Št. 20. V Gorioi, v torek dne 9. marea 1909. Letnik 21. Ishaja Tiak torek in soboto ob ; 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva ¦ pnunik iside dan prej ob 6. xTeöer. Stane po polti prejeman ali v Gorici na dora , poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in '.«ebrtletno 150K. ProdajaierGorici t to- bakamah Schwan t Solikih ulicah Jell«raiti r Nunikih ulicah in Le- b a n na Vwdijeyem tekalilöu po 8 Tin. brUlilLA Urednifitvo in upravniätvo"ie nabajata t «Narodni titkarni>, ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nailoriti na uredniltro, oglase in naročnino pa na upravniitvo >Qorice«. Oglaii ie radunijo po petit- ˇntab in licer ako «e tiikajo 1-krat po 14 rin., 2-krat po 19 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Ixdajatelj in odgororni urednik Anton Bavöar. TJBka „Narodna tlakaraa" (odgoT.^p|Mk^ž'.č). Krajevni napisi. „Soča" je poroöal», da je namest- nišUo razfeljafilo atareiinsUene sklepe glede krajernih napisor ia sicer — do- govorno z deželnim odborom. — Dobili smo cd raznih strani rpraianjs, kaj je na tem resniönega. Zito smo se podali takoj na prafi fir k dež. odbora in ˇprašali tozadevoih pojasnil. Tarn se nam je Qstreglo z znano uljadnostjo ter po- vedalo, da na razliöna tozaderna rpra- šanja cd strani c. kr. nameatniitta glede stareiinstrenih sklepov o krajeTnih na- pisih poaameznih oböio, je deželni od- bor odgOTorii, da öe se tadi priznara c. kr. nameatniitta pravicA določitre, ? ka- terem deželnem jezika mo raj o biti napiai na deekah, o katerih gofori § 9. zakona z dne 29. 3. 1869 d?i. sak. it. 67, ?endar deželni odbor ne more priz- nati, da je nemäöiua deželni je/;ik t naiej deželi. Ta odlok dež. odbora je pad jaien ; jasna so tndi določila $ 9. zakona * dne 29. 3. 1869; a nerazamljifo je, kako je zamoglo c. kr. namestaiitTO razveljafiti zadevne atareiinstTeae skiepe ˇ oöigled tako jaanim določilom zakona; a ie manj razamljifo je, kako more c. kr. na- meatniitTO naglaiati t sTojih odlokib, da je razreljarilo te skiepe dogoTorno z deielnim odborom. To je prati pendant o znanem od- lok u o. kr. namestniitra glede preporedi toöiti noTO vino, kateri odlok je „Soča" grozno izkoriäöala proti naii atranki. — Tndi nekateri drngi gospodje so se resno trndili nabajskati JjudatfO radi tega proti naii atranki, dasi o takem aklepa dež. odbora ni bilo, ni in ne more biti citi gorora. Čndno je taui, da „Soda" je sedaj bolj preridna, ne mede okoln sebe s paoY- kami in drngimi pretajsmi, aaenda je kaj zaTohala. „Kmečka slranka" in učifeljsfvo. V „Gorici" smo dokazali z neorrg- j ljivimi dokazi, da naört „kmečke tränke", ' znižati nžitnino na vino in t nadomeatilo zTišati daišoino na piro, se ne da izreali j razen na teliko ikodo kmeöke atranke same. Dokazali emr, da se da nžitnina j na vino znižati t najagodnejšem alaöaja j za 4 krajcarje pri litra. A to ae Ie tedaj ' doseže, ako ae znižajo deželne do- ' klade na nžitnino od vina za 100 od sto in občinske Tiaj za 80%. Poaiedica tema bi bil», da bi ae morale poviiati j dokiade na izravne daike za Ijadsko iol- itro za 40 od ate, za občinske potreb- iöine pa povprek za 100%. j Proti tcma dokaza bo skaiali izko- baoati ae iz zagate goapodje, ki urejujejo „Kmečki Glaa", na praT jednostayen na- čin. Hekii go, da tozadevni program agfarne atranke je povzet po prcgramn S. L. S., in če je nai program neizred- Ijir, je njiboT tndi. Ali je mogcče, da ai da „kmeäka stranka" veöje spriöevalo abcStva nego ai ga je dala a to izjavo! Torej alepo in bres pomialeka sprejema stranka dolo- öila iz programoT dragih »trank. Seveda ae ne potradijo dokazati tegs, kar trdijo. Da bi bila S. L. S. sprejela ˇ syc; p*o- grim zmiaoje uziininsk h doklad in r nadomestilo zviianje dariöine na pi?o, ne odgovarjt reanici. Naia stranka ae drži to pravilnega načela, namreö koü- kor mogoče spraviti ˇ raTnotežje doklade na direktne in indirektne darke. Vae- kako pa stremi za tem, da ae dariöiaa na pi?o poTÜa. Vpraianje nastane, ali bode Tlada ˇ to privoiila ; kajti sedanja datičina 4 K 40 h ie je dosrgla le z veliko težavo. Če pa „agrarci" še kaj doBežejo, jih bomo hralili. Ko hitro stopijo nagrarciu na prak- tično polje deželne nprare, bodo morali črtati prvi del arojega programa o nžit- nini in pivu, ali pa predlagati, da ae aöi- teljem znižajo sedanji prejemki. Da bi se ta Btranka odloöila za to zadnje, je iz- kljnčeno, kajti r „agrarniM atranki so akoro Tsi aöitelji in brez ačiteljer je ' atranka brez „agrarcev" in agitatorjer Neki gospod iolaki nadzornik je po zad- ! rjih Tolitvah ponoano naglašal, da zdaj ' Tidi klerikalna atrank?, kaj zn«jo aöitelji; ni pa naglaial, kaj zoa glavaratro pri ! Tolitrah. | Kmaln po Tolitvah ao stavili gaap. ' aöitelji sroj račan zbrani sgrarni libe- ralni, neodviani stranki za Tsptha nape- ! litisinero poljo. Začetkom meeeca septem- | bra Träilo ae je pri „Jelenn" nčiteljiko zbororanje, na katerem ao «tavili učitelji j sfo.e tczaderne predloge in zabte?e. Sbod se je rriil pod nekako patrcnanco rlade I in poslancer elorenekega kiaba. f j V čaat moramo äteti goriikim • I aciteljem, da ee ni nikdo izmed nj:b dal zlorabiti za pretirane naavete, ki bo ae Btavili na tem zborovanja glede ačitelj- j , skh plaö. To žaloBtno alogo bo morali tprejeti ačitelji a Kranjakeg», naii do- j bri prijatelji. Ooi so zihterali, da ačitelji rrorajo priti takoj v XI., potcm v X., IX. in VIII. plačilni razred držarnih aradni- ' kor, to Be prarf, vaak nčitelj mcra dobiti : takoj najmanjio plačo 2200 E, ki ie > vedno množi, tako da pride po 35 letih , ˇ pokoj s 5200 K. j Kake poaledice bi imel ta predlog, ako bi bil sprejet, na doklade na direktne in indirektne davke, o tem niroajo ao- , bpcuje „igrarci** in poaianci slotenskega ; klaba niti pojma. To naa tadi ne briga, : ker taki predlogi bi a& mogli Tresniöiti le T Blnčajo, če sprejme držara vse Ijad- 8kc-iolske potrebičine na ae, čemor bi ae tadi mi ne protivili. Toda aöiteiji, ki eo jedro „kmečke atranke", zahterajo takoj, Qze T pribodojem zaaedanja, nekaj zbolj- äka STojih prf jemkor, in aicer znižanje alnžbenih let od 40 na 35 in vitevanje atanarine r fokojnino. Na videz so te zahteve pohlevne, ! tcda ako j m prei^čemo jedro, se labko nverimo, da so dalekoaežne. Ako bi de- želni zbor aprejel le prvi pegoj, ntmreč zn žaoje pokojninakih let na Sb, bi del. pok. zalog imel t prvem letn 33.554 K Teö stroikoT nrgo pri sedanjem sistema. Ko bi Be pa ogodilo obema zahtevama, bi to zahteralo 38.834 K več nego sedaj. A te potrebiöine raatejo pctem od leta do leta etopnje?alno, začetka bolj p ocas', po'em pa bitre. Čez itiri leta bi narasie aže na lOtj.6 02 K, a čez jednajst let na 230.972.KL, To je za naio rnaTo domorino relik izdatek. Deželna aprara bo mortiia Bkr- beti za njega pekritje, če agedijo agrarci (aöitelji) očiteljem. V to atrho bo zopet treba poyisali doklade ali na posredne ali nepoiredne darke. — Gospodom bodo tadi te opszke mendt neprijetne ; to da nam se je ridelo potrebno opczoriti na nje, dokler je ie cap. Primera dobro zadefa. Kakor znano, smo mi dvakrat upo- rabili afero med socialističnim rDelavskim listom" in dr. Rybarem zaslran tega zad- njega hčerkezaio, da smo „Edin.- poka- zali, kako se škandalizuje nad .Del. li- stom" zarad te zadeve, ki je gotovo bolj malenkostna, nego je njena krivda, da si upa še vedno za resnično sm:- trati zlobno laž o „Gregorčič-Pajer-jevi zvezi" in da je vsled tega indirektno ožigosala za lažnike naše deželne po- slance, ki so v naših Iistih izjavili, da te mzveze" ni in ni bilo „Edinost" je ponovite" te primere toiJ zabolela, da je zopet enkrat prelomila pečat svojega i molčanja in nas počastila s kratkim od- govorom. Čujmo, kako se opravičuje ! Una piše: „Hoho, počasi gospoda! To pa ni tako! Vaša primera šepa na vseli nogali. V prvi vrsti nismo mi nikdar napadali dr. Gregorčiča kakor osebo ali rodoljuba, ampak smo kriti- kovali njega in njegove stranke politična dejanja. V drugi vrsti... smo mi opuščali (pomotoma najbrže namestu opirali, Ured. „Gorice*4) svojo kritiko o politic- ; nem delovanju Gregorčičeve stranke na javna, notoricna in vsem vidljiva dej- : stva, ki so za nas in za vsakogar me- 1 rodavneja, nego gola zatrdila, ki jih kaka stranka podaja, ko je — vzadregi." I Glejte, no! „Edinost" bi hotela čed- f nosti kovati iz dejstva, da ne more na- pak odtati, kjer jih ni. Pravi, da ni LISTEK. Urar. (Resniöna dogodba z Viparskega.) Zjntranji ziraski dan je bil in nebo je bilo preflečeno s temno-Bivimi oblaki. Mrzla sapa je brila krog vogior kmet- ikib hii. Vmea ao padale snežinke, ki jih je razbnrjena sapa metala na saba tla. Hiie so bile zaprte in ljudje bo ae greli na ognjiSdih kakor je t naši Tasi na- rada. Popolndne je bnrja nekoliko po- tihnila in nebo se je zjasnilo. Solnce je *daj praT prijazno prisijalo izza temnih oblakor, kakor bi nam s tem hotelo po- Tedati, da nas ie redno Ijnbi. A vzlic tema je bilo mrzlo. Večerni mrah je le- gel na zemljo in m Tas je bila videti kakor bi bila ogrnjena s örnim pajöola- nom. Zrečer je bila cela dražina t hiši. Nakrat bo se zadnli zanaj težki koraki. Nekdo potrka in naglo stopi v hiao. Bil je mož Telike postafe, iirokih pled. Imel je örne oöi, relike obr?i in örno kodra- ato brado. Imel je majhno leseno skri- njioo. Mož me je rpraial za prenoöi- iße 8 prijazno besedo, katero sen» mil ob- Ijubil, nakar sa mi ia mn* o.a»ä —i—«¦ I in odložil srojo akrinjioo na mizo. Mož je poTedal, da je nrar. Možn sem vele), nij se Tsede na ognjiiče, da se bode malo pogrei. Prar prijazno se je nasmeh- nil in vskliknil: „Danes sem zares pri dobrih Ijndeh!" Zdaj ai je mož zaöel gla- diti kodraato brado. Vpraial sem ga, od- kod je. Prar prijazno mi. je odgororil, da z Iga na Eranjskem. Rokel je, da ima doma delarnico. Vpraial sem ga, zakaj ! ne dela doma, nakar mi je odgovoril, da dela samo poleti doma, ker poleti je tarn dosti delavoev. Mož me je Tpraial, ali imam kakšno nro za poprarit. Odgo- roril sem ma, da imam dre, da obe te- öeta, le kazalca stojita na mesta. Mož mi je rekel: „To bodem jatri popraril. A'i nimate niö dragega za popravit? To je malenkoEt." Rekel aem, da nimam dra- gega ter to naj mi dobro popravi. Veöerja ja bila naprarljena. Moža sem Tprašal, ali bode rečerjal. Rakel je: „Bodem, bodem, saj stem presneto laden I Malo zaslažka, draginja veliku, ne ?em, kaj bo!" Veöerja je stala pred njim. MoŽ je z reliko Blastjo jedel in ridelo se je, da je res lačea. Ko bo je mož nareöerjal, vprašal sem g»; hoöe li Tina ali žganja, žirek žganja.^Ko je porečerjal, se nam je sröno lahralil. Vpraial sem ga, ali bode z nimi moli). Rekel je, da hoöe moliti, saj da je kristjan. Po molitri je mož za- 6e\ razkladati sroje dogodke, ki jih je do- žitel, Ura je bila deset in moža se ni madilo iti spat. Ulesa so nas bolela od njegorega goTorjenja. Eoneöno smo ga rendarle spra?ili spat. Drago jntro okoli desete je mož rstopil T hiio. Vznemirjen je bil, mesta ni mogel nikjer najti. — Sestra ma je prinesla zajutrek, katerega pa je odklo- nil. Prosil me je požirek žganja. Prej- inji dan je mož veliko gororil o arah, da je nrar, da zna dobro are popravljat'. Danes pa ni hotel niti besedice örhniti o popratljanja ar. Rekel sem ma, naj nri poprari. — Mož bo je delal, ka- kor da niö n9 sliäi. — Še enkrat sem ga opozoril na to in rekel, da nimam časa öakati. Uri sem ma položil na mizo. Mož je molöe stopil z ognjiiöa in prar počasi iel k skrinjici. Lahkoma je odprl skrinjico in vzel iz nje neko orodje iila podobno. Vtel je t roke aro, jo odprl ter začel nekaj bezgati. Ko bo je nare- ličal bezganja, je aro zaprl, jo naril ter rekel: „Ziaj bode tako ila, da jo bode in jo začel nerodno meökati, da je pri tem padlo steklo ren. Zdaj ma je zk- čelo iti po gla?i, kako bi Bpraril ateklo na prejinje mesto. Ali glej rrsga I Tadi to ni ilo. Mož se je zaöel potiti öerarno ni bilo ˇroče. Meökal in meökalje aro, a niö ni naredil. Postajal je zdaj rdeč, zdaj bled. Smejal sem se ma in rekel: „Striöko moj! iz te moke ne bo kraba. Vi ne znate ar poprarljati! Slab ararstei" Iz- govarjal seje, da ga zebe t roke,öer»Tno ma je lil pot po öela. Stopii je na ognji- iöe ter si grel roke. Ko se je malo ogre?, se je spet poprijel prejšaega dela. Mož se je zaöel jeziti in preklinjati, ker delo ni ilo pa ni ilo. — Po- stajal je nerrozen ter jel gledati skozi hiina rrata, znamenje, da bi rad utekel. Rekel sem ma: „Striöek, ri no znate ar popravljati, pokfariti pa znate dobro", na- kar mi je rekel, da ne more poprariti, da moram aro nesti kakinema ararja t mesta. Smejaje sem azel ari moža in jih nesel thraniti. Ko sem se rrnil, moža ni bilo ?eö. Vtekel je med tem öa- Bom iz hiie. Takih „nrarjet", ki so klatijo reč- krat po naii deieli, Bog nas yarnj. To aem n»w«dAl «• ¦•»i»«i *i—~s— j- — nikdar napadala dr. Gregorčiča kot osebo. Da, da, ali ne zato, ker ni ho- tela, atnpak, ker ni mogla. Kakor po- slanec tako izpolnuje dr. Gregorčič svoje dolžnosti kot oseba, človek in du- hovnik. O srečna „Edinost", Če more tako reči o nekaterih duhovnikih, ki so pri njej tako dobro zapisani! Ali re- j cimo, da bi bil dr. Gregorčič drugi Ga- bršček, da bi iskal pri narodnih pod- jetjih le svoj žep, da bi bila njegova ekzistenca brez slow denarnih zavodov nemožna (dr. Tuma Gabrščeku!), no, potem bi bilo padalo v „Edinosti" tudi po osebi dr. Gregorčiča. Dokazov ža to nam ponujajo dovolj nekateri članki v „Edinosti" iz minuiega oktobra, v kate- rih kar izza vrstic štrlijo osti sovraštva do osebe Gregorčičeve. Sicer se je pa „Edinost" tako zagrizla v boju proti vsemu, kar je naša stranka delala in dosegla, da ni pri tem „šonala" niti osebe našega .voditelja. Ali mu ni po- novno očitala, da tira „osebno poli- tiko?" Kaj je pa to drugega nego na- pad na njegovo osebo!? j fti, ali je bilo kritikovanje politič- nih dejanj Gregorčičevih v „Edinosti" res tako, da ni žalilo njega tudi kot ro • i doljuba? „Edinost4 naj le pomisli, kako nerodoljubno ozadje je podtikala kan- didaturi dr. Laharnarja! Kdor je čital ' „Edinost" v tem boju ter ji verjel, je moral biti uverjen, da se je dr. Gre- gorčič zvezal z vlado, da prepreči izvo- ' litev narodnega, neodvisnega poslanca. Kateri Sloveiiec pa naj veruje še v ro- doljubje onega, ki se veže z vlado nam vedno nasprotno?! In vendar je delala y.Edinost' takrat krivico voditelja na- šemu in oškodovala ljudstvo za vrlo sposobnega poslanca! Nje krik o „od- visnosti" je najeklatantneje osmešil laški poslanec Bugatto, aktiven uradnik v ministerstvu, dočim se je dr. Laharnar s častno besedo zavezal, da izstopi iz službe, ako bi bil izvoljen poslancem. — In kar je napisala „Ed." nadalje v boju proti naši stranki, ali ni stavilo Gregorčičevega rodoljubja v najslabšo luč?! Bridka izkušnja za moža, ki je daroval za slov šolstvo že ogromnih vsot, in ki nosi že dolgo vrsto let vod- stvo vsega slov. šolstva v Gorici na svojih ramah! „Edinost" naj le pre- meri iz te strani rodoljubje Gregorčičevo z rodoljubjem drugih političnih prvakov ' na Primorskem! ¦ Sicer se nam pa zdi, da je opra- vičevanje „Edinosti", da ni napadala dr. Gregorčiča kot osebo in rodoljuba, popolnoma brezpredmetno; saj ni „De- • lavski list' grajal dr. Rybara kot osebo in rodoljuba. Koliko narodnjakov je v Trstu, ki zagrešajo še večje narodne grehe nego je oni očitani dr. Rybaru,in vendar jih pusti „Del list" pri miru. — Graja je veljala torej dr. Rybaru kotpo- litičnemu voditelju in poslancu. (Konec pride.) Dopisi. S Krasa. V odgovor na dopis ˇ „S3Öiu in „Primoreu" naslovljen" is: „Temnih kotor klerikalne stranke", se mi pristaši S. L. S. le smejemo, ker vemo, da je izraz napredne zadrege, in Temb, da naii stvari le koristi. — Kar jarno moramo destitati trlima gospodoma, po- sebno pa bivieam gosp. kaplana, da sta IIa „iz temnih klerikalnih koto?" potom „bifiega klerikalnega (?) agitatorja" y razsfitljeno liberaino - napredno- agrarno-aocijaldemokraiko stranko ter prončila stanje te politiöne „rezanice". In to boli „rizsTitljeni" s?et napredni. Zato a potno glaro bo tradi „Soöin* do- piaaik, doseči namen, potlačiti ali osme- liti trtno afers. Pa ne bo iio, öe je ie kaj pravice na avetn! Kar je do aedaj objatljenega, otem- nelo je liberaino „razsTitljeno" poitenje, in niti plaiö naprednega „solnca" je ne oslepi, četadi posije ˇ Tse „temne klerik. kote", ali kar je najhajie, kakor ae kalni kotiu okrog njega se vrteli. E; Pe- peti, Jjžki, Jinkoti, Jmezi, Lojiett in kar vas je takih „glih ali soda", rase napre- dno solace je zaöelo mrkati doe 28. II. 1908. ter mrka polagoma ?eö ali manj, öetndi ni naporedan mrk t koledarja. Da ne lažemo, prepriöajo ?ai iter. „Pnm. lista" in „Gorice" od zadnjih voliter do danei. Baritel Di gre za to zaslagi deloma „bir- iema klerikalnemn (?) agitatorja t. j. pre- serskema „dohtarja" je znano po Tsem Kraaa, a odkar piieta „SjčV in „Pri- morec", tadi dragod. Res f\ao stno jo izpeljali z biviicn g. kaplanom! Štoda, da ga ni reö r Komnn! — Da je atresel preseraki „dohtar" t „temni klerik. kotu pri g. kaplana celo zalogo napredne „witbbe", potrdijo lahko oni „napredni", ki bo pDalaiali pri oknih, ko je bil ˇ kaplaniji „dohtar" in mi. la po „dohtar* jerem" odhoda smo se smejali ... Pa ne zaradi reselih agitacijskih TspehoT preserskega „dohtarja", saj ma g. kapl. niö ni verjel o njih, rarno g. kaplana bo ,dohtaru nategnil! — poznal ga je kakor slab sold iz priporedoranja in iz časni- kor pri zadnjih držarnorborskih ToIiUah, sicer kako bi imet „dohtar" Tspeha a prodajo „teme" tam, kjer je prod meseci za Štreklja prodajal „sritlobo"? — pač pa smo se smejali za nam poraem ne- znanih razkritij t „razsritljenem" sreta napredaem. IsTedeii smo, kako se je rolilo ˇ držarni zbor, res leps reöi, lastae liberalno-mokraiki strankf. In zikaj bi ne rerjeli „dohtarjn" tegs, sij smo sliiali, da je pisila „Eiinost" o njego?em shodu T Potirja, saj smo Tedel, d* je bil glafni Štrekljer meietar, izredeli smo, kako in kdo „napredno" delaje, r katere Tasi odšli so iz „*inankega drustfa" s kolesi, kam pojdejo Štreklji, Perin, Bažaik, ŠSurk, Žgon in Šjrli Tomažz tozdti', kam pojde Mtk, Šandrin, Federiko, komenski regi- ments Unobar Toni-pek ia tiki „cafu", izTedeli smo o zrijačah r agrarno-na- predni, izid prrotnih in ožjih Toliter. Prične se zanimira trtca afira. Ii- Tedeli em^, da so iztazl krivo narajeni, izvedeli smo, da izkaze na namestaištra Tsakdo dobi, sliiali smo o Pipin-ForčiO- Vendlerjefi tožbi zaradi trti ii po rse- straaskem pojasnila in navodila konÖa se „dohtarjera" klerikalna (?) doba. Da je „dohtar" resaico gororil, pre- pričali smo se na namestdištru, prepri- ; čan je rsakdo, ki bere „Grrico" in \ „Prim. L'at". Čadil pa se bode1 vsakdo in zdelo se mn bo nererjetno, da tadi ! „dohtarja" boli glara zaradi trt 1 !! — Daljeno gorje se lažje prenaSa. Zito so so Belli dne 14. jan. 1909. t „vinarskem druitva" taki možje, in „dohtar" jim pri- pofedaje, kaj vse je stresel ? „temni kle- rikalni kot". G)rje! Di dekan in kapl. sta te silila, plačala poti ti porej! In videli smo „dohtarja" prihajat t „rinar- sko droštfo", k Smrdeljn in po 4z?ečer T iohrto poslopje. In draka se „Soöi" poreat . . . Da je „dohtar' iriga-irtga prikazen, fzor breznaöelnega naprednjaka, razame Tsakdo. Ztto ma ni nihče naSe stranke zanpal. Dostop je pa imel poleg pri- poročila naših vrlih gospodor še poaebno ˇažno izkazilo, bres katerega bi ne pri- iel rawitljat „temni kler. kot". In to se glasi: Komen, 20. I. 1908. Gasp. N. N. Dobil gem račun iz nabrežinske restavracije (na postaji) glaseö se na 33 K 78 T. Natakar Čipek pile, da je raöan godcer iz onega dne, ko je priiel moj brat domor. Ker Vam je dal moj stak 20 kron iati Tcčsr, da placate godcem pivo, a Ti niste niti rinarja plaöali, Vas pozivam, da mi r tekn osem dni prine- sete 20 kron. Dragaöe Vam nložim tožbo cifilno in kazensko radi ponererjenja. SpoitOTanjem N. N. To je prigoalo dae 28. II. 08*. „doh- tarjt" T „temni kier. kotto. Priiel je ne- pričakorano — nepoyabljen ! To spriča mežnarjer Francelj, ki je sedel po ne- izpraznil zaalaženi poliö belegt Tina, spriönjemo tadi mi! Zato pa Bog iiwi Trla, za nai bla- gor Tneta gospoda dekana Vtlentinöiöa in biyäega kapl. LtTrenöida! B. St., kler. agit, pa ne preserake sorte. S Kanalskega. — Kako ojstra je letošuja zima, vedo povedati najbolj sol- ski otroci ki prihajajo v solo od 1 —3 in pol kilometre daleč, iz Nekovega, Ajbe, Ravence, Krstenice, Loge, Bodreža, Prapotnega, Morskega itd. — In ko ti ubogi otročiči pridejo v Kanal prezgodaj, bodi radi tega, ker nimajo ure doma, ali pa da jim domača ura ne kažeprav, morajo vsled postopanja šolskega vod- stva čakati ua mrazu ali dežju pred šolskim poslopjem milosti šolskega vod- stva, ki jim dovoli vstopiti v šolo še-le Vi ure pred začetkorn šolskega poduka. Vsaki dan pred šolskim podukom se vidi gručo šolskih otrok, ki trepečejo od mraza pred šolskim poslopjem. Oddaljeni otroci pridejo navadno v šolo prezgodaj vsled strahu, ker se boje, da bi bili kaznovani, ako bi prišli prepozno. V starern šolskem poslopju so imeli na razpolago šolski otroci pro- storno vežo in zavetno dvorišče, tako, da se zamore reči, da je novo so'sko poslopje za otroke slabše od starega tako, da ima ugodnost v novem šol- skem poslopju le učiteljsko osebje. Stariši otrok pozivljamo slavni c. kr. okr. šolski svet, da ukrene čimpreje potrebno, da bo oddaljenimšulskim otro- kom v mrzlih in deževnih dneh vsak čas odprta šolska soba in to v varstvo zdravlja. Stariši šolskih otrok pozivljamo učiteljsko osebje v Kanalu, naj bi poskr- belo, naj bi se zgoraj navedene nepri- like odpravile. Fodmelec. — V nedeljo 14. t. m. ob 2. in pol popoladne bo t tat. izo- braževalnem draitra zanimiro, časn pri- memo predaranje. Predaral bode domači g. žapaik. UJje in prijatelji draitra, pri- dite T obilnem iterila poslaiat t Polilični pregled. Drzatnozborsko zasedanje. V jatrajinji seji posianake zbornioe bo ministerski predsednik najprrogovaril o sploinem politiönem položaja in se do- taknil tadi zananjega politiönega polo- žaja. IsToliteT dr. Pattaia zborniönim predsednikom je zagotoTljena. Ztnj bodo glasoTaii Tsi Namci, Poljski, Ramnni in Malorasi. „Sloranska jednota", socialni demokratje in dirjaki bodo oddali prazne glaaovnice. Veleizdajaki proces v Zagrebn. S tem procesom se bavi skorc Tae afstrijsko časopisje. Pa tadi dragi večji izTenaTstrijski Hatt piiejo o tej afari. Se- daj se nadaljnje zasliieranje obtoženceT. SpraSaje se jih take reöi, ki niso t no- bani z?ezi s procesom. Tako je n. pr. predsednik sodnega d?ora Tprašal nekega obtoženca, ali odobraTa fsklik: „Z'fio kralj Peter!" ZagOTorniki so proti tem a protestirali. — Tadi drža?ni pratdnik je po sToje zaTil nek članek iz „Srbobrana" in podtaknil teaau lista neke trditre, ka- tere ni nikdar priob"M. — h izpraieranja obtoženceT se sklepa, da se hoče na Tsak naöin dokazati, da so Srbi, zireßi na HrTaškem, šantali Ijndatro proti Afstriji in je naTddierali za Srbijo. Naki Naatiö je to potedal Tladi in ta je na NastiöeTo oradbo aredla preiskaro in izrriila znane aretacije. Proces je »elssaaimiT in ka- rakterističen za Vlado. Volitve T italijanski parlament. V nedeljo bo se Triile Tolitre v italijanaki parlament. Djsedij je izTol]«- nih 211 pristaieT ministerstva, 34 kon- stitucijonelnih opoziciionalcer, 23 soc. demokratoT, 8 katolikov, 23 radikalceT, 17 repabličanoT; ožjih Toliterje treba41. Dogodki na Balkanu. Sodeö po najnoTejiih reateh, so brie mirnim potom. Dahofi t Srbiji so se baje Se precej pomirili. Posebno ka- žejo of cijelni srbski krogi dobro toIjo sporazameti se mirnim potom. Dopisnik lista Sii Ischlawiiche Korrespondenz" je imel te dni pogiTor s prbskim mini- strom za zananje zadere dr. M lanofiöem. Ta je med dragim rekel, da ne veraje, da bi prišlo do Tojske med Aratrijo in Srbijo, ker relerlasti store rae, da pre- preöijo tako Tojsko. Dr. Milanofič je na- dalje rekel, da se nadeja, da se razmere med Avatrijo in Srbijo zboljšajo in da postanejo prijateljske. Darovi. Za 81 o T. dijake na danajski a niter zi so da ro Tali: drž. po- slanci — dr. 1». Šajteršio, Ir. H'ibar, I. Roblek po 50 K ; dr. Iröeriö 40 K ; dr. Koöerar30K; Grafmaner 25 K; dr. BsnkoiU, dr. Krek, dr. Ž tnik, Fr; PoTie, Periö, Spinöiö, dr. L^gtnja, Ye. Damiar, IrsEÜeTiö, Mandiö, Jjžornik, dr. Ribar, dr. PIoj, dr. Gregoröiö, J. Gsstinöar, dr. Jakliö, Jas. Pogaönik, Štrekelj, pl. Šnklje, Fon po 20 K; dr. Dambič, dr. Tresiö, Prodan, dr. Korošec, po 10 K ; Pišek 5 K. KranJ8ko. Uaald pl. Trnkoczy, L:nbljana, 100 K ; dr. Šlajmer, L';nb1jana, 25 K; Babnik, Ljubljana, 5 K; Ir. Sta- nonik, Hjrjal, 2 K; A. VoUa, Ljubljana, 2 K; Rihard Schrey, Lsace, 4 K; Iran Strgalec, Bsganje, 14 K; F^an Barlec, Kandija, 2 K; Jjb. R^gen, Uaec, 20 K; Alojzij Poljanec, L;abljana, 5 K; Alton Kobi, Breg, 20 K ; G. Vilman, L;abno, 5 K; Adolf Kaol, Kolorrat, 5 K; Iran Fabjan, l/abljana, 25 K; Iran Kraojeo, BoroTnica, 10 K ; Anton Ploj, Črnomelj, 10 K; JjBipina Podkrajiek, L abljana, 10 K; N. Stazinsky, Črnuče, 5 K; dr. L. Požar, Ljab'jana, 20 K; dr. J. Mtrinko, NaTomeato, 5 K ; V. Kriaper, L;ab- ljans, 50 K. Š t a j e r s k o. Dr. Stnhec, Ptaj, 10 K; Martin Ogorerc, Konjice, 30 K ; Ff. Ki. Schneider, CszanjeTci, 15 K; Jjj. Maraa, Kraplje, 5 K; Oirajna poBOJiloica, Ljoto- mer, 40 K; Jjs. GDropeTŠek, TrboTlje, 24 K; dr. Marko, Gradec, 10 K; dr. Ssr- njec, G)lje, 10 K; žapanstro Rsäica, 25 K ; I. Gaiperič, Dol, 5 K; I. S3rcan, Hrastnik, 5 K ; M. Roi, H'astnik, 1 K ; A. Gnu*, Dol, 5 K; A. Veternik, Dal, 5 K ; I. R)i, DdI, 2 K ; Narodaa draštra T SIot. Bistrici, 20 K; I. PotOTŠei, Ar- tiöe, 4 K; Fr. Kolcnc, Gradec, 20 K; Gradiänik, G^lje, 4 K; Obitelj Pahernik, Vahred, 30 K; Jos. Gomboč, Gradec, 3 K. PrimorBko. A. R)bek, Ssžana, 20 K ; rodoljabi t Meröah, 10 K 64 w; If. Čok T Trsta nabral 200 K; Andr. Ga- briöek, Gorica, 20 K; dr. Voinjak, Go- rica, 20 K; Karel ŠiikoTič, Črni Kai, 20 K ; A. Br., Din jan, 5 K; žapanatro ˇ BoTCn nabralo 70 K 87 t; iz Tolmina: dr. Gruntar 10 K, Wan Perpar 10 K, R. Fazan 10 K, M. Primožio 5 K, A. Ver- tOTec 5 K, dr. VodopiTec 4 K, R. Fan- zari 1 K, I. Šaplja 1 K, Fr. UcoTiö 1 K, A. Kats 1 K, V.KaTCiö 1 K, I. Zarli 1 K, I. Diets 2 K, Rodoljub 2 K, L. Lah 1 K. Koroiko. I Vinter, Smihel, 10 K; T. Ulbing, Železna kapija, 10 K. Dalmacija. Dr. Jakia Raöiö, Spljit, 30 K ; Jos. Žarek, Spljit, 10 K. M. Trnorec, Daaaj, 20 K; dr. La- harnar, ČrnoTice, 10 K ; Jai. Benkofiö, Golac, 25 K. HrTatska. Stjepan Zigorac, Ko- priTnica, 100 K; Jos. Hohnjec, Zagreb, 10 K; dr. Magdič, Varaždin, 20 K; Gim- njaski paromlin, 5 K. Prof. Stiftar, Kaluga t Rasiji, 15 K. Blagajaik: dr. Ign. Žitnik, drž. poslanec. Novice. Naäiin Bomišljenikom. — Mrmo- lja, politiöni agent mladih in «tarih libe- ralceT si je zaöel slaziti vsakdanji krnb terib skuša pod krinko „kmečke stranke" zapeljevati v liberalni tabor one kmete, ki niso hoteli doslej slediti odprti libe- ralni zastavi. Njegova izobrazba paö ni taka, da bi mogal biti poKtiöni uöitelj drogim kmetom, ki so ravno tako is obraženi kot od. Z«to je prisiljen pre- mlerati liberalne fraze, katerib se sproti na pa met aöi is liberalnih äasnikov. Naj- Ijabii predmet so ma bile laži o naii stranki. Lnži o Tolilni refjrmi, o „zrezi Gregorciö Pajer", o „nerernosh" naših Toditelje?, o „«labem dežalnem gospodar- stra" Ltd. atno mi z neizpodbitaimi in od liberalnih časnikor doslej neizpodbitimi dokazi rtizkrinkal'. Pozrali smo ponorno Mrmoljo, naj te naie dokaze r svojem Časaika ovrže. Ali shodnema janaka je ta nai poziv zaprl sapo. S tern je sereda posredno sam priznal, da je ponarljal dokazane neresnice. Kar se pa čati bolj taraega na shodih med štirimi stenami in ljadm», ki niao o naiih pel tiönih bojih natančneje ponöeni, boJe gotoro na sho- dih še nadalje jahal po onih neresnicih, saj ma dragsga itak ne preostane. Do- bro bi bilo torej, da bi raelej kak nai Bomiiljenik iz dotiönega kraja iel na Mr- moljer shod ter iz naiih „Goric" prečital Mrinolji vse naid dotiöue posire, naslor- Ijene na ojega. D.itičnik naredi s tern dobro delo, ker zapre laži pot in prepreöi politiöno zapeljeranje ljadatra. Umakoila se je prcvidno. — Naše opazke k popravka T. o. z. bo „S)čo" Bprarile t slabo roljo. Rida bi kaj odgovorila, pa ne re kako se izogi- bati najbolj pereöih rpraš*nj, katera smo ji starili r obilaem iterila. Teh rpraiaaj, ki so prar za prar jedro cele polemike, se sploh ne lotera. Naradno stisne rep med nog9 kakor pea na begu, ko se ji pride prebliza 8 perečimi fprašatiji. Z*to pa sknia smeiili naie itefilke in operi- rati ž njimi tako, kakor naradno dela z Ysetoi srojimi tehtaimi račani. J) vse za- stonj „Soči" dokazorati, da je dolg in da so obresti, ki Be plaöojejo za dolg pasivne za podjetje. Vedno trdi le srojo staro pesem, da za izračananje eedanjega dejanskega čiatega dohodka je troba iste prar za prav rpoiterati in ne odbiTati od dohodkor podjetja. S tem imo pri kraja, ker trdiia bo to „Sofa" do sod- njega dne. T. o. z. pa je tadi zadoroljna, ker ji je „Soča" naraöanila reöji doho- dek, nego ga je dejansko imela. PreskuSnje učiteljske usposob- Ijenosti za ljudske in meščanske sole, kakor tudi specielne preskušnje začno letos pred c. kr. izprasevalno komisijov Gorici 10. maja ob 8. uri predpoldne. Za temiskušnjami pričnotakojpreskušnje za ženska ročna dela in za vrtnarice. — Prošnje naj se vlože pri c. kr. izpraše- valni komisiji, oziroma ravnateljstvu c. kr. učiteljišča v Gorici, v teku tekočega meseca. Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici prično maturitetne preiskušnje 3. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno oprernljene prošnje k dopustu se imajo v teku tega meseca vložiti pri ravnatelj- stvu imenovanega zavoda. Prenešena tiskovna pravda proti „Corrieru". — Tiskovna pravda, o kateri smo zadnjič poročali in ki se je imela vršiti vsled tožbe namestništ- venega tajnika Gasserja proti listu i)Corriere Friulano", je prenešena. Zakaj naj širijo „Kmečki gla«"!! — V tem casnika čitamo: „Ker pa se mi noöemo z ijadmi okoli „Primorskega Ksta" in „Gorice" prepirati, ampak se hoöemo le ta pa tarn, ko bodemo napa- dani, zagovarjati, apelnjemo a» ras (kmete), da skrbite, kar rnogoöe za raz- «irjenje „Kmeekega glasa". — Takega vz- roka, zakaj naj se akrbi za iirjeaje ka- kega časnika, uaenda ni bilo doslej čitati ie v nobenetn časnika. Vrtojbenski „kmet« se dela ta oöitno norca iz s?ojih sokme- tov, toi, za te, kmet, so tadi take-Ie oslarije dobre. — Mi pa moramo tu vr- tojben«kega „kmeta*, ki toli spoStaje kmeöki stan, da g» je sam obesil na pile, da se hoöe zagoTarjati, ko bode na- padan. Visa gori pa imennje naie za- htere, naj dokaže neresnica, katere je trosil na srojih ihodih o naäi atranki, „hade, strastne in breztbsirne napade". Torej, zakaj se ne začne že enkrat za- gOTarjatt ?! — No, poremo pa mi: ker se neresnice sp^oh ne dajo zigorarjati 1 Ternu äa dodajemo : Ktnetje, le pastite, da VaB bo Mrmolja še nadalje aftrbal" I Pridno- iirite in plačajte njegoT „Glas", da ma bode kaj kmaln mogoče teiarno kmeöko delo za Tselej zamenjati z gi- sposkim čaanikarjenjem. Saj to paö je glarni namen naroönine za njegOT nG &*u ! Nekaj giipodarakega poboljika prineie tadi ta denar ; pa seveda ne Vam, am- pak — Mrmolji. Ž rela torej najnovejia Mrmoljera botfgt 1 1 Zvita glavica nas 3Irmolja! — Na Sfojih političaih shodih py naših g3- rah je nakopiöii cale kap9 neresaic zoper naio atranko. Mi smo d^kazali, da o naii stranki govori nere?n:ca. PozTali smo ga poooTQO, naj naie dokaze o?rže, če more. Nič lažjega nego to poštenjako, ki vsako trditev najprej premisli, ali jo more do- kazati, potem še le izreče. A'\ M-moIja, liberalni piačani agent, ne ra?na tako. Po STOJih shodih premiers liberalne ne- dokazane, od nas ovržene laži, ia zdaj, ko si te krifico ne darao dopast1, se je stisnil r kot ter se zabarikadiral z izgo- Tori, ki bi biii pobralni, Öe bi bili res- niöni. Čajmo ga t njegorem „G'aia" ! Kli]di, «trastni in brezobzirni so napadi S. L. S. na našo stranko, ako bi hoteli tem Ijndem na Tse odgovarjati, bi nam ne zadostora1 niti eel „Kmeöki Gits". — Tako Mrmolja. Ali ate ga sliiali ? Ziaj, ko zahteramo dokazor za njegoro Urbanje, za?ija uretohlinsko oči in toži o „Htraatnih in brezobziraih napadihu ! To je ja'co komodoo, ali pošteno ni. Ce ima M molja take nazore o poitenoati politiänegt boja, potem bode njegor list prava kaga za rzgojo naisga kmeta. Da bode g. Mrmolja bolje atnel podloat ta- kega rarnanjs, ma postrežemo zopet s primerom. Daniaao on (Mrmolja) bi zre- del, da ga je nekdo r neki dražbi ime- noval tata. Sreča ga ter ga pozore. naj to dokaže. Obrekoralec se ma otrese, rekoč: ,Kaj me tako hado, itrastno in brezobzirno napadate? Č) bi ram ho- tel jaz odgorarjatf, bi mi ne zadostoval eel dan mojega dela". -— Vpraiamo g. Mrmoljo, ali bi ie on h tem izgororom zadofoljii? Manda ne; k sodnika bi po- zval BTojeps obrekoralca ter zahteral dokazor, ne meneö se za to; ali aporabi oni za to ie toliko dni srojega dela. Z isto prarico srnemo menda tali mi sro- jeg« politiönega obrekoralca pozifljati pred sodbo javnoat!: Van z dokazi! IigOTori na cat in prostor ? lista ne morejo dokazovati poitenoiti, p&č pa fzpričajejo politiöno neiramnost. — Konjsko pleme na Tolminskem in KobariSkem. — Dr. Umberto Selan: vIle»Tal!o cap ore ttano". Izdala na Bvetlo „SocieJa agraria frialana". Vi- dem. 1909. — Vtej interesantni broänri je gorora o prednostih naiega domaöega konJBkega plemena na Tolminskem in Kobarilkem. — Grozne nesreie vsled snež- nih plazov. — Pri Böoksteina na SjI- nograikem se je atrgal sneženi plaz s strraega hriba yisokega 700 metror ter se spastil s straino silo ? dolino. Na Tznožju hriba sta se nahajali dre baraki, T katerih so kahali za deforce. Eo je pridrfil ogromni plaz v dolino, bili so ravno dela?ci pri jedr. Plaz je podrl ba- raki ter zasal de'afce, ki so bili notri. 18 delarcer je nailo jsmrt pod]snegom. Vsled plazov se ;e pripetilo mnogo neareö. Daila so nastcpna poroöila: V Pliberka je plaz itiri hü3 popolnoma za] sal. Ponesreöil ni nihSe, rer so se Ijacfje pravočasno iznelili. Vas jt ^opolnoma odrezaaa od Bsljaka. — Ž)lezni Etpli j9 plaz zaaal itiri drvarje v neki koöi. Eiegt so reiili po 72 urab, dragi so bili 2e mrtfi. V Bistrioi ob Dravi ie olaz za- so bili aamrčeni, četrtega, ki je hotel iskati pomoöi, je plaz zagnal v potok, in je tadi amrl. V Iriina je plaz zasal tri hue z gospodarskimi poslopji vred. Neka ¦tara kmetica inen daöekstabila a?mr- öena. Ljabeljski potok je plaz zasal, in vsled zajezenja vode je v nerarnosti osobje tovarne. Vsled silnega snega \ hribib trpi posebno dirjaöina. PJazovi v ß)h. Bi- strici no priralili s sabo v doliao 3 sr- njake, kateri so ostali še pri žirljeaja. — V Poljabelja odnaiajo plazovi cele hue. 0 neki hiii ni niti sleda, eaako o neki baraki. V plazovih je rnnoga po- lomljenega drevja. 0 snega se sedaj mnogo čita po časopisih. T«ko čitamo, da je v Olomaca obtiöal flak v snega. Na Morarakem je toliko snega, da je otežkočea C9lo že- Iezniiki promet. — Z Aagleikegi javljajo o atraioih z^metih in vihirjih. Pri nas r Gorici in gjriiki okolici pa imamo danes lepo. Sjlnca greje ie precsj. Kaaetje so začeli orati in sejatt po polja. Fjjseboo za iparglje priprarljajo zemljo. J)il Bog, da bi bilo konec zime, da bi mogli kmetje aže skoraj zičeti na polja delati. Draga let« r tem öasa so kmetje ob tem časa nže maoga polja obdelaii, le';os pa ie nil. — Ravnateljstvo drž&vnih že- leznic v Tratu naznanja, da je žslez- niški promet med Trstom, J^senicimi in Celofcem »pet odprt. — Plaz zaiul 2."> vojakov in (» častnikov. — L:sti poročajo 2. t. m. iz Iaomosta, da je pri Ltof'ama snežni plaz zaial 2") Tojakov in 6 äastnikor od polka deželoih strelcsr, med temi po- veljnika polka. — Izpred sodi^a. — Drag dra- g*gt opiorali so se C ril Maraž, Kata- rina Gabrorec in Iran Maraž Tii iz Št. Ferjana. Kot nameček ps3vanj& so dooili : Ciril Marai 20 K, oalala dra pa vsak po 10 K globe. I ikali so zadoičetiia na sodniji, a ta jih je podaöila, da pso- ranjr^ ni lepo io globila rse skapaj. S kamenjanjem so se xnesli Karol Terpio, Škr jane Stefto, Aaton Grarnar in Planiniek Iran, rsi it St. Fdrjana nad dražino Pintar zaradi neke stare mržnje, katero so gojili do imenovane drožino. Strar je priila pred sodiide in let) je mladeaiöem d&lo ra- zameti, di tako delo je kazajiro, da ae strogo kaznaje. la res so bili obsojeniin sicer: Kurol Terpin na 8 tednor, An- ton Grarnar na 6 tednor, Šteftn Š k rj a n c n& 4 tedne in Iran Planin- iek na 1 teden zapora. Mladeniči so proti tej obBodbi naprarili atok, in te dni se je vriila vaklicna obrarnara, pri kateri je bila Grarnarjn kizen za eden teden zriiana, Terpin je ostal pri prejinji obaoibi, ostila dra sta bila oproiöena. Silrij Col en z, etar 19 let, je znan indiridar r G)ricl. Sedel je ože rečkrat na samera v ulici Dogana. Dae 8. t. m. je spet stal pod tuk. okrožnim sodiščem zaradi raznih tatrin. Kradel je kjer je mogel. Denar ma je seveda najbolj diäal, ž njim je potem plačeval srojim koropa- njonom „fVaje". SDdni dvor ga je vsled tega obsodil na 11 mesecev jeöe z enim postom v meseca. Ko prestane kazen, se bo nahsjal pod policijskim nadzoratrom. — Ta obaodba ga je tako raikaöila, da je izdrl iz ograje v sodni drorani, ki je postavljena za občinstvo, kol,in ga hotel zagnati proti sodnema dvora, a se ma to ni posreöilo, kajti jetniiki paznik je ie zaöasa to zapazil. Ztradi tega čina bo spet stal pred sodniki. — Zlato poroko sta praznorala v v Št. M hslu dne 2. t. m. zskonska Jo- žef in Marija Štroser, ki sta sploino priljabljena pri domaöinih. — Občni zbor poštarjev skapine za Kranjsko in Primorsko se ni mogel Triiti dne 21. fabr. r Ljabljani, rsled tega se bo vriil dne 17. t. m. ob 3. pop. v boteln Jliria" v Linblian:. Okroinlca. poziv vsem poitnrjem, naj se tega ob- čnega zbora adelež», ako hoöejo aebi dobro. V organizaciji je moč ! — Hranilnica in posojilaica v Sovodnjah bode imela sroj redni letni oböni zbor r nedleljo dne 14. t. m. ob 3 in po! ari popoladne v srojih prosto- rih. Daerni red po prarilib, Člani so aljodoo rabljeni k obilni adeležbi. 0 d b o r. — Kolesarjko drustvo „Gorlca" bode imelo sroj občni zbor r soboto dne 13 t. m. ob 8. in pot ari zrečer pri „Ja- lenau. Dnerni red po praviiih. 0 d b o r. — Iz Rodlka se nam piie, da je tamkaj uurl goslilničar Anton Race. Unrl je nagle in nepreridene smrti zjatraj- ko je ratal iz postelje in se jel oblačiti. — hobraževalno društvo „Sofa1* pri Sv. Luciji bode imelo v nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor v društveni sobi. Vabi se član», da se gotovo udeleže Odbor. — Pod vlak je prišel včeraj blizu Barkovelj 28-letni vrtnar Stefan Vizan z Orsora. Ko so ga pripeljali na postajo v Trst in so ga hoteli prenesti v bol- nišnico, je med potoma umrl. Ne ve se, je li prišel po nesreči pod vlak ali pa s samomorilnim namenom. — Nov vojaški komaodo se asta- nori za trdnjare ob laiki meji in si- cer za Predil, R»jbl, Barec itd. Ssdež komanda bo r Trbiža. T*ko čitamo r öasopis b. — Xovi ladiji vojne mornarice. Letos poriaejo r morje dre reiiki vojni ladiji vojne mormrics in sicar oklop- njačo „Rtdetzky", ki je sliöna oklopnjaöi „Nadrojroda Fran Fardinand" od 14.500 tonaiat,*in hitri kriiar „Aimiral Spann" od 3500 tonelat. — Drustvo jugoslovanskih ie- leeniških uradnikov ima sroj ajtanorni oböni zbor dne 14 saica t. 1. ob 2. ari popoladne r Sokoiori teloradnici (Na- rodni dsm) r Trstci. Zreöer idtega dne se priredi dražaben seitanek. Ztnimanje za prri občni zbor tega za jagosloranske žel. aradnike prepotrebnega draštra je jako žirahno in je apati velike aieležbe. Zborovanja se adeieži več sloranskih poslancer in pa öeikih in poljskih žel. aradnikor, ki pridejo kot zastopaiki öe- škega in poljskega drnitra žeJ. aradnikor, da pokažojo jngosloranskioi torariiem svojo solidarnost in pa da se ž njimi dogorora o zfeii rseh sloranskih želez. organizaeij. Ta zreza bo itela okrog 4 0.0 0 0 orginiziranih za!. aradnikor in nižjih žel. aslažbencer. — Potresni siinki v Ktlabriji in S'ciliji še niso ponehali. Te dni se je spet čulo več sunkov, ki so ljudstvo zbegali. Prebivalci so tekli na piano. Gospodarske vest!. A.li naj se travniki pogaoje prej ali po braujanju in katera uiuetna snojila naj se vzamejo — Travnik vsekako se precaj ali kmala pDgnoji in ker ie ni öas za brananje, pogaojiti ga poprej. Ker je sedaj za gnojenje s To- masovo žlindro že prepozno in je vrha- tega travnik svižnat, zato sretajemo po- gnojiti trarnik na oral e 300—400 kg radninskega superfjsfdta, s 100 kg ka- Ijive soii, a ker je travnik zupaiöen, ma ne bo dovolj gnojiti samo s fjsfjrovo kislino in s kalijem, lemveö tadi z da- iikom. Če trara ne bo imela tadi dašika, omenjeni gaejili sami ne dasta poroljnega nspeba in se Iahko zgodi, da pride rat- oöaranje, zato odloöno sretajemo, gnojiti tadi Ae s kakim daäiönatim gnojilom. Najoenejie tako gnojilo je seveda domaöa gnojniea; če je pa ni, potem priporoöa- mo travnik pognojili na oral s 50—76 kg amonijevega salfita. „Km.11 Ali je umeetno dajati krftvim kuhinjske pomije? — Vprašanje je menda treba tako razumeti. da