y/AJiD
s~yuMice***
NO. 36
Ameriška Dom
m m* i
« if' 4.1 m\
i t.;
H
I
VgUMr

/mmmmnš emMMMMž.

l>0BMwy;?^BWMp’ y l«


AH€RICAN IN SPiRIT fOR€tGN IN LANGUAGE ONLY
SIOVCNIAH
^SS^WrJS^MfflSS S&m^X^SX: .n^SS^o^l^b.,, Rock Springs, .11 Ohio
'CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 26, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
Posebni svetovalec dobil izredne pravice
Pravosodni tajnik je dal posebnemu sveto valcu za preiskavo bančnih poslov Carterjevega d r užinske-ga podjetja izredne pravice.
WASHINGTON, D.C. — Družinsko podjetje Carterja, ki ga je v času, ko se je Jimmy Carter prizadeval doseči imenovanje demokratske stranke za predsedniškega kandidata ZDA, vodil njegov brat Billy Carter, je bilo zapleteno v nekatere posle z Bank of Georgia, ki jo je vodil tedaj Bert Lance, ki baje niso čisto neoporečni. To je prišlo na dan, ko so oblasti preiskovale poslovanje Berta Lanceja in dognale, da je ta hodil večkrat “nebičajna” pota pri vodenju banke.
Posojila, ki jih je Lance dajal Carterjevemu družinskemu podjetju, niso' bila vedno zadovoljivo pokrita z jamstvi. To je sprožilo povečano zanimanje in tudi povečano zahtevo po temeljiti preiskavi.
Pravosodni tajnik Bell se je končno pretekli teden podal zahtevi in imenoval posebnega svetovalca, ki bi naj vodil preiskavo in jo uspešno zaključil. Ker posebni svetovalec ni imel pravic, kot jih je imel nekdaj posebni javni tožilec za preiskavo Watergate zadev, kritiki niso u-tihnili. Pravosodni tajnik je končno popustil in dal posebne-mu svetovalcu iste izredne pravice, kot jih je imel posebni javni tožilec za Watergate zadeve. Ker je posebni svetovalec še re-
¥ FEBRUARJU NAJVKJA
PORAST CEN V 4.5 LETIH!
Cene rednih življenjskih stroškov so v preteklem mesecu porastle za 1.2%, največ od avgusta 1974, in se povzpele tako na letno raven 15.4% in presegle one v februarju 1978 za 9.9%.
Novi grobovi | CARTER VABI PALESTINCE ii /z Clevelanda
TVforii* TC*»rur	I	M	t
in okolice
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo pretekli teden, da so se življenjski stroški pretekli mesec povečali za 1.2', , največ od avgusta 1974, torej v štirih letih in pol. Porast je pognala inflacijo na letno raven 15.4', , na še enkrat toliko, kot je vlada predvidela celotno povprečno porast cen v letu 1979.
Tolikšen skok v cenah, največji v hrani, gorivih in stanovanjih, oziroma domovih, pomeni hud udarec naporom zvezne vlade za omejitev inflacije. Vlada je objavila svoj “boj proti inflaciji” lani v oktobru, pa pri tem ni uspela niti toliko, da bi inflacijo zadržala na tedanji ravni. Ta raste in raste dalje ter hudo ogroža gospodarsko stanje, pa tudi socialni mir v deželi.
V zadnjih treh mesecih so življenjski stroški rastli na letni ravni 11.3% in pretekli mesec so bili za 9.9% višji kot v februarju 1978. Zaradi hitrejše rasti
li mesec povprečno padla za
0.8 L .
Zvezna vlada se prizadeva, da bi omejila poviške plač v letošnjem letu na 7%, kar bi naj pomagalo omejiti inflacijo. Ko je ta začela divjati in dosegla letno raven preko 15'/% je komaj možno pričakovati, da se bodo delavske unije držale tega Carterjevega vodila.
Predsednik AFL-CIO George Meany je po objavi novih podatkov o rasti inflacije zahteval strogo iln obvezno nadzorstvo nad vsemi plačami in dohodki vseh vrst ob istočasnem nadzoru vseh cen. Vodnik Carterjevega boja proti inflaciji Alfred Kahn je ponovil stališče vlade, da ta nima namena uvesti obveznega nadzora nad cenami in plačami, ker ne vidi v njem rešitve. Podoben nadzor v času predsednika Nixona ni bil u-spešen, zato sodijo, da tudi kak nov ne bo. Pri tem ne povedo, da je bil nadzor nad cenami, plačami in dobički tedaj izvajan
stinska osvobodilna organizacija naj bi sprejela resolucijo ZN 242 in priznala Izraelu pravico do obstoja.
■ ■ u ——
Zadnje vesti
Marie Kepic	___________
Predsednik ZDA je pozval Palestince naj se «o v stara Mane Kepic, roj. Drčar/ delo za vzpostavo miru na Srednjem vzhodu. I ak-
vdova najprej po Franku Klunu, nato po Franku Kepicu, umrlem leta 1976. sestra Franka Drčarja,
Frances Drear, Edwarda, Alberta in Johna (vsi že pokojni). Pokojna je bila članica Progresivnih Slovenk kr. 3 in Kluba Ljubljana. pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne ob 9.30 v cerkev sv. Pavla (Char-c:on Rd.), nato na Kalvarijo.
Rose Suša
Na domu svoje hčere na 25871 Drakefield Avenue je umrla na posledicah srčne kapi 90 let stara Rose Suša, roj. Skul na Grosupljem pod Ljubljano, od koder je prišla v ZDA kot mlado dekle, vdova po možu Charlesu. umrlem leta 1963, in preje
po možu Johnu Grebencu, umr- izraelsko umaknitev z v junij-lem leta 1942, mati Rose (Mrs. vojni 1967 zasedenega arab-Frank) Aubel (pri kateri je ži- skega ozemlja na varne meje. vela), Albina, Johna, pok. Tho- Te “varne” meje v Izraelu in v masa, pok. Franka, pok. Victor- arabskem svetu razlagajo čisto ja Gribbons, Charlesa Suther- različno. Za Izrael so te varne land, Therese Popoczy, Josepha me.ie na re^ Jordan in na i-in pok. Franka Suša, 13-krat na3u> Arabci pa zahtevajo,	a
stara, 3.2-krat prastara in 5-krat Izrael vrne Arabcem tudi za . praprastara mati, sestra Rudol- ni° Pec* zasedenega ozem ja. fa (Jug.) in Louisa (Colo.), Pre- Med tem sta prišla v ZDA ta-je živela na 1560 Clermont. Po- ko predsednik izraelske vlade
Izredna udeležba—
Dramatsko društvo Lilija je včeraj popoldne podalo pred nabito polno dvorano Slovenskega doma na Holmes Avenue
WASHINGTON, D.C. — Pred- dosegle sodelovanje Palestin- ^	_ ........ .....
sednik Carter je v razgovoru za ske osvobodilne organizacije, ki	p0]j_ Karla Mauserja Ka-
izraelsko in egiptsko televizijo pa mora najprej postati stvarna p]an Klemen z vso skrbnostjo, pretekli petek poudaril nove. in sprejeti obstoj Izraela, ter re- ^ razumevanjem in dognanostjo, poglobljene vezi ZDA z Izra- solu ci j o Varnostnega sveta 242 Občinstvo je bilo navdušeno, elom in Egiptom,' pa omenil tu- kot temelj pri iskanju splošnega Med navzočimi so bili tudi msgr. di, da ZDA želijo vzpostaviti miru na Srednjem vzhodu.
“neposredne stike” s Palestinci na ozemlju, ki je pod izraelsko zasedbo. Opozoril je na dejstvo, da še vedno niso mogle vzpostaviti stikov s Palestinsko osvobodilno organizacijo, ker ta ne priznava Izraela in ni sprejela resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 242 iz novembra 1967.
Omenjena resolucija zahteva
L, Baznik, rev. dr. P. Krajnik, rev. V,. Tomc in rev. J- Bo?nar, družina pokojnega pisatelja in njeni številni ožji prijatelji. WASHINGTON, D.C. Ko je T ^^ lepemu uspehu prisrčne vse pripravljeno za podpis -fcstitke.
Rev. G. Rus umrl—
V Day tonu, Ohio, je umrl rev. G. Rus, ki se je ponovno oglasil
Nesreča ne počiva—
Pretekli teden se je v tiskarni
arju 1978. Zaradi hitrejše rasti piacami in dobički tedaj izvajan £ —~	~ t B t ki ie ostal do nedelje
življenjskih stroškov je kupna dosti površno m vse premalo ^jna e bu	.	’	® Yorku. 0b prihodu tja
moč delavskih zaslužkov pretek- dosledno.
Morilci briiskega poslanika in belgijskega bankirja naj bi bili isti?
BRUXELLES, Belg. — Varnostne oblasti Belgije, Nizozem-rver je posePm svetovalec se re- . ^ ^	Britanije sodelu.
publikanec, je komaj kaj moz-	y	iskavi umora britske-
£osti, da bi ta skusal kaj pri- ^	Richarda Syke,a v
Haagu pred njegovim domom pretekli četrtek in belgijskega bankirja Andrega Michauxa V Bruxellesu nekaj ur kasneje.
Richarda Sykesa, 58 let, sta ustrelila dva tujca pred njegovim domom, ko se je odpravljal na pot v urad. Smrtno zadet je bil tudi njegov sluga, 20 let stari Karel Straub.
Britanskega poslanika na Nizozemskem naj bi umorili teroristi Irske republikanske armade _ IRA.
Reka Illinois poplavila obsežna področja
PEORIA, 111. — Prebivalci nizkih podrozčij ob reki Illinois so morali pred naraščajočo reko, ki je segla na široko preko bregov, zapustiti svoje domove. Po podatkih Rdečega križa je oaoralo iskati zasilno zatočišče Proč od svojih poplavljenih do-roov med Hennepinom in Beard-stownom preko 2000 ljudi.
Nekatera naselja so poplav-ijena v celoti tako, da se vidijo lo strehe nekaterih hiš iz blatnih voda. To naj bi bila naj hujša poplava v teh krajih, kar jih ljudje pomnijo.
Nezaupnica vladi Jamesa Callaghana!
Trdijo, da bo vlada za sredo določeno glasovanje izgubila.
LONDON, Vel. Brit. — Konservativna stranka je predložila v parlamentu nezaupnico vladi. Glasovanje bo v sredo in močno verjetno je, da bo nezaupnica izglasovana. To bi pomenilo od-stop vlade, razpusta parlamenta in nove volitve. Govorijo o volitvah 10. maja.
SŽZ št. 10 in Kluba slovenskih New Yorku. Ob prihodu tja je upokojencev za Holmes Avenue dejal, da “moli iz dna srca , da okrožje. Pogreb bo iz Želeto- bi mirovna pogodba z Egiptom vega pogrebnega zaveda na E. pomagala do širokega miru na 152 St. jutri, v torek ob 8.15, v Srednjem vzhodu. Čestital je cerkev Marije Vnebovzete ob predsedniku Egipta Sadatu in
se zahvalil predsedniku ZDA za njegov veliki napor v prizadevanju za mir.
Ko so pripravljali v Beli hiši in pred njo vse potrebno za podpis mirovne pogodbe danes po-
mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom, določen za daneš ob dveh popoldne, sta
Sadat in Begin sinoči skušala g sestavki v A D in je imel večje rešiti vprašanje izraelskega	prijateljev in znancev v
umika s področja oljnih le- lC,cveIandu. žišč ob Sueškem zalivu na Sinaju in o dobavah olja z njih
Izraelu. Izrael je smatral to Ameriške Dpmovine pXipetiia zadevo za tako važno, da je neljuba n£zgoda Tiskarski stroj zunanji minister Dayan vce- zagrabil roko Franka Zupan-raj na programu ABC dejal dca jn mu precei poškodoval da naj Izrael ne In podpisal dva srednja prsta leve roke. mirovne pogodbe, dokler to Frank jp ge vedno v St. Vincent
vprašanje ne bo rešeno’. “ Charity bolnišnici (soba št. 433). Podpisovanje mirovne pogod-	mu hitrega okrevanja!
be bodo prenašale vse glavne	Jerelo-
televizijske postaje v ZDA, v	. poDcldne odleti v Sveto
Evropi, izraciu m Egiptu.	skupina 51 rojakov in
DALLAS, ek.	ret se ni rojakjnj pod vodstvom msgr. L.
Carter je včeraj v govoru^ Romanje je organizi-pred Narodno zvezo radijskih ^ Kolandrova ;)otniška pisar-poročevakev dejal, da je cas, ^	Mr Roniarji
na
se bodo vrnili
nato na Kalvarijo.
-o-
Zvezne davčne reforme še ne bo kmalu
Konservativna stranka je na temelju povpraševanja do 20 točk pred delavsko, ko so ijudje Pravijo, da ni iz- nejevoljni nad številnimi štraj-ključeno, da bi ista morilca’ki v preteklih mesecih. Če 'bo končala tudi življenje belgijske- ‘pri tem ostalo do volitev, bo
ga bankirja, da pa sta se pri 1 Britanija dobila po petih fetih ]po predsedniških volitvah
WASHINGTON, D.C. stoči dohodki, četudi se ti pri poldne ob dveh in nato za slav - ^ kupni moči komaj poznajo, vča- nostni obed za kakih 1300 ljudi, sih celo prav nič, povzročajo pri katerem bodo skupaj ob em povečanje zveznega dohodnin- mizi sedeli predsednix Carter _ skega davka. V Kongresu je bilo ženo in njegova gosta predsed- ^ ponovno slišati, da je potrebno nik Sadat ter predsednik vlade uzakoniti spremembo zveznega Begin s svojima ženama, so zu-davčnega zakona, ker sedanji nanji minister Dayan, \ ance in postaja prehudo breme zlasti za zastopniki Egipta reševali se one z manjšimi dohodku	preostale nejasnosti in določila
Kljub očitni potrebi spre- v zvezi z mirovno pogodbo in membe davčne lestvice in davč- njenimi spremnimi pismi.	j
nih olajšav v skladu z novimi o- Predsednik Carter v svojin koliščinami ni upanja, da bi bile razgovorih na televiziji Izraela spremembe skoraj uzakonjene, in Egipta ni nakazal nobenih Vse bodo morale čakati na čas novih rešitev, pokazal je le. da
1980, ZDA hočejo nadaljevati svoj
da ZDA omeje zvezne predpise v skladu z zdravo pametjo. ., t Napovedal je Uidi nove od-	dar„
ločne ukrepe v boju proti m- ^ T nr.a„, flaciji.
WASHINGTON, D.C. — Kongres bo jutri glasoval o v odo-horih sprejetih predlogih za
Cleveland 5.
tem menara zmotila, njun cilj delavske vlade zopet" konšerva-| je izjavil načelnik finančnega napor za dosego splošnega miru bi naj bil britanski zastopnik tivno, tokrat pod predsedstvom ; odbora Senata Russell Long, ki na Srednjem vz o u. o-azai pri NATO.	ženske — Margaret Thdtcher. 'ima pri tem pomembno besedo, je, da bi ZDA rade pri tem
LEVIČARJI V PARIZU
povzročili nemir
Pariz. Fr. — Pretekli petek
bil v glavnem mestu velik Protestni sprevod, ki se ga je u-deležilo kakih 60,000 delavcev |2 Pariza in iz predelov Franci-3e, ki so posebej prizadeti po brezposelnosti. Zlasti so bili
med demonstranti delavci jek-larn, ki jih skuša vlada zaradi Njihove zastarelosti zapreti.
Ko je bil sprevod na tem, da Se zaključi na Place de TOpera, s° skrajni levičarji sprožili na-Pad na policijo, ki je naglo dobil °bseg, kot ga Pariz ni doživel od spomladi 1968. Več policajev In demonstrantov je bilo ranje-^'b, 37 demonstrantov je pa pobija prijela in zadržala.
vreme________
Oblačno in hladno z naleta v a-snega do večera, jutri del-110 oblačno z najvišjo temperaturo do 40 F (4 C).	■_	__
NA ZUNAJ DOSTI NEODVISNI ROMUNI Sl ŽELIJO SVOBODE
Od vseh držav Vzhodne in Srednje Evrope, ki so povezane s Sovjetsko zvezo, je Romunija brez dvoma najbolj neodvisna. Kljub članstvu v Varšavski zvezi in Come-comu, vzhodno-evropsko-sov-jetski gospodarski skupnosti, hodi Romunija v mednarodni politiki svojo lastno, od Moskve neodvisno, včasih celo nasprotno pot.
Ko se je Moskva sprla s Pekingom, ji Bukarešta v tem ni marala slediti. Na hudo nejevoljo Moskve je ohranila stike s Pekingom ,m lani celo sprejela na svojih tleh kot ljubega gosta predsednika vlade LR Kitajske Hua Kuo-fenga.
Romunija je odklonila na seji Varšavske zveze preteklo jesen sovjetski predlog za povečanje sredstev za obbrože-ne sile, ki da je baje potrebno ko krepijo svoje sile drža-
ve NATO. Prav tako ne mara Romunija pristati na vključitev romunskih oboroženih sil pod neposredno vodstvo Varšavske zveze, kar bi Moskvi,
trd romunski nacionalist, ki ne mara Rusov in Sovjetske zveze, pa istočasno tudi trezen stvarni politik, ki ve, do kod sme iti, ne da bi sprožil
kjer je| to vrhovno poveljstvo, sovjetski nasilen odgovor, kot
olajšalo njihovo uporabo. V Bukarešti ne marajo nobenega večjega sodelovanja pri vojaških vajah z državami Varšavske zveze in tudi ne dovolijo, da bi vojaštvo njihovih zaveznic prišlo na njihovo ozemlje.
Vse satelitske države so kot Sovjetska zveza po junijski
so to storili Madžari jeseni 1956 in Cehi poleti 1968.
Ko so sovjetsko-satelitske čete zasedale Češkoslovaško v avgustu 1968, Romunov ni bilo zraven, so celo glasno protestirali proti temu nasilju. Utihnili so šele, ko se jim je zdelo prenevarno in so se začeli bati, da bodo sovjetske
vojni 1967 prekinile diplomat- čete prešle tudi njihovo mejo.
ske stike z Izraelom, edine Romunija tega ni storila in je imela predlani celo prste vmes pri pripravah za Sadatov mirovni napor in njegov obisk v Jeruzalemu novembra 1977.
Predsednik Romunije in vodnik njene Komunistične partije Nicolae Ceausescu j«
Sličen strah so imeli tedaj tudi v Beogradu, kjer so tudi očitno zavračali sovjetsko-sa-telitski nastop proti Češkoslovaški. Pomirili so se šele, ko je Washington Moskvi pokazal, da sovjetskega pohoda v Romunijo in Jugoslavijo ne bo nemara mirno gledal, kot je to storil ob zasedanju Če-
škoslovaške.
Romuni so na splošno nacionalisti, Rusov ne marajo in se na nje jezijo, ker so jim vzeli Besarabijo in Moldavijo, ki ju smatrajo za del svojega narodnega ozemlja. Zato so veseli in skoraj ponosni na neodvisnost, ki so jo dosegli napram Moskvi pod vlado Ceausescuja.
Zunanja neodvisnost pa ne more nadomestiti odsotnosti svobode doma. Ceausescu namreč vlada s trdo roko, njegov komunistični rpžim je verjetno najbolj trd, najbolj stalinističen v vseh evropskih komunističnih državah z izjemo Albanije. Trd in pravoveren komunistični režim naj bi bil nekako jamstvo proti sovjetskemu posegu v Romunijo pod pretvezo, da je treba iti tja “varovat socializem”, kot to 'predvideva doktrina Brežnjeva,
G. Lojze Gregorin in njegova žena iz San Francisco v Kaliforniji sta darovala $100 za slovenske dijake v Mohorjevih do-
.	rr inevih v Celovcu v spomin svo-
r.ovo ureditev odnosov s Taj-	gina ste ki bil- ubit v
vanom. Peking je uradno spe-	nsgl^L j. Prosen,
ročil vladi ZDA. da mu je no-	,, ,	.	d_.)5i..., 0,.
.,	.	... » zastoDTii.v iuonoricve aruzu-e, --
va ureditev “nesprejemljiva.	-
,T.	. ,	.	* „	„ uma za lep dar iskreno za.A-a-
Ni verjetno, da bi Kongres '%
zadnjem trenutku izglasoval ;;L j'’
,	,	,	.	žalostno sBorocilo—
take spremembe svojega na-	^ 0.3wa,d y char.
ŽENEVA, Sv. _ Tu so se sestali	J« doba žalostno sporočilo
zastopniki držav izvoznic olja « m« ), v Ptuju na Štajerskem
- OPEČ n. izredno sejo, na w»l «™»	^ d=
kateri bodo razpravljali o ceni *«* »» Doienjsaenu tn dr„ po-
olja, pa tudi o njegovem trpa-	® ™
„ju L je Iran delno obnovil ** od »o« kap.- V Slaven,j. pošiljanje olja na svetovni K “pustil ova brata m tn ses-
trg. Nekateri napovedujejo, tre, v ZDA pa poleg br^ u ou,-
da utegnejo na sestanku skic “ se sestro Johanno Zallar v
niti novo povišanje cen olja. IttomtoU.
jtreko tega, določenega iani v " za, art.
,	okraj Cuyahoga—
VATIKAN - Sv. oče Janez Atlantic & Pacific Tea Com-i Pavel II. te- včeraj pozval ver- panv - kratko - A&P s pri-j ne, naj goreče molijo za uspeh kodni* soboto zaprto vse svoje mirovnih prizadevanj na trgovine v okraju Cuyahoga J.
1 Srednjem vzhodu, ki bi na, večje število tudi drugod, ko so prinesla mir Sv. deželi Ta ji postale v breme, !ter mso poziv smatrajo za papeževo pnnasa,e dobička f»jaa z odobritev mirovne pogodbe senderskega naselja so ne. aa, med Izraelom in Egiptom, ki v veukem številu kupoval, v ! bo danes podpisana v Wash- AStP trgovm. na Superior Ave-i ;	DC	nue m E. 72 St., večje število
i rOLOBADO SPRINGS, Colo,- mladih slovenskih fantov in 1 ' Poveljstvo obrambe Severne deklet je bilo tam začasno zapo-1 Amerike pred napadi iz zraka slenih. V vseh trgovinah, ki jih NORAD je objavilo, da je pre- bo A&P zaprla, so zaceli danes teklo soboto padel na zemljo razprodaje s ICU popusta, sovjetski satelit Kozmos 315, M hite City Beach zaprt-kar m bilo vidno na zahodu White City Beach m paru so 1 naše dežele in Kanade kot me- pretekli reden zaprli zaradi teor. Koliko ostalin je doseglo gradnje nove kanalizacije m del zemljo, še ni znano. To je pri napravah za čiščenje odpla-,	satelit dosegel zahodno od ke.
j	Hudson zaliva.	__	...
I -v _ '—a----------_	. i Kurdi začasno ustavili
i Potres v Santo Domingu	_
I SANTO DOMINGO, Dom. rep. bojevanje z vlado Irana ! Oster potresni sunek je povzro- | SANANDAJ, Iran — Vlada ' čil ponekod pravi preplah. Bil je je obljubila Kurdom delno sa-jačihe 6.2 na Richterjevi lestvi- moumavo. nakar so L oruuu’
| ci. Njegovo središče naj bi bilo boj z njenimi silami, v naterem v Mona Passage med Porto Rico ne bilo tekom treh drn naa Ul
in Dominikansko republiko. j mrtvih in več sto ranjenih.
r &MBBIŠKA DOMOVINA MARCH ‘26. 1979
/Iaierišm toommm
v—1«<»m i
!S£SiS3I ■fi»aas3W.
6117 ST. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
FubUšEed Mon., W'ed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA;
Združena države;
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto

BESEDA IZ NARODA
Vabilo na igro in koncerl
je
k
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14,00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countrias;
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months
FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;-
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
CLEVELAND, O. — Kot bilo že objavljeno, pridejo nam v goste primorski Slovenci. Po posredovanju Primorskega kluba bosta prvič v zgodovini prišli v Cleveland dve kulturni skupini; igralska družina “Štandrež” in ansambel “Lojze Hlede” iz števerjana v Italiji. Canada and Foreign: $15.00 a year | gteverjan je prijazna vasica
sončnih Brd in je odrezana od
^ 8.1
No. 36 Monday, March 26, 1979
Mleko in med
i.
jugoslovanskega dela Brd z državno mejo. Toda meje ne delajo nobenih razlik med našimi ljudmi. Kot je pred časom napisal briški pesnik Alojzij Gradnik, Slovenci so se naselili v Brdih v devetem stoletju in
Minilo je že nekaj desetletij, odkar je psihiater Rene so današnjega dne kot skraj-Spitz objavil zelo zanimivo primerjalno študijo med o- na meja Slovenije.
troci,
rojenimi m zraslimi za mrežami,
to se pravi vjet-j gtandrež je lepa vasica pri nišnicah, in otroci, katerih nežno življenje se je razvijalo Gorici in Soči. Poznana je tudi daleč od njihovih mater v vzornih dečjili domovih, kot si iz preteklosti. V prvi svetovni jih lahko umisli in ostvari samo amerikanska tehnološka vojni so bili tam veliki boji med fantazija in pa neomejena gospodarska sredstva, s prvo- Italijo in Avstro-Ogrsko. Tudi vrstnimi inštalacijami, s preračunano hrano, neprestano slovenska kri je bila tam preli-zdravstveno kontrolo, s specializiranim osebjem ipd. Re- ta. Primorski Slovenci so ohra-zultat je bil presenetljiv: kar se tiče umrljivosti in od- nili svoj jezk in vero. Tudi sedaj, pornosti proti različnim boleznim in nevrozam, so bili o- kot v preteklosti se borijo, da bi troci kaznjenk znatno' na boljšem kot oni iz vzornih deč- vse to ohranili, jih dome.v In y tem vi rečeno, da je žensko osebje, ki jo J v petek, 20. aprila, ob 7.30 nadomeščalo n vdere, opravljalo svoje posle le z neko poda dramatska skupina “Stan-Had‘'o tehnično k; rektnostjo ali zgolj rutinsko pridnost- drež” v šolski 'dvorani pri Sv. jo. Ne. Bilo ie poek.-bljeno, da so bila dekleta tudi značaj- j vidu veseloigro “Komedija sko in čustveno primerna za taka opravila in poleg tega komediji”. Ta igra obravnava SO bila V tem pogledu še posebej izvežbana.	j sodobne' razmere v Sloveniji, ki
Ne gre za to. Gre za nekaj drugega. Primerjava je 80 že zelo podobne onim v A-pokazala. da m m volj, da je otrok dobro hranjen, da ga meriki. Ima tri dejanja in nam tie zebe, da ima varno streho, toplo odejo, prikladno oble
nik, ki se prilagodi življenju, ni več umetnik, temveč človek-obrtnik, ki se klanja na vse strani. Tako je tudi z novinarji, dopisniki in kronisti. Pravi novinar, dopisnik in kronist mora iti v življenje z vsemi štirimi, imeti mora kanček resnicoljubnosti in objektivnosti. Z enakim veseljem se mora lotevati svet: lih in temnih strani, dogodkov v življenju. Dopisnika, ki piše samo hvalisave sestavke, bralci in poslušalci ne cenijo. Podoben je noju, ki skriva glavo v pesek. Žanje posmeh celo takih ki jih hvali.
*
Ne milijoni niti kanoni niso mogli zaustaviti ideje in revolucionarnega fanatizma v Iranu. Vsaka revolucija je divjanje smrti, je plaz, ki ga sproži ena sama kepa, konča se pa kot ledeni plaz, ki se je odtrgal in pokopal ljudi pod njimi. Ta plaz b' se dalo preprečiti, če bi ameri ška agencija CIA imela še tiste moč kot pred leti. Amerišk: predsednik J. Carter, videč, de Američani bolj ljubijo gesk Make love — not war”, je ta koj priznal muslimanskega vo ditelja Homeini-ja in novo via do. Mrtvaški ples v Iranu še m končan. Jasno pa je, da botje zmagovalci Homeini in njegov: sodelavci ustvarili nove zakone in delili pravico. Gorje prema gancem, ker za nje ni človekovih pravic!
ko, zdravstveno nadzorstvo in oskrbo, higiienično okolje, točen hišni i od, veliko igrač in drugih sredstev za razve drilo. Vsega tega so imeli v izobilju otroci iz vzornih deč-jih domov, “Mleka” so imeli na razpolago v več kot zadostni men'., mhnjkal pa jim je “med”. S temi svetopisemskimi prispodobami (Prim, Exodus 3, 8: “... popeljem ga ... v deželo, kjer teče mleko in med”.) komentira Spi-tzovo študijo nemški katoliški filozof Josef Pieper in se uri tem,naslanja na Ericha Fromma, ki pravi, da “mleko” pomeni v svetopisemskem izrazoslovju vse tisto, kar je neizogibno potrebno za človekov telesni obstoj, “med” pa izraža srečo in sladkost življenja.
To otrok čuti, ko se materino oko zazre vanj in govori, čeprav brez besed: “Kako lepo je, da si ti tukaj! Kako lepo je. da si prišel na svet! Ti ne veš, kako si važen zame!”
Poleg božjega stvariteljskega “Bodi!’, človek potrebuje za normalno življenje še celo vrsto človeških “Bodi !”. Od matere, tovarišev. Prava ljubezen se kristalizira v takem globinskem “Bodi!”, v razpoloženju, ki se zdi. kot da bi hotelo vzklikniti: “Všeč mi je. da bivaš, da si tukaj poleg; mene!” Tega otroci iz vzornih dečiih domov verjetno niso nikdar čutili. (Glej J. Pieper, Ueber die Liebe, Koesel-Verlag. Muenchen, 1972, str: 51-52.)
Slovenski pisatelj je pripovedoval o svoji revni, a veseli mladosti. Ko so se bratje nekoč vrnili od maše, jih je čakal oče in jim dejal: “Fantje, danes je velik praznik, a /al kosilo bo bolj skromno. Toda po kosilu bomo naredili krasen sprehod. Boste videli!” Šli so po travnikih, po gričih, po gozdovih. Plezali so na drevesa, opazovali od blizu ptičja gnezda. Oče jim je rezal piščalke. Vrnili so se trudni, a polni luči, sonca in veselja. Praznik je bil res praznik.
Nasprotno pa človek, ki ima opraviti - po stanovanjskih stolpnicah v najboljših četrtih mesta, lahko pogosto naleti- na otroke, ki se potikajo po vežah, stopnicah in dvigalih! Lepo oblečeni, dobro hranjeni, a smrkavi in zamazani, ker jih nihče ne očisti, z žalostnimi, z dolgočasnimi. pa tudi preplašenimi obrazi. Matere ni doma, igrajo kdo ve kje bridge, hodijo v kino, sedijo po kafeteriiah, na obiskih, se sprehajajo s prijateljicami po mestu ali pa delajo, čeprav jim tega pogosto ni treba. Na otroke pa naj pazi služkinja, ki ji tuji otroci niso pri srcu. ' Slika materialnega blagostanja in človeške zapuščenosti.
Zgodi se tudi, da starši, ki imajo slabo vest zaradi neizpolnjene dolžnosti do otrok, skušajo popraviti pomanjkanje “medu” s še večjo količino “mleka”. Še več igrač, sladkarij, daril, zabave. Toda večja količina “mleka” še bolj podčrta pomanjkanje “medu”'in ga pogosto pri tira do neznosnosti.
In to napačno zadržanje se ne omeji na odnošaje z otroki. Tudi med zakonci se godi isto. Mnogi mašijo čustveno prarnoto z letovanji, potovanji, novimi nakupi, s rotrato in razkazovanjem. Ko se pa zunanji hrup pomiri. praznota udari še bolj v oči.
Kar se dogaja v celici človeške družbe, ki je družina, se dogaja tudi v velikih družbenih območjih, v narodih in državah. Za premnoge politike in gospodarstvenike je vse, da tako rečemo, te vprašanje “mleka”. Dovolj proizvodnje in dobra distribucija. Državljan naj bo dober prmzvaiV.He in dober potrošnik. V blodnem kolobarju proizvodnje ih hotrošnje obstoji ves smisel politike, gospodarstva in človeškega "živl jen ja.
/	(Dalje prihodnjič)
S. S, —mr
obeta veliko smeha. Ta igralska skupina je podala že veliko tujih in domačih odrskih del in vedno s krasnim uspehom.
V nedeljo, 22. aprila, ob 3.30 popoldne pa nam priredi ansam bel “Lojze Hlede” svoj koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Ta ansam bel je dobro znan, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Italiji, Avstriji in drugih evropskih državah.
Po koncertu bo ples in zabava. Vstopnice so naprodaj Tony’s Polka Village, v Tivoli Imports, pri Sterle’s Country House in pri članih Primorskega kluba.
Izkažimo našim primorskim rojakom, da čutimo z njimi! U cieležimo se v čim večjem številu bodisi igre ali koncerta!
Marija Delchin
Prisrčna hvala!
CLEVELAND, O. — Prodaja peciva v nedeljo, 18. marca, je krasno uspela. Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete se prisrčno zahvaljuje vsem članicam, posebej še odbornicam, pa tudi vsem drugim, ki so pecivo darovale.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so prišli in pecivo pokupili.
Rose Bavec, taj.
Mimogrede iz Milwankeeja
MILWAUKEE, Wis. — Slovensko ime mali traven in april iz latinščine imata skupno osnovo: naši predniki so dali mesecu ime po travi, ki začne poganjati iz novo oživele zemlje, la-
Prej ali ' Slej pride človek obdobje, ko mora prestrašen gotovlti, da se stara. Mladi ljudje, tudi mi smo bili taki, si m morejo predstavljati, da bode tudi oni nekoč stari. Vedo sicer da bodo, vendar ne zavestno. Od tod tudi preplah, ko neko! ni mogoče več prezreti znamenj odhajajoče mladosti. Strah pred starostjo postara. Toda danes st nam ni treba več vdati v to u-trujeno usodo. Gerontologi in medicina so starostno mejo pomaknili že visoko navzgor in o-betajo, da jo bodo še bolj. Znanstveniki so izročili razne predloge v obdelavo posebnemu kompjuterju, ki je sestavil zani miv račun. Povedal je, da bc medicina v naslednjem pol stoletju izdelala zdravila, ki bode podaljšala človeško življenje najmanj 50 let. ,Za nas današnji ke:	lepo ostanimo pri sedanj
povprečni starosti 70 do 80 let In še to je zaželjeno samo tedaj če si bomo z dolgim življenj en podaljševali tudi iskrico mlado sti in užitka, ne pa težave sta rosti. Za zdaj lahko vidimo, d; je življenje starih ljudi polm najrazličnejših problemov, ki jil večinoma niti ne poznamo, ka šele da bi razmišljali o njih
jih poskušali reševati.
♦
Starost ni v letih, marveč močeh telesa in razuma. Skriv nost obdržati mladost je v-trel pravilih:	čistost, skromnost
telesne vaje. Stari ljudje pa si omislili drugače: čistost zmernost in veselost. Vse mora biti povezano z naravo ii soncem.
*
Stara in preizkušena modros pravi, da ima vsaka palica dv; konca. Na enem koncu telovad
gola aperire, ki pomeni odpreti, ter tako svetloba, toplota obudijo zemljo, da iz njenega naročja zraste bogastvo narave. Vremenski pregovori obetajo takole:	Če je moker april, bo
kmet veliko pridelkov dobil. — Če malega travna gVmi, slane se kmet več ne boji. -vreme smeje, .se bb kisalo pozneje. Za april vemo, da se rad sprenevedava, da je muhast in rad nas ima za norca. Radoveden sem, kakšno bo . letos aprilsko vreme?
vedno odlaga svoje sanje in razočaranja na ramena mladine. Biti 70 let mlad je večkrat bolj veselo in obetajoče, kot biti 40 et star.
❖
Ko smo še delali, smo vsi po vrsti večkrat preklinjali delo in vsi po vrsti večkrat priznavali, da brez dela ne bi mogli živeti. Delo nam je vir sreče in nesreče, radost in bridkost. Ko stopiš v pokoj in med starejše ljudi, se zaveš šele, koliko je pomenilo delati. Delo združuje — nedelo pa osamlja. Kasneje pa uvidiš, da ni tako strašno,, toda moraš se že preje pripravljati in vzgajati na brezdelno življenje in počitek. Čim prej upokojenec in star človek spozna in dobi občutek, da je odpisan od oblasti, moči, ugleda in da ni nikomur več potreben, tem preje bo zadovoljno in mirneje živel.
*
Nekateri hvalijo starost, češ v starosti se rodi modrost. Ta modrost pa je zelo pomanjkljiva, skoraj rjava. Če si pri dobrem zdravju, še gre, kaj pa, če si bolan? Starost ima malo dobrih plati. Nekaj jih je, npr. “zjutraj ni treba vstajati ob budilki, ni se treba obriti vsak dan, na avtobusu plačaš samo polovico, zato pa ti ni treba vstati s sedeža, če vstopi kaka mlada v krilu in zanjo ni praznega sedeža. Dobro je, če si malo naglušen, da ne poslušaš v avtobusu fazne govorice v vseh jezikih, ker so včasih zelo parfumirane. Dobra stran starosti je tudi, da ji gresta država, in občina na roke, ima brezplačne koncerte, vstop v “Zoo”, razne muzeje in knjižnice. Dobro je tudi, da ti rojaki nič več ne nudijo mesto odbornika, te ne vabijo na seje ali k delu. Slaba stran starosti pa je slaba prebava, ponarejeni zobje in ko ti doktor na pregledu zapiše razne medicine, na koncu pa ti svetuje radi zdravja — “stradanje”! Slaba stran je tudi, če si toliko bolan, da nisi ne živ ne mrtev. Sitnariš po hiši in jadikuješ, toda za grob še nisi zrel. Tako je življenje slehernika v starih letih. Za tolažbo pa naj nam bo: “Ne jezite se in ne žalostite se zato. ker se starate, kajti mnogi zato nimajo priložnosti.” Slovenski pregovor pravi: “Kdor ne gleda na prihodnost, jo tudi ni vreden.” Torej naša prihodnost iz-gleda životarjenje doma ali v domu za ostarele, v bolnišnici in v smrti,, ki vsakega postavi na pravo mesto. Ni lepa, toda resnična je.
Mladinska skupina Slovenskega radio kluba v Chicagu ob svojem nastopu v lepih narodnih nošah na Baragovi proslavi 18. februarja 1979.
tinski aprilis pa izvajajo iz gla-mladost, na- drugem pa modna
jejo starost, bolest in smrt. Mia dost imamo zato, da delamo ne umnosti, a starost, da te neum nosti obžalujemo. Mladost ver 'jame v mnoge stvari, ki so na pačne, starost pa dvomi v mno ge, ki so resnične.
Če bi stari priznali mlade ir Če se -aprila mladi poslušali stare, bi bilo živ Ijenje čisto drugačno. Moški je star, kot se počuti, ženska pa je stara, kot izgleda. Mladost ima lep obraž, starost ima lepo dušo. Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo *	starejši. Česar se mladost naya-
I. Cankar je napisal, da umet- di, starost ohrani, zato starosc
Pomad se vrne vsako leto — mladost nikdar! Spomladi praznujemo naj večji krščanski praznik: Smrt in Vstajenje Kristusovo. Naj bo nam vsem v srcu naklonjen občutek veselja, miru in zadovoljstva. Z žbno voščiva vsem veselo Veliko noč!
L. G.
Cleveland, O. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. S priloženim nakazilom jo obnavljam za pol leta.
Z Domovino smo zadovoljni in jo radi beremo. Želimo ji lep nadaljni uspeh.
.Bodite vsi, ki se trudite pri listu, prav lepo pozdravljeni.
S spoštovanjem
Josephine Zupančič
=i:
Montreal, Que. — Spoštovani! Pošiljam ček za naročnino A-meriške Domovine za nadaljne leto. Kar je odveč, je za tiskovni sklad lista.
Kdo bi mislil pred nekaj leti, da boste morali v kratkem času prekinili z izdajanjem lista kar za dva dni v tednu. Skoda!
Bog daj zdravje in še dolgo življenje vsem sodelavcem lista, posebno piscu uvodnikov, podpisanih z L. P. Všeč so mi!
Lepo pozdravlja
Janez Jeretina
Deklice — 1. vrsta (od leve na desno): Mojca Magajne, Kati Plut, Kris Vučko; 2. vrsta: Ana-Marija Gorenc, Mirica Burjek, Susie Zupančič, Susie Rigler, Sonja Sever; 3. vrsta: Bernardka Simrayh, Alenka Arko, Kati Gaber; nista na sliki Nina Šeme in Martina Hozian.
Dečki — 1. vrsta (od leve na desno): Peter Gorenc, Mihec Magajne, Marko Magajne, Janez Sever; 2. vrsta: Mihec Gombač, Bobi Burjek, Peter Vlahovič, Franci Gaber; 3. vrsta: Janez Vlahovič, Tonček Vukšenič, Janez Žerdin; spredaj: Pavle Martinčič.	'	j
Baraga in naša mladina
CHICAGO, 111. — Odborniki Baragove zveze in prijatelji Baragove zadeve so imeli za 28. januar ob 111-letnici Baragove smrti zamišljen lep program.
Huda zima je načrt preprečila, oz. o n e m o g očila. Promet na cestah je zastal, pota po pločnikih so bila za starejše ljudi sko-ra nemogoča. Baragovo kosilo za nedeljo so odpovedali. Le cerkveni del programa v soboto se je vršil ob pičli udeležbi. Pred časom so na čikaško Baragovo proslavo povabili iz Marquetta rev. Daniela Ruppa. In podal se je na težavno pot s svojim avtom — in prišel je. S prihodom je povzdignil pomembnost sobotnega sestanka. Njegov govor je lepo obdelal urednik Ave Marie v marčni številki. Za predsednika Baragove zveze so nanovo izvolili Mr. Victor j a Mladica. Obisk maše v nedeljo je bil tudi slab.
Kaj pa napovedano Baragovo
kosilo? Ljudje se ga na splošno
d „. 1	.	, .	__, veliko Baragovo sliko, visečo v
raci u eie/ojo m gmo m us e oza(jju 0(jra_ preu mikrofonom
e bil vedno lep. Za 18. februar . .jv.	j .	.	,.i.
J	. . v > . ■• i i ie vsak deček povedal svoi oci
e bilo določeno misijonsko ko- ^	^	v. ,	■„
J	,	iomek iz Baragovega življenji
silo. Oba odoora sta se spora-	»s J J
zumno zedinila in pristala na v lepi izgovorjavi in tekoče-
skupno kosilo in ha polovico do- ! Deklice so vsaka z nagelj čkom
dohodkov za vsakega. Končno 'v roki zarajale v krogu in se
je Baraga naš največji misijo-|končno združile pred sliko ter
nar. Po tednih zima ni hotela skupni šopek nageljčkov poklo'
odjenjati, snega in ledu kar nič nile Baragu
manj. Prav zadnjo soboto pred
Vsakega izmed teh prosimo z J razumevanje.
Kosila so se nekateri udeležili zaradi Barage, drugi zaradi misijonov. Številni delavci obeh društev so nosili “težo dneva” požrtvovalno in vestno. Vsem neimenovanim prisrčna zahvala-Prelepe sadove in uspehe prinaša skupno sodelovanje:	starih
in mladih, višjih in nižjih, sta-ronaseljencev in novonaseljen-cev, starešev, mladine in otrok-Da bi to prijateljstvo, da bi ta zvestoba narodu in veri trajala še dalje in dalje.
Kulturni program po kosilu nastop pevcev (Janez Arko) m malih raj aicev-plesalcev (S.A-R.C.) je bil presenečenje in dušni užitek. Disciplina in zmog' Ijivost domačih pevcev nas znova preseneča in navdušuje, a nastop malih pod vodstvom mlade Magde Simrayh je bil nad vsako pričakovanje. Lepa skupina dečkov in deklic je nastopila v posrečeni povezavi pred
skupnim kosilom so naestni bul-dežerji čistili — in kamioni odvažali — prostor pred dvorano in cerkvijo. Zasluga dr. Leskovarja in krajevnega zastopnika. Prodaja vstopnic vnaprej je bila slaba; ljudje se kar niso upali odločiti. Voditeljica kuhinje ga. Rus se je odločila za 300 obiskovalcev in nekaj čez. Z otroci vred jih je pa prišlo okrog 400. V; kuhinji je nastala zadrega, prav tako v točilnici. Le kdo je j
našemu svetniškemu kandidatu. Kot tudi Slo' vencu so mu sestavile iz svojih malih belih, plavih in rdečih predpasničkov slovensko zastavo. Veselje in navdušenje nad našimi otroki je bilo veliko!
Hvala Magda za tvoje prizadevanje in trud! Dobro uporab' ■Ijaš svoj talent; z lepo slovenščino že izhajaš iz rodu Ameri' kancev. Tvoj vzgled kakor tudi pevca Vinka Riglerja naj jpo meji veliki želji pritegneta še mnogo drugih naših nadarjenih mla'
pričakoval tolikšen obisk? Gost- dincev v slovenski kulturni
je so bili zadovoljivo'*postreženi, 'številni pomočniki in poiffoč-nice so jim pa svoj del odstopili.
krog.
nebu
Zarja je vsekakor že na
Ana Gaber /
career
r
tiMsmsfi wmotmiz wahch 26, ig?g
ALOJZIJ BREZNIK:


Študiral sem
v mariborskem bogoslovju

II.
Pozneje sem slišal, da je pri neki hiši blizu našega doma petelin pogruntal, kako varovati svojo družino; opazil je, da se je vedno zmanjšala za eno ali dve kokoši, kadarkoli se je črno o-blečeni človek približal hiši; ko je tistega človeka opazil, da se približuje hiši, je skočil na plot, sklical svojo družino in ji začel naročati “potulite se, potulite se.” Gospod župnik imajo kočijo in iskre konje; samo beli kruh jedo; meso in vino— “a-herikanr” — pri vsakem obedu. Starejši ljudje so svoje spoštovanje do duhovnika pokazali tudi z onikanjem (“ali bodo gospod kaj jedli, kaj pili?”). Ljudje niso govorili o župniku Gomilšku, o gospodu Gomilšku; govorili so o gospodu župniku, ali kar o gospodu. Ako je nekdo iz benediške župnije srečal koga iz sosednje župnije in mu pravil, kaj so “naš gospod” rekli,’je bilo jasno, da je tisti “gospod” bil benediški župnik. Na mojem domu se zaničevalnega izraza “far” ni rabilo- in tudi o-biskovalci ga niso smeli rabiti. In ni bilo dovoljeno, da bi kdo duhovnike kritiziral ali blatil.ali zafrkaval; posebno še ne vpričo otrok. Kakšno šalo ali duhovito zgodbo o duhovniku že:	da je
baje gospod kaplan pri Sv. Ani neko jesen nalagal posebne vrste pokoro pri spovedi; nekje globoko v grabnu je imel nažagana drva za svojo sobo v župnišču; in je vsakemu zdravemu fantu ali možu po spovedi naročil, da naj za pokoro gre v graben in prinese toliko in toliko polen pred župnijsko drvarnico in pove kuharici, da so polena za kaplanovo peč; in da je zaradi spovedne molčečnosti število bilo vedno isto; kako da je isti kaplan opisal okolico podružni-ške cerkve v Rožengruntu: “Ro-žengrunt — božen (reven) grunt — dosti otrok, kruha malo, denarja pa nič”; ali kako je isti kaplan bi zatožen, da njegova novoletna pridiga ni bila preveč pravoverna; za snov svoje pridige da si je izbral geslo: “Premišljujmo danes, kako ta leta teko in da bi prihodnje leto bolje začeli”; pa je pridigali v krajevnem narečju in neki tujec ga je takole razumel: “Premišljujmo danes, kako teleta (ta leta) teko in da bi kleti (prihodnje leto) bolje začeli”. Slišal sem tudi šaljivo razlago, zakaj da so Gomilškovi vranci bili tako počasni na cesti, ko je sam kočijažil (kar je bilo res): “ka-bar gospod vozijo, pač ne rabijo ,besed, ki jih konji razumejo (ne kolnejo!)”.
To romantično gledanje na mašnika je gotovo igralo svojo vlogo pri mojem odločanju postati duhovnik. Vse je bilo lepo. Nič nisem vedel o problemih duhovništva, o problemih duhovnika. Nič nisem vedel, da bi duhovnik utegnil imeti nasprotnike, celo sovražnike. Pojmi “klerikalec, protiklerikalec, liberalec, levičar” so mi bili neznani. Vedel sem, da “gospod” ni bil poročen; nič pa nisem vedel o obveznosti celibata. Videl sem, da sta “gospoda” v domači fari pogosto brala iz neke črne knjige z barvanimi trakovi; nič Pa nisem vedel o obveznosti bre-
raz za vas Sv. Benedikt), so mi starši resno povedali, da se naj odločim: ali iti “v šole” in postati duhovnik, ali pa nadalje-
Pomladna utrujenost
Vso dolgo zimo se veselimo na pomlad, na toplejše, bolj sončne dni. Ko pomlad res pride, pa prinese s seboj tudi “pomladno utrujenost”, kateri uide le red-kokdo.
Naši stari ljudje so včasih rekli, da je spomladi kri “gosta”, da je treba pomladi čistiti telo, kri popraviti. Morda se nam zdi to staromodno, pa vseeno drži vati ljudsko šolo v domači vasi. |^a ie P°mlndi organizem potre-Župnik in kaplan in sosedje in sorodniki, tudi birmanski boter Urbanič, so obljubili staršem svojo denarno pomoč za kritje stroškov za moje študiranjt.
Odločil sem se, da bom šel “v šole”. Župnik Gomilšek me je osebna peljal s svojo kočijo v Maribor, kjer’sem brez težav o-pravil sprejemni izpit za klasično gimnazijo. Isto poletje je Gomilšek tudi izposloval, da sem bil sprejet v mariborsko dijaško semenišče. Moram poudariti, da me nihče ni silil k tej odločitvi. “Gospoda” sta mi priporočala to odločitev. Čutil sem, da se starši strinjajo z “gospodoma”; čutil sem njihovo željo, da bi postal duhovnik; silili pa me niso. Še zadnji dan/ pred odhodom v gimnazijo ih dijaško semenišče, bilo je prve dni v septembru, mi je mati rekla: “Lujzek (tako so me doma klicali), je še čas, da si premisliš.” Pa sklep je bil narejen in sem odšel v Maribor, da sem začel svoje študentovsko življenje, ki je trajalo 8 let.
In kako je bilo z mojim duhovniškim poklicem v gimnazijskih letih? Tudi zanimivi spomini, ki pa jih bom preskočil, ker so povezani s celotnimi spomini mojega življenja na mariborski klasični gimnaziji. Začel bom s svojimi spomini na leta v mariborskem bogoslovju.
II. Stavba
Najprej nekaj kratkih orisov mariborskega bogoslovja kot poslopja.
Bilo je (in je še) na Glavnem trgu, skoraj ob Dravi. Solidno poslopje, zidano za stoletja. Dejansko je bogoslovje imelo tri dele. Cerkev sv. Alojzija je bila med dvema stavbama in z njima povezana. Pred cerkvijo je bilo majhno dvorišče, tlakovano velikimi kamenitimi ploščami, ki je bilo ločeno od Glavnega trga z visoko železno ograjo.
Vrata v tej ograji so bila odprta samo zjutraj, da so ljudje lahko šli k cerkev k maši, in čez dan, ako je bila v cerkvi kakšna javna pobožnost. Cerkev je bila zgrajena leta 1796 in je bila podružnica stolne župnije (“Cerkev na Slovenskem”, 1971, str.
189). Zidana v baročnem slogu.
Nad glavnim oltarjem je bila velika podoba, ki je predstavljala sv. Alojzija v nebeški slavi.
Na levo od glavnega oltarja je bila zakristija s stopnicami na prižnico v cerkvi in z vrati na dvorišče med cerkvijo in levo stavbo. Prezbiterij (prostor med oltarjem in obhajilno mizo) je bil precej velik in tlakovan z marmornatimi ploščami. Štirje stranski oltarji: blizu obhajilne mize oltar sv. Viktorina in oltar sv. Maksimilijana; v sredini leve stene Marijin oltar, v sredini desne stene križni oltar (veliki križ). Stene in strop niso bili poslikani; samo široke krasilne črte. Na tleh velike marmornate plošče. Dve vrsti klopi; prve klopi na obeh straneh so bile izključno rezervirane za bogoslovce, kadar so bogoslovci bili v cerkvi in vsak bogoslovec je
ben osvežitve, zaželi si sonca, pa tudi svežega sadja in zelenjave. ,
V času dolge zime se je v našem organizmu nabralo mnogo odvečnega. Pozimi smo jedli več, imali smo večji tek, ker je zaradi mraza telo potrebovalo več kalorij. Morda smo se tudi manj gibali in to v slabem vremenu, onesnaženem ozračju. Še najraje smo čepeli doma.
Naši predniki, od katerih iz roda v rod prenašamo navade v načinu prehrane, so morali tudi pozimi veliko hoditi, mi se samo še vozimo. Z gibanjem so porabili marsikatero kalorijo, zato so bili vitki in bolj zdravi.
Ne smemo pozabiti tudi tega, da dandanes živimo v centralno ogrevanih stanovanjih, pisarnah in delavnicah, da smo boljše oblečeni jn jda zato potrebujemo kako kalorijo manj . ..
Naš organizem je spomladi lačen sonca, vitaminov in še marsičesa drugega, kar mu je manjkalo pozimi, obenem pa je zasičen od preobilne in pretežke hrane. Treba ga je očistiti, da ne bo kri gosta, kot so rekli naši predniki.
Začnimo na tešče . .. Popijmo zjutraj kozarec mineralne vode ali skodelico zeliščnega čaja za čiščenje krvi. Držimo se rednih obrokov. Jedi naj bodo hranljive, a hkrati lahke. Organizmu dajajmo premišljeno hrano, ki bo puščala čim manj usedlin.
Pol kvarta mleka na dan daje organizmu vse, kar potrebuje, in to v obliki, ki ne preobremeni prebavil. Kislo mleko in jogurt imata to prednost, da vsebujeta mlečno kislino, delujeta osvežilno in sta bogata z vitamini B kompleksa.
Meso mladih živali, pečeno na olju ali žaru je vedno slastno in zdravo. Meso vedno lahko zamenjamo z jajci. Riba, pečena na olju lahko nadomesti meso in jajca. Od maščob uživajmo samo rastlinska olja, zlasti koruzno in sončnično, ki ju organizem najlažje izrablja. Uživajmo vso listnato in zeljnato zelenjavo, vse hvale vredno korenje, paradižnik in papriko.
Ne pozabimo na sadje, pomaranče, jabolka hruške, grozdje, češnje, breskve. Teh dobrot bo Vedno več na trgu. Kompotov pa se izogibajmo, ker je v njih sadje zaradi predelave izgubilo vitaminsko vrednost.
Za zdravje pa moramo tudi nekaj žrtvovati. Zmanjšajmo uživanje kave, nikotina in alkohola. Isto velja za začimbe. Gibajmo se, hodimo, pojdimo na deželo, da nas obsije sonce, da se pljuča napolnijo s svežim, neokuženom zrakom. Pomladanska utrujenost, glavobol in drugi nezaželjeni znaki bodo kmalu prešli!
Prva elektrarna na veter v ZRN
V Brunsbuettlu v ZR Nemči-ii bodo letos dokončali prvo e-lektrarno na veter. Proizvajala bo od 2000 do 3000 kwh elektrike na dan in bo najsodobnejša in namočnješa tovrstna elektrarna na svetu, je dejal predstavnik zahodnonemškega ministrstva za raziskave.
nja korna stena je služila kot klečalnik in je podpirala precej
imel “svojo” klop, ki mu je bila virja. Nič nisem vedel, da bi |odkazana v začetku šolskega le-gospod” imel kakšne denarne i ta po pravilu, da 50 prvoletniki probleme. Župnik, kaplan, so- Jbili v prvih klopeh; za njimi redniki, sosedje in predvsem jdrugoletniki, za temi tretjelet-starši in brat Janez (Anzek) in'niki in tako naprej. Pod prižni-•sestra Terezija (Trezika) , ki sta :co je bila zasilna prižnica, po-,visoko leseno pregrajo (v obliki bila starejša od mene, so po- dobila pultu v avli, ki je služi- mreže, kakor v spovednjcah. magali, da sem imel lepe pred- ia duhovnemu vodju, spiritualu. Samo bogoslovci so imeli do'stop stave o mašništvu. Pota božjega‘za podajanje njegovih večernih na kor. PodnevT je: cerkev bila vodenja!	; '	:	premišljevanj. Pod korom sta precel svetla. Poleti ni bila pre-
Ko 'je prišlo’ poletje 1924, ko bili dve spovednici. Iz desnega vroča. Pozimi pa je bila zelo sem bil 12. let star, ko sem kon- kota pod korom so vodile stop- mrzla, ker ni bilo nobenih ogrebal 6. razred ljudske šole (pri nice na kor. Precej velike orgle valnih peci.
Benediki — to je bil ljudski iz- na koru in nekaj klopi. Spred-	(Dalje)
Slovenske rojake iz Falrfielda, Conn., in okolice
vabimo na
Koncert ansambla
LOJZE KLADE
k Gorice
v soboto, 28. aprila, ob 7. zvečer v dvorani cerkve Sv. Križa, Fairfield, Conn., 750 Tahmore Drive
Nastopijo:	Hlede Alojz (harmonika), Hlede Bruno (ki-
tara), Beretta Robert (kitara), Klajnšček Niko (trobenta), Pintar Aleš (kitara, bas), Hlede Edi (bas), Antonič Natko (bas), Hladnik Boris (drugi tenor), Škorjanc Dušan (drugi tenor), Simčič Zvonko (tenor), Rustija Bruno (tenor), Mužič Joško (humorist).
Vodi: KLADE ALOJZ
Goriški pevci bodo ob svojem orkestru predstavili 20 skladb s slovenskimi motivi.
Po koncertu bo ZABAVA IN PLES Igra orkester LOJZE KLADE Buffet
Vstopnina: odrasli $5, otroci $2.50
SKUPNOST SLOVENSKEGA IZROČILA FAIRFIELD, CONN.
VESTItSPI
tl
Lendava dobi	4.03 milijarde dinarjev ali 77%
novo rafinerijo	več kot lani. Jugoslovanski pri-
Do leta 1980 bodo v Lendavi manjkljaj v zunanji trgovini je začeli s prvim obdobjem grad- znašal torej 12.18 milijard dinje nove rafinerije nafte z zmog- narjev (okoli 650 milijonov do-Ijivostjo dveh milijonov ton, z larjev), slovenski pa 2.21 mili-gradnjo pa naj bi končal leto jard dinarjev in je bil za 116% dni pozneje. Rafinerijo bo gradila INA-Nafta iz Lendave, o-bratovati pa naj bi začela leta 1982.
Iz nekdanje žage tovarna
Lesna industrija “Bohor” je uradno ime 370-članske delovne enote, naj večje v Mestinju in ene naj večje v občini Šmarje pri Jelšah'. Iz nekdanje mestinj-ske “žage“ nastaja zelo donosna industrija. Vrtne garniture celo izvažajo v inozemstvo.
Kulturna dejavnost pri Sv. Miklavžu
Kulturno-prosvetno d r u š tvo Zvonko Antoličič v Sv. Miklavžu pri Mariboru se že vrsto let uspešno predstavlja. V društvu deluje 60-članski mešani pevski zbor pod vodstvom Stanka Colnariča, gledališka skupina pa priredi vsako leto po eno igro. Društvo ima svoj dom, ki so ga minulo leto obnovili.
Grad v Slovenski Bistrici bodo obnovili
Grad v središču Slovenske Bistrice sodi med najpomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike bistriške občine. Njegov pomen kaže dejstvo, da je bil uvrščen med republiške spomenike prve vrste.
Že vrsto let se prizadevajo za obnovo gradu, v zadnjih 10 letih so vložili v to milijon dinarjev, pa ne morejo nikamor. Potrebno je več sredstev, v prvi vrsti pa je treba najti stanovanja za 22 družin, ki živijo v gradu. Samo za to bi bilo potrebno preko 10 milijonov dinarjev.
večji kot v januarju 1978.
V Ormožu priganja čas
Gradnja tovarne sladkorja bi morala biti v letošnjem oktobru pripravljena za obratovanje, pa je treba opraviti še vrsto del, zlasti je treba namestiti stroje, ki jih pa menda še vedno ni vseh na mestu. Sredi februarja jim je manjkalo še 155 pomembnih strojev in naprav, ki bi jih morali na gradbišča dostaviti jugoslovanski graditelji strojev v okviru sklenjenih pogodb.
V novo leto v novih uniformah
Vojaška uniforma že vrsto let ni doživela nobenih sprememb. To leto bodo pripadniki jugoslovanske armade, vojaki in starešine, oblekli nove uniforme. Te bodo lepše na pogled, predvsem pa bodo bolj primerne in praktične za nošno. Plašč bo zamenjala vetrovka.
Koncert Kimovčevih
pesmi
V okviru stoletnice rojstva znanega skladatelja dr. Franca Kimovca je cerkveni mešani zbor župnije Cerklje na Gorenjskem pripravil koncert Kirnov-čpvih pesmi v domači župnjjski cerkvi. S tem so se odlično oddolžili svojemu velikemu rojaku duhovniku, ki je vse življenje ostal tesno povezan z domačo župnijo.
Dravske pretočne hidroelektrarne
S pričetkom obratovanja nove hidroelektrarne Formin pri Ptuju je sklenjena dravska veriga pretočnih elektrarn od Dravograda do Ormoža. S pričetkom obratovanja hidroelektrarne Formin je Slovenija bogatejša za novih 112 megavatov, ki bodo letno dajali 580 milijonov kilovatnih ur električnega toka.
Čebelarska proslava
Zveza čebelarskih družin Ža~ j V Sloveniji so izvozili v jami- lec je ob svetovnem dnevu če-ar j u za 1.82 milijarde dinarjev, belarstva pripravila slovesno 46% več kot lani, pa uvozili za proslavo. Spomnili so se sedem,-
Uvoz in izvoz dosegla nove rekorde
Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so v letošnjem januarju uvozih v Jugoslavijo 33%. več kot lani v istem času, ’skupno za 20.19 milijard dinarjev, v istem mesecu pa sp iZvp-zili le za 8% več, skupno ža 8.01 milijarde dinarjev.
desete obletnice čebelarskega združenja v Savinjski dolini, odkrili pa so tudi spominsko ploščo čebelarju, nekdanjemu župniku v Grižah, Janezu Golič-niku.
Razstava osnutkov znamk
Ob 30-letnici koprskega Filatelističnega društva so v pokrajinskem muzeju odprli razstavo osnutkov znamk akademskega slikarja Božidarja Jakca.
Preko 100 milijonov dolarjev
V letu 1978 je “Iskra” izvozila svoje izdelke v vrednosti za 101,295,798 dolarjev. Tako je presegla načrtovanih sto milijonov dolarjev izvoza.
Sv. Lenart napreduje
PIK Maribor je naročil pri “Projektu” Maribor izdelavo tehniškega gradiva za predvideno gradnjo PIK-ovih prostorov v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Letos nameravajo zgraditi proizvodno dvorano, uprav-no-sanitarni prizidek in skladiščne prostore v predračunski vrednosti 15 milijonov dinarjev.
V Sloveniji so umrli:
28. februarja
V Horjulu: Zora Grdadolnik; v Mariboru: Alojzija Panter; na Zavrhu pri Trojanah: Janko Prvinšek; jv Ljubljani: Magdalena Jurkovič, roj. Trebeč, Ivan Likovič, Jelena Dolenec, Janez Velka-. vrh, Marija Podpac, roj. Ba-• stole, France Završan, Ivanka Osvald;
v Dobovi: Marija Jurkas; v Litiji: Edo Kolman.
|	j...	~
;na Rosuljah: Jožefa Juvan (če-j špovčeva mama);	I
v Kopru: Danica Bandelj, roj.
Lozej;
v Radečah: Karmen Strnad; v Zagorju ob Savi: Erna Žohar; v Domžalah: Sabina Habjan; v Trbovljah: Slavko Raspotnik; v Mekotnjaku pri Ljutomeru:
Franjo Kolarič;	,
v Tenetišču: Anton Grašič.
■___ »	, i-
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanja slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob C. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
JVIALI OGLASI
V najem oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj y okolici Sv. Vida. Brez otrok in živali. Kličite 391-0575.
(34-38);
1.	marca
V	Škocjanu pri Novem mestu: Janez Oberč;
Moravčah: Ivanka Ravnikar; v Sori pri Medvodah: Jože Gaber;
Celju:	Jože Uranker, Karel
Ferlež; v Mariboru: Pavel Gal; na Mirni peči: Jožefa šiško, roj. Lumpart;
Poljčanah nad Škofjo Loko: dr. Anton Vidic;
Ljubljani: Franc Makovec, Oto Pavlin in Justina Vozel, roj. Krese;	w
Krškem: Herman Rupret.
2.	marca
V	Sevnici: Niko Kladnik;
v Gor. Podborštu: Marija Kastelic (Andrejčkova mama); Preserju: Tone Suhadolnik; Ljubljani: Jože Kušar, Elija Dular, Franc Vogrinec, Janez Hribar, Alojz Jakoš (iz Črne vasi);
v Bistrici na Dolenjskem: Anton Zupančič;
Dravljah: Angela Berlič, roj. Logar;
v Grosupljem: Anton Janežič; v Hrastniku: Miha Komat; v Starem trgu pri Ložu: Matevž Hace.
3.	marca
V	Ljubljani: Bogdan Domicelj, Ana Švigelj, roj. Jemc, Rozalija Oblak, Pavla Mencej, Ana Zanoškar, Alojzij Pleško, Tatjana KaVec-Bitenc, Rozalija Sojer;
v Šentvidu: Vinko Rupnik; v Domžalah: Franc Baloh; v Slavini: Ivan Krnel; v Mostah pri Komendi: Marta Resnik;
na Viču: Lojze Pleško.
5.	marca
Na Obrežju: Franc Kovač; v Ljubljani:	Janez Meznarič.
Marija Bubnič, Janez Bole, Marjana Podboršek, roj. Marn;
v Radomljah: Štefan Kren; v Stražišču pri Kranju: Marija Hladnik;
na Visokem: Jože Hafner; v Domžalah: Frančiška Zule; v Črnučah: Marija Zupan, roj. Modic.
6.	marca
V Ljubljani: Franc Jerina, Marija Vadnov;
v Rimskih Toplicah: Lojze Se-
LASTNIK PRODAJA
Izredno velik z aluminijem opažen bungalov med E. 185 in Neff Rd., blizu cerkve, trgovin in busa. Velika parcela z vrtom, predeljena klet, sončna veranda, shramba za hrano, dvojna garaža. V visokih 40-tih. Kličite 481-7843 po 5. popoldne.
(33-38);
Stanovanje v najem
Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323.
(x);
CLEANING WOMAN WANTED
Woman to clean offices, 1 day; per week in E. 55 and St. Clair area. Call 881-6677 - from 9 a.m. to 4' p.m.
Technical Metal Processing 5476 Lake Ct.
(x)]
CLEANING WOMAN FOR DENTAL OFFICE
Wednesdays, 5 Points area. Call 451-7001
(35-36);
HOUSE FOR SALE
Euclid by Owner, St. Christine area. 4 room bungalov/. lU; baths. New aluminum siding. Finished upstairs. Paneled Recreation Room. Many extras. Excellent condition. Low 50’s. Call after 4 p.m. — 5E1-2726
(35-39)
HELP WANTED
General Housework. 4 hours per day. Steady, reliable person. 321-8592.
(35-39);
BUILDING LOT, 2 FAMILY
Euclid, Ohio, off E. 200 St., approx. 40 x 155’ zoned 2 family. All utilities paid for. $16,500 Call 942-71.00
(35-46).
Rojaki po:? or
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše 2:unaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439.
(23,23,26,E0 mar, 6 apr);
William and Nancy Morgan are the new managers of the Slov. Nat’l Horne on Holmes Ave. Nancy is abso a Real Estate salesperson and! Notary Public and can be reached at:
GS1-6649 - Nat’l Home number 480-1655 - Rep! Estate Office 486-7358 — at home.
(33,36,39,42);
Prijafei’s Pharmacy
St. Clair Ave. f& E. G8 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA All) FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO,
J Wt'T
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 26, 1979
Vaclav Benes-Trehizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
vzdrže.
“Postavite, časjite gospe, vso svojo nadejo v Gospoda, katerega pevec je nekaj’pel, poln zaupanja v pomoč od zgoraj: ‘S svojimi rameni te obsenči in pod
,njegovimi krili' boš upal. Kakor Nemci morajo priti z obrazi bile meje češke zemlje na koncu 'ščit te zaščiti njegova' resnica; brez krinke, in tako se navadijo ^sveta. Minulo noč je naznanil ,ne boš imel ponoči strahu... Bodrici in njihovi sosedje prav [stražnik glavnega stolpa žar na ^Pade jih ob svojem boku tisoč postopati z njimi... In zato je poldanski strani, segal je baje j in deset tisoč na tvoji desnici; zač^l povsodi, kjer in kakor je od vzhoda do zahoda; toda nek- jtoda tebi se ne približajo...” le mogel, staviti križe, zidal je 'do je izrazil mnenje, da bi mo- j Toda naj je imel oče Dobro-kristjanska svetišča, potoval iz'glo biti to tudi od ognjev, kate- gost na jeziku besede kakor kraja v kraj, povsodi sam raz- j re si je zakurila vojska, da bi ne zlato, tolažbo kakor balzam, ko k'ladal evangelij v slovanskem .bila nenadno napadena. Bila je pripleza v glavo huda slutnja, jeziku; toda prišli so časi, ko ga sicer tema, da oko ni videlo niti rojaki niso hoteli razumeti. Ma- pet korakov pred se; toda odsev šili so si ušesa, da bi jim ne bilo J požara je bil vendar ločljiv od
j dovolj. Vendar najde tukajšnjo IG. — Oltarno društvo pri Sv. Laison Oiiicer — Edward Kotar 'll posadko na svojem mestu. In Vidu bo postreglo z obedom Historian, Anthony Grdina
tukajšnje utrdbe tudi nekaj j v farni dvorani od 11. dopol- Adjutant— ^Charles*Merrill Jr/1"
dne do 2. popoldne.	Chaplain, Rev. Edward Pevec
16. — Vinska trgatev na Sloven- Meetings are hela every third , .	.	.	. Tuesday each month in our new
ski pristavi.	Clubrbom, located at 6101 Glass Av
22. —- Folklorna skupina KfLES Purpose: To guard the rights and nastopi v Slovenskem narod- privileges of veterans, protect our ,	A !freedom, defend our f aith, help our
nem domu na St. Clair A ve-,	disabled,- care for the wid-
nue za 25-letnico svoje usta-, ows and: orphans, assist those m
treba slišati, zapirali oči, da bi ognjev v taboru. Oskrbnik, ki je jim ne bilo treba videti, teptali z. nogami, da bi preglušili ozna-
npvalca. V Ratiboru in Rarogu Ste tudi že bili ustanovljeni slo-
jo težko kdo odpravi, prikraja se vedno dalje in dalje, v srce, iz srca v dušo, iz duše v jetra in v najbolj skrite kote člove-
izročil svoj posel rokam mejne ške notranjosti...
grofice, ker je bil neznani starec J Draguška je bila zopet zelo
spuščen v grad zoper njegovo molčeča, njen obraz je postal
voljo, ni zinil k temu niti be- čudno resen; neobičajen pojav v vahski škofiji, v Ljubici, Star- sedice. In sluga, ki cesto ni za- otroškem značaju; in njene oči gratdu in Lončinu postavljeni j Puščal niti ponoči svojega biva- so bile vedno preprežene s čud-samostani. Gotšalk deluje bolj lišča na kameniti klopici pri za- nimi meglami. Kaj vse je tičalo
'kotnem stolpu, se je zbadljivo jv tej glavi že za mladih let! Vti-nasmehnil in tudi molčal. Toda si mladostnih let so najtrajnejši; mogei bi bil povedati kaj več. .neenkrat odločujejo o celem bo-Bil bi prisegel, da je slišal ču- jdočem življenju. Tudi starec jih den šum, kakor kadar potegne kliče često iz brezkončnih glo-burja, da je prišel na njegova (bin nazaj, da bi se okrepčal z ušesa tudi glas jekla, kakor ka- 'njimi vsaj za trenutek... Tako dar v daljavi udari strela. Toda popolnoma so podobni cvetom zakaj zastonj strašiti gospe! Ko najprve vesne... pride sovražnik, bo strahu tako !	(Dalje prihodnjič)
in bolj goreče, toda neprijatelji se napravljajo tudi zoper svojo rod-ne-žemljo k uporu... In kdo se smeje? — Sosedje na zapadu. V Lončinu teče Gotšalkova kri in z njo potoki še tisočerih kristjanov. Samostani so razdejani do tal, služabniki križa kamenjani, Raroški škof odpeljan v Radgošt med ptice, noge in roke so mu odsekane, in na žrtvenik Radogostov je položena gola, o-krvavljena glava starčeva... Po slovanskih krajih se je razlegalo Stokanje in plakanje, toda tudi smeh in skoraj zverski krik in mejam so se bližali grobarji, prihajali so kot usmiljeni Samarijani, da bi razrušene hrame božje zopet postavili, toda skopali okoli njih tudi grobove ...”
Oče Dobrogost je umolknil. Po njegovem obličju se je razlil izraz, katerega ni mogoče popisati. V sobi je zavladala mrtvaška tišina. Draguška si ni upala niti enega vprašanja več. Njena mlada glavica se je zagledala skozi okroglo okence proti gozdom, nad katerimi se je polagoma vzdigoval somrak, vsak trenutek bolj in bolj neprozoren. In na očesca so se ji prikradle težje in težje meglice, dokler niso prešle v solze, ki so pritekle kakor dva bisera na sveže, ljubko njeno lice. V tem trenutku je posvetil v izbo poslednji odlesk večerne zarje in z zlatordečim svitom ožaril dekličino postavo ... Draguščine oči so bile neprenehoma uprte v daljavo, solzi na dekličinih licih ste bili podobni rubinom, ustnice polodprte in roke sklenjene.
In zdelo se je, da se v tem za-topljenju sklepajo krčeviteje in krčeviteje...
Duhovnik je tudi še vedno molčal. Njegova duša je blodila po polnoči, kjer so kraji ravni kakor miza, v teh krajih, kjer se oko odpočije, kjer je povsodi križ in povsodi grob ... Ali ne bode nikdar mogoče, da bi ti grobovi oživeli, da bi vrnili svoje žrtve?
“Ali ši čul, oče Dobrogost?” je naenkrat zaklicala deklica in stopila k. oknu.
“Nikjer se ne gane niti listič!” je odvrnil Dobrogost, vstal in tudi prisltpil k oknu. — “Mirna, brezvetrna noč!”
“Zopet! — Le poslušaj!”
“Mogoče je švignil tu mimo netopir.” , .
“Ne morem se motiti! — Vendar pazi, oče!”
“Mamica bo že čakala, gospa teta istotako... Pojdi, Druga-ška!” Tudi Dobrogostu se je zdelo, da sliši čuden glas, ki s silo prihaja iz človeškega grla. Toda zakaj vznemirjati deklico in jo utrjevati v domnevanju, da je v zakotnem stolpu obsojen nesrečnik v dosmrtno ječo!
Gospa Adleta je z mejno grofico res že čakala. A nič jima ni bilo do pogovora.
Danes je bil temu že peti dan, kar sta njiju moža odšla v boj, in od tega časa ni bilo od niko-1 der nikakega poročila, kakor bi1
-mZv>

KOLEDAR
društvenih prireditev
Junior Condutior —- Gregory P. Hribar
Senior Sentinel — Charles F. Kikel Junior Sentinel, Elmer L. Perme Field Representative, Frank J. Prijatel - 845-4440'
Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, 8:00 p.m.
APRIL
7.	— Pevska skupina “FANTJE NA VASI” iz Toronta priredi koncert v cerkveni dvorani na 738 Brown’s Line, Toronto, Začetek ob 7.30 zvečer.
8.	— Materinski klub fare sv. Vida pripravi nedeljsko kosilo od 11.30 dopoldne do, 2. popoldne v avditoriju.
20.	—-Igralska skupina Štandrež z Goriškega nastopi v avditoriju pri Sv. Vidu na 6111 Glass Ave.
21.	— Tabor, DSPB Cleveland,
priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
22.	— Slovenski ansambel “Lojze
Hlede” z Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.	i
22. — Pevski zbor Slovan priredi Pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Pevski zbor Korotan pri-
27. — Otvoritev Slovenske pri stave za letošnjo sezono.
27. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. mašas kateri sledi spominski program, nato kosilo.
27. — Društvo SPB, Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne.
JUNIJ
17. — SKD Triglav v Milvvau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrba na Slovenski prestavi.
redi svoj pomladanski koncert 30. — Slomškov krožek, Cleve-
v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”
29. — Pevski zbor PLANINA poda svoj pomladanski koncert ob 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Hts., Ohio.
MAJ
5. — Odbor za pomoč postavitve
land, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
1. — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo
venski pristavi.
Slovenskega doma in kapele v 22. — Misijonska Zveza pripravi Parizu priredi družabni večer MISIJONSKI PIKNIK v par-z večerjo in plesom v dvorani	ku Triglav v Milwaukee]u. Ob
sv. Vida v Clevelandu.	11. sv. maša, nato kosilo, igre
13. — Slovenska šola pri Sv. in zabava.
Vidu priredi MATERINSKO 29. — Slovenska šola fare Mari-
PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob treh popoldne.
19.—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclid u proslavi 60-letnico obstoja z večerjo in plesom. Igral bo Lužarjev orkester.
je Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST 5.— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
i 11.—Balincarski krožek Sloven
need, aid in youth activities, oro-
Društvo SPB, Cleveland, J ““ ^
an opportunity to band together fw •social and athlenc activities.
novitve.
23.
priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Milwaukee-
ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
2). — Občni zbor Slovenske
pristave.
27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER
8.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
25. — Pevska skupina Dawn
Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
9.	— Pevski zbor Slovan priredi
LADIES AUXILIARY ST. VITUS YOST 1655 CU V
President — Kathy Merrill Isf Vice President — Rose Poprik 2nd Vice President — Marcie Mills 3rd Vice President—Laura Shanterj Secretary — Patty Nousak White Treasurer — Mary Babic Historian — Irene Toth Welfare — Anne Kern Social Secretary — Jo Mohorčič 3 yr. trustee — Jo Godic 2 yr. trustee — Jo Nousak 1 yr. trustee — Theresa Novsak Ritual — Josephine Gorencic Chaplain — Father Edward Petec Meetings are held every second Wednesday each month in the Vet’s Clubroom, 6101 Glass Ave.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. •— Helen Levstik Corres. Sec. — Fran Lausche Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 441C3 3G1-1893.
Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
iesenski koncert
Sloven-
skem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
$o§% o? Offtsers of Lodges and Oluhs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSK.T
President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
yfomen’s and Children’s Activities: t— Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely, Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB OFFICERS FOR SCHOOL YEAR 1977-1978
Spiritual Director — Rev. Edward Pevec
Principal — Sister Mary Cecilianne, S.N-D.
President — Mrs. Frank Rihtar 1st Vice President — Mrs. James Svekric
2nd Vice President —• Mrs. Anton Vogel
Recording Secretary — Mrs. Ricrard Ortman
Corresponding Secretary — Mrs. John Mivsek
Treasurer — Mrs. Donald Avsec MEETINGS are held on the first Wednesday of every month exclud-
j ing July and August.
20.—Slovenski društveni dom ske pristave priredi večerjo s j Dues are $2.0P and paid in Sep-
na Recher Avenue v Euclidu	plesom na Slovenski pristavi. ,tember for each sehooi year.___
nadaljuje proslavo 60-letnice 19. — ŠPORTNI DAN SKD Tri-j ST. VITUS POST 1655, obstoja s koncertom in ple-' glav v Milwaukee]'u, Wis
som. Igral bo Rodickov orke- J ster. Častni gost bo euclidski župan Tony Šuštaršič.
20. — SKD Triglav v Mihvau-keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne.	|
v i CATHOLIC WAR VETERANS
I Commander — Matthew Nousak
parku Triglav. Ob 11. sv. maša, lst v c _ Daniei Reiger nato kosilo in športne igre. 12nd V.C., John Oster Sr.
19. — Žegnanje pri fari Marije 3rd V.C., Ludwig (Harry) Snyder Vnebovzete v Comnwoodu. J—t w. Mi.ls
Od 2. popoldne do 9. zvečer. Medical Officer, Martin Strauss SEPTEMBER	Welfare Officer — Edward Ljubi
1. in 2. - Baragova dneva v J, year Iru/eo " F/arik ^“bi
2 year Trustee — James Logar
Clevelandu, Unto.	3 year Trustee Joseph Baškovič
ST. MARY’S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 SI. MARY’S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 Spiritual Director — Rev. Victor Tome
President — Ed Kocin Vice-President — Emil Knez Slovenian vice-president —Rudy Knez .
Secretary — Lou Koenig Treasurer — Art Eberman 531-7184
Sick and Vigil Chairman —Frank Sluga
Program Chairman, — Joseph Sajovec
Corresponding Secretary —Louis Jesek
Marshall —• Louis Jesek
ST MARY - COLLINWOOD P.T.U.
Rev. Victor Tome: Spiritual Advisor.
Sister Mary Andrew, Honorary President.
Mrs. Mary Ann Durigon, President Mrs. Beba Muzina Vice President Mrs. Marcia Olesko, Recording Secretary
Mrs. Frances Spech, Corresponding Secretary
Mrs. Josephine Kocin, Treasurer Regular meetings will be held on the second Thursday of each month in Study Club Room at 7:30 p.m. St. Mary’s.
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — All plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnitv — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an insurance plan that offers you more than a Bank Savings Accouni No tax involvements at any time Draw reserve if needed and still orotect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annurj dividends paid to members yearly.
BARAGA COURT NO. 1317 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director, Rev. A. Edward Pevec
Chief Ranger — Rudolph A. Mas-sera
Vice Chief Ranger, John J. Hočevar Past Chief Ranger, Fred Stemisa Recording Secretary, Alphonse A. Germ
Financial Secretary, Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Road -881-1031
Treasurer, Rudolph V. Germ
ST. MARY'S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS '
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St„ 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director. Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mhnar
Field Representative. Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
j-	ST. CLAIR RIFLE
AND HUNTING CLUB
! President — Renato Cromaz I Vice President — Frank Cendol Financial Sec’y. — Dick Beck Recording Sec’y. — Edward Pec-[nik
Keeper of Arms — Alodz Pugel Auditors — Frank Beck - Chairman— Rudy Boltauzer - 1st Auditor, Tony Urh - 2nd Auditor Trustees — Frank Zorman -Chairman; Renato Cromaz - 1st Trustee; Elio Erzetič - 2nd Trustee; Frank Beck - 3rd Trustee; and John Truden - 4th Trustee
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary Ladiha, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Su-bel
Kitchen Committee: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday (h. the month at 1 p.m., Slovenian Clair Ave.
DAWN CHORAL GROUP
Slovenian Women’s Union — 1978 National Home, St.
President and Librarian: Pauline Krall
Vice President, Jean Jansa Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willo-wick, Ohio 44094, Phone: 943-1546 Reporter: Fran Nemanich Auditors:	Carolyn Budan and
Ann Terček
Director: Mr. Frank Zupan Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44110 1978-1979
Executive Committee
Frank Kosich — President Rudolph Kozan, V. President Alma Lazar, Treasurer Marie Shaver — Rec’d. Sec’y. Josephine Hhter *- Corres. Sec’y. MB: The Executive Committee will also act as the House Rule Committee
Auditing Committee
**Joe Gabrowshek Pauline Burja, Albin Lipoid Ronald Zelle, Ray Perme
Finance Committee
*aRay Perme
Frank Kosich, Ronald Zele,
John Cech, Alma Lazar, Josephine Hirter, Louis Drašler, James Richlak, Consltant
Admissions-Screeaing Committee
**Marie Shaver
Josephine Hirter, Pauline Burja House Committee *"Joe Gabrowshek James Kozel, Albert Pestotnik, Joseph Petrie, r.
Personnel Committee **Rudy Kozan
Josephihe Hirter, Albin Lipoid Jean Križman, Louis Drašler Pauline Burja, Alma Lazar Agnes Pace
Nursing Home Consultant Frederick Križman
Statutory Agent and Parlimentarian Paul J. Hribar
Legal Counselors Conway & Hribar Co., L.P.A.
Fund Raising Committee ,:'!Hon. Mike Telich James Kozel Jean Križman Louis Drašler Josephine Hirter Albert Pestotnik
Membership Committee ! SlAlma Lazar, Josephine Hirter Jean Križman, Vida Shiffrer Publicity Committee Cecilia Wolf
Josephine Hirter, Joseph Petrie, Jr.
Auxiliary Liason Auxiliary Liaison Chairperson *' Jean Križman
Welfare Liaison Chairperson
Celia Wolf
Professional Practices Committee * Rudolph Kozan, Marie Shaver Fred Križman, Agnes Pace Building & Planning Committee “’ ’Frank Kosich Fred Križman, John Cech The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards ol excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area -orle 216) 486-0268 NB: Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and is
PLANINA SINGING SOCIETY
President ........... Al Glavic
Vice President ..... Lotus Fink
Financial Sec. — Emma Urbančič
Corresp. Sec. --- Olga Ponikvar
Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Frances Bezdek Vice-president — Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Membership Chairman — Justine Skok
Workshop Chairman: Doris Sadar Rec, Sec’y. — Amalia M. Rabb (Molly)
Auditors: Jean Križman, Doris Sadar, John Streek Meet: Third Tuesday of month Place: Tony’s Polka Village, 971
E.	185 St
SLOVENSKI DOM NO. G A.M.L.A.
President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony
F.	Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m.
M.P.Z. CIRCLE 3
Pres. — Eleanor Rižnar 1st Vice Pres. — Carol Stražišar 2nd Vice Pres. — Emily Starman Recording Sec. — Marion Hr-vatski
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Jo Tucceri Musical Director — Thomas He.-ler
Circle Director — Carol Stuber Asst. Circle Director — Christine Blatnik
Rehearsals are held every Monday at 7:30 -p.m. at the Slovenian Workmen’s Home on Waterloo and parent’s meetings are the first Monday of every month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN SOCIETY HOME Recher Ave., Euclid, O.
President — Max Kobal Vice President — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Joe Petrie, Jr. Audit Committee — Chmn., John Hrovat, William Jansa, John Bozich
House Committee — Ghm., Ed Leskovec, Ed Koren, Rudy Lokar Directors — John Evatz, Al Novpuo, Ronald Šuster, John Troha Honorary President — John Trebeč Honorary Secretary — Stanley Pockar
Hon. Recording Sec’y.—Mary Kobal Regular meeting every third Wednesday of the month at 7 p.m.
NEWBURGH-MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB Officers for the Year 1979
John Taucher — President, 15604 Shirley, Maple Hts., O. tele. 663-6957.
Anton Perusek — Vice.-Pres. Carol Arko — Secretary, 6765 Oakwjood Dr., Independence, 0-> telephone 524-2541.
Ernest Arko — Treasurer Mary Shamrov — Record. Sec. vi. cv* ^viwjv^w.,,	Auditors: Andrew Rezin, Anton
to receive notice of all Board of * Sfimetz, Mary Gregorič
Trustee meetings and all Commit tee meetings.
EUCLID VETERANS CLUB 1977 Officers
President, Joseph DeLost Jr.; Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer. Frank Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge
„	„	.	„	, Advocate, Lou Svetlic; Historian,
Trustees — Stanley Bencin^ Frank Jolln Cerbin. Trustees: Bill Dom-
bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed dicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
' Meets 1st and 3rd Monday of the month at Euclid Vets Club.
J. Kolenc, Joseph V. Hočevar Youth Director, Angelo Vogrig Visitor of Sick. Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
The monthly meetings are held on the fourth Wednesday of the month.
SLOVENIAN -AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President —- Edmund J. Turk Vice-Pres.— Fr. A. Edward Pevcc Secretary — Bertha Lobe, 1023 East 68th St, Cleveland, O. 44103 Treasurer — James E. Logar Executive Committee — John J-Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Frederick E. Križman, Hon. August Pryatel
Executive Directoi'-— Dr. Rudolph M. Susel, 1734 Sherwood Blvd., Euclid, OH 44117 (216) 481-5005.