161. Številka. I Ljubljani, i petek 11 julija 1921. LIV. letu LOfE HSKI Izhnjn ntk dan popoldne, iimall nadali« ln nraanlna. •"*«ratl: Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2^—„ Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr»vnl£tvo „Slov. Karana" in „Narodna Tiskarna" Knarlova nlloa it. 5, pritlično. — Telalon sL 334. volja ▼ LJubljani ln po poitl i V Jnezeznatvo i celoletno......K 480*— polletno . . . . . .: . „240*— nllovoatkl Narod v Japoalailll: celoletno naprej plačan . K 300*— polletno....... „ 150*— 3 mesečno. . . » . 75*— l u ......25— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatva denarja se ne moremo ozirati. mesečno 120*— 40 — Uredništvo „Slov. Naroda" Knatlova ulica št. 5, I. nads'.ropl« Teleloa štev. 34. Dopise »preloma le podpisane ln zadostno frankov an«. Rokopisov ne vraža. ~XZa Posamezna iteuilka velia V20 K PcŠtnlna platana v gotovini. Jugoslavija ln Francija. Italijanski nacionalistični listi $o zbesneli zaradi vesti, da je fran* coska vlada darovala Jugoslaviji veliko bojno ladjo. Izkazalo se je iicer, da je bilo besnenje neumest* no, ker je ona darovana ladja le neznatna obrežna ladja-izvidniea in trikakor ne bojna ladja, toda ob tej priliki so Italijani pokazali svoje razpoloženje napram francoski po= litiki, znova so razkrili svoje j a* dranske težnje in nad vsem zopet Javno povedal, kako so sovražni ugoslaviji in kako jo hočejo spra* viti ob bodočnost na Jadranskem morju! Tozadevno je zelo poučen čla= nek. ki ga je priobčil upoštevani list *>I1 Res to del Carlino« in ki slove takole: »Vest, kakršna je ona, ki se ie te dni širila, da je namreč Francija darovala vojno ladio Jugoslaviji more vzbujati začudenje pri tistih ki so hoteli zatisniti oči pred resni? co, nikakor pa ne pri nas. Če bi francoska vlada z darom stare kris žarke ne bila manifestirala ravno želje, da bi Jugoslavija imela lastno vojno mornarico, katero naj bi pro; težirala Francija, bi bili mi vseeno vedeli, da je država SHS na Jadra« nu zaveznik in vazal francoski republiki. To ponavljamo že dve leti ne da bi delali razpoloženje proti Franciji, ampak da bi Italijanom razjasnili misijo, ki so jo prevzeli Jugosloveni v vodah našega morja in važnost sporazumov in nesporaz* umljenj med nami in njimi. Nevernežem bi morali za pre* pričanje zadostovati že sklepi v Aix4esbainsu med Giolittijem in Millerandom, ki so nam dali vzhod; ne meje, zapisane v rapallski po* godbi v zameno za našo pritrditev Franciji glede njene evropske po= lirike. Predsednik francoske zbor* niče se je takrat pogajal kot pokro* vitel j in gospodar Jugoslavije, ki je poslal svoje ministre, da podpišejo na ligurski rivieri mirovne klavzule določene med njimi in italijansko vlado. In ali je bilo morda potreba Aix4e--bainsa, da bi razumeli resni* co? Ali je niso pisali v knjigah in izkričavali Članki v listih najbolj ugledni publicisti in politiki v Pas rizu pred premirjem in po premir* ju? Zato smo vzpodbujali Italijan* ske vlade, naj zabranijo ustvaritev pomorske baze na Jadranu, po ime* nu jugoslavenske, v resnici pa fran* coske. Zato smo zavzemali odločno stalijče Gabrijela D' Annunzia, ko je korakal na Reko, ne da bi privo* jeval domovini en municipij ali pa eno pristanišče, ampak da bi bil zmešal tuje zarotnike v njihovih namenih, ki so bili naperjeni nam v škodo, da^ bi bil porušil mirovno ureditev, ki je govorila proti nam. Zato smo sledili simpatično, dasi brez iluzij, poskusu prvih pogajal* cev za sporazum z Jugoslavijo, ki naj bi bil privedel do prave in prist* ne zveze med Italijo in Jugoslavijo, prosto vseh evropskih protektora-tov. In vendar je ostal pomen D'Annunzijevesa podjetja Italija* nom obskuren in podajanja so se izpremenila iz direktknih v indirekt. na v Aix*le*bainsu. Danes bi nas formacija jugo* slovenskega brodovja, določenega, da deluje kot eskadra francoske mornarice, prisilila, da se branimo v vzhodnih in zahodnih vodah, ako nočemo, da bi bili zaprti v ogromno trdnjavo, ki ima svoje utrdbe na Korsiki, v Bizerti in Kotoru. Jugo* slavija vrši proti Italiii na morju isto nalogo, kakor na suhem Polj* ska proti Nemčiji. Ni se treba ču* diti in zgražaai, kajti Francija na* daljuje svojo staro politiko »empire de la Mediterranee«; poklonite v kri; žarke Jugoslaviji bi odgovarjala ob* ljubam, ki so jih dali Francozi Jugo* slavi j i meseca oktobra 1919, ko se je načrtavala vojaška zveza med fran* cosko republiko in kraljestvom SHS. Treba pa je, da resno mislimo na svojo varnost. Napovedujejo se nova pogajanja za baroško prista* nišče in za reški konsorcii. Bojimo se, da se bomo pogajali še enkrat s Francijo zaradi notranje politike. Nova pogodba, ki nam bo mogoče zagotovila če ne že baroško prista* nišče, vsaj daljšo dobo trajanja konsorcija, bi se morala kompenzi* rati Franciji mogoče z nadaljno koncesijo v njeni kontinentalni po* litiki proti Nemčiji in Avstriji in z novimi koncesijami Jugoslaviji na srednjem Jadranu. Prepričani smo da se bo tudi sama desnica, ki se je ukrotila s tem, da se pogajanja na novo prično, uprla takim, komnen* zacijam. Kar se tiče pritrditve glede francoske kontinentalne politike, je lahko razumljivo, da ie v našem im teresu, ko se politika francoske nad* vlade manifestira celo na našem morju, da stremimo za vpostavitvi* jo sil, ki bi bile zmožne držati rav* notežje francoski politikki in da sklenemo tesne trgovske sporazume z Nemci in z Rusi, ki naj nas zava* rujejo proti grožnji zepadnega mo* nopola. Treba je spremeniti naslov na Renu in v Zgornji Sleziji. Treba ga je popolnoma spremeniti v podo* navski Evropi in na Balkanu, kjer smo vse do danes služili le francoski diplomaciji. Naša politika z Avstri; jo, z Madžarsko in z Bolgarijo, s tremi silami, ki bi morale postaviti od severa in vzhoda meje rugoslo* venskemu ponosu, je neumna. Ni= smo podžgali v Sofiji onega sovra= štva proti Beogradu, ki je bilo um* ljivo, zelo strastno in ki ga je Fran* cija s trdovratnim delom tekom dveh let znala pogasiti: zaprli smo si vse poti v Budimpešto s proti* habsburškimi predsodki, kar sedaj služi Franciji, da si jo vzgaja kot prijateljico s prikrito podporo lju* dii, ki stremijo po vpostavitvi mon* arhije; v Avstriji smo napravili dve uslugi Franciji: zabranili smo Av* stri j cent, da bi se združili z Nem; čijo in dokazali avstrijski republiki da sama ne more živeti. Avstrija bi imela dovolj sile, da bi obnovila produkcijo in trgo* vino. ako bi ji ne odrekali surovin za njene luksusne industrije in ako bi jej ne zapirali mej pri izvozu njenih umetnih lesnih izdelkov. To* da Francija, ki je bila pred vojno njen tekmec v tej industriji in ki ji je danes zagotovila trge vzhodne Evrope, je hotela eno in drugo s pri* voljenjem Italije. Ouai d' Orsav ve prav dobro, da ne bo težko, prepri* čati Avstrijce, ko se jih je odtrgalo od Nemcev in ko se jih je prisililo, da pogin j a j o od lakote, ko so se ko» maj omamili z antantno miloščino, da pristopijo k podonavski konfe* derači j i, katere načrt sta zasnovala gospod Berthelot in general Fran> chet d' Esperev. Upamo, da bo marchese Della Torretta hotel in znal odstraniti vse ovire in da prične v Avstriji, na Madžarskem in na Bolgarskem ita* liiansko politiko, ki bi dajala trem silam dovolj moči, da bi ogrožale jugoslovenski imperializem in ki bi dala nam gotovost, da bi imeli v slučaju jugoslovenskega napada na Balkanu zaveznike, ki nam hodu omogočili, da nam ne bo treba vpo* rabiti glavne moči svoje armade na balkanskem polotoku. Kar se tiče novih koncesij Ju* goslaviji, pripominjamo, da je po» slaniška zbornica te dni imenovala komisijo, ki naj določi meje AIba; ni ji. Prepričani smo, da bo Italija vzdržala meje, ki so jih določile velesile leta 1913 v Londonu. Na nesrečo črta te meje v severni Al* baniji, kjer zahtevajo Jugosloveni zase Skadar, ni popolnoma čista. Neki ljubljanski list javlja, da je Skadar obljubljen Jugoslaviji v za* meno za nadaljne koncesije Italiji glede baroškega pristanišča. Kdo dal to obljubo? Ali je mogoče kak dogovor med našo in francosko vlado? Ali bomo mogoče žrtvovali odvisnost Albanije, kakor smo žr* tvevali Črnogoro? To so zelo težki in mučni dvo* mi. Želimo, da bi jih novi zunanji minister hotel in mogel razjasniti v zbornici v svojem prvem govoru Albanska politika je edina, ki nam omogočit je braniti spodnji Jadran in vpostaviti neko gotovo ravnoteŽ* je na drugem bregu, kjer zasledu* jejo Jugosloveni in Grki imperija« listično politiko. Na vsak način, in naj stane, kar hoče, je treba biti na straži. Najsi bo oni dar Francije Ju« goslaviji že oklopniea ali pa mani bojevita »vedetta«, j:!sen je namen kraljestva SHS, ustvariti si boj rjo mornarico in je očit namen francoske republike, podpreti jo v tem. Naša nesrečna jadranska politika nas bo prisilila, da si bomo morali ustvariti brodovje, ki bo sposobno tvoriti ravnotežje združenim mornaricam Francije in Jugoslavije. Samlo tako bomo imeli mir.« Nova stanovanjska naredba po* meni brezdvomno korak naprej. Spraviti v človeška stanovanja zla* sti tiste, ki so prisiljeni, da zaradi svoje državne ali kake druge javne službe bivajo v Ljubljani, ker so tu neobhodno potrebni, to je predvsem namen odredbe. Naredbe, ki prevideva vse pri; pomočke, da se ta namen doseže, pa bo žalibog, če se bo izvajala tako, kakor je zapisana, povzročala veliko vroče krvi. Izzvala bo sovraštva zo; per tiste, ki so to naredbo poklicali v življenje, četudi v najboljšem na« menu. in zoper tiste, ki jim naredba hoče koristiti. Brezdvomno je. da se bo vsakdc ki bo po novi naredbi količkaj orne* jen v svojem dosedanjem posest* nem stanju stanovanja ali hiše, tru* dil na vse pretege dokazati, da je to omejevanje osebne prostosti in ne; vem česa še, in niti na misel mu ne pride, da tako omejevanje ni namen prav nobeni stanovanjski naredbi, temveč da imajo edini namen, spra; viti za vsako ceno pod streho ljudi katere nujno potrebujemo in ki mo; rajo tukaj bivati. Če nočemo, da tr* p i država. Ako se bo moral zaradi tega ti; sti, ki ni vezan na Ljubljano, aH k! tu sploh ni potreben, a se drži ven* darle Ljubljane kot klop kože le radi udobnosti, nekoliko skrčiti v svojih sobah, je tako u ml j ivo, kakor je umljivo, da delodajalec, ki nima več zadsti del3, odslovi predvsem ti* ste delavce, ki jih najlažje pogreša ali pa ki so najslabši. Mm. fS3redis2. Načela nove stan. naredbe sem zastopal javno že leta 1919, ko je izšla prva stanovao jka naredba (Ta članek sta obiavila»Narod« in »Naprej«, drugi listi pa ne). Zc te* daj sem opozarjal, da je (prva) stanovanjska naredba nezadostna in brez prave vrednosti. Dejal sem, da je treba. Če se hoče kaj doseči zase« či vsa odpovedana stanovanja ter jih oddajati predvsem tistim, ki jih v resnici tudi nujno potrebujejo, Pi* sal sem, da je treba takoj ustanoviti poseben stanovanjski urad, tako, da se brez dovoljenja tega urada ne bi mogel nihče niti priseliti niti naseli■ ti ali preseliti, češ da mestni raagi* srrat, ki je imel tedaj polne roke drugega nujnega dela, naredbe ne bo mogel izvrševati tako, kakor bi bilo želeti. Oglejmo si predvsem kakšne so bile tedanje stanovanjske razmere in prva stanovanjska naredba. Mestna občina je menda odpo« vedala par sto strankam stanovanja ker niso imele v novi državi ničesar več opraviti. V Ljubljano pa so prihajali tisti, ki so nadomeščali iz* praznjena mesta odslovljenih tuj; cev, po večini uradniki in drugi jav. ni nastavi j enci. Kaj bi bilo bolj naravna kot to da dobe izpraznjena stanovanja predvsem tisti, ki so m o r a 1 i priha* jati v Ljubljano, da prevzamejo tukaj svoja javna in druga odgovorna mesta? Pa naredba se je izvajala naprej Hišnim gospodarjem se je prepu* ščalo, da so smeli v 8 dneh po odpo« Aktualno pismo. Dragi prijatelj, lahko za Te, ki Živiš in delaš v lastnem stanovanju! Zavidam Te in celo nevoščljiv sem Ti. Ne štej mi v greh te nečednosti, prosim. Toda če bi Ti tega ne omenil, bi bil nepošten, ali najmand ne-odkritosrčen. Mislim, da se sme pravemu prijatelju povedati vse. Neodkri-tosrčnost je menda Čednost le napram prijateljicam. Z veseljem sem prebral Tvojo »Da-Iilo«. Kaj takega bi potrebovali mi, ki smo še nedolžni in ne razumemo višje morale vkljub alojzijski svetosti, ki nas obdaja pred modernim svetom z glo-rijolo nebeških kandidatov. Naše Dalile so kakor vlačuge, ki jih je rimska cerkev postavila na oltar — seveda kot »skesane spokornice«. Svetopisemska Dalila je bila v primeri z našimi naravnost moderna. Načelo, da ni vse moralno, kar ni nemoralno, je ravno tako pravilno kakor načelo, da ni vse nemoralno, kar ni moralno. Tvoia »Dalila« naibrž še ne bo odprla oči raznim moralnim zakonodajalcem. Kritiki pa jo bodo kratkomalo zataiili, da jim ne bo treba javno grešiti pred svojimi zaročenimi in poročenimi prijateljicami. Napisal bom o »Dalili« primeren esej, do takrat pa Te začasno lepo zahvaljujem za knjigo in še boli za Tvojo prijaznost, ki mi je storila dobro v dusi. Moia nevoščljivost. ki jo omenjam V začetku pisma, nikakor ni v zvezi s Tvojim delom. Nasprotno. Veselim se s Teboj, ker imam zavest, da ie vsako pozitivno duševno delo za osvoboditev Človeka delež nas vseh. ki delamo za »izenačenje zakonov« v okviru ustave človeštva. Nevoščljiv sem Ti Ie radi stanovanja — in to je tisto, kar je danes poleg nogometnih tekem glavno vprašanje z ozirom na našo bodočnost. Rad Te imam, toda imel bi Te še rajši, da mi nisi tako pesniško opisal svoje stanovanjske sreče. Zdi se mi, da je pojem človeške kulture tako tesno zvezan s stanovanjsko srečo, da je kulturen človek brez stanovanja kakor riba brez vode. Kakor razvidim iz Tvojega pisma, se vaše stanovanjske oblasti zavedajo, da ne more duševni delavec živeti brez lastnega primernega stanovanja. Pri nas je to drugače. Da ne boš mislil, da pretiravam. Ti povem samo svoj slučaj. Kakor veš. sem se pred kakim poldrugim letom ponovno preselil sem, kjer sem vstopil v redakcijo našega najstarejšega napredno - kulturnega dnevnika. Pri nas niti po Cankarjevi smrti ljudje naše vrste ne morejo živeti brez »postranskega zaslužka«, ki ie kaj kmalu glavno opravilo v vsakdanjem boju za obstanek. Kar čez noč postaneš poklicni uradnik, hlapec ali Če hočeš tudi novinar. Žumalistično delo ie idealna stvar, žurnalist pa ie le redko idealist. Gorje mu. če skuša uveljavljati svoje ideale! Tiho, pošteno, idealno delo je brez vrednosti in pri- znanja napram kričaču, ki mu je egoizem glavni nagon za njegovo »požrtvovalnost uri delu za narod in človeštvo«. Toda ad rem! Vse leto sem iskal stanovanje in vlagal prošnje na stanovanjsko oblast. Saj veš, da brez dovoljenja tega urada ne moreš v stanovanje, četudi se ti posreči, da iztakneš kje kako primerno bivališče. Kaj hišni gospodar, kaj družinsko življenje, kaj delo, sploh kaj vse drugo, samo da je rešen birokratizem! Paragrafi so sakrosanktni, pa naj vsebujejo še take neumnosti! Z žalostjo in srdom sem moral gledati, kako se šopirijo v udobnih stanovanjih ljudie, ki bi jim vsled niiliovegi >patriotizma, živ- ijenskega poklica in moralne kakovosti« zadostovala ozka celica v državni palači. Kai mi. ki so nas avstrijski rabi j i vrgli v ječo, mi, ki smo ponosni, da smo po svojih skromnih močeh pripravljali polet Belega orla nad našo Črno domovino! Toda to Te ne zanima, saj Ti je vse znano. Po enem letu se mi je posrečilo priti do primernega stanovanja. Ne vem. če je bilo moie veselie kdaj večje kakor ta dan, ko sem dobil nastopni odlok državnega stanovanjskega urada: Gospod Janez Končnik, Ljubljana, Kanalska ulica št. 23. S sklepom stanovanjskega sosveta z dne 5. aprila 1921 se Vam je v zmislu § 24, točka 2 naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 747 ur. 1. kot osebi, ki nima v Ljubljani takega posla, ki bi služil v javni prid odpovedalo Vaše stanovanje v hiši Kanalska ulica 23. To stanovanje morate najkasneje do 10. junija 1921 popolnoma izprazniti, ker bi se sicer eksekutivnim potom na Vaše stroške izpraznilo. Preti temu ukrepu pritožba ni dopustna. Tudi sodni ugovori proti tej odpovedi niso dopustni. Enako ne veljajo za nje določbe zakona o varstvu najemnikov. Pod črto pa sem bral: G. Fv. P., urednik, Lj„ na znanje s pristavkom, da se Vam nakaže predmetno stanevanje do preklica v Vašo uporabo. Spodaj je bil pritisnjen uradni pečat z uradnim podpisom. Kaj hočeš več? Še par dni in konec bo tega nezmiselnega kavarniškega življenja. Pripravi! in uredil sem vse potrebno za preselitev. Hišni gospodar, inteligenten gospod, in njegova lepa gospa sta se iskreno veselila, da bo konec njunemu trpljenju, ki je vsled protizakonitega obnašanja stranke res neznosno. Lahko misliš, s kakimi načrti sem pričakoval dneva, ko bom mogel po dolgih sedmih letih stopiti zopet na »domača tla«. Toda človek obrača, stanovanjska oblast pa obrne! (V oklepaju Ti povem, da sem se skrajno milo izrazil.) Prišel je tako zaželjeni 10. junij. Gospod, o katerem se je stanovanjska oblast uradno izjavila, da nima v Lj. takega posla, ki bi služil v javni prid — faktično je s-talno odsoten ■— še do danes ni »izpraznil« stanovanja, jaz pa sem še vedno »na cesti«. Mimogrede Ti omenim, da stanuje v imenovem stanovanju samo g<>-i^ >>r< z d'p.f'in-skega življenja in katere poročeni mož mora z ozirom na svojo eksistenco stalno bivati v glavnem stanu k'adićcve republike. Nočem pisati rekrirrrinacii. V 7n-sebnem pismu celo ne. Ob priliki Ti razjasnim marsikaj. Če m;»res, pošlji mi še eno ^Dalilo« — sevvda na mm račun. Podčrtal bom aktualna mesti in poslal knjigo gospodu, ki se zanima 7a take stvari. Pa nikar ne misli, da ie to v zvezi z mojo stanovanjsko zadevo! Sicer pa lahko misljs, kar ho Ješ. Nr.i-bolje je, da misliš delikatno. Približno tako, kakor sem Ti opisal vzrok moje nevoščljivosti. Tudi ne misli, da fo že vsega konec. Na pristni nem mestu se mi je na moje rekurze ooiiubilo, da bodo zadevo revidirali in da bom do Por-cijunkule pod streho. In ne samo obljubilo, dobil sem celo zagotovilo, da ie že vse odreieno, kar je treba, da ne trpi na mrledu drža\Tia oblast. Zato Še nisem obupal, ampak sem Ti samo nevoščljiv. Upam, da boš moral kmalu priznati, da nimam povoda za rekrirrri-nacije. Toliko za danes. Prihodnje nismo bo pa že bolj literarno, ker Ti boni pisni iz svojega stanovanja. Pozdravl;aio Te Irma, Slavko in Lilija. Valeas! Tvoj Ivan Podržat. t 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne Ti. julija 1921. štev. 161 vedi stanovanja oddajati komur so hoteli Če se spomnimo tistih notic, s katerimi so razne stranke ponujale za preskrbo stanovanja po par tisoč kron ali velike množine sladkorja ali druzih živil — in to ob največjem pomanjkanju —nam bo jasno, za* kaj so se polnili vagoni, barake in skladišča s tistimi, ki niso imeli ne denarja in ne živil, ki pa so morali prihajati, ker je tako zahtevala sluz* ba in dolžnost. Zaradi prve stanovanjske nas redbe so se naselile v odpovedana stanovanja po večini stranke, ki so že imeli stanovanja — četudi manj* sa ali manj udobna — ta zadnja stanovanja pa so se oddajala pod roko tistim, ki so imeli naj vabljive j* še inserate- . Pa saj to ni bilo navsezadnje prav nič čudnega pri takratnem po* manjkanju vseh živil. Če že ni bilo mogoče preprečiti takih inseratov, je umi j ivo, da tudi takih kupčij ne. Za prvo stan. naredbo jih je prišlo še več in tudi poseben stano* vanjski urad smio dobili. Ker tudi druge stan. naredbe jiiso bile veliko boljše in kar je glavs no, ker so prišle tudi veliko prepoz* no, je umljivo, da se je moral novi stanovanjski urad omejiti po veči* Hi le na to, da je sem pa tja koga vrinil v kako stanovanje druge stranke. Če so se smele stranke po prvi stanovanjski naredbi prosto prese* liti le radi udobnosti večjega stan o* vanj a, je pozdravljati, da jih nova stan. naredba omejuje le na tiste prostore, ki so zanje potrebni. Za* kaj naj samica ali dvojica poseduje .veliko stanovanje, da se šopiri po sobanah, posamične sobe pa oddaja osebam, Ici jih ves dan, teden ali ce* lo ves mesec ne vidi in še to le zato, da se ji stanovanje ne zaseže? Če ji je to potrebno, da se preživi, ji pa rtega itak niti nova naredba ne pre* povedu je. Ako bi se bilo že s prvo nare d s bo zaseglo vse odpovedane prostore ter bi se oddajali po razmerju veli* kosti in po številu družinskih čla* nov, bi sedaj morda ne bilo treba določil, da se sme stranki, ki ima preveliko stanovanje, odpovedati ter ji odkazati manjše stanovanje, •Sedaj bo preseljevanje — četudi je jnujno potrebno — povzročilo veli* ko hrupa. V kljub temu je treba v tem oziru novo stan. naredbo pozdravi* ii. Vedno bolje enkrat kakor pa ni* koli i Nasprotno pa se mi zdi določ* |>a, po kateri se prepušča posestni* Ikom prosto, da se s strankami, k a* terih letni dohodek znaša več ka* kor 100.000 K, pogode glede višine najemščine. Brezdvomno je, da bo vsak na* Jemnik dokazoval, da ima najmanj 1000 K manj letnih dohodkov, ka« kor 100.000 K. Hišni gospodarji pa bodo dokazovali ravno nasprotno. tem bolj ker utegnejo osobito pri trgovskih, obratih, znašati dohodki eno leto 100.000 K, drugič pa niti 50.000 K. Iz tega se razvijejo torej vedni spori in se bo morala najem, ščina vedno zviševati ali pa zniže* vati. Tudi ni prav jasno, zakaj naj hišni gospodar, ki ima le premožne stranke, dobiva dvakrat ali celo trikrat večje najemščine, kakor pa drugi posestnik, ki ima enako hišo a le revnejše stranke, ki ima mor* da veliko več stroškov za popravila če verjamemo govorici, da imajo revnejši sloji veliko več otrok nego premožnejši. Ker so končno tudi ta stanovanja, ki se bodo po prostem dogovoru zelo visoko podražila, podvržena zasegi, če v njih prebi* va človek, ki ima dosti denarja, a malo otrok ali ki celo tukaj ni po* treben, komu naj se potem to tako parkrat podraženo stanovanje od* kaže? Uradniku ne. Ako že imamo določilo, da so nove hiše, nadstropja, prizidki itd. zgrajeni po 1. novembru 1918, vseh omejitev prosti, da sme torej go* spodar zahtevati toliko najemščine da se mu nova stavba primerno obrestuje, kar je gotovo pozdraviti ker kdo naj danes sicer zida! — bi bilo po mojem mnenju umestneje če bi se bilo določilo, da sme stano* vanjski urad bogatim strankam v starih hišah odpovedati stanova* nje ter jim odkazati nova stanova* ni a v novih hišah, ki bodo zaradi visokih stavbnih stroškov zelo, zelc draga. Izpraznjena stanovanja pa bi se po običajni najemsčini odkazala tistim, ki nimajo stanovanj in ki tudi ne zmorejo visokih najemšcin v novih hišah. S tem bi se po mojem mnenju na eni strani napravilo razpolože* nje za zgradbo novih hiš, ker bi vsak vedel, da mu stanovanje vsled visoke najemščine ne ostane praz* no — na drugi strani pa bi ne bilo zavisti med starimi gospodarji, od katerih bodo eni, ki imajo oremož* ne stranke, prejemali veliko več na« jemščine kakor drugi, ki imajo rev* nejše stranke. Končno še nekaj. Kako visoka naj bo pogojena najemnina v sta* rih hišah, ni razvidno iz naredbe. Čc pa poj de lahko tudi do višine na* jemščin v novih hišah, se bo pre* možna stranka, ki ima udobno sta* novanje v stari hiši, rajši pogodila, kakor da bi se selila v novo hišo. Če je ta domneva prava, kaj bo posledica? Stanovanja novih hiš bodo ostala prazna! Ako pa se bo moral vanje vse* liti uradnik, ki mora imeti stano* vanje, bo tako udarjen, da ga nobe* no, še tako visoko povišanje do* hodkov ne postavi več na noge. V tem oziru bi bilo po mojem mnenju želeti vsekakor nekaj iz* prememb. R. Tavčar. Politične uesfi. =r Mirno kri! Sarajevski > Jugoslavenski List« piše v članku >0 reviziji ustavne, da se zaradi gonje, ki so jo dvignili opozicijonalni listi za revizijo ustave, ni vredno prav nič razburjati. >Za nas Slovane je dokazano, da je potrebno včasih, da nam zavre kri do norosti, ki pa se kmalu ohladi. Pred četrt ^stoletjem se je razpalil razdor med Sr-ibi in Hrvati do rušenja srbskih trgo-[iVin v Zagrebu in do gorjačarskih napadov po zagrebških ulicah. Kmalu pa bo se Srbi in Hrvati približali ter niso jj>m več toliko ogorčeni, kolikor jih je ■bilo aram. Od takrat začenja struja napredne omladine, od takrat začenja pokret sa slogo, ki je rodila srbsko - hrvatsko koalicijo in reško resolucijo. Naš narod ima velik dar, ker ima vse skrajnosti zla in dobrote, pa kadar dospe v zlu do vrhunca, se prelomi ter vzplamti za dobro stvar. Renau je pi-Jsat da >vsak narod, ki mu je usojena visoka bodočnost, mora biti kakor celokupni svet, ki goji v svojih nedrih [nasprotne sile.« Tak narod je naš, na-jjod Srbov, Hrvatov in Slovencev. To-jjrej ne obupavajmo. ako razvijajo naš [spor frankovski zmešanci do skrajnega [zla, ker kadar to zlo prestopi vse me-jre, kakor nam sedaj prete, se spremeni ;to zlo gotovo v skrajno dobro. Nam se zdi, da od tega trenutka nismo več daleč, da je ta borba okoli ustave poslednja faza naše medsebojne mržnje ter da j se bosta potem Srbin in Hrvat, oba heroja v trpljenju, kmalu s srcem približala drug drugemu, da nastopita skupno pot velike usode. V plamenih strasti zgori lahko vse, toda kri, ta naša enaka kri, ne izgori nikdar!< = Gla« številk. Včeraj smo prinesli prevod članka iz mitroviške >Srbi-jec, ki dokazuje, da Srbi v plačevanju davkov niso poslednji, nego prvi. Osječki >Jug« je prinesel isto tako članek pod naslovom >Govor številk« ter dokazuje isto. Med drugim piše: >Srbiia, ki je v vojni prinesla najstrašnejše žrtve (med tem, ko sta Hrvatska in Slavonija ostali nedotaknjeni), Srbija, čije prebivalstvo je prestalo najtežjo Kalvarijo ter doživelo najgroznejšo &p)fpfcfc te bil* nm m HPjBi ter s vsem delu okoli narodnega ujedinjenja in je ostala tudi sedaj, v dobi mira ter urejenja razmer naše nove kraljevine, na prvem mestu. Srbija je najmočnejša v davkih, a gotovo se pokaže najmočnejšo tudi takrat, kadar bo treba zaigrati bojno kolo. V nekaterih hrvatskih mestih s plačevanjem davka ni šlo preveč gladko, posebno v krajih, okuženih po Radi cevem nauku. Zavedeni narod v teh krajih pričakuje >re-publikoc ter mu ne gre v glavo plačevanje davka kraljevski vladi. Zato morajo ponekod posredovati žandarji in vojništvo. Najslabšo pa gre z davki po najbogatejšem delu Jugoslavije, po Banatu in Bački. Tam se narod še ni povzpel do one moralne višine v vršenju svojih dolžnosti napram domovini, do katere visine je že davno dospel narod v Srbiji Srbski narod ve, kaj pomenja svoboda in kaj pomeni izgubiti svobodo in kaj se mora storiti, da se svoboda ohrani.« = Komunistično vprašanje. >Samo-uprava«, organ radikalne stranke v Beogradu, prinaša članek, v katerem zahteva najostrejše odredbe proti komunistom. Med drugim piše: >Velike razširjene in okužljive zablode se ozdravijo le energično, hitro in na vsem prostoru. Občutljivost in sentimentalnost ne smeta zadrževati energične akcije, kadar gre za mir in zakoniti red cele države. Komunistično vprašanje je treba v celoti postaviti na dnevni red Rešiti ga je treba docela, odločno in brzo. V Vojvodini ga je treba rešiti ta~ koj. Ni še prišel čas, da bi se postopajo po principih mednarodnega prava; k sreči se stvari lahko rešijo s kazenskim zakonom. Državni organi opravijo ta posel lahko na temelju zakona in treba je, da se lotijo tega posla sistematski, odločno, ne da bi komarje izpreminja.li v osla, brez pretiravanja in ne da bi dajali zunanjim neprijateljem povoda za ono gnusno propagando, ki se hrani z našimi malimi nezgodami. To je prvo. Nato je treba tekom današnjih skupščinskih počitnic pripraviti vse, kar je potrebno za generalno rešitev. Treba bo v parlamentu, ko se zopet sestane, jatfUem mota* scfldfcm ■ I utemeljevanji. Pred Vidovim dnevom j smo lahko trpeli marsikatere stvari, po Vidovem dnevu pa smo odprli oči. ; Stvari je treba spraviti z dnevnega re-I da, ker našo državo čakajo še mnogi veliki problemi. Komunizem je eden takih problemov. Rešimo ga, da se bomo mogli lotiti drugih! Javno mnenje zahteva to rešitev; narod ga pričakuje. Časopisje bo to rešitev podpiralo in narod ga bo odobril.« = Pot demokratskih poslancev v južno Srbijo. Kakor javljajo beogradski demokratski listi, odpotujeta predsednik dem. kluba dr. Ljuba Davidović in finančni minister dr. Kumanudi s še nekaterimi poslanci v južno Srbijo, kjer prirede v raznih krajih predavanja o ustavi in ureditvi države. To potova-njo je velike važnosti. = Švicarsko časopisje o odredbah naše države proti komunistxom. Ženevsko časopisje čestita naši vladi na odredbah proti komunistični agitaciji in pravi, da im<* Jugoslavija zaslugo za inicijativo protikomimistične konference. = Odlikovanje dr. Desnice. Beograd, 20. julija. Bivši predsednik pokrajinske vlade v Dalmaciji dr. Desnica je odlikovan z redom Sv. Save I. stepena, šef dalmatinskega oddelka Duboković pa z istim redom II. stepena. = V Vinkovcih aretirani vodja komunistov. Iz Zagreba javljajo, da je policija v Vinkovcih aretirala dr. Išt-vanoviča, vodja sremskih komunistov. Iz preiskave proti atentatorjem so dognali, da je bil dr. Ištvanović član tajne teroristične organizacije komunistov, ki je razširjena po Sremu in Slavoniji. = Zavezniki proti Bolgariji. Beogradski >Pressbiro« doznava iz Pariza: Ker bolgarska vlada ni izvršila nekaterih določil glede razorožitve, ji bodo zastopniki zavezniških vlad v Sofiji v najkrajšem rasu izročili zavezniško demaršo. Fgotovilo se je, da smatrajo zavezniki demaršo za neobhodno potrebno. Glede druge demarše, ki naj bi opozorila bolgarsko vlado na eventualne posledice bolgarsko - turških intrig, še ni došlo med londonsko, pariško in rimsko vlado do sporazuma, kar se tiče forme demarše. = Izvedba trianonske pogodbe. Beogradski Pressbiro doznava iz Pariza: Jutri se sestane poslaniška konferenca k razpravljanju o vprašanju izvedbe trianonske pogodbe. Mogoče je, da je konferenca že prejela poročila zavezniške komisijo v Budimpešti, kateri je bilo naročeno, naj se izjavi, kako naj se izvede trinanonska mirovna pogodba. Če je to poročilo že prišlo, je mogoče, da bo poslaniška konferenca že clanes odločala, kdaj ee izmenjajo ra^-tifikacijske listine ter kdaj postane tri-anonska pogodba polnoverjavna. = Anglija in gomješlezijsko vprašanje. Londonski dopisnik lista >Chi-cago Tribune«, ki poroča o neugodnem vtisu, ki ga je povzročila francoska nota v Foreign Office, piše med drugim: V uradnih krogih domnevajo, da skuša Francija izzvati nemški upor v Gornji Sleziji. da bi imela tako opra-vičbo za zasedbo ruhrskega ozemlja in za močan vojaški pritisk na Nemčijo. Znana osebnost vlfide Je izjavila, da prihaja Anglija vedno bolj do sklepa, da je najbolje slediti ameriškemu zgledu in se ne vmešavati v kontimentalne evropske zadeve. Iz naše kralfevine. — t General Dimitrijević. V Beogradu je umrl ter bil v nedeljo z velikimi častmi pokopan koman* dant celokupne žandarmerije, gene* ral Dragotin Dimitrijević. Pokojnik je bil rojen leta 1865. v Aleksincu. Bil je nekaj časa učitelj ter se je kot dobrovoljec udeležil srbsko bolgar* ske vojne leta 1885. Nato je stopil v vojno akademijo, postal častnik ter se udeležil vseh bojev za osvo* bojenje: najprej od leta 1912. do 1913., ko je bil komandant 4. peš* polka Stevana Nemanje. v svetovni vojski pa je bil zastopnik komau* danta drinske divizije tet je sprejel prve udarce Poriorekove tretje ar* made. Takrat je pokazal, da je iz* reden junak. Ko so nekateri oddelki srbske vojne pred navalom Avstrij* cev že omahovali, je pokojni Dimi* trijević na čelu svojega štaba skočil v vrste srbskih borilcev, lasrnoroč* no prevažal baterije ter je s svojim nastopom navduševal svoje čete, da so končno priborile zmago. Na Giu čevu je z bombami v rokah stal med svojimi borilci in s svojim zgledom hrabril straši j ivce. Kot ko* mandant krajinskega odreda je slu* žil v vojni do odhoda na Krf. Na solunski fronti ni ostal dolgo, nego je odšel na Rusko, kjer je prevzel poveljništvo nad drugo dobrovolj« sko divizijo. V borbi proti boljševik kom je v Aleksandrovsku vzdržal napad boljševiških tolp. Komando nad celokupno žandarmerijo je pre* vzel 22. decembra 1918 ter jo obdr* zal do smrti. — Prepovedana lista. Notranje ministrstvo i© prepovedalo razširjevanje grškega lista >Rolitija« v Atenah in >Rabotničeskega Glasnika« v Sofiji. — Proti oddaji dela tujcem. Iz Beograda poročajo: Te dni je deputacija dekorativnih mizarskih mojstrov pose-tila ministra za javna dela ter protestirala proti nameri, da se dekorativna mizarska instalacijska dela r novem dvoru oddajo tnjoem, Telefonska in brzojausaa porsS NEMIRI V ALBANIJI. — Beograd, 20. julija. Musli* manski Arbanasi so v večjem števi* lu prešli preko albanske meje k nam ter zaprosili naše oblasti za pomoč in da jih ščitijo. Zahtevajo tudi, da naša država prevzame protektorat nad Albanijo in posebno nad njiho* vi m plemenom. — Beograd, 20. julija. Nemiri v Albaniji zadobivajo glasom poročil iz Skadra čim večje dimenzije. Skd* drski krogi pričakujejo, da bo kra* ljevina SHS intervirala in pred vsem zaščitila svoje meje. RAZOROŽITEV MADŽARSKE — d Budimpešta, 20. julija. Uradni list objavlja vladno naredbo o delovanju in pravicah medzavez* niških kontrolnih komisij. Naredba naglasa, da se bodo ona določila ti* ranske mirone pogodbe, ki se nana = šajo na vojsko, mornarico in zračno plovbo, izvršila pod nadzorstvom posebnih medzavezniških komisij Osrednji urad teh komisij bo v 13u* dimpešti. Razen tega imajo komisi* je pravico ustanavljati podkomisije v raznih krajih. Troske za komisije in izdatke, ki nastanejo vsled delo* vanja teh medzavezniških kontrol* nih komisij, nosi Madžarska. PRAVOMOĆNOST TRIANONSKE POGODBE. — d Pariz, 20. julija. Poslani* niška konferenca je imela danes svojo sejo, katere se je udeležil tudi ameriški poslanik Herrick. Na seji se je določilo, da bo postala trianon* ska pogodba veljavna drugi teden, izmenjava ratifikacijskih listin pa se vrši 26. julija. IZ ITALIJE. — d Rim, 19. julija. Kralj je imenoval ministra za zunanje stva* Della Torretto za senatorja. — d Rim, 20. julija. Predsednik češkoslovaške republike Masarvk je dospel v Rim, ker ga je sprejel kralj. VPRAŠANJE ZGOR. ŠLEZIJE — d Pariz, 20. julija. Francoski poslanik Saint Aulaire in lord Cur* zon sta imela včeraj v Londonu se* stanek v zadevi francoke note glede Gornje Šlezije. Pravijo, da vztraja zunanji urad pri tem, da se sestane vrhovni svet koncem tega meseca v Boulogni in da se poprej vrši kon* ferenca strokovnjakov. — d Opole, 20. julija. Francoski, italijanski in angleški nadkomisarji so poslali poslan, konferenci skurmc noto, v kateri opozarjajo poslaniško konferenco na potrebo, da se odpo* šljejo v Gornjo Šlezijo ojačenja in da se čim prej izreče odločitev v vprašanju delitve gornješlezijskega glasovalnega ozemlja. GRKI ZOPET PRODIRAJO. — d Angora, 19. julija. Turško vojno poročilo. Fronta Brussa. Grki so začeli dne 10. t. m. prodirati in so dospeli do črte Jenišehir*Hasan pa* ša. Oddelek grških čet prodira čez Bejždc in Jenidže v smeri proti Agač ilisarju. Fronta Ušak. Sovraž* nik skuša prodirati v smeri Gedis, ustavili smo ga pri Vagifkeeju. Naše čete se umikajo v dobrem redu. EPEDEMICNI POJAV KOLERE V RUSIJI. — Pariz, 20. julija. »Matin« ob* javlja sledečo londonsko brzojavko iz Moskve: Sovjetski komisar za javno zdravsktvo naznanja, da je do sedaj, 17. t. m. 60.000 slučajev ko* lere v Rusiji. Ves jug je inficiran, posebno razsaja kelera v guberni* j ah Astrahan, Rostov, Voronjež in Saratov. Vsak dan javljajo stotine in stotine mrtvih. — d Pariz, 20. julija. Moskovska »Izvestja« prinašajo pod: »Kolera ogroža Rusijo^ vesti o širjenju kole* re. Po teh poročilih se je razširila kolera že po vsej državi. Sanitarni ukrepi ne izdajo nič. Radi lakote prebivalstvo veliko potuje, na mili* j one ljudi j zapušča svojo domovino in širi na ta način bolezen na tisoče kilometrov daleč. Vala preseljeva* nj a ni mogoče zadržati, ker je bič lakote hujši, kakor vladni ukrepi. Pod naslovom >;Beg pred gladom« poroča -»Ekonomičcskaja Gazcta«: Iz petnajstih guvernementov, ki so najbolj prizadeti po lakoti, beži pre* bivalstvo v Turkestan, Sibirijo na Ural, v Ukrajino v kubansko ozem* Ije ter Moskvo in Perrograd. Radi tega se kolera vedno bolj širi. Vlada je popolnoma brez moči. »Izvestijaa predlagajo, naj vlada naseli strada* joče kmete na rodovitnih, manj ob* ljudenih delih Sibirije. Z VSEH KONCEV SVETA. — d Moskva, 20. julija. Vsi pre* bivalci južne Ukrajine od 20. do 50 leta brez razlike spola so dobili po» velje za delo na polju. — d London, 20. julija. Po ve* sti Reuterjevesza urada predlaga an« gleška vlada francoski vladi, naj se sestane vrhovni svet 28. julija. Kon* ferenca se vrši v Boulogni. — d Rim 20. julija. Tukaj je umrl bivši minister za mornarico adi miral Camiilo Corsi. Velika železniška nesreča pri Sisku. Dva mrtva, sedem težko ranjenih. Sisik, 20. julija. Nocoj okoli 18. i v službeni voz ekspresa, ki jih je na* ure 30 se je dogodila na železniškem j to odpeljal proti Sisku, kjer so ra* njene oddali v bolnico, mrtve pa v mrtvašnico. Kuko je moral biti ka* tastrofalen prizor, je razvidno iz te* ga, da je bil stro; spredaj ves okr* vavljen in tudi kolesa vagonov. Več je lahko ranjenih. — Ljubljana, 21. julija. Obrat* no ravnateljstvo je o železniški ne* sreči pri Sisku še sinoči prejelo sle* dečo službeno brzojavko. Danes 1S.30 je naletel ekspresni vlak št. 2 med Siskom - Cap ragom na kolp* skem mostu na neko prelazečo četo vojakov od katerih sta dva mrtva, šest težko ranjenih in večje, še ne ugotovljeno število lahko ranjenih. — Kakor nam dalje javljajo, ne zadene vlakovodje absolutno nikaka krivda, ker je prehod čez železniške mostove strogo prepovedan. VIako* vodja pa vojakov tudi ni mogel pra* vočasno zapaziti, ker je pred mo* stom ostra krvina in je kraj tudi go* sto obraščen z grmovjem. mostu, ki pelje preko Kolpe na že* lezniški progi Sisak * Caprag v bližini prvega mosta, velika železniška nesreča, ki je zahtevala težke žrtve. Večji vojaški oddelek pod vod* stvom nekega častnika se je vračal od kopanja in skušal preiti čez most ravno v trenutku, ko se je mostu v smeri proti Sisku približeval z obi* čajno brzino simnlonekspresa Be* ograd * Pariz. Vlakovodja vojakov ni mogel zaradi tamošnje ostre kr* vine takoj zapaziti in tako prepreči* ti nesreče. Veliki stroj ekspresa je z vso silo zagrabil prve po mostu sto* pajoče vrste oddelka. Bil je grozen prizor. Takoj se je začul obupen vik in jok ponesrečencev. Zadnje vrste so z obupom in strahom opozarjale vlakovodjo na katastrofo, ki je ta* koj vlak ustavil Na mestu sta obe* žala dva vojaka mrtva vsa popopl* noma razmesarjena Sedem vojakov je bilo težko ranjenih. Vse ponesre* čenče, kakor tudi mrtve so naložili — Iz Gorice. Ako pride k nam tujec, bi bilo žo čudno, če bi no zadel dneva, ko bi na5o mesto ne bilo okrašeno z zastavami. Danes slavimo kako obletnico, jutri protestiramo v prilog Reki, tretji dan slavimo god D' An-nunzija, četrti dan imamo kako fašistov sko procesijo, peti dan protestiramo proti kai Wilfanovi izjavi itd. Namesto da bi se mladina učila, ima praznik za praznikom. Čo ne. uderejo fašisti v šolo!. .. *L.a Liberta<; imenuje to >das lustige Schuljahrc. >Namosto, da se mladino pošilia na ulice kričat, naj bi se ji ob proslavah pomembnih mož predočilo nfihovo delovanje. Sola ima biti zatočišče vsega dobrega, človečnosti, prisrčnosti, ljubeznivosti. Ako je Avstrija dve leti pred polomom razposlala na učitelje okrožnico, vzpodbujajoč jih, naj govore o miru in bratstvu in ne o sovraštvu, ali naj bomo mi manjši, kot je bil oni avstrijski minister in naj sprejemamo *e nadalje za podlago vsej vzgoji arditsko himno ?* — Kakor znano, se je mudil v Gorici minister Raineri. Dodatno poročamo še, da se mu jo v Bovcu poklonil župan Xt£u is Trbiža, Js& pozdrav ta ministar odgovoril, da imajo državljani tudi I drugih narodnosti iste pravico in iste dolžnosti in da so mora radi tega ž njimi nepristransko postopati. Povdar-jal je. da jo namen sedanje vlade spoštovati avtonomijo toh krajev. — V noči od sobote na nedeljo so razvijali lato vi po mestu živahno delovanje. Udrli so na dvorišče Znidaršičeve hiše na Korzu, od tam pa čez zid na dvorišče hiše Centralne posojilnice, ker jih je prepodil nočni čuvaj. Pozneje sta dva vlomilca skušala svojo srečo v Orzano-vi trgovini v Gosposki uli^i. Bila sta prepodena. Izrvršen je bil vlom v isti noči v neko trgovino v dr. Sketovi hiši na Korzu, pa tudi tam niv> nič opravili. Uspeh so. imeli vlomilci samo v poslopju civilnega komlsariiata na Travniku, kjer so odnesli 3000 lir. Drugi dan je grabila tatove velika Jeza, ko se je bilo razglasilo po mestu, da je bilo v blagaini v drupem predalu še okoli 40.000 lir, katerih pa tatovi niso zasledili. Dneune uesfl. V Ljubljani, — Občni zbor »Narodne tiskari ne se vrši z že objavljenim dnevnim redom danes v četrtek, dne 21. jul., ob 17. v redakciji »Slovenskega Na* roda«. — Klerikalci in podraženje pre« moga. Lansko leto je Trboveljska premogokopna družba z dovolje* njem takratne klerikalne deželne vlade znatno zvišala cene svojemu premogu. Klerikalni listi so takrat molčali kakor grobt ker sta bila pri stvari prizadeta njih somišljenika predsednik dr. Brejc in poverjenik za javna dela Dušan Sernec. Naš list je takrat vodil neizprosno borbo proti temu zvišanju ter končno do* segel, da se je imenovala posebna vladna komisija, ki je imela na pod= lagi vpogleda v trgovske knjige Tr« boveljske družbe dognati, da4i je zvišanje cen premoga upravičeno ah* ne. Uspehe te preiskave smo svo= ječasno objavili. Glasilo klerikalne stranke »Slovenec« je igral ves čas kampanje proti Trboveljski premo* gokopni družbi docela pasivno vlo* go. Molčal je do danes. Šele danes je v težkih mukah izlegel tole noti* co: »Slovenski Narod« molči. Štiri* najst dni je že od tega, kar je mini* ster dr. Krizman odredil, da se cene premogu v Trbovljah zvišajo kar za 7 K 50 vin. za 100 kg. Za nazai s** veda ni zvišal cen, le tozadevni od* lok je datiral s 1. junijem. Uredni* Btvu »Slovenskega Naroda« in nje* govim dopisnikom se je menda tin* ta posušila, ker sedaj ne najdejo besede ne v obrambo konsumenta. ne industrije...« 2ivimo v dobi kislih kumar, zato se ni čuditi, ako so gospodje pri »Slovencu« pozabi* li, da so notico o podraženju Trbo* veljskega premoga čitali v tistem »Slovenskem Narodu«, o katerem danes z vso resnostjo zatrjujejo, da molči o tem podraženju. »Slovenski Narod« je namreč že dne 19. julija priobčil tole notico: »Zopet novo podraženje premoga. Trboveljska premogokopna družba je zopet zvi* šala ceno premoga pri 100 kg od 1 junija naprej za 7 K 25 vin., torej pri lOtonskem vagonu za celih 725 kron. Da je to povišanje cen pre* moga, ki se je z dovoljenjem mini* strstva za šume in rude izvršilo, pri sedanjih razmerah naravnost neza* slišano, o tem ni dvomiti.« — To ugotavljamo, sicer pa prepuščamo javnosti sodbo o načinu takšne po* lirične borbe in polemike. — Poučna ekskurzija srbskih dijakov v Slovenijo. Pod vodstvom profesorja Zelenke je prispelo pre* tekli petek 10 dijakov z realne gim* nazije v Rumi (Srem) v Ljubljano na poučno ekskurzijo po slovenskih pokrajinah. Dijaki so se peljali do Planince na Gorenjskem ter pose* rili Kranjsko goro, kjer so prenoče* vali. Drugi dan so odšli v Vrata no Tominškovi poti na Kredarico. Tu so ostali čez noč. Od tu so šli na Triglav in preko Aleksandrovega doma na Sedma jezera. S sedmih jezer so se napotili preko Komarče v Bohinj. Danes prispejo v Ljubi j a* no, jutri pa odidejo v Savinske pla* nine. Iz Logarske doline potujejo po Savinski dolini v Celje, od tam pa v Rogaško Slatino, od koder se vrnejo preko Krapine in Zagreba domov. — Poverjenik za socialno skrbstvo 2. Adolf Ribnikar je odpotoval za več tednov, vsled česar odpadejo do na-daljnega sprejemi pri predsedstvu po- j verjeništva. — Vsem, ki iščejo al] oddajajo stanovanje. Z novo stanovanjsko naredbo in z dodatnim pravilnikom se uvaja j glede stanovanj popolnoma nov posto- ? pek. Poverjeništvo za socialno skrb kot j tako nima v bodoče s stanovanjskim | vprašaniem prav nič več opraviti. V | prvi instanci izdajajo stanovanjske od- i loke stanovanjska oblast po zaslišanju i stanovanjskega sosveta. V drugi in- \ štanci pa razsoja v vseh stanovanjskih zadevah končnoveljavno poseben senat, obstoječ iz enega zastopnika deželne vlade, enega sodnika in eneea koncept-nega uradnika mestnega maeistrata. Senat razsoja na podlagi stanovanjske oblasti, ki temelji na ustni razpravi, zaslišanju prič itd. pri prvi instanci. Z ozirom na nov postopek v stanovanjskih zadevah so intervencije pri poedi-nih funkcionarjih poverieništva za socialno skrb ali pri komurkoli pri deželni vladi brezuspešna in ne morejo imeti prav nobenega vpliva na potek in odločitev stanovanjskega vprašanja in to tem mandker se imata tako prva kot druga stanovanjska oblast točno ravnati po jasno določenih zakonskih predpisih. Vsakomur, ki ga interesira stanovanjsko vprašanje, svetujemo* da si kupi novo stanovanjsko naredbo in pravilnik, ki sta izšla tudi v ponatisu. — Prazno stanovanje? Pišejo nam: Stanovanje 3 sob s pritiklinami na Re-sljevi cesti 24, II„ je že nad 1 mesec prazno. Cemu in zakaj se stanovanje ne odda kaki družini, ki je prepotrebna stanovanja? — — Promoviral jo na trgovski visoki šoli >Revoltella« v Trstu gospod Anton Eržen za doktorja trgovskih in eosDodarskih ved. 21. julija 1921. — Na Kredarici pod Triglavom je nevarno obolel prof. dr. Oadež, ki biva v Aljaževem domu s svojo rodbino že delj časa, da opazuje ondotne vremenske razmere. Bolezen se mu je zadnje dni znatno okrenila na bolje, da se je nadejati, da v kratkem popolnoma okreva. Pri tej priliki bi opozarjali »Slov. plan. društvo«, da bi bilo nadvse potrebno, da preskrbi za vsako svojo koč vsaj najnujneša zdravila, kakor opij, lizol in druge v gorah potrebne leke. — Pozor na Jedila. V Zg. Šiški si je priredila rodbina železniškega čuvaja uebulja cvrtje iz jajec katere so baš preje kupili v neki prodajalni. Rodbinski oče, ki je bil v službi in ni bil jedi deležen, je ostal zdrav, drugi pa so opasno oboleli in bili oddani v bolnico. Prvotno se je mislilo celo na kolero. Vzrok so pokvarjena jajca. Vsled tega se občinstvo opozarja, naj poleti zelo pazi na jedila, zlasti še na beljakovine (mleko, meso, jajca), ki se v vročini razkrajajo in nastajajo v njih nevarni strupi. Kdor nima ledu ali mrzle kleti na razpolago, naj bo posebno pozoren. Proti brezvestni prodajalni se je uvedla kazenska preiskava. — Počitniški tečaj socialno: znanstvenih predavanj v Mariboru V7 soglasju s češkoslovaško in jugo* slovensko vlado priredi dr. Ivan Žmavc, višji bibliotekar Javne in vseučiliške knjižnice v Pragi, t. č član in tajnik narodnogospodarske* ga in socialnega oddelka Masary* kove Akademije Dela v Pragi, s ponedeljkom 25. t m. počenši v Mariboru počitniški tečaj o »znan* stveni organizaciji narodnega go* spodarstva in narodne prosvete«. Tečaj se vrši v risalnici deš. me* ščanske šole v Krekovi ulici. — Še enkrat vpokojenci, inva* lidi in vdove juž. žel., kateri niso deležni draginjskih doklad. Vsem je dobro znano, kaj si društvo priza* deva, da bi rešilo tovariše največ* jega pomanjkanja; žal, zadeva še ni dozorela do končne rešitve. Društvc vpokojencev juž. žel. se torej še enkrat obrača tem potom na želez* niško ministrstvo v Beogradu s prošnjo, naj ministrstvo uvidi tež* ki položaj teh nesrečnih ljudi ter reši najbednejše med bednimi, lri sc žrtvovali vse svoje moči ne samo \ prid železnice, temveč v občni bla* gor; sluzih so 35 do 40 let zvesto in pošteno, sedaj so pa pripuščeni sa> mim sebi na največje pomanjkanje Društvo apelira tudi na vse držav* ne poslance brez razlike strank ter prosi, naj zastavijo vse svoje moči da se reši takoj akt, ki je bil od* poslan na žel. ministrstvo dne 26 aprila t. 1. Pomoč je zelo nujna. V tej zadevi so se že poslale spomeni* ce na razna mesta, a rešitve od ni* koder ni, dasi se je južna železnica zavezala, da je pripravljena takoj izplačati draginj ske doklade še vsem prizadetim, kakor hitro pri* voli ministrstvo. Zakaj torej mini* strstvo to zadržuje ter pusti, da ti reveži še nadalje stradajo in tako* rekoč umirajo gladu, nam je neraz* umljivo. — Predsedstvo. — Velikanska požarna škoda. O velikem požaru v Danah pri Ložu emo že poiočali. Sedaj smo prejeli še naslednje poročilo: V soboto, 9. t. m. zvečer ob %9. je nastal pri posestniku Ivanu Krašovcu h. št. 25 požar in sicer pri kozolcu. Baje jo bil ogenj podtaknjen. Požar se je hitro razširil na hišo in druga poslopja, na hiši sosedov h. št. 24 in 23 in na njuna gospodarska poslopja ter na gospodarska poslopja posestnikov h. št 26, 27, 28, 29, 8, 9 in 10. Gospodarska poslopja so popolnoma pogorela; zgoreli so vsi gospodarski stroji in orodje, seno in drugi predmeti, deloma tudi obleka in perilo. Živino in prašiče so še rešili. Gašenje je bilo jako težavno, zlasti radi pomanjkanja vode. Vaški potok je oddaljen kakih 500 metrov. Uro pozneje so prispele požarno brambe iz Starega trga, Loža in Zerovnice in so z velikim naporom in požrtovalnostjo požar omejile na že goreča poslopja. Za to fruda-polno požrtovnlnost se imenovani požarni hrambi prizadeti posesestniki iz Dan najtopleje zahvaljujejo. Zastopniki interesi ranih zavarovalnih družb so takoj po požaru pričeli z uradno cenitvijo, ki je trajala več dni. Celokupna škoda znaša pet milijonov 6 6 0.0 0 0 kron. Prijetna vas Dane, ki leži ob hribu Devina med Cerkniški jezerom in loško kotlino, je skoro povsem uničena. Pošteni in marljivi Danci so vse pomoči potrebni. — Poroči! se je 19. t m. v Grosupljem g. Josip Mulaček. uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani z gospodično Berto Rusovo, posestnikovo hčerko od istotam. Bilo srečno! — V Kranju je umrl dne 19. t. mL po dolgi mučni bolezni g. Bole* slav Bloudek, višji stavbni svet* nik. Pokojnik je bil rodom Čeh, na* vdušen Slovan, kremenit narodnjak in jeklen značaj. Službujoč kot uradnik med Slovenci, je vzljubil svojo novo domovino z vsem žarom svoje duše. V težkih časih vojne, ko je marsikateri pod pezo razmer izpodrsnil in padel, je ostal on ne* omajen v svojih jugoslovenskih in slovanskih idealih« Zato Jo bil apo* štovan in u važe van vsepovsod. Bodi mu ohranjen v nas trajen spomin, njegovi čislani rodbini pa naše iskre* no sožalje. — Tragična smrt Ravnatelj Slovenske eskomptne banke g. Milan Boga d y je bil s svojo hčerko Nado v Krapinskih toplicah, dočim je bila ostala družina v Cirkvenici. Pred dnevi ie obolela hčerka na vratu. Krapinski zdravnik je spoznal nevarnost bolezni, bilo je vnetje v vratu, ter svetoval g. Bogadvju, naj Jo takoj odpelje v zagrebško bolnico. Ko je vozil v avtomobilu, mu je hčerka med potjo v naročju umrla. Simpatična hčerka Nada je bila gojenka II. razreda realne gimnazije na liceiu in je povsod bila zelo priljubljena. Ko so llcejke priredile Napoleonovo si a vn ost s simbolično igro »Ilirija oživljena«, je pokojna Nada izvrstno igrala vlogo Napoleona. Pokopana bo danes na zagrebškem pokopališču. Naše sožalje! — Pogreb Sokola. 05© Stankota Skarabot, asistent j. ž. na trboveljski postaji, ki so mu nezaprinesljivi valovi Save pri kopanju utrgali nit mladoga življenja in čeg&r pogreb se jo vršil dne 16. t m. v Dolu pri Hrastniku, izreka tem potom najprisrčnejo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli k tako lepemu pogrebu. Posebno se zahvaljuje g. postajenacelniku Zupincu iz Trbovelj, ki je oskrbel ves pogreb, nada 1 jo Sokolu, g. nadučitelju iz Hrastnika, ki je pripeljal dolgo vrsto mladih Sokolić in Sokoličev, da so izkazali zadnjo čast svojemu bratu Sokolu Stankom, gg. govornikoma in vsem gg. železniškim uradnikom, ki so v tako mnogobrojnom številu prisostvovali pogrebu, kakor tudi onemu gospodu, ki je izvlekel pokojnika iz Save. — Umrl je, kakor nam poroča* jo iz Kamnika, tamkaj sni i posest* nik in podpredsednik Kamniške meščanske korporacije gosp. Ivan Breznik, oče realčnega profesor* j a g. Josipa Breznika. Pokojniku zvestemu našemu pristašu, bod* ohranjen ljub spomin, spoštovani rodbini prisrčno sožalje. — Popravek. V včerajšnjem podlistku je v predzadnjem odstav* ku odpadla vrstica, kar kvari smisel. Stavek se mora pravilno glasiti: »Tako smo dijaki pač smeli uporab* ljati bogato licejalsko knjižnico, toda brez navodil svojih profesor* jev«. — Notica o stoletnici kompo* nista je pa na več mestih vsled na* pačnega predejanja korekturnih vrst skoroda nerazumljiva. Popra* viti je, da je Runjanin vzel melodi* jo za »Lepo našo domovino« iz Do* nizettijeve opere »Luisa«. — »Marburger rTiitte« v slovenski posesti. V nedeljo, 17. t. m. je prešla »Marburger Hutte« v slovenske roke. Prevzela jo je v svojo oskrbo mariborska podružnica SPD. Nemci so še zadnji čas napeli vse sile in se na vse pretege trudili, da bi to znano kočo ohranili zase. Končno so prišli z izgovorom, da kočo preurede v »sanatorij«. — Izzivajoči Nemci v Pliberku. Iz Maribora nam javljajo: Ko se je hotela partija jugoslovenskih železničarjev, ki vozi do Pliberka, okrepčati v neki tamošnji gostilni, so žolezničarje napadli navzoči Nemci - civilisti in jih prisilili z grožnjami, psovkami in pljuvanjem, da so morali zapustiti lokal. Nemci so potem pili na svojo zmago. — Iz zaporov pobegnil. Iz za« porov okrajnega sodišča v Ložu je pobegnil Anton Hočevar, ki je v preiskavi zaradi večje tatvine. — V Ljubljani prijet češkoslovaški poštni uradnik. V Ljubljani je bil pred dnevi aretiran češkoslovaški poštni uradnik asistent Františck Roth. ki ie poneveril 28.000 čK uradnega denarja. Po defravdaciči je najpreje pobegnil na Dunaj, od tam do Arveža. od koder se ie priplazil preko meje v Jugoslavijo. Bil je v Mariboru, Zagrebu in nazadnje je prišel v Ljubljano. Na policiji je poneverbo priznal. — Gospod Jazbec v Ljubljani. Da, pravcati, pravi jazbec. Danes ob 0-45 minut se je po Dunajski cesti od Slona do Figovca mirno sprehajal star. če-tvoronožeo - jazbec. Ker ni bilo na cesti nobenega ponočnjaka, io je jazbec vfo pot možato brisal do Figovca, kjer pa je naletel na mlado družbo, ki jo živahno politizirala. Jazbec se očividno ni zanim.il za politiko, za to jo je pobrisal v Dalmatinovo ulico tor izginil. Zanimivo bi bilo vedeti, kako jo jazbec zabredel v LfuMiano. Skoda, da nočni politiki niso prirod ili lova na jazbeca. — Tatvine pšenico. Poljske tatvine v ljubljanski okolici se vedno množe. Z njive posestnika Ivana Ku&aver-ja iz Kleč jo nekdo odnesel šest kupov požete pšenico v vrednosti 1000 kron. — I "bežni kaznjenec. Med delom pri lesni tvrdki Kobi na Dolonj^ki re-ti je pobegnil kaznjenec, muslimanski kmetovalec Mustafa Handžič. ki je bil obsojen na šest mesecev ječe zaradi tatvine pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Vojaški koncert se bo vrSil danes, 21. t. m. od pol 9. do 11. na vrtu hotela »Union«. Kultura. s— Založništvo pevskega društva »Lfnbljanski Zvon*" javlja, da je prva izdaja >Treh moških zborove (Adamič: Ljubici, Požanc: Mak žari in Preloveo: Rdeče rože) pošla ter bo v par dneb dotiskana druga naklada. Pevskim društvom priporočamo, da naroče tudi litografirane glasove posamnih zborov, ki so po ni?ki ceni na razpolago. — Polecr partitur »Pet veselih pesmi Emila. Adamiča< so naprodaj tudi poeanmi glasovi vseh pe-teh pesmi. >Fantovsko<, drugega »Vasovalca« pojo že naša pridna pevska društva v Ameriki. — V jeseni založi »Ljubljanski Zvon« ženske dvospeve s spremljevanjem klavirja, katerih naša literatura zelo pogreša. Ustreženo bo z njimi solistinjam in ženskim zborom. — Naročajte izdaje »Ljubljanskega Zvona« in podpirajte njegovo kulturno stremljenje! nainoiselša poročila* NIKOLA PAŠIČ NA DUNAJU. — Dunaj, 21. julija. »Siidslawis sche Korrespondenz« poroča, da se bo ministrski predsednik Pašič na svojem potovanju v Karlove vare ustavil za par dni na Dunaju. V po* liričnih krogih pripisujejo Pašičeve* mu bivanju na Dunaju veliko vaz* nost. IZROČITEV ZAPADNE OGR. SKE AVSTRIJI. — Dunaj, 21. julija. Ker se mo* ra v smislu mirovne pogodbe izvr« siti predaja zapadne Ogrske Av= stri j i 15 dni po u vel javljen j u mirov* ne pogodbe, dobi Avstrija zapadno Ogrsko okoli 10. avgusta 1.1. JZ DEŽELE ANARHIJE. — Firenze, 20. julija. V Sarzani je prišlo do krvavih spopadov. Fašisti so hoteli napraviti v Sarzano svoj maščevalni pohod, pa so bili ustavljeni in vnel se je boj med domačim prebivalstvom in fašisti. Dva avtomobila sta zgorela. V bojih je bilo več oseb težko ranjenih, mrtvih io sedem. V Livornu so napadli in do krvi pretepli dr. Chie-ricija. ki jo član fašistovske organizacije. Oblasti se trudijo, da bi vzpostavilo mir, pa to je nemogoče. Vrše so spopadi, napadi, razvijajo se boji, orožja in streliva je vse polno v vseh rokah. Odkar nastopajo ljudski arditi. še toliko bolj divjajo fašisti. — Pri Bo-logni je bilo več spopadov. Ena oseba mrtva, več ranjenih. — Komunisti so izdali manifest, ki poziva vse mlajše člane v stranki za vstop v svojo bojno organizacijo. Organizirajo nekako »črno vojsko«. KONZULARNI URADNIK — SLEPAR. — d Budimpešta, 20. julija. Ka? kor javlja »Az Est«, je uradnik madžarskega konzulata v Trstu Jožef Somlo poneveril pol milijona kron ter pobegnil. Somlo bi bil mo* ral v Beljaku pri ravnateljstvu av* strijske državne železnice poravnati razne račune konzulata ter je tudi odpotoval tjakaj, potem pa izginil Gospodsrshe uesfl. Borze. —d Zagreb, 20. julija. Devize. Dunaj 19.55—19.60, Berolin 209.50—210.50, Budimpešta 51—51.50, Bukarešta 225, Italija 721—723, London 575—576, Novi Jork (kabel) 159.50—161, Novi Jork (ček) 0—160, Pariz 1242.50—1245, Praga 206.75—207.50. Švica 2622.50—2630, Valute. Dolarji 157—15&25, avstrijske krone 20—20.75, carski rublji 27—28.50, angleški funti 0—565, napoleondori 520.20—525, nemške marke 213—215, švicarski franki 2625—0, sonvereigni 0—230, italijanske lire 0—715. —d Cnrih, 20. julija. Devize: Berolin 7.95, Holandija 192.50, Novi Jork 607, London 21.86. Pariz 47.25, Milan 27.45, Bruselj 46, Kodanj 9L75, Stock-holm 127.50, Kristijanija 78.80, Madrid 78.15, Buenos Aires 175, Praga 7.90, Budimp. 1.90, Zagreb 3.90, Bukarešta 8.375, Varšava 0.32, Dunaj 0.80, avstrijske žig. krone 0.81. —g Svobodna trgovina m devizami in valutami. Iz Beograda 20. t m. javljajo: Finančno ministrstvo je sklenilo vzpostaviti svobodna trgovino 8 devizami in valutami. V istem smislu je doala finančnema ministrstvu resoluci- ja zveze denarnih zavodov v Beogradu. Tudi finančni svet se je izjavil za prosto trgovino z devizami in valutami. Sedaj so bo ukinila naredba, s katero je bila prosta trgovina z devizami prepovedana. Prepovedan bo ostal samo še izvoz srebra in zlata in bankovcev Narodne banke, če vsota presežo vsoto 2000 dinarjev. Tej naredbi bo sledila končnoveljavna likvidacija devizne centrale. —g Nag obmeini promet. Maribor, 21. julija. Nasproti različnim vestem, da je naša vlada zaradi ukinjenja tranzitnega prometa Maribor - Ljutomer segla po različnih represallfah, ugotavljamo, da je edino most pri Gornji Radgoni zaprt. Promet na Koro« i k o, slasti v Celovec, je popolno« m a neoviran, izostali so samo trije kurzni vlaki Gradec - Celovec Drugače potniki z drugimi vlaki nemoteno potujejo, seveda morajo imeti seboj potovalne listine. —g Mesečni živinjsJd semeni v LJubljani. Na včrajšnji mesečni žlvinj-ski semenj je bilo prignanih 236 kon}, 30 volov, 60 krav, 16 telet in 135 prašičev za rejo. Cene: konji od 4000 do 15.000 K, voli boljši 18—21 K 1 kg žive tato alabai 15-18 K, kravo 10-16 K. teleta 18—20 K. Cene prašičem so neiz-premenjene. Obisk semnja srednji. Kupčija živahna. Vrhnioani in Logat-čani eo pokupiLi mnogo živine. Eksport latenten. —g Razdelitev živine kot vojno odškodnine. Iz Beocrrada javljajo: Živina, ki pride v nekaj dneh iz držav, ki morajo plačati vojno odškodnino, se bo za našo državo razdeljevala v Skopi ju, Nišu, Gornjem Milanovcu, Kosovski Mlt-rovici, Beogradu. Prižtini, Negotinu, Čačaku in Velesu. Sokolska Iffla v ?m mestu Glann! dobitek 60.030 K. Srečka 1 dinar. Irebanjo nepraktično 20. avgusta 1921. Šokolstuo. Gorenjska Sokolska žur priredi letos svoj župni zlet v , deljo dne 24. t. m. v Kranju ob priliki lOletnice obstoja. Ober /n slavi »Sokolstvo društvo« v ' • aniu svo# jo 251etnico. Na precb ler zleta se vrši v sokoLski telov . tiči v Kra* nju slavnostni občr' zbor, v nedeljo zjutraj tekma lorenjskih so« kolskih društev, d >poldne sprevod in nagovor Sokolstva, popoldne tik kolodvora javna telovadba ter nato veselica. Železniške zveze z Je« senic in Ljubljane jako ugodne zjutraj, opoldne ter zvečer. Društva, ki pošljejo k slavnostnemu občnemu zboru dne 23. t. m. svoje zastopnike, naj javijo to žtipnemu starešin jstvu zanesljivo do 20. t. m., da se preskrbi zadostno število sta* novanj. — Telovadno društvo ^okol v Tjjnb-ljani se udeleži zleta bratskega sokol-ekega društva na Brezovici ter zleta bratske gorenjske sokolske župo v Kranju v nedelfo dne 21. julija t 1. Prijave udeležencev iprejema blagajnik br. Bil>er v petek dne 22. julija t. 1. mod 6. in 7. uro popoldne v odborovi sobi v Narodnem domu. Bratje in sestro, udeležite se zletov v ciinvečjom številu! Kroj je obvezen za vse one, ki ga posedujejo. — Belokranjski Sokol priredi dno 24. t. m. zlet v Adlešiče ob Kolpi. Tam se vrši v starodavnem pob rezkem gradu javna telovadba z ljudsko veeelioo» Kdor hoče videti še zadnji del Bela Krajina naf pride ta dan k nam. Iz Črnomlja je dve dobri url. Zvezo vlakov ugodne. Vabimo v pa bratska društ* va in prijatelje nn£e lepe Bele Kraiino v prijazne Adlešiče. — Mursko sokolsko okrožje priredi v nedeljo dne 24. julija svoj okrožni zlet v Gornji Radgoni (na Tratah pri Muri). Polejr običajnih točk fe na sporedu tudi tekma članov v lahki atletiki. Poživljamo vso Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da si ogleda delo Sokolstva na skrajnem severu in tako podpre posebno mladi društvi v murskem sokolskom okrožju. Iz Ljutomera vojeS ob 13-30 poseben vlak. — Zdravo! DruStuene oestl. — Pevci »Merkurja« t Na veselici povodom ljubljanskega veleaejma natopimo ? štirimi pezaprosil za njeno rokoc. Starka je ponudbo sprejela V 14 dneh sta bila moz in žena Tri ure po poroki je umrla A vdovec je podedoval — njeno stanovanje. Poizvedbe. — V nedeljo zvečer v osebnem vlaku LJubljana - Maribor je eni dami ena taška bila pomotoma vzeta Ta taška se naj takoj pošlje na naslov: Bežigrad, Celfe. Dotična oseba, katera se dobro pozna naj jo takoj pošlje nazaj, v drugem slučaju se bodo s o d n i j s k o po< stopalo. _ Glavni urednik: Kasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podriaj. ■ p laninske razglednice priporots H. Tlčar, LJubljana. froda se dobro ohranjeno «,.:(._ Irnlrt prosU tek. Naslov se mOSKO KOIO i2ve v upravništvu Slov. Naroda. 5015 Sprejmem prodajalko, ki je vešča dobro manufakture in mešane stroke in ki je službovala že v večji trgovini. Ponudbe z zahtevo plače poleg vse oskrbn na Ivan Virovi* ek, Zalcc 4908 Posestvo napreda!. V prijetnem kraju v Belokrajini, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja 2 ha 53 a njiv, 3 ha 64 a lepega gozda. Natančna pojasnila daje Slavja Štipa-nič, posestnik, Gradec Bel okraj i na. Trgovski pomofnis Špecerijske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe v Ljubljani ali okolici. Dopisi pod »Zvest in marljiv 4961« na upravo Slov Naroda. 4961 Najboljše okrepčnjoče in diete-. tično sredstvo za odraslo in otroke je železnato vino lekarnarja O. Flecolfja v LJubljani. i 6^ 1 ali 2 čevljarska pomo- rniba se tak0' sprejmeta za mešali II l\ d no delo; Če potrebno, hrana v hiši. Židovska steza št. 6. 4991 Lovski pes (prepeličar) dresiran in 4 mesečni mladiček na orodaj. Poizve se: Ljubljana, Gradišče 4, dr. Luckmann. 4957 Otroški voziček dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe rod .F. S. 91/4983 na upravništvo Slovenskega Naroda. 4983 Sprejmemo tatcoj spretno korespondentinjo ki je vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Plača po dogovoru. Ponudbe na Zvezo slovenskih trgovcev v Celju. 4949 ds se 400 m3 hlodov smrekovih in jelovih. Ponudbe z navedbo cene pod .Smrekovi hlodi št. 5002" na upravo Slov. Naroda. 5002 Spreten mlad trgovski po- mnrriil/ meSane strol . «».- ? n j 1 1 .- ,tr.v. 1 Novo pohištvo na prodaj: jedilna, spalna soba in kuhinja, vsied odpotovanja. Naslov pove upravništvu Slovenskega Naroda. Strojevi kompl. kinouredjaj sa 6 H P parnim strojem, jedna kompl. preša za ulje sa 4 HP stajačim parnim motorom u dobrome stanju prodaje se jeftino radi smrti 1 to uiedno ili pojedlnice: Adol! Telchner, Znpanja. 4995 Gospodična vešča slovenščine in nemščine, ki zna knjigovodstvo, strojepis in stenografijo, se išče za takojšnji nastop. Tavčar, Maribor, Kopališka ul. 11. 5008 Kontoristinja, vešča brezhibne-• ga slovenskega in nemškega pravopisja, strojepisje in kontorskih del, se sprejme. Vstop takoj. Ponudbe z zahtevkom plače pod .Koo-torlstinfa 5014* na upravništvo Sioven-skega Naroda. 5014 Za že obstoječo trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo v Ljubljani se išče družabnik s primerno gotovino. Ponudbe pod »Bodočnost 100 4902« na upravo Slov. Naroda. Sprejme se knjlgovodkinja event. tudi absolventinja trgovske šole, ki je zmožna vseh pisarniških del. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4980 Hce ae mesetna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal St. 53. 4805 Kontorlstlnga (z dežele) s trgovsko 5olo, zmožna vseh pisarniških del, velča slov., nem. In italijanskega jezika, išče primerne službe v Ljubljani. Najraje pri kakem večjem podjetju. — Pismene ponudbe pod »Vestna št. 5030* na upravo Slovensk. Naroda. 5030 Trgovina na prodaj. Proda se lepa dobra idoča trgovina z me5. blagom v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem. Oddaljena je 10 min. od kolodvora, poleg farne cerkve. Pri hiši se nahaja lep sadni vrt. Proda se z vsem inventarjem. Cena K. 200.000.— Kupec prevzame lahko takoj. Vprašati na uprav. Slov. Naroda pod .Trgovina za takoj/5033'. 5033 Absolvent slov. dež. kmetijske Sole v Gorici, z večletno prakso in dobrimi spričevali, zmožen vsakega kmetijskega dela, išče službo upravitelja, Prevzame tudi vrt-uarstvo. Nastopi lahko službo takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Ekonom 5036" na upravo Slov. Naroda. 5036 Oskrbnik (ca) Za večjo planinsko kočo na Pohorju, katera je celo leto odprta, z letno nad 3000 gosti, se išče zanesljiv oskrbn i k (ca) pogoj dobra kuharica. Pri koči je nad 6 oralov zemlje, ter se da rediti 3 — 4 krave in prešiče. Primerna kavcija potrebna. Nastop takoj. Osebno se predstaviti pri načelniku Mariborske podružnice S. P. D. Dr. Brencetu, finančno ravnateljstvo. 4950 KISIK (Oxygen) za autogeno varjenje dobavlja DANICA d d. ta ke-miike proizvode v Koprivnici. 4S4(S r niii Vabilo na ODCi posojilnice v Cerknici r. z. z n. z. ki ae bo vršil v nedeljo, dno 31. julija 1921 ob 3. popoldne v prostorih poaojllnloo v Cerknici. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo rač. pregledovalca za leto 1920. 3. Potrjenje računa za leto 1920 in razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega pregledovalca in namestnika. » 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. NaZelstvo. Trgovina % ročnimi deli ii \wt-M i k, Ljubljana, Židcvska 5, ostane radi dopustov zaprta od 25. do 31. Julija 1921. Hupo bjoSojST s posebnim vhodom po možnosti v centru mesta, meblovano ali remeblo-vano, za takoj ali 1. september išče mlad podjetnik Ljubljančan. PI.i?ilo postranska stvar. Ponudbe pod .Trajno/4986* na uprav. Slovenskega Naroda. 4986 Fotografski pomočnik prvovrsten retušer in operater, zmožen tudi vseh drugih fotografskih del. is< e mesta v boljšem ateljeju s 1. ali 15. avg. Cenjene ponudbe pod .RetuSer/ 5021" na uprav. Slov. Naroda. 5021 ZaMi Dne 7. t. ni, nam je vpepelll požar gospodarsko poslopje. Da smo bli obvarovani Še večje nesreče in da se je ogenj tako v kratkem času loknliziral, se na tem mestu najpresrčeje zahvaljujemo tukajšnji požarni brnmbi, orožni-Štvu in vsem našim prijateljem, ki so z nadčloveške požrtvovalnostjo pomagali gasiti. Še enkrat vsem naSa na>-presrčejša zahvala in Boe Vam plačaj! Rozina Mj-Merova. tudi začetnika, sprejmem takoj tli pl pozneje. Dr. Franc Frlan odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 5035 Zmožen vodja za parno 2 r o s polnojarmenikom, ki je izurjen v rezanju in v manipulacijah z lesom, vešč slovenščine in aemSčine, se išče za fah koišnji nastop. TAVČAR, MARIBOR, Kopališka ul. 11. 5009 im goveja živina se proda na pros'ovoljni dražbi in sicer: krava a teletom, dobra mleka« rica; tetica, breja, ki bode konec avgusta vrgla; teliea nad leto stara; vos parisar, vos s diro In vsa oprava sa oranje. Dražba se vrši na licu mesta pri Val. Gregorcu v Mengša, dne 24 julija .jb 3* popoldne. 5005 miSS^iSSiSJim dve enonadstnpni hiši s skupnim dvoriščem ob dveh najbolj prometnih cestah in v sredini Ljub;jfl:ie. Cena K 850.000. — za obe hiši. Kupcu za-slgurai o stanovanje eventualno tucS loka!. Ponudbe nnd .Ugoden prosti' v 5022' na oprav. Slov. Narod?. 2 i I ' I 11 I i IIIIIMH........ Ili Klic k sreči, redna prilika! V sredini mesta Ljubljane se proda: 3 nadstropna hiša v najboljšem stanju, s 45 kni, sobe so s parketi vložene, angleški klosetl, elektr. razsvetljava, v hiši se nahaja izvrstna dobro idoča stara krčma, katero kupec iz 1. avgustom t. 1. skupaj s stanovanjem lahko takoj zasede. Krčma in stanovanje obstoji iz 4 velikih sob in ene velike kuhinje; Istotam se nahajata 2 vinski kleti. Skupna cena K 9C0.000. — Dalje: se proda: hiša z dobro vpeljano staro-znano kovačijo v mestu Ljubljani z dvema ognjema, z vsem orodjem, stroji i. t. d. in velikim vrtom. Skupna cena K 320 000. — Dalje: se proda: enonad-stropna vila s sadnim vrtom v sredini me^a Ljubljane, cena K 6C0.G00. — Natančna pojasnila daje Ignacij Kozjek Sčlo 28, p. Mcste pri Ljubljani. 5003 Mja spedicijska družba potrebuje akviziteri^ Ta liinnelatfiift Brezpogojno potrebno je znanje slovenskega, srbo-t*u JUyui!dVI|U» hrvaškega in nemškega jezika. Plača in ostali pogoji .Akv prevzame v popravilo Anton MerSiar plet. mojster, Sv. Petra c. št. 22. Sprefe Metanski mojster verziran v manipulaciji z vinom v steklenicah, dobi dobro in trajno rr.eito, Pismene ponudbe na vlnarno MM Zagreli, Bakateva nI. 11. po dogovoru. Ponudbe pod Naroda. iziter 5018" na upravništvo Slovake2a 5013 otehnS ae Išče za Ljubljano, dovršen v delu na zlato in kavčuk. Ponudbe z osebnimi podatki in plačilnimi zahtevki pod »Zobotehnik 5023" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5023 Odlično kovaško oglje iz premogokopa „Rtanj" na vagone se dobiva pri Braća Milnch, Beograd, Kneza Lazara 1. Kupci, pozor! Na prodaj je p. d. Kovačevo posestvo blizu črne v MežISkf dolini, obstoječe iz gostilne, kavačnice, polja in lepega gozda v skupnem obsegu 19 ha, 73 a, 45 ms ali pa samo del teca posestva s povrSIno 4 ha, 95 a 55 mX Poslopja so zidana ter Ie2e ob glavni cesti iz Črne na Štajersko. Rediti §e more pet glav ?ivine. Cena celega posestva približne 203.000 dinarjev, samo dela približno 100.000.— dinarjev. Ker fe posestvo pod agrarno reformo, naj se zgla-se samo oni kupci, ki že nimajo posestva ali katerih posestvo je majhno. Kupci, ki žele natančnejše informacije, naj se obrnejo na notarsko pisarno v Prevaliah. 4999 Pozor! Reklamna ponuia! Vrijedi samo 20 dana! Radi napuštanja moje zalihe satova šaljem ja unutar 20 dana svakom priposlatelju ovog iz novine izrezanog oglasa jedan Irrasnt remontoir-sat (za gospodu) valjana udešen 30 sati iduČi uz S godišnje pismenu jamčevinu uz reklamnu cijenu od 40 mjesto S5 dinara franko uz napredno priposlanje dotičnog iznosa po preporučenom listu. Dastava sata obavlja se odmah preporučeno. Pouzetbe Doavljaja se jedino uz kapara od 10 Dinara. Skladište satova Gisro Pollak, Zagreb, Tkalćiceva 27. 4953 išče lesna industrijska družba „SAVA" v Ljubljani. Zahteva se strokovna in komercijeliia izobrazba v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg stev. 3. lastnina In tisk »Narodne tiskarno* ^ toseratni del odgovoren .Valentin kn o i t a/. 04 61