršala čangkajška, umorili več njemu zvestih generalov in zaprli na stotine oficirjev, čangkajška samega so odvedli neznaso kam in je tudi njegova u^oda še povsem negotova. Po eni verziji so ga uporniki ubili, po drugi je še živ, po tretji je baje celo že zopet na potu v Nanking. Po nekaterih vesteh »o upornici ugrabili tudi maršalovo ženo. Maršal čangsueiiang je baje absolu-en gospodar položaja na severni Kitajski jn se njegovi vojski neprestano pridružujejo novi oddelki dobrovoljcev. Nankinška vlada je poslala proti upornikom takoj močne oddelke vojaštva in je med obema ta.borama že pr.šlo do prvih spopadov. Vladne čete prodirajo p oti severu vzdolž proge TungKuan—Sianfu, kjer se vrše ljuti boji, katerih izid pa še ni znan. Upor se je razš'ril tudi na province Honan, Sečuan in Inkava ču. Mesto Sianfu, kjer je izbruhnil upor, bombardirajo vladna letala. Pravo ozadje upora še ni ugotovljeno, po japonskih vesteh ima svoje prste vmes baje Rusija in naj bi bil 'o ruski odgovor na nemško-japonsko protikomunistično po godbo. Dejstvo je, da ima sedanji pokret izrazito protijaponski znaa.j, kar povzro- | ča tokijski vladi zelo resne skrbi in more i pritj še do nedoglednih dogodkov. Živ ali mrtev Šanghaj, 14. decembra o. Tudi sem je prispela vest, da je bil maršal Čangkajšek i ubit. Baje ga je ustrelil sam uporniški general Čangsueliang, ki se je silno raztogo-til, ker ga je nankinška vlada odstavila in mu zapretila z najhujšo kaznijo. Peking, 14. decembra, g. Po privatnih kitajskih vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, je bil maršal Čangkajšek izpuščen na svobodo in je na potu v Nanking. Osvobodila ga je ista straža, ki ga je aretirala na povelje Čangsuelianga. Nato je straža aretirala Čangsuelianga. Podrobnosti o tej j senzacionalni vesti še ni. Peking, 14. decembra. AA. Pravijo, da je maršal Čangkajšek na varnem in da so z njim oddelki čet 105. divizije, ki so ostali zvesti kitajskemu vrhovnemu poveljniku. Šanghaj, 14. decembra AA. Čangkajškov generalisimus Sur.gzet je potrdil, da je vrhovni poveljnik živ in zdrav. Dodal je še, da je pripravljen iti v Sianfu in prositi, naj ga izpuste, vendar pa čaka še odločitve centralne vlade. \ nanklnški vlas&i tnlfc. acomikov Maršal ni treba, da je na njih na dnevnem redu kaj senzacionalnega. Tako je tudi s sedanjim sestankom, ki se vrši v Rigi. Z očrtanih vidikov dobi tudi ta diplomatska akcija širši pomen ter se uvršča po svoji pomembnosti v niz dogajanja, ki je neločljivo zvezano z evropsko celoto ter zavisi od nje, pa tudi v obratni smeri reflektira nanjo primeren delež svoje funkcije. Čangsueliang je hotel preftiteti ČartgfcajsKa Loiiuon, 14. decembra. AA. »Daiiy Herald« poroča iz Pekinga, da je treba upor Čangsuelianga motriti s stališča dejitva, da se je maršal Čangkajšek skrivaj pogajal z voditeljem upornikov ekstremistov na severu, Maočetungom, za skupen nastop pioti Japonski. Maršal Čangsueliang je hotel prehiteti čangkajška in name^tu njega prevzeti vodstvo ojačeae Kitajske nasproti Japonski, po dogovoru z ekstre-misti na severu. šef časigkajškovega gess. štaba mrtev šacigaj, 14. uecembra. AA. Brzojavka generala Čangsuelianga pravi, da je načelnik glavnega štaba general Cien Tacun izvršil samomor. V uradnih krogih v šan-gaju pa trdijo, da je general padel med napadom na gardo generala C?mgkajška. Kaj zahteva maršal čangsueliang Nanking. 14. decembra, o. Po še nepotrjenih 'informacijah ie maršal Čangsuliang stavil maršalu Čangkajšku ce'o vrsto predlogov za skupno sodelovanje. Njegovi predlogi obsegajo nasledn-ih osem tOeu" vre«, piše da je Turčija pripravljena izjaviti v Društvu narodov, da pristanja na morebitno internacionalizacijo aleksandretskega pristanišča, tako da bj bi!o svobodno gosj>o-darsko izhodišče po morju v Irak, Iran in Afganistan. =======^===: »JUTRO« št. 290 ================== Novinarska debata v finančnem odboru Finančni odbor narodne skupščine ie včeraj začel proračunsko razpravo — Novinarji sejam ne prisostvujejo Kaj bo sedaj rekla »Samouprava 4«* Za desetletnico Pašičeve smrti je glavno vodstvo JRZ organizacijam stranke naro čilo, naj poreod prirejajo Pašlčeve svečano sti, časopisju JRZ, pa so bila poslana navodila, naj objavljajo o PašiCerem delu in njgovih idejah razprave in članke. Proslave so se izvršile vsaj deloma po vsej državi. Izjema je bila samo dravska banovina, kjer *e nobena organizacija JRZ, tudi ne banovinski odbor, dne 10. decembra, ni spomnila obletnice Pašičeve ianrti in je tudi časopisje JRZ ta dan kar zaumolCalo. ^Slovenec« kot glavno slovensko glatilo JRZ 10. decembra ni objavil o Pašiču niti ene besede. Ko se je v ljubljanski pravoslavni cerkvi na pobudo nekaterih spoštovalcev pokojnega Pašiča vršila spominska žalna služba božja, so jo predstavniki JRZ bojkotirali. rfa&i listi so kot nacionalna glasila zabeležili obletnico smrti velikega državnika z nekaterimi noticami ln »Jutro« še posebej z uvodnikom, ki je podčrtal zasluge velikega moža, pri čemer pa je seveda dal tudi prostora pripombam, ki niso pomenile toliko kritike Pašičevega nacionalnega programa, temveč so bile ugotovitve, napisane v ^popolnitev velikega lika te zgodovinske osebnosti. Glavni organ JRZ ^Samouprava« nas je zato prav po tera-zijsko opsovala ln se ni mogla dovolj napisati, kako skrunlmo »potnim in ime pokojnega Pašiča, če trdimo, da mu zaradi njegove zasldranostl v politiki bivše kraljevine Srbije in srbijanskega dela našega naroda ni bilo dano, da v svoji starosti doume duha jugoslovanske ideje. Medtem je molk prijateljev iz Ljubljane kakor izgleda, vodstvu JRZ vendar šel nekoliko na živce in naknadno se je Pa-gičevi obletnici pridružil tudi slovenski glavni organ stranke, tri dni po spominskem dnevu ... »Slovenec« popisuje Paši-čevo delo vse do leta — 1903! Torej prilič-no do onega trenutka, ko se šele pričenja prava politična tn državniška kariera NS-kole Pašiča. Od takrat naprej pa pravi »Slovenec«, da je zgodovina >itak vsakemu znana«, in navaja v par stavkfli le še načelno in programsko karakteristiko velikega moža. Predvsem ugotavlja, da Je bil Paš« Srb z dušo in telesom in de je to dejstvo dajalo značaj in smer vsemu njegovemu delu to ustvarjanju. Zato Je razumljivo, da ni mogel popolnoma pranik-niti v idejo jugoslovenstva in da je z vi-dovdansko ustavo postavil temelj »centralizmu s hegeanonistično noto«. V največjo fiast mu pa ostane, da je tudi v Jugoslaviji vodil borbo za demokratične pravice in 6e bi bil on ostal na oblasti, bi nikoli ne imeli diktature ... (Pašič bi bil 1. 1929. dosegel starost 86 let). Kakor smo že poročali, je predsednik vlade in JRZ g■ dr. Milan Stojadinovič r svojem spominskem govoru v imenu JR* proglasil Nikolo Pašiča za >našega tiči« telja, našega političnega vodnika, našega vzornika«, kateremu »zvesto sledi JRZ kot edina zakonita naslednica nekdanje ra_ dikalne stranke«. In glavno glasilo JRZ ^Samouprava« je v svojem slavnostnem uvodniku ugotavljalo, da je JRZ po 10 letih izpolnila to, kar je Pašič hotel, tn da bi se Nikoia Pašič, če bi danes vstal iz groba, vpisal v vrste JRZ. Sedaj čakamo, kaj poreče »Samouprava« o programu, ki ga je »Slovenec« kot drago glavno glasilo JRZ proglasil za pro-gTam Nikole Pašiča in ki zaradi tega predstavlja tudi osnovno in načelno gledanje JRZ na glavna vprašanja naše države in našega naroda. Ker je »Samoupravina« glavna polemična moč v psovkah in natolcevanjih, smo radovedni, na kateri naslov bodo sedaj letele. Verjetno je, da zopet na naš, ker smo bili tako predrzni, da odgrnemo košček zavese, za katero se igra stara iskrena igra >Ljubljana—Beograd«. Važne spremembe pri vodstvu našega delavskega zavarovanja Beograd, 14. decembra, p. Finančni odbor narodne skupščine se je danes popoldne ob 16. prvič sestal. Predsednik Janjič je sporočil, da je finančni minister razen načrtov proračuna in finančnega zakona predložil narodni skupščini tudi več računskih zaključkov iz prejšnjih let ter nekaj sklepov ministrskega sveta, ki jib ima finančni cdbor sedaj potrditi. Pred prehodom na dnevni red je bilo sproženo vprašanje, ali naj novinarji prisostvujejo »ejam finančnega odbora Predsednik dr. Janjič je omenil, da poslovnik ne določa. da bi morali novinarji prisostvovati sejam odbora, zato jih po njegovem mnenju tudi ni treba. Na zadnjem zasedanju finančnega odbora se je večina odbornikov sicer postavila na stališče. da bi bilo novinarjem vendarle treba dovoliti, da prisostvujejo sejam, vendar to ne more biti odločilno za sedanjo proračunsko debato. Vojn. Lazič pe je oglasil proti temu stališču. če? da demokratska in liberalna načela, ki jih zastopa sedanja vlada, zahtevajo javnost razprav, pa je zato potrebno da se na «ei pripustc tudi novinarji. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi bivši minister Pavao Matica, ki je poudaril, da je prisotnost novinarjev na sejah finančnega odbora *elo koristna, ker omo00 Din globe zaradi onih dveh žaljivih stavkov, ki jih je sam priznal, oproščen pa je bil zaradi drugih očitanih žaljivk, ki se na razpravi niso mogle dokazati. Sodne slroškp nosita zaradi tega obe stranki. Premestitev ravnatelj? velenjskega rudnika Beograd. |4 decembra, n. Doktor državnega rudnika v Velen iu Inž. Ivan Kralj je premeščen k u javnemu oddelku državnih rudniških nodjetii t>rii ministrstvu za šume in rudnike. cialno pridobitev, ki je pod skrajno nc-ugodnimi pogoji izvrševala po zakonu ji odrejene naloge. Najostrejši kritiki je izpostavljen centralistični ustroj zavarovanja. Od tega sistema imajo koristi predvsem pokrajine, ki v zavarovanju poslujejo pasivno, in naravno tudi pokrajina, ki je sedež zavarovanja, v našem primeru torej Zagreb in njegovo območje. Delavsko zavarovanje je danes postavljeno na solidne temelje, tako da bodo t nadaljnjem razvoju brez nevarnosti za sam njegov obstoj mogoče razne potrebne reforme. Priznati je treba, da sta do te razvojne stopnje jugoslovensko delavsko zavarovanje 7, veščo roko pripeljala oba sedaj upokojena vodilna uradnika v organizaciji zavarovanja. Za sposobne naslednike žal ni velike izbire. Želeti pa je, da pride usoda delavskega zborovanja v roke čim bolj sposobnih m vestnih strokovnjakov, ker ravno ta panoga javne uprave po svoji strukturi ne more prinesti izbire po kakih drugih vidikih. Likvidacija spora v Jadranski straži Split, 14. decembra, o. Spor v Jadranski straži je, kakor kaže, 6edaj definitivno rešen. Zaradi konfliktov med predsednikom in glavnim tajnikom je izvršni odbor 8. novembra naprosil generalnega tajnika upokojenega generala Todorčeviča, naj poda ostavko. G. Todorčevič se za to ni zmenil in zaradi tega dr. Tartaglia tudi v zadnjem času ni hotel izvrševati predsedniških poslov. Te dni sc je vršila plenarna seja izvršnega odbora, na katero so prišli tudi člani iz Ljubljane, Maribora, Zagreba in drugih krajev. Soglasno je bilo sklenjeno, da mora glavni tajnik Todorčevič podati ostavko. Ta sklep izvršnega odbora ima odobriti občni zbor. Do takrat pa general-ni tajnik Todorčevič ne sme več vršiti funkcij glavnega tajnika. Iz vojaške službe Beograd, 14. decembra, p. »Vojni list< je objavil danes celo vr?to ukazov o napredovanjih v vojaški službi. Upokojen je na lastno prošnjo arniijskj general Dragomir Stojanovjč, bivšj vojni minister. Z drugim ukazom je bil preveden v rezervo in obenem odlikovan z redom Belega orla -. stopnje. Iz poštne službe Beogra, 14. decembra. AA. Upokojen i* Ivan Rakovec. višji postnj kontrolor v N*-vegn mestu. Železničarski dom v Zagrebu Zagreb, 14. decembra o. Udruženie iugo-slovenskih nacionalnih železnica rev ai je v Zagrebu kupilo svoj dom. Poslopje je stalo 1.235.000 Din in se nahaja pa vogalu Trea" kove in Gajeve ulice. Podpora nemškim zadrugam v Vojvodini Beograd, 14. decembra. AA. Z odlokom kmetijskega ministra ee dovoli podpora 60.000 Din zvezi nemških živinorejskih zadrug v Novem Sadu. Podpora se bo porabila za nakup plemenske žjvjne v &vici. Vremenska napoved Zemunško vremensko poročilo: Delno oblačno z jutranjo meglo sredi države m v severnih krajih. Oblačno z nekaj dežja v drugih prede lih. Temperatur« je nekoliko pa-dla. Minimalna temperatura Pril<^» —2. maksimalna Vela Luka 13. Zemunska vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, dež v zahodnih krajih m na pri morju, nekoliko v vzhodnj polovici iutranj« megle nad dolinami rek. Tempa^ ratura bo nekoliko zrasla. Dunajska vremenska napoved; Nobene If-etveoe izpremembe^ Posredovalna akcija v Španiji ne bo uspela Nemčija in Italija odklanjata skupno posredovanje, bosta pa nadalje sodelovali v odboru za nevmešavanje berlm, 14. decembra, d. V soboto popoi- 1 dne je nemška viaua izročila poslanikoma ADgiije m Francije odgovor na spomenico angiesKe in lraucooi.e vlade od o. t. m. o poiožaju v Španiji, v katerem pravi med drugim: 1. Nemška vlada se pridružuje želji oben vlad, da bi se v spaniji čim p.ej vzpostavilo rcuiju mirne razmere, predvsem pa preprečila nevarnost razširjenja vojne na ostalo Evropo. Pripravljena je podpreti vse ukrepe, ki so res sposobni služiti temu namenu. ki mora biti pn srcu v&cm evropskim vladam, skrbečim za red in za varnost miru. -J. Kar se tiče predloga obeh vlad, da, bi to ojučjl dogovor o nevmešavanju v španske zadeve in napravil učinkovitejši z na,-daljuimi sporazumi, mora nemška vlada opozoriti, da se je od vsega početka in tako tudi v svoji noti od L'7- avgusta zavzemala za to, da bi se tozadevni dogovori raztegnili na preprečenje potovanja prostovoljcev v Španijo. Zato je zelo obžalovala, ker t>c druge vlade takrat niso mogle odločiti za njen predlog, kar je brez dvoma mnogo pripomoglo k poslabšanju položaja v Španiji. Ali more splošna prepoved vsake posredne in neposredne intervencije tudi v današnjih okoliščinah še dovesti k zaželenemu cilju, se zdi žal v gotovi meri dvomljivo. Zato ni potrebna podrobna utemeljitev glede na splošno znano vlogo, ki so jo igrali in jo igrajo v čim dalje večji meri tuji elementi pri razvnemanju anarhističnih akcij v Španiji. Nemška vlada je kljub temu pripravljena sodelovati kakor doslej v londonskem odboru pri vseh posvetovanjih, ki streme za tem. da bi se dosegla izprememba tega stanja in učinkovita kontrola nad izvajanjem sklenjenih dogovorov. Pri tem je seveda mnenja, da je treba vzeti vpoštev prepoved direktne ah indirektne intervencije kot enoten skupen problem. ;>. Misel, da bi se s skupno posredovalno akcijo prizadetih držav končala borba v Španiji. zss'uži sama po sebi sicer simpatije. toda nemška vlada je med tem s svojim priznanjem nacionalne vlade v Burgo-su že izjavila, da ne vidi poleg nje nobenega činitelja. ki bi se mogel še sklicevati na to, da predstavlja španski narod. Razen tega je nasprotna stranka španske nacionalne vlade z načinom svoje borbe do fekraj-no^ti razvnela strasti. Spravo s to stranko si je že zaradi anarhističnih stremljenj, ki očividno prevladujejo v njej. težko misliti. Kako bi se mocrlo spričo takega stanja stvari izvesti redno ijudsko glasovanje v Španiji. s; nemška vlada ne more -/amišlji-ti Kljub temu bo rada sodelovala pri proučitvi in izvedbi uporabljivih konkretn;h posredovalnih predlogov, ki Iv jih predložile drntre vlade. Italijanski odgovor Rim, 14. decembra. AA. Italijanski odgovor na francosko-angleški predlog o posredovanju v Spaniji se glasi doslovno takole: 1. Italijanska vlada želi z vladama Francije in Velike Britanije, da naj vsako politično delovanje upošteva višje interese civilizacije in miru. Odstraniti je treba vsako vprašanje, ki bi utegnilo razširiti nevarnosti sedanje krize, tako da se Španija zopet vrne k redu in rednemu življenju. %. Glede predloga obeh vlad za ojače-nje ukrepov v svrho kontrole nad nevme-šavanjem, ki jih predlaga londonski odbor poudarja italijanska vlada predvsem to, da je že v začetku naglašala, naj bi bile obveznosti o nevmešavanju dejanske in tako popolne, da bi obsegale tudi prepoved uvoza vojnega materia'a v Španijo, pošiljanja prostovoljcev in političnih agl' tatorjev ter zbiranja denarnih prispevkov kakor tudi vsake propagande za en drugi tabor. Italijanska vlada ne dvomi, da bi bilo sedanje stanje v Španiji popolnoma drugačno, če bi njene predloge takoj v začetku sprejeli. Zato smatra, da bt bilo odveč pristaviti, da bi predlogi obeh vlad naleteli v tem primeru na mnogo manjše ovire kakor pa sedaj. Navzlic temu bi tudi sedaj ne bilo nobenih posebnih težkoč, če bi države istočasno in v celoti sprejele predloge, ki bi uvajali popolno nadzorstvo nad nevmešavanjem. 3. Vladi Velike Britanije in Francije predlagata posredovalno akcijo neposredno prizadetih držav, da se preneha oboroženi in krvavi boj v Španiji ter izrazi prava volja njenega ljudstva. To misel pozdravlja italijanska vlada z velikim zadovoljstvom, vprašuje samo. ali bi bil v sedanjih okoliščinah tak plebiscit v Španiji mogoč. Italijanska vlada more poleg tega poudariti, da je španski narod pri objektivnem presojanju dejstev dejamko že v zadostni meri pokazal svojo voljo v korist nacionalistične vlade, ki si je prido. bila večino prebivalstva in zasedla večji del španskega ozemlja. Prav tako mora italijanska vlada naglasiti, da je pomirje-nje obeh sprtih taborov sedaj posebno težko zaradi anarhističnih stremljenj, ki prevladujejo brez dvoma na strani na sprotnikov nacionalistične vlade kakor tudi zaradi odurnih dejanj, ki so jih zagrešili nasprotniki nacionalne misli v Španiji. Navzlic temu meni italijanska vlada, da je treba storiti vse, kar bi koristilo višjim ciljem miru. Pripravljena je v prijateljskem duhu sodelovanja proučiti vse predloge, ki bi jih ostale vlade smatrale za potrebne, in sodelovati pri njihovem uresničenju. Frankfurter obsojen na 17 let Chnr, 14. decembra. \v. Kantonsko sodišče v Graubundnu je danes obsodin 20 januarjem. Zboljšanje zdravja Branislava Nušiča pograd 14 decembr. p. Pisatelju Brao- ku Nušiču, ki je v zadnjih dneh resno 'ov i obolel, se je zdravstveno stanje danes ne-ali » koliko zboijšalo. 06 oUetnici smrti Franceta Srafenauerja Lani 13. decembra je na svojem domu v Mostah pri šmohorju v Zilski dolini umrl koroški narodni voditelj France Grafenauer. Dopolnil je 70 let življenja, polnega bojev za svobodo svojega naroda. Njegovo trpljenje je bilo poosebljenje trpljenja koroških Slovencev. Njegovo ime bo dalje živelo kot simbol koroške politične odporne sile. Dokler se bo govorilo o koroških Slovencih. se bo govorilo o tem zilskem kmetu, ki je postal legendaren v svoji domovini in ki je bil steber in središče v najtežjih narodnostnih bojih. Njegova mladost V skromni kmečki hiši, tik ob jezikovni mej pri šmohorju v Mostah v brjanski župniji se je France Gafenauer rodil 2. decembra 1860. Od matere je prejel globoko verno srce in pesniško dušo ter brezmejni optimizem, od očeta, ki se je od pastirja in cer-kovnikovega pomočnika povzpel do slovitega izdelovalca orgel in občinskega veljaka, pa klenost značaja, najtrdnejšo narodno zavest, nepokolebljivo vztrajnost v delu, veselje do orglarske obrti, predvsem pa zdrav razum. Ni obiskal ne gimnazije, ne visoke šole. Učil se je najprvo dcrma v bližnjem Brdu, kjer mu je učitelj Šumi vsadil v mlado du- So ljubezen do materinega jezika. Dovrši! je nato še štiri razrede nemške šole v Šmo-horu, potem pa se je v petih letih odlično naučil očetove obrti. Kot obrtnik je prepotoval Koroško in prišel daleč v tuje dežele. To so bila leta njegovega življenjskega visokega študija. Velik del svojega zaslužka je porabil za nabavo slovenskih knjig. Dopisoval je v slovenske liste, posebno vneto pa je podpiral »Mir« politično glasilo koroških Slovencev. Ves se je posvetil ideji slovanske vzajemnosti. Brdo je postalo žarišče slovenske zavedne Žile in je to ostalo do Grafenauerjeve smrti. Njegova politična kariera je dobila svoj temelj v ječi. Leta 1888, ko je umiral stari Einspieler, sta bila aretirana France Grafenauer in njegov oče Josip, ker so ju bili nemškutarski učitelji ovadili, da sta kritizirala vladne naredbe. žalila cesarjevo veličanstvo in širila panslavistične ideje. Očeta so obsodil na 6 mesecev ječe. Franceta pa so po trimesečni preiskavi izpustili zaradi pomanjkanji dokazov. Starega Grafenuerja je pol-letna ječa tako po-trL% da je kmalu umrl. mladega Franceta pa so ponosni Zilani še istega leta izvolili v občinski odbor. Kot slovenskega narodnega delavca so ga kmalu spoznali po vsej Koroški. Leta 1897 je bil izvoljen za deželnega poslanca. V deželnem zboru je ostal do vojne in je bil dolgo časa edini slovenski deželni poslanec. Bi! ie odločen in odkrit zagovornik slovenskih narodnih in gospodarskih koristi. Kolikokrat je mladi kmet Grafenauer v krasni uglajeni nemščini s svojo jedko šegavostjo osramotil koroške grofe in barone, profesorje in advokate, svoje poslaniške tovariše! Mnogo je imel v deželnem zboru in pozneje v dunajskem parlamentu odkritih prijateljev. odpadniki in voditelji raznarodo-valne akcije na so ga smrtno sovražili. Kot edini slovenski koroški poslanec je bil leta 1!'07 Grafenauer prvič, leta 1911 pa drugič izvoljen v dunajski parlament. Neumorno je budil zaspano zavest koroških Slovencev, potoval je po vsej deželi in govoril na ne- štetih shodih, često tudi v veliki življenjski nevarnosti. Njegova beseda žge. njegovi članki v »Miru« bodrijo! Samozavestno stopa zilski kmet GrafenaueT v raševinasti domači obleki po Celovcu in po deželi. Vsa slovenska Koroška ga nazivlja samo »našega poslanca«, a srd in onemogla gnev odpadnikov rase v istem razmerju kakor vzbujena zavest slovenskih kmetov... Njegovi hudi dnevi Graf enauer je sam ovekovečil v verzih naj-žalostnejšo dobo svojega trpkega življenja. V zaporih v Šmohorju. Beljaku in Celovcu ter v jetnišnici v Mollersdorfu je v letih 1916 in 191? napisal 550 verzov z naslovom »Moji hudi dnevi«, pozneje pa je svojo pesnitev preskrstil v »Moj profil«. Grafenauer je bil posebno značilna žrtev avstrijskega medvojnega nasilja. Državni zbor je bil zatvorjen in Grafenauer je bival doma v Mofetah. Opozorjen na zle nakane ovaduhov je bil previden, a vohuni so mu bili stalno za petami. Državni gozdar Khun na Brdu, ustanovitelj Siidmarke v tem kraju, ga je ovadil septembra 1915 na orožniški postaji v Šmohorju, da se je v neki gostilni v Goričah izrazil: Stavim, da bodo Rusi zmagali! Po ovadbi ga niso aretirali, da bi inscenirali čim več ovadb proti njemu. Aretirali so ga šele 14. marca 1916 in so sivolasega poslanca peljali uklenjenega v eno uto oddaljeni Šmohor. Khun in njegovi pajdaši so napadli med potjo Grafenauerja in ga opljuvali. Prvotno so hoteli Grafenauerja postaviti pred preko sodišče, vendar so temu nasprotovali preveliki formalni oziri. Sodilo ga je vojno sodišče 10. armijske komande, ki je zasedalo 26. maja 1916 v Šmohorju. Proti sodbam tega sodišča ni bila dopustna ne ničnostna pritožba, ne vzklic. Obsojen je bil na 5 let težka ječe, poostrene vsak mesec s 24 urnim zaporom v samotni celici. Dobil je najvišjo možno kazen in kot najtežjo obtežilno okolnost je vojno sodišče upoštevalo visoko, tudi na razpravi očitovano inteligenco obtoženca. Iz mSllersdorfske kaznilnice, kjer je bil zaprt v takozvanem oddelku za pse »Hun-deabteilung«, to je v prostorih, ki so v dobi Marije Terezije služili za hleve za lovBke pse. je rešila Grafenauerja splošna amnestija julija 1917- Njegovo trpljenje med vojno pa s tem še ni bilo končano. Njegov sin-edinec je padel na fronti. Avstrija je takrat sine-edince varovala in jih ni pošiljala v ogenj. Grafenauerjev sin pa je moral na najbolj ogrožene odseke. Pod grozno težo preizkušenj se je zilski hrast zamajal, a se ni zrušil, ker je čutil, da prihaja osvobojenje. Na osvobojenje je bil Grafenauer pripravljen. Kar oživel je. Po Žili je organiziral narodne straže, a kaj je vse to pomagalo, ko ni bilo tako potrebne pomoči. Spet so napočili hudi dnevi. Bežati je moral v mrzli januarski noči čez planine in preko od Italijanov zasedenega ozemlja v Ljubljano. Po Gorenjski je hodil kakor živa slaba vest za Ljubljano in čeprav sam tolažbe potreben je tolažil druge. Kot zastopnik Koroške v beograjski začasni narodni skupščini je skušal koristiti svoji Koroški. A kot posledica naivnega obotavljanja in nezrelega zaupanja na pomoč drugih je prišel plebiscit, ki je pokopal Grafenauerjevo življenjsko delo. Grafenauer se je naselil na Gorenjskem, a srce ga je vleklo nazaj na Koroško. Šele leta 1925 mu je deželna vlada v Celovcu dovolila, da se je vrnil med svoje Zilane. bolan in star. Med njimi je živel zadnjih 10 let svojega življenja, trdno prepričan, da njegovo, samo službi ljubezni in pravici posvečeno življenje ni bilo zaman. Bodimo o tem prepričani, zakaj Grafenauerjevo borbeno in mučeniško življenje je tako seme, ki se po najvišjih zakonih zato položi v zemljo, da klije in rodi sadove. Za zgradbo kemičnega instituta Obisk zastopnikov tiska v laboratorijih v kletnih prostorih realke, ki so odpovedani Ljubljana, 14. decembra. Naša javnost je vsaj približno že informirana, v kako brezupnem stanju se nahaja kemični institut, s prihodnjim proračunskim letom pa prihaja v zagato, iz katere mu grozi neodložljiva propast. S tem v zvezi so študentje in profesorji instituta s predstojnikom rektorjem dr. Maksom Samcem za danes povabili zastopnike tiska, da si na mestu ogledajo razmere, v katerih delajo predavatelji in slušatelji te važne tehnične panoge, in da opozore vso javnost, posebej pa še poklicane instance na nujne ukrepe, ki jih bo treba za rešitev zavoda nemudoma izvesti. Kakor je tudi širši javnosti že znano, je kemični institut že od početka univerze nastanjen s svojimi laboratoriji in knjižnico v kleti starega realčnega poslopja, ki jo je dala takrat — s početka brezplačno — na razpolago uprava bivše Kranjske hranilnice, sedanje Hranilnice dravske banovine. V tem skromnem domovanju ki že od vsega početka ni moglo ustrezati znanstvenemu in vzgojnemu poslanstvu tako pomembne ustanove, se je razvila živahna znanstvena delavnost in od tod je izšla leta 1921—1922 prva slovenska tehnična publikacija izpod peresa dr. Samca. Toda institut je hil obsojen na zmerom skromnejše životarjenje, ker so se državni krediti zanj stalno menjavali, dokler niso padli daleč pod eksistenčni nivo. Za primer naj navedemo samo nekaj bežnih številk, ki dovolj nazorno izpričujejo nujnost katastrofe. V studijskem letu 1924/25 so državni krediti znašali še pol milijona dinarjev, v letu 1926/27. so bili znižani na 430.000, nakar so do tekočega leta padali, spet za znamenje zrasli in vnovič padali takole: 400.000, 140.000, 160.000, 270.000, 135.000, 120.000, 106.000, 96.000, 96.000 in končno 116.000 Din. Odkar mora institut za prostore plačevati po 96.000 Din, je jasno, da od kreditov ne preostaja takorekoč nobenih prebitkov več za studijske in znanstvene na- mene. Vrhu tega so prostori v suterenu stare realke v higijenskem pogledu tako pod vsako kritiko, da niso v škodo le znanstvenemu gradivu in aparatu, temvei resno ogražajo tudi zdravje dijakov, profesorjev in asistentov. Pri takšnih nevzdržnih razmerah je zaradi pomanjkanja kreditov tudi študij kemije izredno drag, ker morajo slušatelji sami nabavljati kemikalije, obenem pa še povračat škodo za vse, kar se v institutu pokvari in razbije. Ker zavod nima svoje predavalnice, je navezan na gostoljubje državne realke, ki pa predavalnico že sama za svoje dijaštvo pre-obremenjuje. Slušateljem kemije je zaradi tega lahko na razpolago samo v zgodnjih jutranjih in opoldanskih urah, a takrat prihajajo študentje v zatohlo, ne dovolj prezračeno dvorano, ki po teži atmosfere s kletnimi prostori skoraj ne zaostaja. Poleg tega morajo profesorji in asistentje vse priprave za eksperimente izvršiti že v laboratoriju samem, a ko prenašajo material in aparate iz kleti v pritličje, gre mnogo vsega po zlu in ves trud postane pogostokrat zaman. še težje je, kadar morajo priprave za eksperimente prenašati iz Vegove ulice na tehnično fakulteto, kjer je prav tako del instituta spravljen pod streho. Posebno žalostne so razmere, v katerih se nahaja analitski laboratorij. V nevzdržnem strupenem ozračju se tlači po 20 do 25 študentov pri intenzivnem delu po 4 do 5 ur na dan in neredki so primeri, da manj odporni izmed njih padajo v nezavest. Zaradi ogroženega zdravja in zaradi visokih studijskih stroškov, ki jih zlasti slušatelji iz siromašnejšeh slojev ne morejo prenesti, so že mnogi zapustili kemijo na naši univerzi. Nič bolje kakor študentom, se kajpak ne godi profesorjem in asistentom, ki v tako tesnih zaduši ji vili prostorih ne morejo razviti znanstvenega dela, kakor bi želeli. Nadvse bedna je strokovna knjižnica instituta, ki je včasih prejemala po 80.000 Din letne dotacije, 9,Osem nas je golih in lačnih" Slike iz bednega življenja naših brezposelnih rojakov v Beogradu Beograd, 13. decembra. Na ženski odsek Društva Slovencev v Beogradu prihajajo dnevno prošnje za pomoč. V teh prošnjah, pisanih z okorno, neveščo pisavo, v jeziku, ki je daleč od našega književnega, je v nekaj stavkih popisano vse gorje slovenskih družin, ki jih je zima našla nepreskrbljene v strašni bedi. Zvedeli so, da priredi naše društvo božičnico v nedeljo 20. t. m., pa prinašajo prošnje. Oni dan smo se odpravili, da. se na lastne oči prepričamo o njihovi bedi. Ne toliko, da se prepričamo, marveč bolj, da vidimo, kaj kdo najbolj potrebuje. V predmestni ulici. Ki ni vojena ugledati razkošnih limuzin, stoji na zamazanem dvo-šču prava podrtija, ki je bolj podobna kolibi kakor hiši. Ena sama soba je v tej kolibi. Tla so ilovnata, pokrita z nekaj deskami. V kotu stoji majhen štedilnik, ki mu rja očitno ni prizanesla. V drugem kotu stojita dve postelji druga poleg druge. Poleg grooo stesane mize in nekaj stolov ni v sobi nobenega drugega pohištva. Ko smo vstopili, sta nam v nos udarila zatohel zrak in smrdljiv dim, ki je uhajal iz štedilnika. V sobici se je stiskalo pet članov družine. »Prišli smo pogledat, kako živite. Od slovenskega društva smo.« j>0, prav, boste vsaj yideli našo siroma« ščino, se je oglasila drobcena in od trpljenja izsušena ženica. Njene oči so nas gledale prijazno in upajoče. Saj se za nas drugače nihče ne zmeni. Naši sosedje še dobijo odkod kakšno podporo, mi pa prav ničesar«. Obrnila se je in pokazala na postelji. »Vidite, tu nas spi osem: oče, jaz in šest otrok, šest majhnih, nepreskrbljenih otrok, ki ne bodo znali skoraj drugega po slovensko povedati, kakor: lačen sem, dajte mi kaj! Moj mož je šel že zjutraj v mesto, da bi kje dobil delo. Poleti je delal kot delavec pri zidarjih. Malo je zaslužil, pa je vendar šlo. Zdaj je že ves mesec brez dela. Vsak dan vstaja zgodaj zjutraj in se ponuja za delo. Pa nikjer nič, Edino, kar se mu včasih posreči, je, da zanese kakšni gospodinji s trga nakupljeno blago. Jaz hodim pospravljat v eno hišo vsako popoldne in dobim zato na mesec 150 dinarjev. To je vse, kar zaslužimo. Zdaj je zima in košava pritiska, nas pa je osem golih in lačnih. Prosim Vas, pomagajte nam!« ženica je zajokala ln za njo so zajokali otroci. Nismo jo vprašali, kaj najbolj potrebuje. Ti ljudje potrebujejo vsega, prav vsega: tople odeje, obleke, obutve, hrane ln kurjave. Zima in koSava je, njih pa je osmero,, t y Stopimo v drugo hišo. Visoko gori na mansardi potrkamo. Pripogniti se moramo, ko stopamo čez prag. Sobica je majhna in ozka. Toliko, da stoji v enem kotu napol podrta postelja, v drugem kotu slamnato ležišče, v tretjem nizka pečica. Na postelji leži brezposeln na takar, ki mu je tuberkuloza spodjedla že vse življenjske moči. Nekje od štajerske jo je primahal pred desetimi leti v prestolnico. Dokler je bil zdrav, je lepo zaslužil. Pred petimi leti se je oženil in ima zdaj petletnega sinčka bledih, skoraj brezbarvnih lic, ki čepi z materjo na ležišču v drugem kotu. V prošnji, ki jo je oddala uboga žena, ki že dve leti prenaša moževo bolezen in vse breme preživljanja družine, je stalo zapisano: Kar nam boste dali, bo prav prišlo. V prvi vrsti pa drva, da ne bomo zmrzo-vali za praznike... Ta žena je prava mučenica. Skoraj vse dneve pere perilo po hišah. Njene roke so izjedene od luga in sode. Drobne in suhe so, pa vendar dela željne. Mož je bolan in siteninve, da gre počasi h kraju. Ce ne dobi, kar bi rad, preklinja. Za to luknjo mora plačevati 150 dinarjev na mesec. Ce jih ne plača ob pravem času, kliče gospodar ženo in grozi, da jih bo vrgel takoj na cesto, če ne plačajo. Ko smo se poslavljali, nam je hotela poljubiti roko. Komaj je zadrževala solze, ki so ji stiskale grlo. Sinko nas je gledal z velikimi, plavim! očmi in še užival od skromnega darilca, & jxsa ga Je prinesel zdaj pa je zanj na razpolago manj, ko po 9.000 Din. Prej je bil zavod naročen na 25 znanstvenih revij, v novih okoliščinah pa si je lahko pridržal samo dve. Na vse to je prišel še odlok prosvetnega ministrstva da je postala najemnina previsoka in da jo je pravzaprav treba znižati za 20 ali 25 procentov. Ker vodstvo Hranilnice dravske banovine na znižanje ni pristalo, je rektorat prisiljen, da z novim proračunskim letom prostore odpove. Edini izhod iz te brezupne borbe iz dneva v dan bi bila zgTadba lastnega poslopja. Zato je rektorat pričel akcijo v tej smeri in prof. Vurnik je že izdelal načrt, ki je predložen tudi prosvetnemu ministrstvu. Pred kratkim je izdelal svoj načrt še mojster Plečnik, ko so si zastopniki tiska ogledali institut, jih je sprejel še rektor dr. Samec sam, se zahvalil za njihovo pozornost in poprosil podpore v prizadevanju za lastno stavbo. Pri tej priliki je rektor dr. Samec pohvalil občudovanja vredno vztrajnost študentov, ki v intenzivnem delu premagujejo vse nevzdržne razmere in končujejo študije s tako lepi-I mi uspehi, da danes med diplomiranimi kemiki tako rekoč ni brezposelnosti. Izrekel je svojo zahvalo Hranilnici dravske banovine, ki je institutu vso dobo tako gostoljubno dajala streho na razpolago. Pred dnevi se je rektor dr. Samec mudil v Beogradu in pri tej priliki je načelnik prosvetnega ministrstva obljubil akciji za novo zgradlbo vso svojo naklonjenost. Na tistih, ki odločajo, je zdaj, da predlog rektora prodre. Zgradba novega poslopja bi bila omogočena že, če bi bil sprejet amandman, ki bi v rednem budžetu zagotovil za 10 let anuiteto kakšnih 200.000 do 220.000 Din, a če računamo po višini sedanje najemnine, bi bila investicija že v 15 letih izplačana. Kralj je kumoval Hotič, 14. decembra. Takega praznika, kakor je bil v nedeljo, pri nas v Zasavju še nismo imeli. Krstili smo malega Jesenčana. 13. otroka 9. sina železničarskega delavca Martina Strmljana, kumoval pa je naš vladar. Slovesnost se je pričela ob 15. in ves prostor pred hotiško cerkvijo je bil nabito poln. Iz Litije je prispel avto s kraljevim zastopnikom generalom g. Popadičftn iz Ljubljane in sre-skim podnačelnikom g. Devom. ki je vodil vse priprave za lepo uspelo svečano&t. Hotič je bil ves v zastavah, gostom v pozdrav pa so pokali topiči in v stolpu so pritrkavali. Stoglava množica prebivalstva, litijski Sokoli v krojih pod vodstvom staroste Taufarja in načelnika Planinska, gasilci iz Hotiča. Kresnic in Zgornjega Loga pod vodstvom banskega svetnika g. Doli-narja in šolska mladina z domačim šolskim upraviteljem g. Goriškom so tvorili špalir. Sokoli in gasilci so oddali g. generalu ra-port. nato pa je vsa množica napolnila cerkev, kjer so najmlajšega Zasavca krstili na ime visokega botra. Pred cerkvijo so litijski Sokoli na prav posrečen način podčrtali dejstvo, da njihov starešina kumuje preprostemu delavskemu sinu. Poklonili so malemu Peterčku Strm-ljanu v čeden okvir vloženo sliko Nj. Vel. kralja Petra, ki je &likan v soko^kem kroju. Slika ima naslednje posvetilo: »V spomin ob priliki botrovanja našega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. poklanja Sokol-sko društvo Litija.« Posvetilo so podpisali vsi odborniki litijskega Sokola. V župnišču je bila prirejena za Strmlja-novo družino in za predstavnike zakuska, ki jo jc priredila litijska občina. Krsta so se udeležili med drugimi tudi litijski župan in več občinskih odbornikov. S 13 otroci obdarjena Strmljanova družina čuti vso pezo današnjih dni. Oče je pro-govni delavec in dobiva, kadar je zaposlen, po 25 Din na dan. Vsem je uganka, kako s tem sploh živi številna družina. Skromni družinici bo za vedno os'al v spominu krst najmlajšega člana, mali Peterček pa bo. ko bo doraščal. iz srca vesel, da mu je botroval naš vladar. Pestani In ostani član Vodnikove družbe! Ob grobu vrle učiteljice Ig, 14. decembra. V nedeljo so položili k večnemu počitku upokojeno učiteljico gospodično Ivo Jam-škovo. Zadnjih 17 let je službovala na osnovni šoli na Igu Zaradi rahlega zdravja, je morala predčasno v pokoj že leta 19^7. Po upokojitvi je ostala v kraju svoje zadnje službe, kjer je živela skromno in tiho do konca svojih dni. Potrpežljivo je prenašala dolgotrajno bolezen in 11. t. m. je bila rešena vseh muk. Zaradi ljubeznivega značaja, nesebičnosti in darežljivosti je bila vsem priljubljena. Pokopali so jo po njeni želji na ižanskem pokopališču. Pogreba se je udeležilo poleg njenih ožjih sorodnikov, bratov in sester veliko števi'o občinstva. Šolska mladina je ob grobu zapela v zadnje slovo žalostinko. šolski upravitelj pa je v kratkih besedah orisal njeno življenje, življenje skromne, dobre podeželske učiteljice, ki je svoje najboljše moč! posvetila vzgoji mladine. Vsi. ki so jo poznali. jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino V spomin velikemu dobrotniku Radeče, 12. decembra. Kakor znano se je vršila nedavno v lvar-lovcu zapuščinska razprava za pokojnim Aleksejem Podvincem, k; je zapustil precejšnje premoženje tudi radeškm nacionalnim društvom Blagi dobrotnik je bil preminil 19. aprila letos v 49. letu starosti kot žrtev ope-racijekega noža na Dunaju. I'o rodu Hrvat je prijel takoj po prevratu k nam ter vzel v najem usnjarno pokojnega Zupančiča, ki ;o je adaptiral in povečal. Nad 120 domačinov je imelo prj njein stalno zaposlitev. Njegovi podplati »Aiignon< so bili znani po vs\t Jugoslaviji. Kot šef je bil prijazen z vsemi uslužbenci in velik dobričina je b i za '-i-romake, katerim ie nakazal skoro v>ako le* to po 5000 Din podpore. Polet? tega pa k> bila vrata njegovega stanovanja vedno odprta številnim uliožc-em. kj to dobivali pri injem podporo ali kosilce. Večje zneske .e daroval vsako leto tudi domačemu Sokolu gasilski četi, godbenikom »Savskega vala« in železničarskj godbi na Zidanem mo:-iu. Bil ie veljk ljubitelj petja ter je sodeloval kot član pri društvu iKumu«. Bil je priljubljen družabnik. Kaj rad ie prihajal k >Žanetu«, kjer se je rad otresli vseh sikrbi v družbi svojih prijateljev. Za življenjsko tovarišico sj je bil izbral domačinko. Zakon pa je ostal brez otrok.^ Poleg užaloščene vdove ge Helene zapušča še očeta jn mater, ki živ;ta v Zemunu. Pokopan je bi! 21. aprila na pokopališču v Kariovcu, kjer ie prebi] zadnja leta svojega življenja. Na zadnji poli so ga sprem* liali tudj odposlanci našega Sokola in iia.-;!" ske čete. Mestna občina ie bila zastopana po svojem predsedniku g. Jože;u Rozmanu. Pogreba sta se dalje udeležila tudi predsednik mestnega gospodarskega odbora t ^ Vsem, ki se zaoimajo za življenje slovanskih narodov in za Slomšekovo zadevo ter Ciril-Metodovo idejo, priporočamo, da si naročijo za letno naročnino Din 15.— krasen ilustriran mesečnik „Kraljestvo božje" uprava Maribor. Prvo številko pošiljamo brezplačno na ogled. omač® vesli * Cenjenim naročnikom »Jutra« dnevne in po nedeljske izdaje. Ker jc že potekla polovica decembra, a niso še v^j naročniki za letos poravnali naročnine, prosimo prizadete vljudno, da jo poravnajo zanesljivo v bližnjih dneh z ozjrom na zaključek leta in z nj m v zvezi potrebna računska jn blagajniška dela. Položnice so bile v začetku meseca vsem razposlane, kdor je ne bi več imel. naj jo zahteva od uprave, kj mu bo poslala drugo. Uprava »Jutra«. * Zahteve vseučiliških profesorjev. Združenje vseučiliških nastavnikov v Ze-grebu je imelo v nedeljo svojo redno skupščino, na kateri je bila sprejeta tudi zahteva, naj se pristojbine za izpite zahtevajo iz sredstev državnega proračuna, ker ne gre, da bi profesorji dobivali pristojbine, ki jih morajo plačevati študenti. Združenje bo stavilo tudi predlog, po katerem naj bi tudi vseučiliški profesorji po 301efcni službi lahko napredovali v prvo skupino državnih uradnikov kakor predsedniki državnega sveta, kasacijske in glavne kontrole. To napredovanje ne bi bilo v škodo državnega proračuna, ker je vseučiliških profesorjev s tolikimi leti službe zelo malo. Zahteva je stavljena zaradi moralnega prestiža. Za profesorje iin docente, ki so prišli v državno službo iz svobodnih poklicev, pa se zahtevajo vse ugodnosti, ki jih uživajo državni uradniki. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. O«, rez- 8 or. 15485'35 + Profesorski ijspit je napravil pred izpraševalno komisijo v Ljubljani profesor g. Trobej Tiče, sin znane narodne go. stilničarke ge. Franje Trobejeve v Gornjem gradu. Iskreno čestitamo! ■ Diplomiran je bil na »uridični fakulteti 1 anske univerze g. Zdravko Gosak. Če- ?! : mo! Slikar Matija Jama razstavlja v Beogra- dii. V nedeljo dopoldne je bila v umetni-^p n paviljonu »Cvijete Zuzorič« v Beogradu orvorjena razstava našega odličnega slikarja Matije Jame. Običajne otvoritve z govorom ni bilo. Zbranim ljubiteljem umetno-sli, med katerimi so biLi tudi nekateri odlični umetniki, je g. Jama dejal: Objavljeno je bilo. da bo razstava otvorjena ob 11. in ker je že 11, mislim, da je razstava že otvorjena. Obiskovalcem je g. Jama pripovedoval, kako je bilo pred 30 in več leti« ko je prispel v Beograd in priredil tam eno izmed prvih razstav slovenskega slikarstva. Razstava g. Jame. ki je vzbudila že prvi dan lepo zanimanje, bo ostala odprta do 22. t. m. * Prvi klub princa Edvarda VVindSor-skega. Tudi pri nas so odločitve bivšega angleškega kralja Edvarda naletele na veliko zanimanje in skuipin mladih ljudi v Zagrebu je zdaj ustanovila »Klub princa Edvarda Windsorskega« z namenom, da propagira kult velikega gentlemana Edvarda in njegovo naziranje o življenju in njegovih vrednostih., člani kluba so sklenili stopiti v zvezo s podobnimi klubi in združenji na vsem svetu. Za mlade ljudi, ki so se združili v tem klubu, je vojvoda "VVindsorski simbol požrtvovalnosti, prijateljstva in ljubezni. Vsako leto 11. decembra bo prirejal (klub razne zabave, katerih dohodki bodo šli v dobrodelne namene. Pravila kluba so že sestavljena in poslana banski upravi v odobritev. KluJb bo poslal princu Edvardu pozdravni brzojav. * Za božična in novoletna voščila uporabljajte razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda. Dobe se po trafikah, trgovinah jn v pisarn.; CMD, Ljubljana, Beethovnova 2. Ko mad stane 1 Din. * Dopust je dovoljen od prosvetnega ministrstva učiteljem, ki sa udeleže skupščine glavne zadružne zveze lil t. m. v Beogradu v dvorani Zveze nabavjjalnih zadrug državnih nameščencev, Poincarejeva 21. Dopust velja za 16. t. m. to je za dan skupščine, za l>otovanje tja jn na/ai bodo pa izdali potrebne dopuste pristojnj sreskj načelniki. * Novj grobovi. Ugledni rodbini GanglovJ je umrl po težkem trpljenju g. Danilo, po-ničnjik fregate. Truplo priljubljenega častilr ka !k> jutrj ob 10. dopoldne blagoslovljeno v mrtvašnici ljubljanske splošne bolnice in nato prepeljano v Metljko, kjer 1k> v četrtek ob 14. i>oloženo k večnemu počitku. — V Staničevj ulici 6 ie pri minila soproga posestnika in trgovca ga. Pavla Onštjiiova.. Pogreb blage gospe bo danes ob 15. iz hiše žalosti. — Na Rodicj je preminil gostilničar g. Franc Birtif. Uglednega pokojnika bodo prepeljal; danes ob 10. dopolne iz hiše žalo-eti, Rodica št. 25. na farno (»kopališče v Mengšu. — V Škofji Lokj ie umrla obče spoštovana ga. Fani Batjsta. Blago rajnjco bodo položili danes ob 14. na farno pokopališče k večnemu počitku. — V Studencih prj Mariboru je zatjsnil svoje očj spoštovani šolski upravitel; v pok. in častni občan Jurklo štra g. Matej Kavčič, v 75 letu starosti. Pogreb bo jutr ob 15. iz hiše žalost; Franko-panova ul. 1. na farno pokopališče. Vsem blagim pokojnim sveta) spomin, številnim preostalim naše iskreno eožalje! * Huda zima v Llkj. že tri dni močno sneži v Liki m je po planinah sneg visok že blizu dva metra. Mnoge vasi so brez zveze z okolico, pod sneženo pezo pa se je porušilo že dosti streh in tudi brzojavne napeljave so poškodovane. Naselbine pod Velebitom vznemirjajo krdela volkov in večkrat se zgodi, da vdere v vas zvečer po 6 do 15 volkov, ki koljejo po stajah drobnico, vdirajo pa tudi na dvorišča in v svinjake. * Namesto cvetja na grob blagonokojne učiteljice Ive Jamškove daruje učiteljski zbor državne narodne šole na Igu Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 160 Din. Jskrena hvala! * Na 200 Zagrebčanov ena gostilna. Da nes ima Zagreb 1.060 gostinskih obratov in pride tako na 200 prebivalcev — odraslih in otrok po ena gostilna. Največ je seveda točilnic, gostiln in manjših restavracij. Tudi v Pragi je mnogo gostinskih obratov, a tam pride ena gostilna na 500 prebivalcev. Dovoljenja za odpiranje novih gostinskih obratov se drugod dobe le težko, v Zagrebu pa se gostilničarji pritožujejo, da izdaja oblast preveč takih dovoljenj, če bo šlo tako naprej, ba kmalu v Zagrebu na 100 prebivalcev, torej že na 25 odraslih oseb, po ena gostilna. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perjlo v na?lenšo izdelavo. Pri ozeblinah — »OBLAKOVO KA-MILCNO MAZILO«. Iz Ljubljane u— Seja karitativnjh organizacij. Mestno poglavarstvo razglaša, da bo seja zastopnikov karitativnih in drugih organizacij radi določitve načina skupnega božičnega obdarovanja siromakov v mestni sejni dvorani danes ob 17* uri. Važno je, da se udeležijo te seje zastopniki vseh onih organizacij, ki so sodelovale na dosedanjih sestankih. Posebnih vabil mestno poglavarstvo ne bo pošiljalo. Vsaka organizacija naj prinese s seboj seznam svojih obdarovancev. u— Rojstvo v vlaku. Včeraj zjutraj se je z dolenjskim vlakom vozila proti Ljubljani neka žena iz okolice Grosuplja, naaienjena v porodnišnico. \ vlaku pa so jo zatekle bolečine in v hudih krčih se je umaknila iz kupeja. Na lepem je zagledal luč »veta droben fantek, kj pa se je obnemogli materi že naslednji hip izmuznil iz vlaka in padel pod vagon. Na srečo je vlak tedaj pravkar stal na postaji m mlada mati je imela še dovolj moči, da je priklicala sprevodnika, kj se je nemudoma sklonil pod voz jn Uk pred odhodom dvignil novorojenčka. Na dolenjskem kolodvoru je mater jn sinčka pričakoval reševalni avto, da ju odpeije v bolnišnico. o— Legija koroJklh borcev, glavni odbor j t Ljubljani, vabi vse člane in tovariše, da ■ se udeleže splošnega Članskega sestanka, ki bo v soboto 19. t. m. v društvenem lokalu v gostilni »Pri Sokolu«. Pred škofijo 18. 1. z dnevnim redom; Pozdrav ta poročrio pred sodnika glavnega odbora o delovanju Legije, razna važna obvestila ter slučajnosti in tovarjškj razgovori. Dragi tovariši 18 let smo molčaii. V službi svojemu narodu smo dobrovoljci in borci — kmetje, delavci in intelektualci — v najtežjih časih dalj in žrtvovali vse, kar smo mogli. Nihče izmed nas za svoje dobrovoijne žrtve nj iskal nagrade. Toda namestu zahvale smo doživel; in doživljamo bridko razočaranje. Vsi, ki so žrtvo vali svoja življenja, svojo krj in svojo eksistenco, so danes pozabljeni. Molčali smo in prenašali žrtve, pričakujoč boljših Časov, zdaj pa moramo sami sebi izvojevatj vse one pravice in priznania, kj nam pripadajo po človeškem in božjem pravu. _ Udeležite &e polnost ev i Ino sestanka, da še enkrat pregledamo naše vrste, preden zastavimo svojo odločno besedo. Glavnj odbor. Pripravili smo Vam najlepša darila iz porcelana, stekla in keramike za darila pod božično drevo. — Oglejte si, predno se odločite za nakup, razstavo pri FR. KOLLMANN MESTNI TRG. u_ Ljudska univerza. V sredo 16. t. m. bo predaval univ. prof. dr. ing. Milan Vid« mar o posegu elektrotehnike v razvoj človeštva. Pričetek predavanja ob 20. v mali dvorani Filharmonienega Sroitva (kino Matica). Vstopnine ni. u_ Zanimivo predavanje za nameščence. V petek zvečer sa je vršilo pod okriljem združenja absolveniov trgovskih akademij Kluba trgovskih akademikov v Ljubljani predavanje o aktualnih problemih pokojnin« skega zavarovanja. Znani predavatelj, pomočnik direktorja pokojninskega zavoda g. dr. Jaruko Kosti je na temperamenten način vprašanje razčleni] na problem organizacije tako stvarne kakor teritorialne ter potem prešel na razširjenje pokojninskega zavaro vanja za nameščence za vso državo. Polna dvorana absolventov se je z živahnim aklami« ranjem zahvalila za izčrpno podano sliko po kojninskega zavarovanja, predsednik Kluba trgovskih akademikov g. Zalar pa je naprosil predavatelja, da bi o priliki predaval tudi še o problemu finančnega kritja, o obrestni merj in njenem vplivu ter o ostalih proble« mili, o katerih zaradi pomanjkanja časa ni mogel obširneje poročati. Takih predavanj bj bilo potrebno še več in pred šjršo javnostjo. ker se zdaj vrše priprave za razširjenje pokojninskega zavarovanja na nameščence v vsej državj. u— Pisatelj Franc Albrecht bo predaval o Ivanu Cankarju na II. delavskem prosvetnem večeru »Vzajemnosti« in »Zarje« v sredo, 16. t. m- ob 20. uri v dvorani Delav sike zbornice. Spored večera je pester in lep. Pridite! u— Kako nastane \Temenska napoved. To je snov X. poljudno znanstvenega predavanja Priroioslovnega društva. Predavatelj docent dr. Reya nas bo uvedel v poznavanje vremena in podnebja. Obrazložil bo glavne vzroke vremenskih sprememb najprej splošno, nato specialno v naših krajfh. Omenil bo tehnično opazovanje vremena, sestavljanje vremenskih brzojavk, pošiljanje po radiu, dešifriranje v meteoroloških centralah in končno ribanje vremenskih kart. Dalje bo objasnil sklepanje na bodoče vreme. Naposled bo pokaral tudi one znake, po katerih lahko zvemo za prihodnje vreme brez kart. Predavanje bo torek 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. n_ Reci taci jski večer Pavla Go|ie. Za Božič izide nova pesniška zbirka pesnika Pavla Golie. V torek, 22. t. m. priredi pesnik re-citacijski večer v Mali filharmonični dvorani na kar opozarjamo vse prijatelje slovenske literature in znance priljubljenega pesnika. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži po 10. stojišča po 4 Din, dijaška po 2 Din. u— Predavanje v Domu visokošolk. V sredo ob 20. bo na četrtem rednem članskem sestanku predaval v Domu visokošolk, Gradišče 14, profesor dr. Boris Fur-lan o antitezah sodobnosti. Vabljeni vsi! u— I. ljubljanska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela občni zbor v petek, 18. t. m. ob 18. urj v pisarni OMD. Beethovnova ul. 2. ■■ KINO IDEAL ™ PREMIERA! PREMIERA! WiUiam Boyd — Jimmy Ellison v filmu KRIK PRERIJE Vratolomne pustolovščine slavnega cowboya Billa Cassidya in njegovega prijatelja Jonnya Nelsona. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. Važen dogodek v organizaciji jiigoslovenskih Sotoamaterjev Poročali smo že ponovno, da je mladi fotoklub v Mariboru povabil odbore drugih samostojnih fotoamaterskih organizacij v naši državi, naj bi ob priliki njegove jugoslovenske razstave poslali v Maribor svoje delegate za ustanovitev skupne zveze. Ideja zveze ni nova, že nekoliko let prej sta jo imela fotokluba Ljubljana in Zagreb v svojem programu. Ob zadnji mednarodni razstavi v Zagrebu je bil od zastopnikov štirih organizacij sprejet sklep, da se zberejo v decembru v Mariboru in se tu osnuje tudi oficialno Delovna zajed-nica amaterskih društev, ki naj bi v prehodnem času vršila posle zveze. Tako so za zadnjo soboto in nedeljo poslali v Maribor po enega delegata Fotoklub Ljubljana (delegat Karlo Kocjančič), Fotoklub Zagreb f Avgust Frajtič) ter Jugosloven-sko udruženje za fotografijo in kinematografijo v Beogradu (Dimitrije Josimovič), domačine pa je kot opolnomočenj delegat zastopal Franjo Pivka. Te štiri organizacije predstavljajo danes kakšnih 450 članov. To je videti na prvi pogled malo, v i !-jstraoijo naj povemo samo to, da šteje uradna italijanska fotoasnaterska zveza A.L.A. s kakšnimi 20 organizacijami 600 članov in vendar v fotografskem svetu mnogo pomeni. Priprave za ustanovitev zajednice so se v dveh mesecih izvršile do podrobnosti, zato je šlo na ustanovitveni konferenci ki jo je vodil podpredsednik mariborskega kluba Roman Vale«, delo kaj hitro od rok. Po kratkem predebatiranju poedinih to5k so delegati podpisali sporazum, ki zajed. nico oficialno ustanavlja in določa med drugim, da se povabijo vanjo tudi druge samostojne amaterske organizacije, prav tako tudi fotosekcije nefotografskih društev v krajih, kjer ni samostojnih amaterskih društev in v kolikor bodo matična društva zagotovila svojim sekcijam svobodno delo v področju umetniške fotografije. Sporazum podaja okvirni program za delo zajednice. Tako bo ta v bodoče določala termine za razstave, ki presegajo lokalni značaj, rešila bo vprašanje izdajanja skupnih publikacij, izmene predavateljev in slikoveih map, ustanavlja bo nova društva in vodila priprave * za osnovanje zveze. Vprašanje avtonomije poedinih organizacij je bilo rešeno deloma s tem, da bodo obvezni zanje 1« sklepi, ki ae sprejmejo soglasno. Za poslovodjo zajednice Je bil na predlog Fotokluba Ljubljana izvoljen tajnik Fotokluba Zagreba Frajtič. Ta je vodil prvi sestanek zajednice, na katerem se je določil delovni program do konca 1. 1937. Tako je bilo sprejeto, da se bo vršila naslednja mednarodna razstava v Zagrebu v jeseni prihodnjega leta, naslednja ljubljanska mednarodna v maju 1938, beograjska organizacija priredi prihodnjo pomlad prvo jugoslovensko razstavo malega formata. Določila so se področja, v katerih bodo poedine članice ustanavljale nova društva. Maribor in Ljubljana sta se sporazumela za svoji bivši oblasti. Po edinim članicam je bilo naloženo, naj postavijo konkretne predloge glede ustanovitve skupne slikovne centrale in izdaje zbornika jugoslovenske fotografije, prav tako naj zavzamejo svoje stališče k osebnemu predlogu ljubljanskega delegata, da bi .se na domačih razstavah iz vzgojnih razlogov odpravil sistem podeljevanja nagrad. V ratzmeroma kratkean času je prvi sestanek delovne zajednice rešil obilico vprašanj. Zunanji delegati, ki so jim domačini ves čas izkazovali najprisrčnejšo gostoljubnost. =0 si ogledali tudi razstavo v Narodnem domu in se osebno prepričali, da kaže domače občinstvo mnogo zanimanja zanjo. To je umljivo, saj je ta razstava, ki bo odprta Se ta teden, ena najlepitth, kar jih j« bilo v zadnjih letih v naši državi. u— Nagrade hi&uim poslom vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana prej Kranjska hranilnica bo izžrebala za Božič več nagrad po 200, 100 in 50 Din, hišno gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam. služkinjam itd), kj jmajo v imenovani hranilnici vsaj 6 mesecev vložene 6voje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 18. decembra t. 1, prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ul. 9.) med poslovnimi urami, od 8 do 12- V izkaz je predložiti hranilno knjižico hranilnice in lastno poselsko knjižico. Žrebanje bo v petek 18. t. ni. [»poldne. Gospodinje in gospodarji naj na to opozore svoe posle. u — žrebanje srečk društva »Kneginje Zorke«. Izžrebane so bile sledeče srečke: 14, 52, 86, 458, 497, 500, 634, 804, 806, 848, 629, 858, 979, 914, 1137, 1179, 1202, 1297, 1325, 1381, 1465, 1599, 1639, 1677, 1734, 1950, 1970, 1936, 2032, 2039. 2073, 2120, 2177, 2289, 2304 , 2319, 2396, 2455, 2462, 2586, 2630. 2688, 2809, 2878, 3088, 3101, 3131, 3206, 3273, 3240, 3333, 3487, 3521, 3761, 3765, 3914. 3982, 3985, 4033, 4038, 4076, 4175, 4230, 4306, 4392, 4601, 4693, 4732, 4743, 4754, 4765, 4799, 4848, 5014, 5025, 5266, 5278, 5321, 5358, 5515, 5518, 5632, 5734, 5893. 5919, 5952, 5985, 6058, 6199, 6298 6335, 6360, 6376, 6384, 6449, 6632, 6703, 7022, 7041, 7061, 7065, 7092, 7162 7181. 7271, 7275, 7355, 7377, 7396, 745l' 7462. 7474, 7550. 7668 7754, 7763, 7851, 7873, 7942, 7955, 7963, 7966, 7977, 7994, 8126, 8167, 8216, 8280, 8326, 8421, 8544 8561, 8604. 8710, 8731, 8783, 8852, 8875, 8891. 8918, 9204, 9394, 9427, 9536, 9585, 9657. 9865, 9902, 9913, 7247. n— Idrijski krožek. Ustanovni občni zbor bo jutri v sredo ob 20. v kmečki sobi restavracije Slamič z ohičajnjm dnevnim redom. Vabljeni vsj roiakj in prijatelji idrijske kotline. u_ Društvo »Soča« matica. Predavanje univ. prof- g. Maklecova Aleksandra bo prihodnjo soboto 19. t. m. v verandni dvorani >Zvezde« ob pol 21. Predaval bo »o zakonu in rodbini v sodobni Rusiiii«. Predavatelj bo zalel snov iz zanimivega problema, ki ie rodil zelo obširno literaturo, ne samo v Rusiji, temveč tudi v zapadnj Evropi in Ameriki. Seznanil bo poslušalce s položaem zakona, žene in rodbine v Sovjetski Rusiji, počenei od prevrata vse do najnovejšega časa. V do-bj. ko se skoro povsod slišijo glasovi o krizi zakonskega in rodbinskega življenja, bo aktualni predmet predavania prav gobovo pritegnil nase pozornost poslušalcev. Sočani in prijatelj; vabljeni! Vstop vsem prost! Predavateljski odsek. u— Zaradi velikega zanimanja za pogrnjene božične mize se.razstava teh podaljša še v torek. 15. t. m od 9. do 12. in od 14. do 19- Zveza gospodinj, 6edaj Gradišče. u— JNAD Jadran. Drevi ob pol 20. predava tov. Franc Artnak o naši akademski socialni ustanovi, inž. Joža Rus pa o politiki in akademskjh kulturnih društvih. Udeležba letošnjih in lanskih novincev obvezna, ostali člani valvljenL n_ Prva letošnja produkcija drž. kon- servatorija bo 21. t. m. ob pol 19. v Veliki filharmoničnj dvorani- Na sporedu so dela iz češke literature tako. da lahko imenujemo to produkcijo r,Če*ki glasbeni večer«. Spored javimo. u_ Prazniki v našem gledališču. Za naše malčke pripravljajo v drami Hanvikovo pravljico »Repoštev«, kjer jih čakajo najrazličnejša presenečenja, kj jih povzročata Re* poštev in poredni Gašperček, tako. da bodo imelj tudi naši malčki o Božiču priliko pose-tjt; v gledališču zabavno predstavo. Druga premiera bo Sominova drama: »Atentat«, ki -ima izredno uapeto dejanje. Tretja premiera bo Gregorinova božična igra: >Kralj z neba«, kjer bo nastopil celokupni dramski ansambl. igra je sestavljena na podlagi evangelija in tistega časa. it— Uprava Elitnega kina Matice naproša cenjeno oljčinspvo, naj blahotno spregleda začasne nerednceri glede sedežev jn vhodov ter sporoča, da bodo iste v najkrajšen času v obojestransko zadovol.nost urejene. u— Sadni špalir v pravi luči je naslov predavanju, ki ga bo imel g. Frido Lenard pod okriljem podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v sredo 16. t. m. ob 19. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vsem, ki si žele svoj dom olepšati z oblikovanim drevjem, je to predavanje neobhodno potrebno. V-stop brez vstopnine. - u— Mate Radoševič stavlja svojo obleko na razpolago. Že ponedeljsko »Jutrom je na kratko poročalo o vlounu v Fa-vajevo gostilno na Celovški cesti in o arertacijj pre-veja-nega tatu in vlomilca Mateja Radoševd^a od nekod v savskj banovini, za cigar jizsledj" tev se je policija že del j časa zanimala. Ko so Radoševiča privedli na kriminalni odde» lek je bil skoraj da elegantno oblečen, obenem pa mu je bilo vjdeti, da je svojo garderobo znesel z vseh vetrov, ker mu noben kos ni čisto dobro pristajal. Na 6vojo veliko žalost je moral na policiji obleko odložiti in zdaj čakajo svojih lastnikov temnosiv zimski površnik, par usnjenih rokavic, dežnik z rjavim ročajem, pisan ovratnik, šal pa še precej dobro ohranjene rdečkaste pumparjce in siv športni jopič. u— Svetovni popotniki skozi Ljubljano. V zvezi z vlomom v Turkovo menjalnico je policija te dni posvetila še posebno pozornost gibanju raznih sumljivcev in na kriminalnem oddelku imajo vsak dan tolikšen promet, kakor že dolgo ne. Med drugimi klijenti so imeli včeraj opravka tudi z dvema mladima popotnikoma, ki so ju zoper njuno voljo pripeljali z avstrijske in italijanske meje. V prvem primeru gre za 16-Ietnega dijaka Johanna Jankowi-ja od nekod iz Avstrije — fantovi starši so se nekdaj brez dvoma pisali za Janko-viče, pa jih je zajel val germanizacije. Mladi popotnik je bil v šoli bržkone bolj slabega uspeha, pa se je odpravil za srečo v široki svet. Na italijanski meji pa so ga prijeli, in ker je bil brez vsakršnih sred- * K I N 1 I * MATICA D&nt* ia nuno te jutri. Zaio hitite ln oglejte si čimprej e volelllm IRENA G«raldlna Katt (Katnikova) — Lil Dapor« — Sabina Petera — Kari Sehftnbock TEl. 27-30 SLOGA Danes pcnednjlč! Shlrley Tempi« OTROK SREČE_ BBSMllZlul1 i ^ B8 Maria Andergast Samo še danee! TRIJE SNUBCI UČITELJICE KRISTINE Hans SohnJcer — Fritz Kampers ste v, so ga vrnili v smer, odkoder je prišel. Precej manj veseli, kakor bega simpatičnega. podjetnega fanta pa so bili na policiji ob prihodu 25-letnega Viktorja Sikan-ca, brezposelnega štukaterja in priložnostnega vlomilca, ki so ga bile izgnale nemške oblasti. Šikanc je nedavno odsedel daljšo ječo zaradi vlomov in tatvin, in ker je po svojih papirjih jugoslovenski državljan, so ga napotili k nam. Nesreča je pri tem sa-mo. da Sikanc ne zna niti besedice slovenski, da nima pojma o svoji »domovini« in da niti ne ve. ka.m je pristojen, saj pač nikoli ni računal s tem. da bo tako krvavo potreboval takšne podatke. Ze njegova mati je bila rojena v Nemčiji. Viktor sam pa je kot nezakonski otrok mnogo prezgodaj ostal na cesti in zabredel v kriminal. Tako je tudi njegov »povratek« v domovino samo majhen drobec velike skupne tragedije. ki jo preživljajo naši ljudje onkraj meja. u— Kmečki fantje se gredo kav al i rje na lahek način. Naša kriminalna kronika redkokdaj zabeleži primer, da bi se kmečki fantje spajdašili s tatovi ln vlomilci in se spozabili do najgršega kriminala, saj je kljub vsem stiskam podeželskega prebivalstva kmečka gruda vendarle tudi danes še zmerom najtrdnejša osnova za pošt en človeški obstanek pod solneem. Težji delež usode je pridržan pač brezposelnim delavcem in pa izgubljenim inteligenčnim brezdelcem po mestih, ki kaj lahko izgube tla pod seboj. Te dni pa je policija aretirala dva kmečka sinova iz Jarš na Posav-ju, ki sta v prav sumljivih okoliščinah skušala v Ljubljani spraviti v denar radijski aparat, okrog 40 gramofonskih plošč in še nekaj podobne luksuzne drob-njave. Aparat, ki je bil vreden okrog 2500 Din, sta nudila na prodaj za 1000 Din, in ko za tolikšno vsoto nista našla kupca, sta ceno znižala na 400, nazadnje pa sta ga nekje zastavila za počen groš. Ko je policija vrgla nanju svoje oko in napravila še hišno preiskavo na njunem domu. je pri enem našla demontirano kolo tujega izvora, kar priča, da se je fant že kar smotrno bavil s te vrnte rečmi. Podrobnejše poizvedbe so kmalo odkrile, da so radio in plošče iz kopališča na Tomačevem, kjer je bilo letos poleti vlomljeno. Oba areti-ranca sta bila izročena sodišču. u_ Na sledj za vlomilci \i Turkovo menjalnice. Na kriminalnem oddelku, katerega organi so are-tiralj že priljčno številce jx>hajačev in lahkožjvcev, osumljenih, da so v kakršnikoli zvez; z nedavnim vlomom v Prešernovi ulici, se vrše vse te dni intenzivna zasliševanja i-n konfrontacije, ki bodo po vsej priljki v kratkem pojasnile ves dogodek. n— Za bo žičnico primeren božični prjzor dobte protj odškodnini 25 Din v arhivu >Jutra«- Iz Maribora a— Rezervni oficirji v čdnu podporočnikov', odnosno poročnikov bodo imebi nooaj ob 30- obvezno predavanje v proslorih tu-ikajšnjje inženjerske podof cirske šole. a — Gledališke novice. V četrtek 17. t. m. bo v mariborskem gledališču opemokon-certni večer. S pestrim in obilnim sporedom nastopita bivša primadona zagrebške opere Tinka Wesel - Polla in bivša prima-balerina dunajske državne opere ter praškega narodnega divadla lise Hye. Tinka Wesel - Polla je umetnica, ki je po svojem tehnično dovršenem koloraturnem petju znana po vsej Srednji Evropi Svojčas je gostovala tudi v mariborskem gledališču, lise Hye je prav tako odlična zastopnica plesne umetnosti. Večer bo le enkrat in bo veljal za red C. Ostala dva abonmaja dobita vsak po en drug koncert. a— Vojnoodškodninske zadeve. Tukajšnji odbor vojnih oškodovancev je v tem letu sestavil in predložil odločilnim osebam obširno spomenico v zadevi vojne odškodnine 1500 prizadetim družinam v skupnem znesku okrog 60 milijonov dinarjev. Glede na to spomenico je prispel te dni preko predstojništva mestne policije v Mariboru odgovor, da je senat kraljevine Jugoslavije, odbor za prošnje in pritožbe, v smislu dopisa z dne 19. oktobra leta 1934 na svoji seji 18. oktobra odločil, da se prošnja glede na poročilo finančnega ministra odkloni. Rešitev se glasi »Smatramo, da se vprašanje glede vojne odškodnine prizadetim iz navedenih krajev (Koroška, Istra, Gorica, Primorje) ne more reševati posebej, ampak naj se rešuje, ko bo za to nastopila možnost, skupno z ostalimi nerešenimi vprašanji nadoknade vojne škode, ki so jo naši državljani utrpeli za časa evropske vojne.« a— Vprašanje Grajske kleti se je obravnavalo na seji mestnega upravnega odbora. V kratkem poteče zadevna pogodba in bo prevzel Gnajsiko Idet g. štibler. Žrebanje v drž. razred, loteriji Dne 10. in 11. decembra so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 100.000.— št.: 66.674 Din 352.000.— 8t.: 3.082 Din 80.000.— št.: 94.003 Din 50.000.— št.: 9.899 Din 40.000.— št.: 12.409 Din 30.000.— St.: 21.273 manjši dobitki pa so biti izžrebani: št.: 10.864, št.: 5.841, 5.858, 15.743, 24.820, 24.896, 33.096. 62.023, 62.048, 75.669, 95.750, 95.777, 95.787, 95-792. Zadružna hranilnica — Dalmatinova št. 7« Din 2.000. Din 800, a— Smrtna kosa. V nedeljo je umrl tr-g00% 15. I. 1923 800% 1. IX. 1924 900% 1. X. 1924 1000% 1. V. 1925 1100% 16. VH. 1925 1000% 14. XII. 1936 1100% Navzlic povišanju obračunskega tečaja zlatega dinarja na 12 Din. ta novi tečaj še vedno zaostaja za dejansko vrednostjo zlatega dinarja, kajti z oficielno premijo 28.5% bi znašala danee vrednost zlatega dinarja preko 14 Din. Znaten donos državnih davkov FinaCno ministrstvo oojavlja v »Službenih oovinah« običajni mesečni pregled državnih financ, in sicer za mesec oktober. Kakor v prejšnjem mesecu, so se tudi v oktobru državni dohodki prav ugodno razvijali. I>onos neposrednih davkov je znašal v tem mesecu 258.8 milijona Din, to je za 55.2 milijona Din več nego lani v oktobru. Donos trošarine je znašal 12.0 milijona Din (plus 1.4) in donos carin 83.3 milijona Din plus 1.4) in donos carin 83.3 milijona Din (plus 7.4); le donos monopolov je bil nekoliko manjši in je znašai 169.3 milijona dinarjev (minus 7.5) Od državnih podjetij kažejo večje dohodke železnice, namreč 210.8 milijona Din (plus 15.8), rudniki 26.9 milijona Din (plus 4.9) in rečna plovba 8.9 milijona Din (plus 3.1). Manjši dohodek je zabeležen pri gozdovih, namreč 7.5 milijona Din (minus 2.7). Državne finance v sedmih mesecih tekočega proračunskega leta Državni davčni dohodki v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta (april - oktober) so v splošnem narasli in kažejo za to razdobje v primeri z istim razdobjem lanskega leta naslednje zneske (v milijonih Din): 7 mes. 1936/37 razlika nasproti 7 mes. 1935'36 neposr. davki 1318.4 +138.3 498.2 599.8 445.3 1134.0 + 26.1 + 28.0 + 22.8 — 26.3 trošarine takse carine monopoli 3995.7 +188.9 Skupaj so znašali državni davčni dohodki v sedmih mesecih tekočega proračunskega leta nekaj manj nego 4 milijarde Diu, to je za 189 milijonov ali za 4.7% več nego lani v istem razdobju. Od državnih podjetij izkazujejo državne železnice v teh sedmih mesecih 1176.6 milijona Din dohodkov t plus 9.2); dohodki pošte, telegrafa in telefona so znašali 262.1 milijona Din (plus 11.5), dohodki rudnikov 135.8 milijona Din (pJus 23.5), dohodki rečne plovbe 42.0 milijona Din (plus 7.5) Zaostajali pa so dohodki gozdov, ki so znašali le 40.5 milijona Din (minus 14.8). Pri izdatkih izkazuje statistika povečanje predvsem pri ministrstvu za vojsko in mornarico, kjer so znašali izdatki 1076.9 milijona Din, to je za 281 milijonov več nego lani. Manjši pa so bih Izdatki za državne dolgove, ki so dosegli le 331 7 milijona Din (minus 110.4). Zmanjšanje izdatkov je zabeleženo tudi pn ministrstvu za notranje posle za 25 milijonov. Ob koncu oktobra pa je bilo seveda še za 154 milijonov Din likvidnih, a neizplačanih računov iz tekočega proračunskega leta. o olajšavah za trgovske potnike. Diskusija o tem vprašanju se bo še nadaljevala. Zasedanje bo trajalo še tri dni in tarifni odbor bo obravnaval tudi o vprašanju splavarake konkurenčne tarife in o reformi železniških tarif za prevoz lesnih proizvodov. — Francija nam je dala kontingente v vrednosti 400 milijonov Din. že v petkovi številki smo objavili najvažnejše podrobnosti o novi trgovinski pogodbi s Francijo, ki nam bo omogočila znatno povečanje izvoza v Francijo. Najvažnejša določba te pogodbe se nanaša na uvoz 15.000 vagonov pšemce v vrednosti okrog 260 milijonov Din. Od gornje količine nam bo Francija plačala pn prvih 5000 vagonih 20% v devizah, pri naslednjih 5000 vagonih 80% v devizah, zaonjih 5000 vagonov pa nam bo v celoti piačala v devizah. Samo od izvoza te pšenice uomo dobili torej 167 milijonov Din v svobodnih devizah. To je Zb nas zelo povoljno v nasprotju s ponudbam' drugih držav, ki so prav tako. pripravljene odkupiti nam znatne količine pšenice, toda po večini proti plačilu v kliringu. Nadalje nam je odobren kontingent 3000 vagonov koruze s preferenčnim carinskim popustom 40%. Vrednost teh 3000 vagonov koruze znaša okrog 30 milijonov Din. Važno je tudi povečanje kontingentov za les, ki nam bodo omogočili izvoz lesa v Francijo in Alžir v vrednosti 75 milijonov Din. Od tega odpade na mehki les 57.5 milijona Din in na trdi les 17.5 milijona Din. Vrednost ostalih kontingentov znaša okrog 25 milijonov, od tega odpade 7 milijonov na drobnico, 3.5 milijona na jabolka in 15 milijona na fižol. Skupaj znaša vrednost vseh kontingentov okrog 400 milijonov Din, od tega pa bomo dobili 240 milijonov v devizah. — V Švico se vrača pobegli kapital, v Francijo pa ne. švicarska narodna banka beleži, odkar je izvršila devalvacijo valute, stalen dotok zlata. Zlate ln devizne rezerve so 7. decembra dosegle že 2684 milijonov frankov, to je za 49.4 milijona frankov več nego pred enim tednom ln za preko pol milijarde frankov več nego v začetku oktobra, ko je bila izvršena devalvacija franka. Vsi znaki pa kažejo, da se ta dotok zlata še ni ustavil, ker se še vedno vrača v Švico kapital, ki je prej pobegnil iz bojazni pred devalvacijo. Docela drugačna pa je situacija v'Franciji. Tam so stroge odredbe glede konfiskacije valori-zacijskega dobička od strani države povzročile, da se kapital ne vrača v Francijo v pričakovanem obsegu in da se tudi zlato, tesavrirauo v Franciji, nadalje prikriva. Zlato, ki je v privatni posesti v sami Franciji, se ceni na 15 milijard frankov, od tega pa je bilo doslej predloženo Narodni banki v zamenjavo komaj 1 milijardo frankov. Tudi kapital, ki je pobegnil v inozemstvo, še čaka. Zaradj tega so v Franciji izostale mnoge ugodne posledice devalvacije, ki jih vidimo v drugih državah. Francoska vlada sicer noče razveljaviti zakona, po katerem se konfiscira valoriza-cijski dobiček, vendar hoče na drug način pospešiti pevratek zlata v Francosko banko in povratek kapitala iz inozemstva. V kratkem Je pričakovati v tem pogledu važnih sklepov, zlasti ker je francoska vlada pretežni del dobička, ki ji je pripadel po valorizaciji zlatih rezerv Francoske banke, že porabila in bo morala kmalu za tekoče potrebe najeti nova notranja posojila. Kakor poročajo iz Pariza, pripravlja francoska vlada notranje posojilo, pri katerem bodo dobili posebne premije vsi oni vpisniki. ki bodo to posojilo vpisali v zlatu, ki ga hranijo. S tem bo francoska vlada dejansko prelomila načelo, ki ga je prej postavila, da ne priznava privatnih valoriza-cijskih dobičkov. =» Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo 2.000 kg solne kisline, nadalje S. M. jekla za osovine in 1.000 kg kompresorskega olja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do dne 21. t. m. ponudbe za dobavo okretnih sklopk do 28. t m. za dobavo tračnikov in 1.500 kg strojnega olja. Dne 16. t. m. bo pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznega apotekarskega materijala . 22. t. m. za dobavo večje množine vate in . gaze. Dne 16. t. m bo v komandi 39. pe- j šadijskega polka v Celju ofertna licitacija za dobavo dnevne količine kvasca za potrebe celjske garnizije. Dne 17. t m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za montiranje Dieselovega motorja v električni centrali. Dne 18. t m bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo večje množine bakra 21. L m. pa za dobavo svinjske dlake in električne peči za solno kopel. Dne 28. t. m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 12 aparatov za električno varenje Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda danes ni notirala (v Beogradu je bil promet po 376—377). Zaključki so bili zabeleženi samo ▼ delnicah Gutmanna po 53. Itovtzr Ljubljana. Amsterdam 2361 16 — 2675.75, Berlin 1743.03 - 1756.91, Bruselj 732.95 — 738.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.24 _ 214.29. Newvork 4304-76 — 4341.07, Pariz 202.09 _ 203.53. Praga 153.13 — 154.23. Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2825, London 21.33, Newyork 435 Bruselj 73.5750, Mjlan 22.9250, Amsterdam 236.85. Berlin 175, Dunaj 78, Stookholm 109.05. Oslo 107.15, Ko-benhavn 95.20. Praga 15.37, Varšava 8190, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote- 6% begluške 70 bi., 7% Blair 75 _ 76.50. Blair 86 den., delnice: Trboveljska 200 — 235, Se. etovale, naj se pied prazniki umakne drugam. Domnevajo tudi, da se princ Edvard še nekaj časa ne bo sestal s svojo izvoljenko, naibrže ne vse dotlej, dokler ne bo dobila ločitev njenega drugega Zakona pravomočne veljave. Milanska »Gazetta del Popolo« poroča, da je prispelo pred dnevi iz Londona v Cannes letalo z advokatom, ki je imel nalogo urediti finančno stran ge. Simpsonove. Ob tej priložnosti je ga. Simpsonova vrnila dragocen smaragdni koljč, ki ga ji je bil svojčas poklonil bivši kralj Edvard. Smaragdna ogrlica je bila nekoč last kraljice Aleksandre in se je čuvala kot rodbinska dragocenost. Babira Edvarda VIII. ja poklonila ogrlico prejšnjemu kralju z naročilom, naj jo izreči svoji soprogi. Ga. Simpsonova je vrnila zdaj ogrlico iz lastne pobude. Zelo zanimivo vest javljajo iz Londona. Angleška kraljica-mati je dala uradno objaviti, da se ni v teku dveh zadnjih let niti enkrat srečala ali sestala z go. Simpsonovo. .. Pisatelj Upton Sinclair pa je dal izjavo o poslovilnem govoru odstopivšega kralja Edvarda. Rekel je, da predstavlja ta govor neprecenljivo vrednost ter ima dokumentaričen značaj. Upton Sinclair je izrazil obenem svoje začudenje, kako je mogel mož takšnega značaja izgubiti prestol. Zaradi stvari same pa je treba pripomniti, da je Upton Sinclair svak ge. Simpsonove.___ Uradni naslov bivšega kralja Edvarda VIII. se zdaj glasi »His royal highness Duke of Windsor«. "VVindsor je staro angleško mestece ob Temzi, v bližini Londona. Tam stoji sloviti grad ki je že več stoletij rabil angleškim kraljem za poletno bivališče. Windsor šteje samo 13.000 prebivalcev. V tem mestecu so stale slovite gostilne. v katerih je popival John Falstaff s princem Henrikom, poznejšim kraljem Henrikom V. Tukaj se tudi odigravajo mnoge Shakespeareove drame in komedije. Med slednjimi ie najbolj znana »Vesele žene VVindsorske«. Kronanje novega angleškega kralja Jurija VI. bo. ne glede na spremembo na prestolu, 12. maja 1937. Spremenila se bo samo glavna oseba. Namesto kralju Edvardu bodo posadili krono na glavo Jurriu VI. a tudi njegovi soprogi, kraljici Elizabeti. Aranžma ostane isti, samo soproge peerov ne bodo nosile na glavi riar, kakor je bilo nameravano pod Edvardom VIII.. marveč venčke, to pa zaradi tega, ker bo kronana tudi kraljica. Vsi angleški listi zdaj polnijo predale s članki o princesi Elizabeti, ki velja za bo- dočo kraljico Anglije. Ta princesa, najstarejša hčerka novega kralja Jurija VI. je že danes ljubljenka vsega angleškega ljudstva. Ko je letos spomladi obhajala svoj 10. rojstni dan, ji je bilo dovoljeno prisesti k roditeljema pri mizi ter zajtrkovati z očetom in materjo. Angleški listi predstavljajo Elizabeto kot »najvažnejšega otroka« na svetu in so z malo zadovoljni. Za to imajo dovolj vzroka, kajti kraljice so na Angleškem zelo popularne. Lani je prejela princesa Elizabeta s Amsterdamski živalski vrt, eden najstarejših v Evropi, je že nekaj let v finančnih neprilikah. Gospodarska kriza in nazadujoče zanimanje za živalske vrtove sta jih povzročila. Vodstvo tega vrta je bilo zato prisiljeno, da je zaprosilo vlado za pomoč, upnike in obligacionarje pa za odlog plačil. Med tem ko je vlada pokazala voljo, da bi pomagala, so se pa upniki odločno uprli odlogu. Mermoz živi! »United Press« poroča iz Buenos Airesa, da je ondotni urad Air France prejel brezžično brzojavko ladje »Alcantara«, katere kapitan javlja, da se mu je posrečilo rešiti živega ponesrečenega francoskega letalca Mermoza in vso posadko slavnega letala »Croix de Sud«. Vest, da je Mermoz živ, je izzvala zlasti na Francoskem splošno veselje. svojo sestro ljubko darilo, hišico s punčkami. V tej hišici sta sestrici-princesi kuhali in urejevali lastno gospodinjstvo. A Elizabeta kaže zanimanje tudi za druge stvari. 2e zdaj zbira rada fotografije, predvsem slike otrok, a tudi slike evropskih vladarjev. Rada našteva svoje sorodnike, katerih je blizu 400. Do desetega leta princese Elizabete je vodila princesino vzgojo ne več mlada guvernanta miss Marion Crafford, ki stoji bodoči kraljici Anglije ob strani še danes. Ze leta niso dobili nobenih obresti več in seveda tudi ne kakšnih odplačil. Nekateri so na zborovanju, ki se je vršilo te dni, zahtevali. naj bi uprava prodala del izmed štiridesetih levov, ki so ponos živalskega vrta. izkupiček naj bi se porabil za plačilo obresti. Nato je ravnatelj živalskega vrta menil, da je za leve nemogoče dobiti kupce, a če upniki ne pristanejo na odlog, tedaj bo treba živali zaklati, keT bi zmanjkalo denarja za najbolj nujno prehrano živali. Upanje na državne podporo in morda tudi rjovenje lačnih levov — zborovanje se je vršilo v nekem poslopju živalskega vrta — sta večino upnikov pripravili končno do tega, da so glasovali za prošnjo ravnateljstva. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Princesa Elizabeta pa bo dobila zdaj ce? zbor novih vzgojiteljev. Seznaniti se bo morala razmeroma zgodaj z določbami angleške ustave. Je že tako, da morajo biti otroci, ki jih čaka prestol, vzgojeni zelo elastično. Roditelja male princese polagata največjo pozornost na to, da se otrok navadi javnosti. Zato jemljeta princeso Elizabeto že zdaj povsod s seboj. Ti javni nastopi Elizabeti očividno zelo ugajajo, kajti z njih se vrača domov poživljena in raz- veseljena. ««#<<«»«#««♦««»«»♦♦»»«♦♦> Barvasta luč in rastline Zanimiv poskus je napravil ameriški bo* tanik Enoch Karrer, ki je dal rastlinam rastj ne v dnevni, temveč v umetni barvanj svetlobi. Pri tem ie ugotovil da se rastline v rdeči luči krivijo druga od druge, v modri svetlob-; pa delno druga proti drugi, delno druga od druge. V temnomodri luči dobe ra« stline najdaljše korenine, v oranžnordeči pa najkrajše, v modrozelenj svetlobi dobe rumeno barvo, v oranžni pa posebno lepo zeleno zunanjost. A NE K D O T A Amerjški državni tajnik Evarts je imel za evoia ofieialna povabela namizni servis, na katerem je bil napis: facta non verba (dejanja ne besede). O tem napisu so se gostje pogo-stoma razgovarjali- Dva stara gospoda, člana kongresa, se nekega dne nista mogla zediniti, kakšen pomen ima prav za prav ta napis. Eden izmed njiju je končno menil: >To pomeni; jej-te in ne čenčajte!« Levi In upniki Kriza v amsterdamskem živalskem vrtu Levo zgoraj: Ko sta se novi angleški peljala k poroki, sta bila še vojvoda in vojvodinja Yorška... — Levo v sredi: Družinska slika novega kralja. Pred Jurijem VI. stoji bodoča kraljica Anglije, princesa Elizabeta. — Levo spodaj: Ko se je napotil min. predsednik Baldvvin v londonski parlament, da sporoči vest o kraljevem odstopu, je morala policija delati red na ulicah. — V sredi zgoraj: Kralj Jurij VI. — Pod njim: Odstopivši kralj Edvard VIII. — Spodaj: Min. preds. Baldvvin po povratku z zgodovinske seje spodnje zbornice. — Desno zgoraj: Nečakinja s stricem: bivši kralj Edvard in princesa Elizabeta. — Desno v sredi: Princa VValeški in Yorški na konju ob 70 letnici rojstva njunega pokojnega očeta, kralja Jurija V. — Desno spodaj: Senzacij željni reporterji oblegajo vhod k vili »Lou Viei« v Cannesu od zore do mraka in prežijo, da bi mogli ujeti njene prebivalce na fotografsko ploščo. »JUTRO« št. 290 Toref, T5. XII. 193(5. U. URBAN: 19 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Velja,« je odgovorila gospa Gamblova, »razen zdravnika ne spustim k vam žive duše. In po zajtrku mi takoj spet ležite v posteljo; dobili boste dva aspirina in ovitek.« »S svojim ovitkom me kar pri miru pustite,« je Robir. zagodrnjal, »saj nimam pljučnice.« »To nič ne de,« je odločno rekla gospa; »ovitek zmerom pomaga, vsekako pa nikoli ne škodi Razen tega vam dam zdajle nov obkladek.« Vstala je, snela varovancu obvezo in pomočila prtič v raztopino octovokisle gline, da bi hladil višjemu nadzorniku mogočni rog na sencu. Vendar mu ga ni več mogla privezati, zakaj tisti mah je v predsob-ju za brnel telefonski zvonec. »Na žalost,« je detektiv takoj nato začul gospodinj in glas pri aparatu, »gospod Robdn ne more priiti. — Ne, niti tedaj ne, če ga kliče policijski predsednik. V zadnjih zdihljajih je.« Ze je stal višji nadzornik pri telefonu, zaren-čal na gospo Gamblovo, ji vzel slušalo iz roke in se oglasil. »Kaj naj storim?« je zaječi ja! v školjko. »Pred- sednik hoče osebno govoriti a menoj? — Seveda, takoj pridem. Povejte polkovniku, da boni čez petnajst minut v Scotland Yardu.« Prikloni/1 seje in obesil slušalo nazaj. Nato je zletela obveza v kot in copate za njo. Vse gospodinjino upiranje je bilo bob v steno. Robin se je napravil. V divji naglici je izdrl predal, vzel vilice namesto žlice za oburvanje, se kakor riba zapodil za srajčnim gumbom pod posteljo in planil čez minuto skozi vrata. »Sami sebi napravite ovitek,« je svetoval užaljeni gospe Gamblovi za slovo in zdirjal po stopnicah. Ko je prišel Robin v Scotjand Yard, mu ni bilo treba dolgo čakati v predsobju policijskega predsednika. Tajnik je takoj javil, da polkovnik prosi. Le malokdaj je naneslo, da je stopil nižji uradnik v notranje svetišče Scotland Yarda. Komur se je pripetilo, tistega je čakala bodi si odslovitev v obliki višnjeve pole, bodi si odlikovanje. Človek ni nikoli vedel, kaj se mu obeta in Robin je stopil v sobo kot pesimist. Prve predsednikove besede so bile tudi res takšne, kakor da bi opravičevale njegova najhujša pričakovanja. »Sramota!« ga je pozdravil policijski predsednik. »človek ne bi verjel, kakšna zanikrnost se je ugnezdila pri nas. Scotland Yard ni okrevališče za gospode, ki potrebujejo počitka! Zločinci imajo dandanes zlate čase, tolpe nam rastejo čez glavo; niti navzočnost policije jim ne brani, da ne bi razsajali po mili volji. Vodstvo kriminalnega oddelka je dokazalo svojo popolno nezmožnost. Konec!« Polkovnik je skočil pokonci in nekajkrat z dol- gimi koraki krenil po »bi sem ter tja. Nato 5e mahoma obstali pred višjim nadzornikom in rekel: »Višji komisar Maxwell in komisar Fitaier sta zdaj pri mrliški obravnavi v Wembleyu. Kakor hitro se vrneta v Scotland Yard, ju oba odvežem službe in ju postavim do nadaljnjega na razpoloženje. Vi, višji nadzornik Robin, prevzamete še danes vodstvo oddelka za umore, to pa na poskuš-njo za mesec dni, da'vidim, kako se boste obnesli. Doslej sem vas poznal kot zmožnega uradnika in upam, da me ne boste razočarali. A govoriva o nadzorniku Bartonu. Sedite, Robin.« Višji nadzornik, ki je bil zardel kakor kuhan rak, je z globokim priklonom ustregel vabilu in togo sedel v naslanjač nasproti pisalne mize. Polkovnik je pritisnil na gumb zraven miznega telefona, na kar je skoraj hipoma vstopil tajnik. »Recite dr. Woodu, da prosim,« je rekel predsednik, in čez nekaj trenutkov je prihitel policijski zdravnik. Kako je z nadzornikom Bartonom?« je vprašal vsemogočni po kratkem pozdravu. »Dobro,« je odvrnil dr. Wood. »Svinčenka je prebila zapisnico, ki jo je nosil Barton v desnem prsnemu žepu, ter obtičala med tretjim in četrtim rebresom. Davi smo jo izdrli iz rane. Obstrel na čelu je povzročil tri centimetre dolgo prasko brez bistvene ranitve kosti. Samo zaradi precejšnje izgube krvi je ranjenec oslabel. Temperatura ni Bog ve kako zvišana, in pričakovati je, da bo zdravljenje normalno napredovalo.« »Rana m prsfti težko da H »e zacelila prej kakor v štirinajstih dneh, a glede na njegovo močno konstitucijo upam, da bo mogel čez nekaj dni vstati« »Naznanilo v policijskem poročilu, da je Barton v življenjski nevarnosti, je njegov lastni do-misiek,« je reke* predsednik Robinu, videč, kako se mu je obraz spreminjal v vprašaj. »Neposvečeni ljudje mislijo, da nadzornik ni zmožen za prevoz in je zaradi tega ostal v Porters Hallu. Zdajle ga obiščemo; če hočete, lahko prisedete v m*>j osebni avtomobil, višji nadzornik.« Ko so gospodje odhajali iz sobe, je prinesel tajnik polkovniku pismeno prijavo. V ovitku je bila razsodba porote na dopoldanski mrliški obravnavi v Wembleyu: »Umor dr. Taylorja, izvršen od enega ali več neznanih storilcev.« »Res velika novica,« se je nasmehnil predsednik, ko je prebral razsodbo, ter podal dr. Woodu roko v slovo. Nato je krenil z višjim nadzornikom k svojemu vozu. 9. poglavje Bolniška postelja nadzornika Bartona je stala na njegovo izrečno željo v izbi, ki je mejila ob sobo umora in v kateri so bili položili truplo gospoda Treeja na mrtvaški oder. Detektiv se je po davišnji operaciji prav dobro počutil, in sestra, ki so jo bili poklicali iz policijske bolnice, da bi mu stregla, je brala svojemu bolniku novice iz časnikov. Kulturni pregled Narodna smer v glasbeni umetnosti Po smrti Emila Adamiča ^ svojem najnovejšem delu »Les deux bources de la morale et de la religion«. iDvojni vir morale m religije; govori stavni francoski filozof Henri Bergson o pritisku določene in zaključene ocialne grupe na posameznika; ta pritisk je eden izmed viruv, iz katerega poteka moralnost. Ob tej priliki opozarja Bergson na posebne socialne lastnosti človeškega duha, ki v svojem nadaljnjem razvoju po naših mislih niso brez pomena za umetnostno življenje v narodu. Bergson pravi: človekove socialni instinkt, ki smo ga opazili na dnu socialne obveznosti ima, ker jo instinkt relativno nespremenljiv, vedno in vsekdar za svoj smoter zaključeno socialno grupo, pa najsi je sicer Je-ta še tako razsežna; toda nikakor nima za cilj človeštva, zakaj med narodom, in naj bi bil še tako velik, in med človeštvom je ogromna razdalja od končnega do neskončnega, od zaključenega do odprtega; Iladi pravimo, da so v družini opravi učna doto za državljanske kreposti in da se s tem, ko ljubiš domovino, pripravljaš za ljubezen do človeškega rodu; naša simpatija bi se tako razširjala v vztrajnem napredovanju, bi rasla, pri tem pa ostajala ista; naposled bi objela vse človeštvo. Toda to j e umovanje a priori, ki jc izšlo iz čisto intelektualistične predstave o duši. Na drugem mestu pravi Bergson: Ko je natura dala, človeku moralno izgradnjo, kakršno je potreboval, da lahko živi v grupi, je verjetno storila vse, kar jo mogla storiti za, človeški roti; človeštvo kot enotna družba. objemajoča vse ljudi, ne obstoji in mogoče kot taka ne bo nikdar obstojalo. Drugi vir morale je po Bergsonu v nasprotju z moralnim pritiskom zaključene družbe; je svobodna privlačnost življenja genijalnih posameznikov, ljudi izjemne duše, kakor so svetniki v krščanstvu ali stari poganski modreci in magi. ali izraelski preroki, katerih vzpon ljubezni je šel preko mejo njihovih zaključenih socialnih grup na ostalo človeštvo, vendar ne po razumski poti, tomveč po vrojenem zanosu ljubezni (član d' amour). Ko se zdi, da je človek po svoji naravi navzlic ožjemu moralnemu instinktu spo-sol>en za vzpon preko ožjih meja zaključene socialne grupo, kadar zablesti pred njim žar velikega vzornika, se nam zdi nasprotno. (ki jo ostalo duhovno življenje zaključene družbe predvsem usmerjeno samo vase in da ima tendenco, razviti duhovne moči baš te ožje družbe. Tri tem ga vodi prepričanje, da prav z lastnim izživljanjem in z lastno poglobitvijo opravlja ono nalogo, ki jo jc usoda naložila sleherni socialni grupi in ki je za vse druge skupine tem koristnejša in dragocenejša, čim bolj intenzivno je njeno lastno notranje življenje. To pa prav tako. kakor je posameznik dragocenejši 7,.% družbo, v kateri živi, čim polnejše in plodonosnejšo je njegovo lastno življenje. Kakor je veliki rezultat civilizatoričnega napredka v tem, da se je čim močneje in bogatejo izoblikovala osebnost posameznika, tako se nam zdi. da vodi ista razvojna črta tudi do poudarjenega individualizira-nja posameznih zaključenih socialnih skupin Zato se nam zdi utemeljeno globoko v razvoju človeškega duha. da so slovanski narodi, zlasti oni, ki so bili do novejšega časa politično nc svobodni, s toliko vnemo in vztrajnostjo začeli gojiti ono umetnost, ki je svoje vire iskala in našla v umetnosti lastnega naroda, v umetnosti, ki je bila sicer preprosta v svojih sredstvih, pa izredno močna v svojem izrazu, v svoji živ-Ijenski sili pa skoraj neumrljiva. Nas Slovencev se je ta smer narodne umetnosti dotaknila dokaj pozno in le na/-rahlo. Zdi se nam da je nemalo v zvezi z našo politično nesvobodo, iz katero smo šele pred kratkim izšli vsi še težko otovorjeni z naziranji na svet in na lastno duhovno življenje, kakršna so bila mogoča le v času. ko nismo bili sami svoji gospodarji. Odtod so izvirale tudi v umetnosti one internaclonalistične tendence, ki so šle za tem. da se vsaj po tehniki približamo za padnim narodom, mi. ko smo komaj začeli kot narod živeti in ki smo daleč zaostali v duhovnih življenskih oblikah Podjarmlje-nl geslom sosednih starih kulturnih narodov «w.o mislili da j« Se rfov, kar lastni narod občuti globokega v svojem glasbenem doživljanju. * n ». tu je naš Emil Adamič že zgodaj, sledeč svojemu srečnemu instinktu, ubral tisto pot, ki se ji ne more izogniti noben narod, če hoče izvršiti svojo sekularno nalogo in :a.m pred seboj opravičiti svoje duhovno prizadevanje ter izpolniti svoje poslanstvo med drugimi in z drugimi narodi. Nam Slovencem je Emil Adamič kakor doslej nikdo drug izmed njegovih tovarišev postavil s svojim delom vogelni kamen narodne glasbene umetnosti. Mogoče ga je pri tem vodila zavestna tendenca, da nam ustvari dela s slovenskim narodnim obc-iežjem. Ta, prav njemu posebno svojstvena in značilna poteza se kaže že zelo zgodaj in v času, ko je v naših umetnostnih stremljenjih in mišljenjih še prevladovalo geslo internacionalnosti. Čisto spontano in voljno sledeč svoji naturi, je pri Adamiču prišlo do izraza vse tisto osebno, kar občutimo pri njem kot tipično slovensko. Adamičeva duša jo bila izredno občutljiva, bil je obdarjen z nenavadno sočno fantazijo in zaradi tega posebno dostopen vsakemu vplivu. na katerega je njegova fantazija reagirala z bujno tvornostjo zategadelj je razumljivo. da pomeni njegovo življenje neprestan umetniški vzpon. Njegove prve stopinje so bile sicer še negotove, ter se je njegova originalnost v početku le plaho in 7. nekim trudom kazala v njegovih začetkih. Ali kakor se pomladi zvonček s težavo prerije iz zamrzlih trdih tal, da potem tem r*-dostneje pozvanja na spomladanskem soln-cu, tako je Adamičevo srce radostno za-zvenelo. ko se je vrnil v svobodno domovino, in jo pelo čedalje polnejše, odkrivalo čedaljo večje svoje globine in se včasi nemalo predajalo čisto mističnim daljinam. Prav čudežna je Adamičeva rast v teku zadnjega desetletja. Tu mu je srce narekovalo dela, ki bodo po svoji čustveni gio-bini, po močnem življenjskem elanu, po izredni razsežnosti svojih kril nesla sama sobo in njegov spomin v daljno našo bodočnost, Če gledamo Adamičevo umetniško tvorbo v vsej njeni obširnosti. seveda dela njegovih početkov nimajo tiste moči kot zadnja, vendar v vseh plameni isti prvotni žar, ki so jo v zadnjih dolih razplamtel do tolikega blišča, da blesti preko vse našo zemljo in nam bo sijal skozi vse temine bodočnosti. Ta sijaj Adamiča, ki je kot nobeden izmed nas našel pravo pot, po kater j ima kreniti naša glasljena tvornost, če hoče služiti svojemu narodu in s tem človeštvu, bo bodočim generacijam v našem glasbenem življenju kakor zvezda vodnica podobna oni, ki je vodila kralje iz Jutrove dežele k mističnemu cilju duhovno izpopolnitve. Anton Lajovic Simfonični koncert Ljubljanske filharmonije V petek je dala Ljubljanska filharmonija v veliki unionski dvorani svoj prvi simfonični koncert tekoče 6ezone. Koncert bi imel dirigirati mladi in nadarjeni bolgarski skladatelj Bojan Ikonomov, ki pa je kmalu po prihodu v Ljubljano zbolel, tako da je vodstvo skoraj v zadnjem hipu prevzel dr. Danilo Svara. Kakor je na koncertnih programih poudaril L. M. š., je bil program konccrta po svoji sestavi izredno zanimiv, pa naj ga presojamo s stališča narodnosti zastopanih avtorjev ali pa s stališča glasbene smeri posameznega skladatelja. Spored je otvoril Ikonomov s svojo »Svm-phonie en Fa«, od katere pa je bil postavljen v program samo njen prvi stavek pod naslovom »Simfonični stavek«. Toda že iz izvajanega stavka so da z gotovostjo sklepati, da avtor razpolaga s širokim in temeljitim znanjem, zlasti še v kolikor gre za povsem samostojno vodstvo posameznih instrumentov ali instrumentalnih skupin. V izredno smelo polifonsko pisanem stavku, čigar slog spominja ponekod nekoliko na Roussela, se nam je Ikonomov predstavil kot radikalen in razborit komponist. Odkar črpajo mnogi sodobni avtorji svojo glasbo iz narodove folklore, ki je posebno pri najjužnejših Slovanih glede ritmičnosti izredno pestra in raznolika, smo tudi pri Ikonomovu pričakovali, da bo izvajalcem s svojim simfoničnim stavkom prezentiral trd oreh. Vendar pa je stavek pisan vseskoz v regularnem tričetrtinskem taktu, ki le ponekod dobiva videz nsregulamosti z duhovitimi in svežimi, v razne taktovne dobo vpadajočimi ritmičnimi udarci posameznih instrumentov. O folklori bi mogli tedaj govoriti samo glede ritma, nikakor pa ne glede muzikalne invencije. Stavek je zgrajen z jako prozorno arhitektonsko logiko in ni po svoji obliki kar nič preveč »moderen«. Skladba je pri nas doživela svoj ognjeni krst ter jo je publika kvitirala z odkritosrčnim ploskanjem. Skoda, da nismo čult celotno simfonije, da bi si mogli izpopolniti sodbo o kompozicijski tvornosti Ikono-mova. Čajkovskega klavirski koncert v b-molu s spremljevanjem orkestra smo v Ljubljani culi v isti sollstovgki zasedbi že dvakrat. Prof. Ivan Noč je tudi tokrat dokazal, da so mu najvratolomnejše in bravurozne ok-tavne pasaže ter najtežavnejši akordni prijemi vse prej kot tuji. V vsakem treh stavkov je postavljen pianist pred največje možnosti. da se uveljavi nad orkestrom, čigar part je pisan s spevnostjo. ki je prav posebno lastna ropiantiku čajkovekemu. Zato pa zahteva solistovski part izvajalca močne udarne potence in virtuoza z vsemi atributi. i Vsa navzoča publika sc je solistu oddolžila j z burnim in spontanim ploskanjem ter ga po odsviranem koncertu še večkrat priklicala na oder. Domačo komponiste jo na sporedu zastopal L. M. Skerjanc s svojo tridelno kompozicijo »Preludij, arija in finale«, s katero je nedvomno dokazal, da urne ravnati prav posebno z godalnim orkestrom, ki mu zveni polno in sočno. Skerjanc je s to skladbo ponovno dokumentiral, da pozna do naj-subtilnejših podrobnosti tehniko posameznih instrumentov, kakor tudi raznolike barvitosti njihovih mnogostranskili kombinacij. »Preludij« je zgrajen s širokim in pogumnim zajemom, vseskozi konsekventno in koncizno ter je posebno glede interpretacije izredno kompliciran. V drugem delu, »Ariji« kjer je violi poverjen daljši melodični, a tudi tehnično obsežnejši part, se je prav eminentno izkazal solo-violist Avgust Ivan-čič, prof. na Glasbeni Matici. Stavek zahteva od solista mnogo tehničnega znanja in izrazite poglobljenosti v podajanju, kar je Ivančič, za katerega je bil — če se ne motim — stavek tudi napisan, rešil občuteno in z vso virtu-oznostjo; za kar mu gre vsestransko priznanje. Ce sem že o »PreJudiju« rekel, da je zgrajen s širokim in pogumnim zajemom, potem velja to prav posefcno še za tretji del skladbe, za »Finale«, kjer je komponist v dobro premišljenih in vestno gradiranih impulzivnih izbruhih pokazal svoj neugnani temperament. Ta skladba je bila tokrat kot celota v Ljubljani prvikrat izvedena, kar moramo Ljubljanski filharmoniji šteti kot absoluten plus pri uveljavljanju njenega nacionalno-kulturnega' glasbenega programa. Zadnjo točko na programu je prispeval Francoz J. Ibert s svojimi »Escales«, slika-jočiani pestro življenje v pomorskih lukah. S pogumnimi potezami je komponist uporabil vso mogoče barvne nijan&o in se pokar zal Impresijcnista z vsemi svojstvi te, posebno med Francozi močno razširjene stanje. Pa tudi po svoji muzikalni invenciji je skladba izredno pestra in barvita. Prav zanimiva je proti koncu prvega stavka barvna kombinacija viol ter sordiniranih rogov in trobent. V drugem staveku ima oboa glavno vlogo ob ritmično in pa barvno drznem spremljevanju ostalega orkestra, V tretjem stavku pa čujemo zanosito in v najrazličnejših kombinacijah in gradacijah izvedeno špansko pesem, polno strasti ln ekstravagantnih ritmičnih impulzov, dokler se stavek ne konča v veselem in bučnem plesnem vrvežu. Dirigent Svara je. kakor že omenjeno, prav v zadnjem trenotku vskočil za Ikono-mova. Kaj s* to pravi, ma ceniti samo oni ki je posvečen v delo in intenzivnost. ki ju mora dirigent vložiti v tako drzno tvepa-nje. Koncert je šel z odra takorekoč z eno samo vajo pod Švarovo taktirko. In če je uspeh bil kljub temu na izredno visoki umetniški stopnji, potem naj bo ua leni mestu izrečeno dr. Svari vse priznanje. Saj je moral v pičlih 48 urah prav temeljito predelati ves obširen partiturni materija!, na kar se vesten dirigent običajno najmanj nekaj tednov prej pripravlja. Od Čajkovskega, ki zahteva glede ua soigro s solistom prav pedantne pazljivosti, pa do in-terpretacijsko kompliciranega Skerjanca in do barvno pestrega ter invencijgko bogatega Iberta — v vsem je bil Svara doma. vsemu jc bil kos, vse je prinesel s širokim muzikalnim pojmovanjem, gledajoč v glavnem na splošno linijo, dočim za izdelavo in izpiljenjo detajlov ni bilo več časa. Boljšega spričevala, kakor si ga je sam dal s tem koncertom drju Svari pač ni mogoče dati. Kakor pa je pokazal dirigent vso svojo visoko kvalificirano rutino, tako ne smemo pozabiti orkestra Ljubljanske filharmonije, ki je zaradi nenadne spremembo v vodstvu koncerta bil postavljen pred hudo preizkušnjo: dati koncert za vsako ceno in* žrtvovati za to mnogo intenzivnega in napornega dela. V pogledu izvajanja so se sicer tupatam pokazali malenkostni nedotatki. ki pa so vse prej kot neopravičljivi. ^^^ Kljub omenjeni oviri je moralni uspeli koncerta neovrgljiv, ne pa tako gmotni uspeh, saj je dvorana bila tako škandalozno slabo zasedena, kakor bi tega pri simfonični koncertni prireditvi nikoli ne mogli in spričo redkosti podobnih večerov niti ne smeli pričakovati. Da se s takim obiskom ubija v zasnevateljih simfoničnih! koncertov in v koncertantih samih vsako navdušenje za plodovito in resno glasbeno-kulturno delo. je jasno kot na dlani. Ape. Iz življenja na deželi POLJČANE. Te dni se je vršila občinska seja, na kateri je novi občinski odbor prevzel posle. Sklenilo se je soglasno, da ostane sedež občine v Peklu. Izvolili so se novi krajevni šolski odbori za Laporje, Poljčanc in Studenice. Poljčanski šolski odbor sestavljajo gg. Cilenšok, Hau-p.rr.ann Josip, Gajšelk in Trunkl. Zastopnik za meščansko šolo v Slovenski Bistrici je župan g. Dctiček Anton. Župan bo uradoval celodnevno v torkih in petkih in v nedeljo dopoldne. Novi so tudi živinski ogledniki. Za mesnega oglednika je določen občinski sluga. Njegovo mesto se prvega decembra po konkurzu odda najnižjemu in najsposobnejšemu prosilcu. Zupanu sp zniža plača na 500 Din. tajniku pa na 900 Din. Z« blagajnika je bil izvoljen g. Gajšek. Priznana mu je mesečna nagrada 100 Din-Znesok za občinsko razsvetljavo sc določi na prihodnji občinski seji, ki bo to nedeljo. V občinski kmetijski odbor so prišli gg. Ilauptmann Ivan, Kitek iz Studenic. Uršič, Bohak in Modric. Pregleda in popravi naj sc nekaj tJotrebnih mostov v kraju in bližnji okolici. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 15. decembra: zaprto. Sreda 16. decembra: Tudi Lela bo nosila klobuk. Red A. Četrtek, 17.; Na ledenj plošči. B. Begovičeva drama proviurijalnega dekle* ta: >Tudi Lela bo noeila klobuki se dogaja v majhnem dalmatinskem mestecu in slika duševni konflikt Lele, ki koleba med ljubeznijo in dolžnostjo. Wernerjera aktualna »Na ledeni plo-šri« predstavlja naiuspeleise češko delo poslednje dobe. Na čeških in tudi inozemskih odrjh je dosegla nenavadno visoko število repriz. Najaktualnejši problemi sodobnosti 00 prikazani na dejotna resen deloma ko-mičen način, razkol nad starejšo m mlajšo •generacijo tvori jedro igre. ZLOMLJEN SRCE Zakaj toliko žena izgubi pravo ljubezen svojih mož nevest n vsakega ženina Nikdar prej niso žene toliko tekmovale za srca mož kakor danes. Dekle, ki se zanemari in je videti stara, ki izgubi svojo svežo, mladostno polt, ima malo upanja na možitev. Tudi poročena žena, ki gre po isti poti, je v nevarnosti, da ji kaka mlajša in privlačnejža žena prevzame pravo ljubezen njenega moža Moški iščejo mladost — vedno samo mladost. Zdravniki in učenjaki zdaj povsod iščejo nove metode, po katerih b; bile žene vedno videti mlade. Največje dosedanje odkritje na tem poprišču je način pridobivanja vitalnega elementa kožnega tkiva (biocel) iz mladih živali. Ta proizvod uporabljate na zunaj, on pa krepča in redi Vašo kožo ter jo napravi svežo in čudovito mladostno. V kliničnih poizkusih, ki jih je prof. dr. Stejskal Izvedel pri ženah, starih od 55 do 72 let, so gube izginile v 6 tednih. Cisti biocel, pridobljen iz skrbno izbranih mladih živali, je zdaj kombiniran z rožnato kremo Tokalon. Uporabljajte jo preko noči. Belo kremo Tokalon (ki nI mastna) pa je treba uporabljati zjutraj. Ta krema krepi in napenja kožo ter popolnoma odstrani razširjene znojnice. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se Vam denar vrne. OPOMBA: Puder Tokalon g smetanovo peno je edini, ki bi ga bilo treba uporabljati s kremo Tokalon. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 15. Seviljski brivec. Bed B. Sreda 16. decembra: La Boheme. Ue>. v x msum arrBtnsi !;•■- i Din iaveR 3 trin 7.4 r.-i> al' dajanje naslova 5 Din Xa ;manjSi znesek '7 Din Novost za Ljubljano baltnc pr' »Levn« — k'!uh; 'i; drugi pristal tega n - [!<-;>•' ^fT-i športa — P"!:'fit<- in s! rezervirajte • ''■'■> v-ai enkrat t«ien-uko a:654-is Ln i. lavt-k i^UI B' D'I, lavek ■ n t. za 5 ?r" U: la ianjc naslova 5 '/in Vnmm:-' 7 i >i r> Prodajalko ta letekat«*o s! v v vs.-h Jntra. iščem. Na-ipslovalnicah Pekovskega pomočnika ski ' iega d<'avca. :«?c-m. JTaslov v vseh poslovalni ca I Jutra Učiteljico k otrokom o 1 j—10 let, z znanjem angleščine ali francoščine. sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod' »T hiša«. 3! f,47-1 Solidno natakarico sre Injih let, iščem. Nastop tn-knj. Jurlič. Tyrševa ce-gt* > ;U. Dl&>>-1 ta S:frr- la>3nje Din XajmanjŠ! ?nesek " Din Štedilnik ž* lezen a!i zidan dobro ohranjen. kupim. — F. Oblak. Slomškova 27. 3166S-7 r;i Vfrv- il jahanj* ti*t-">va D'n V 1'ni,-in i« '7 Din Vsakovrstno »!atn -ijrtn;. oi aaiv CKKNE juveih •uhHana %'olfovp ntlra I »S6 Mlado pridno in Naslov v ca h Jutra postrežnico pošteno. iščem, vseh poslovalni- 31660-1 Mesarskega pomočnika dob:' pa sekača. starejšega z znajem nemščine, sprejme fe-k >> Štefan Turk. mesar. Celje. Prešernova 3>1605-1 i Sip/i 11 Vsaka oeseda -V «u , iavek 'Vi, ie S:t"- al: 1 • noje naslova 5 Din znest-k 12 Din S čarodejno šihieo (V ;nr.chelrute) iščem vse vrste rud, premo;;, plin, nrneralne vode itd. z velikim uspehom, funior .S"'.Tear, Hrastnik. 31483-2 Frizerski pomočnik i- ■ • službo. N" istop lahko takoj. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra 3107!-2 Natakar ztT!i>-:en tudi urzarstva. želi P1 ž bo v kakem hotelu. — r■ :ajši r Ljubljani ali Mariboru. Nastop 1 januarja. N iv v vseh poslovalnica1 Jutra. 31656-2 za s frr, lajanje naslova 5 IV n Vvmanjš" znesek '7 Din Krznen paleto! ir -anke profTam zelo počen.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 01658-6 >- >t>ia 1» i • " '-a *'lrr il 1a*anJ* Tasiova Din 'nanj? '7 Dir Hranilne vloge Nakup in prodajo , am izposluje najugodneje Ai. Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14-1. Telefon 35-10. 301-16 Bančno kom zavod izvršuje naibohšc iiakup r. prodait HJRAMLNIH VLOO vseh denarnih zavodov odgovoi Din 5 znamk Vlariboi Aleksandrova 40. 31203 lft Hranilne vloge kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 31662-16 Družabnika z najmanj Din 200.(Xtri gotovine. iščem za mehanično tkalnico v Sloveniji. Sijajna eksistenca. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka v2. Telefon 38-10. 31660-16 L-- :a : Din. .lavek 3 Din za >ifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din Izvrsten klavir p ".Um za "''^iO Din Po- Keseda lav-K 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din N'a:manjši znesek 17 Din. Trgovina meš. blaga staro trgovine v manj šem podežeiektrn mestu na najlepšem prometnem pro<-toru z vso zalogo .">ddaii) v na.iem a!i pod ci-no predam. L*-p:ačl:a zmožni refek-tantl .-e upoštevajo Po nudbe na og odd Ju tra pod šifro »Zanesl.11 -3 =kfis"enca« 31024 1 . F?estda : D;n l-.vek 3 Din '.a šifro il: lajanje ,-iasinvs run Najmanjši 'ne«ek 17 Dm Hišo z gostilno vrtom '« ivema balinišče ma. na zelo prometnem fcraju. prodam 'uradi bo ifzni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31338-20 14'V[.f. Radio aparat Mi« 1 Ta 4 plus 1, super, j z;', izmenični tok. poceni I p-odam Naslov v vseh r-o- I siovalnieah Jutra 31664-0 ! V«, 'n ' Dm. lavi- n •s 5if-% n!; '.a.ianje naslovi Din Najmanjš-' /nesek •7 IVn Sobo s kuhinjo oddam. Naslov v vs^b poslovalnicah Jutra 31681 -21 •MSEBIEAJ V ,,JUTRU"' Kromirana KODAK »KETINA« s priborom na odplačilo dobi se pri JUGOAGENCI-JA, Zagreb. Ilica 43 I. Zahtevajte brezplačne prospekte. Ne samo čaj . . . V V • CC5# je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI O w a f a&ute (Kdor ta napreduje t 'v '-. •• ..-k ,..^ -\ f Umrla je soproga GUŠTIN PAVLA Flafšmap SOPROGA POSESTNIKA IN TRGOVCA po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v torek, dne 15. decembra, ob pol treh izpred hiše žalosti, Staničeva ulica 6 (Bežigrad), na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. decembra 1936. Žalujoči soprog GUŠTIN MILAN m Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes po dolgi in mučni bolezni, ponovno previden s sv. zakramenti, preminul naš oče, gospod FRANC BIRTfC GOSTILNIČAR K večnemu počitku ga spremimo v torek 15. decembra ob 10. dopoldne iz hiše žalosti Rodica št. 25, na farno pokopališče v Mengeš. RODICA, dne 13. decembra 1936. FRANCKA, žena; MALCI, hčerka in vse ostalo sorodstvo. V dneh bolezni in ob prebridkih urah ločitve od naše najdražje in nikdar pozabljene mamice KRISTINE HOČEV smo bili deležni izrednih pozornosti in resničnega in iskrenega sožalja, ^'ar nam je v dokaz, da je zapustil njen večni odhod tudi v srcih njenih in naših prijateljev prelep spomin. Vsem, ki ste lajšali ure njene bolezni, se posled-niiC poslovili od nje in pokrili njeno izmučeno telo s prekrasnimi venci in šopki ter rosili njeno zadnjo pot s solzami: iskrena hvala! Srčna hvala vrhniškim bratom Sokolom, ki ste svojo sestro spremili prav v Cerklje, ste stražili njeno krsto v domači hiši na Brniku in ji v zadnji pozdrav turobno zapeli! Hvala bratu Vuku, ki je govoril tako toplo in globoko občuten zadnji pozdrav v Cerkljah! Prav posebno je počastil spomin svoje kumice Podmladek Jadranske straže v Cerkljah s tem, da se je vsa šolska mladina udeležila njenega pogreba. Slovo ljubke Podmladkarice ob grobu in prelepo petje solskega zbora nam je bilo v izredno uteho. Najtoplejša hvala učiteljskemu zboru in šolski mladini! Sprejmite vsi, ki ste našo predrago mamico ljubili in tako iskreno na ta ali oni način počastili; nažo najsrčnejšo zahvalo! Maše zadušnice se bodo darovale v torek, 15. t. m. v Cerkljah, v sredo 16. t. m. ob 7. uri v cerkvi Mar. Ozn. v Ljubljani, v četrtek 17. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi na Vrhniki in v petek 18. t. m. ob pol 7. na Zg. Brniku. VRHNIKA, LJUBLJANA, 15. decembra 1936. Rodbine: Ph. Mr. STANKO in SLAVKO HOČEVAR ter MARINKA in ANTON dr. ANDREJČIC. n -.v • .-.-'. SobModdti Sifr Din • j,-«. o i *l lajanje naslova Najmanjši inf*ek 17 Din Dve gospodični ali gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3:»»6-23 Sobo z eno aii dvema posteljama in z vhodom s stopnišča, oddam. Vprašot: FraTi kopan sk a 29. I nadstr. 31378-33 Opremljeno sobo a posebnim vhoiom. od- dam. Rožna ul 3. 31673-23 Malo sobico poseben vhod,, oddam takoj gospodu. Vprašati Miklošičeva 15. dvorišče. — levo. 316.77-23 Več praznih prostorov primernih za pisarno, društvo, obrt al. stanovanje, nasproti glavne pošte, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31646-33 Opremljene sobe poseben vhod. svetle zračne, i ali postelji lo«1—200 Din, eventuelno vso oskrbo blizu tramvaja, oddam. — Sp šiška Cernetova 31. 31652-23 Opremljeno sobo oddam ev~nt .sprejmem so-stamovailca. Poljanska cesta 12. desno. 3167 4-23 Sobe išče !>t.\-.;-- <-. 1>U, . <1 \ r h Ull"' za šifro ili dajanje naslova ." Din NajmanjSi znesek 17 Din Dijak išče v bližini bežigrajske gimnazije stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Bežigrad«. 3I670-23a \ sa.Ka >e.sed* i Din; lavek S Din. za dajanje lajanje naslova "> Din. naimaniš' »„t>«pk 20 Do Industrijalec ločen, srednjih let. išč« damo z večjim premoženjem v svrho skupnega sodelovanje, eventuelno ženitve. Stroga difkrecija. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Edvard«. 31668-25 WEEBSM BtKSeda !>••■ ia»>-k D za Šifro »lj dajanje naslovi, 5 Din NajmanjS4 17 Din ZIMSKE SUKNJE | Doijše vrste Hubertu^ nepre-1 močljiv 250 DiD. perilo in >rsa I praktična oblači- j la nudi po reklamnih c e o a n P R E S K E R. Sv Petra c. 14. | Najboljši trboveljski PREMOČ orez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5. Telet 20-59 v* vsifrkvsft?^ ' Vsem, ki so ga poznali sporočamo, da je po dolgem, težkem trpljenju odšel k večnemu počitku naš dragi DANILO PORUCNIK FREGATE. Njegovo truplo bo blagoslovljeno v sredo, dne 16. decembra 1936, ob 10. uri dopoldne v mrtvašnici splošne bolnice, nato prepeljano v Metliko, kjer bo pogreb v četrtek, dne 17. decembra 1936, ob 2. uri popoldne. Njegovi duši lahko! LJUBLJANA, PRAGA, 14. decembra 1936. Rodbina Ganglova. G Fh. Rothman IS^spušl K ^f® n?*, I s**. -«•*.-'• \ K k 3W ___ txo^pod Kozamumik se pa Ja mah ni ran r. ai za znanstvena opazovanja Av-tcmobil mu je prdrevil naproti, in go-' > pod Mozamnrnik je okrenll vodilo, na cVSno. W osrn?! a v svoji živčno-ii jp s'ii>rii te toli burno, da je zavori! r cesre na breg in po bregu v dolino, naravnost tja, Kjer so grmeli topovi! Umrla je naša dobra mati in stara mati FANI BATISTA Pogreb drage pokojnice bo danes v torek ob 14. uri v škofji Loki. ^kofja Loka, Ljubljana, dne 13. decembra 1936. BATISTA LJUDEVIT, sin; JOSIPINA, sinaha; SONJA in MARKO, vnuka. zahvala msmsm Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nadvse ljubljenega soorosra in očeta, gospoda ZUPAN FRANCA posestnika in gostilničarja izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom za izredno skrb, čč. duhovščini, lovskim družinam »Jelencac, »Kum« in Laško, g. šuligoju za poslovilne besede ob odprtem grobu, Sokolski godbi in Sokolskemu društvu, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so blagega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. TRBOVLJE, 14. decembra 1936. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI. tJreiui ie Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Pran Jeran. - Za toseratni del je odgovoren Aleja Novak - Vsi v Ljubljani