291. številka. Ljubljana, v sredo 21. decembra 1904. XXXVII. leto. ls*aja vse* vid', b^ko strastni sovražniki demokratoma so duhovniki, dasi ir a narod na razmerah v cerkvi rsviio tako veiik interes, kakor na razmerah v držtvi. V tem oziru bi sa ddo naar-s kaj povedati, a ker ne spada k stf ari, si to prihranimo za drugi po*j Načelno ttoji torej dr. Kr«k na demokratičnem eUličču. Tudi mi smo d-*-mo!iratjf-, to je sploh vsak zave den S'c?«.■!■ ;-c in tudi nič druz»ga no more biti. A!i če je kdo dtnmkrai, zato je v gotovih časih vendar lahko nasprotnik spiošne m enake volilne pravice. Pustimo na stran vse strankarske ozire, ki pridejo pri tem vprašanju v postav, in ozrimo se zgolj le na to, kako korist bi imelo celokupno slovenstvo, če bi se uvedla splošna in enaka volilna pravica. O tem ni nobenega dvoma, da bi v tem slučaju pr šel sredo i stan več ali manj ob veljavo v poli' čnem življenju in da bi to veljavo dobili širši sloji. Ali bi to slovenstvo po vzdignilo, ojačilo in približalo svojim pohtiškim in državnopravnim idealom? Niše trdno prepričanje je, da ne. Ko bi bila natura slovenske mase taka, da bi se ji moglo izročiti skrb za slovenstvo, mi bi bili prvi, ki bi se zavzeli za splošno in enako volilno pravico. Vsi smo izšli iz kmetskih ali iz malomeščanskih hiš, poznamo torej svoj narod skoz in skoz in zato lahko vsak spozna, če imamo prav ali ne. Slovenska masa ni tako skoz in skoz prešinjena narodnega duha in nima tistih kreposti, ki bi bi!e jamstvo, da bo dobro in koristno porabila oblast in moč, ki bi jo dobila s plesno in enako volilno pravico. ■~— Masa našega narod* je po jeziku in po drugih s rojstvih pač slovenska, ali manjka ji tist? krepke zavednosti, ki jo imajo drugi narodi. Poglejmo n. p;. I«;*lijane. V Trstu in n^i Kor-sik*, v Tridentu in na Savojskem, povsod so ti Italijani duševno eno z Italijo in vse njih mišljenj** in delovanje meri na to, da to duševno edin-stvo politično realizirajo. To je narodna zavednost, ki je dosegla vrhunec razvojo. Zdaj pa poglejmo nemškega Sv ca-jff. T- eineo bi rajši da nes kot jiitr videl, da pridružijo njegov kanton Italiji, nemški Švicar pa bi dal najraje vsakega obglaviti, kdor bi govoril o združenju nemških kantonov z Nemčijo. Se kulturno edinstvo z Nercci iz Nemčije bi Švicar rad utajil, in Če bi mogel kdo dokazati, da je »8chwitzer t ti sch« popolnoma samosvoj, nemščini Čisto r č soroden jezik, bi mu nemški Švicarji vrh Jungfiaave postavili tak spomenik, kakor ga trna boginja svobode v Novem Yorku. Narodne kreposti, med katerimi je zavednost prva in najvažnejša v nacionalnem oziru, se ne dajo umttno vcepiti ali vzgojiti, marveč morajo biti prirojene. Tudi majhen narod, če je take nature, da so more v njem raz v ti krepka narodna zavednost, doseže lahko velike uspehe, med tem ko tudi velik narod, Če ni take nature, lahko propade. Preteklost nam daje zato dovolj zgledov. Dobimo jih pa tudi v sedanjosti. Poglejmo Rumunsko, kreg in kreg je obdana od Slovanov, mnogo steletij je bil narod v rokah slovanske duhovščine — Rumuni so pravoslavni in do sredi minolega veka je bila liturgija tudi v rumunsbih cerkvah slovanska in duhovniki večinoma Slovani — a moč in žilavost tega naroda je bila tolika, da je prtpiavil vse slovanske naselbine, da se je močno razširi! po Balkanu, po južni Rusiji in po Sedmcgrački in Ogrski in zavednost Rumuncev j« tako velika, da se jih Madjari po vsi pravici brje. In pogle.mo Madjare. Kaj je ta narod vse pretrpel in venđ?.r je a svojo Čudovito žilavo« jo in občudovanja vredno zavednostjo ustvaril vel ko državo in potlačil pod svoj podplat S ovake in Srbe, Hrv**e in Nemce. Srbi iciajo svojo cerkveno n šoUko avtonomijo, svojo narodno d uho* š "ino in so gospodarsko jako trdni, meu tem, ko so Madjari ver.ko razdeljeni in vendar gireva srrski narod n?, Ojrrsktm £ra* tako, kakor gineva;o Nemci, Rusi in Slovaki. Tu imamo uprav klasi3en zgled, da je v tsk-h bojih odločilna natura dotičnih rar».dov. Madjari in Rumuni imajo žilavo naturo in naravne pogoje, da se v njih razv^eio narodne krepost', zato napredujejo, Srbi, Slovaki, Rusi in Nemci na O^rsktm pa nimajo take rature ia zato g.ne- vbjo. Naj se nam nikar ne ugovarja, da Madjari delajo s silo Z isto silo, kakor proti Srbom, delajo Madjari proti Romunom pa vendar ne morejo ničesar opraviti. In Nemci na Po-znanjsktm delajo preti Poljakom še veliko krute,Še. kakor Mad;ari proti Srbom, a Poljaki vendarle krepko napredujejo. Vojna na Daljnem Vztokn. Osvojitev fora Kikvanšan. Iz Tokija se uradno poroča, da bo Japocoi 18. t. m. ob 11. uri 50 minut ponoči osvojili severni for vzhodnih kikvanšanskih utrdb. Napadalci bo položili 40 črevljev pod obzidje imenovanega fora sedem min, v katerih se je nahajalo več kakor ena tona dinamita. Ob četrt na 3. uro popoldne so Japonci te mine užgali in skero na to so prostovoljci namočili ruske pezic je. Šestdeset napadalcev je pokopalo padajoče obtidje. Med tem so dobili Rusi pomoč in vnel bo je ljut b j mož proti mežu ki jo trajal sltcro do polnoči. Od Um itn bo se Rus«, ki bo še ostal živi, uma-i kniii v mesto. Japonci so uplenili pet topov in tri puško na stroj. Ruse je U napad popolnoma preseneti?, ker Japonci niso tega fera še preje prav cal oLstr?!jevaii a tež-kimi topovi. To je> prva točkano-tranjih uirdb, ki so jo dobili Japonci v 8voj^ roke. Tukcj ko so f r zavzeli, so ga jek tudi znova utrjevat*, da bi se m:gh uspešno ubraniti ruskih protinapadov Pre-ino so se Ru*i um>kn )i, so v lovovi bližjo- še razstrelili štiri I mine v zrsk Ri*i fo izarubJi kakih 40 dc 50 m -ž. J*p0w8kr< iz^o^e se še niso mogle dognati, v ndar pa, kakor se kaže, niio velike. Japonci spravljajo sedaj težke topove v osvoj**m for. Na zapadnem krilu so takisto zavzeli utrjen grič, ki je oddaljen 1000 metrov od iora Tajanken. Ru*ki odpor je bil baje pri ti priliki izredno siab. Ruski napadi na oklopnico Sebastopol". n Iz Tokija se poroča: V noči 15. in 16 t. m so jrconske torpedne fl )• tile, ki so imele nnlogn uničiti okiop-nco a Se ba stepo!«, opetovano napadle to ladjo. Poveljnik 0 »Ulje Jezo ae je B svojim ladjevjem »S^ba-topo'u« v snežnem ma žu približal na 300 m Zapihal je jug. (Pesmi Vekoalava S p i n d 1 e r j a. V samozaložbi. Praga 1904.) Vinorodne Slovenske gorice in ravno Mursko polje, to jo košček slovenske zemlje, ki se razločuje od ostalih slovenskih pokrajin ne samu po svojem prebivalstvu, marveč tudi po svo}ih zemljepisnih posebnostih. R (V ki biva todi, je potemeo &Ur h panonskib Slovencev, kar izpričuje živo narodova govorica, ki Be bifttveoo razločuje od vseh Cdtalih slovenskih narečij. In tudi pokrajina, ki jo mejita lena Mura in kalna Drava, se zdi drugačija, kakor ostnle zemlje slovenske. Grč sa gričem se vrati, med njimi bo razprostirajo dolinice, po katerih l?no teko motni potoki, v ozadju pa se razgrinja ravno Mursko polje, ki tam v nedogledu prehaja v prostrano ogrsko ravan. Na teb gričih pa rase in zori trta, ki rodi zlato vinsko kapljico, kakor jo fciroa morda plemenitejše vsa Blovenaka zemlja, — rujno vince ljutomersko, čigar slava sega daleko preko mej domovine slovenske. Zlata vinska kapljf*, pravijo, s čudovito, neodoljivo silo vpliva na človeka, na njegovo dušo ia njegovo erc ; pesmk poje: „Čudođeloik dah si vinski divni 1 PriJes v žile, kri se nam segreje, prideS v srce, bije nam hitreje, prideš v dudo, pa nam oživi se, razvedri se in razveseli se." Pravijo tudi, da vpliva čudodelni sok vinBke loze tudi na pesniško razpoloženje. Ako bi bilo to res, bi morale biti Slovenske goriee zibelk* večine slovenskih pesnikov. Ako pa listamo po slovstveni zgodovini slovenski, ne najdemo nikjer slovenskega pesnika, — med pesnike seveda ne prištevamo n. pr. Volkmerja ali Flegertča —, ki bi ga bi ztbal val lene Mure ali kalne Drave Stanka Vraza seveda ne šte-jemo m* a slovenske pesnike. Vekoslav Spindler je torej prvi! In Spindler je še mlad in njegova pesniška zbirka, s katere stopa pred slovensko javnost, je drobna in še v ti zbirki niso sami biseri in žlahtni kamni. A navzlio temu ae vidi iz knji šioe, da je pesmi, ki se nahajajo v nji, apel pesnik, ki ga je pevska muza zares obdarila s svojim darom. Pesnik je Še mlad in nespametno bi bilo trditi, da so njegovi umotvori popolni in do - š» r i; lahko pa se reče z mirno vestjo, da so ti proizvodi odkliki, odsevi umetniške du3e, ki se nahaja šele v razvoju in ki hrepeni po izpcpolnitvi;čimoolj bo leta dosegla svoj smoter, tem popol nejši in t?m jasnejši bo tudi njen o-lse y, ki se bo javljal v njenih dčhh. Zbirki se pozna, da ji je oče in »*, a nadarjen človek, vidi se na nji neka površnost in vihravost, ki k že. da je avtorju poezija še bolj igr&ča bujne fantazije in plod hipce razpoloženosti, nego resno delo, ki naj koristi domovini. V Spindlerjevih pesmih ni velikih idej, globokih misli; v veČini njih prevladuje erotično čuvstvo, kar sicer pri mladem pesniku ni nič čudnega; sicer je pa ljubezen n človeku eno izmed najplemenitejših čuvstev in baš »ljubezen plameneča« jo čestokrat rodila najprekrasnejše pesmi, kar jih ima človeški rod. Toda upoštevati je pa tudi treba, da »sveto čuvstvo ljubezni« navduši skoro vsakogar^ četudi morda nima prave pevske žile. da zajaše Pegaza. Ali se naj tudi tega šteje med pesnike? S tem seveda nečemo trditi, da bi bil Spuidler tak »pesnik«. Hoteli smo samo naginšati, da mnogo njegovih pesmi izvira zgolj i« erotičuega fuvstva; privre le so mu iz src?, spravil jih je na papir sebi v utebo, dali pa bodo lete ugajale javnosti, kdo ve T Zapihal je jug . . . Narava je še odeta z zimsko odejo, a zavel je lahek vetrič z juga in sneg in led ata se jela tajati. Ve trič z juga! Da, tam doli na jugu je že zakraljevala gorka pomlad, travniki in logi so jeli zeleneti, rumene trobentice in sntžnobeli zvončki so vznikii iz tal, na polju orje kmet, iz razorov njiv se dviga v srak škrja neo, glasno ivrgoleč, breskve po vinogradih so se odele v rosa - rdečo obleko, trta se je |ela solziti, po vinogradih pa dela sto in sto marljivih rok. Krasna al ka pomladi! Tu na severu pa je mras in zima se je jela šele poslavljati . . . Ia pesnika so ob,ela c tožn* čuvstva; njegova duša je zabrepenela po daljni domovini, odkoder piha g->rak veter in kjer sta že pol;e in leg nadela pestro spomladno obleko. V tem razpoloženju bo pesnika privrele iz sroa pesm?, kttenm je nadet naslov »Ztpihal je jUrf.« Kakor smo že gori r*klf, se Spindlerjevim pe*m:m pozna, da jih je pesnik spravil na papir v prvem trerotku navdušenja, ne da bi jim kasnije še p< sveti« kakršnekoli patnje. Zato je v njih polno raznib »ej, cj, ob, ah« itd., ki so zgolj zamaaki za dopolnitev dotičmg* verza. Pesnik: bi ne smel rabiti tak h interakcij, kjer jih ni treba! Tudi v slovn S*ena oziru bi ae dalo in ara kaj ugovarjati in strog slovničar bi marsikatero besedo in obliko podčrtal dvakrat. No, pa to je bolj postranska stvar, saj je znano, da najboljši književniki često-krat hote ali nehote grt-še pr. ti pravilom slovmoe in oblikoslovja. V oeti zbirki nam najbolj ugaja »Pesem vagabundova«. Pesnik je zapustil domovino nekoč, ker ae mu je zdela brez žarkov avetlib, airemaina in tesna in mu je duša kakor orel mladi zabrepenela in jel nanj spuščati torpede. Oklop-niča je odkrila na japonsko flotiljo ljut ogenj in jo prisilila, da bo je razdelila v dva oddelka. A skoro na to bo ae Japonci zopet približali ladji in jeli ▼ njo spuščati torpede. Kasneje ■e je neki drugi japonski fljtilji posrečilo se približati »Sebastopolu« na 200 metrov. Streli te fhtilje so potopili neko rusko torpedovko. Končni uspeh teh napadov ni natanko znan, vendar pa Japonei zatrjujejo, da je brez dvoma »Sebasto-pola« zadelo več torped in da je težko poškodovan. Poveljnik japonske fio-tilje čisto nič ne dvomi, da je oklop-niča sedaj nesposobna za boj. Na japonski strani ste se potopili dve torpedovki, mnogo pa jih je bilo poškodovanih. VpristanišČu se nahaja še najmanj šest nepoškodovanih torpedovkinnekajtopničark. Boj za Visoko goro. Poveljnik Micenov pripoveduje o boju za Visoko goro (203meterski grič) med drugim tele zanimive podrobnosti: Japonoi so 28 novembra prvič naskočili visoko goro in bo nadaljevali boj, dokler se jim ni napad posrečil. Kakor mravlje so se plazili proti vrhu gore, a vselej so bili z ogromnimi izgubami odbiti. V tre notku je bilo pobitih več japonskih Btotnij do zadnjega moža. Opetovano Be je vnel boj mož proti možu. Vsa gora je bila pokrita od mrtvecev in ranjencev in sneg je bil rdeč od krvi. Končno smo se uma knili in smo prepustili baterijam so Bednih forov nalogo, da preženejo Japonce i griča. Ko je japonski za stavom ša dospel na vrh griča, je planil neki ruski podčastnik nanj, mu icvil zastavo is rok in jo raztrgal na kosce. Od sedem japonskih krogel zadet je padel podčastnik mrtev na tla. Vsled silnega ognja z naših forov so se J-ponci morali umakniti z griča in zasedli smo ga zopet mi. To Be je ponovilo dvakrat, trikrat. Japonci bo v tem boju izgubili najmanj 12.000 mož, dočim smo jih mi izgubili samo okoli 2000 Ves grič je bil kakor posejan mrtvecev in ranjencev. Jarki so bili spremenjeni v v potoke krvi in snsg je bil rdeč, kakor bi že padel krvav na zemljo. General Steselj je izjavil: »Lahko bi zopet osvojili Visoko goro, vendar pa ni tako važna,da bi bilo opravičeno, zanje žrtvovati hekatombe ljudi« Vtrdnjavi ješel6000mož. Vsi generali razen Sseslja stanujejo v forih Živii je še dovolj za tri mesece, streljiva pa ae z a-dlje časa. Micenov je prepričan, da se Japonoi nikdar ne polaste trnjave. Z mandžurskega bojišča. Reuterjev urad javlja: Rusi so v noči 17 t. m. opetovano napadli japonske predstraže. a so bili vedno odbiti. 18 t. m. so Rusi b težkimi topovi streljali na japonske pozicije ob reki Sabo, ne da bi povzročili kake škode. Ruska armada stanuje v podzemeljskih jamah, ki bo nahajajo med reko Hun in gorami. Na skrajnih krilih ste so r razni armadi odda* ljeni druga od druge 8 do 12 km. Ganeral Renenkampf je imel zelo neugodne pozicije. Japonoi bo to spoznali in bo ga napadli. Toda generalu ae je posrečilo uspešno odbiti japonski napad. Generala Kuropatkin in Saharo? poročata, da nista dobila v Badnjem časa nobenih poročil o kakih spopadih. Japonska armada. »Lokalanseiger« poroča iz Mu-kdena: Ruski generalni štab je izračunu, da šteje sedaj japonska armada v celem 219 000 mož s 816 topovi, čim pa se posreči Japoncem osvojiti Port Artur, bo štela japonska armada 330.000 mož e 1100 topovi. Rusija bo pa koncem zime imela na bojišču 546.000 mož in 1732 topov. Baltiško brodovje. Po poročilih iz Petrograda odpluje 3. thookeanska eskadra na Daljni Vstok definitivno 15 januvarja. čuje se, da je dobil admiral Rožde-stvenski ukaz, da naj b svojim bro dovjem počaka na to eskadro. Ruska vlada je baje dobila od generala Steslja zagotovilo, da bo Port Artur še do tega čssa lahko drži. Neverjetna vest. Po Petrogradu se baje širi vest, da je na transportnih ladjah, ki bo nedavno predrle japonsko blokado in dospele v čifu, otekel iz Port Ar-turja tuii general Steselj, ki Živi se daj b svojo rodbino v nekem kitajskem mestu. Bajka! Dogodki na Ogrskem. Budimpešta, 20. decembra. V neodvisni stranki grozi nastati raz-por. Posl. Komjathv z nekaterimi pristaši je namreč odločno proti koaliciji z drugimi opozicijskimi frak oijami in desidenti ter vsled tega tudi ni hotel podpisati manifesta opozicje. Posebno so proti temu, da bi se koalicija zdržala do volitev, ker bi neodvisna stranka, ki je naj močnejša in najpopularnejša opozicijska frakcija v deželi, v takem pobratimstvu trpela na ugledu ter bi ojačda le klerikalne in reakcionarne skupine. Zaradi tega so v neodvisni stranki pripravljeni na razkol. Budimpešta, 20 decembra. Med vlado in opozicijo so pretrgane vse zveze in včeraj je tudi grof Julij AndrasBv ustavil svojo posredovalno akcijo. Obe stranki sta pripravljeni na volilni boj. Vodilni odbor združene opozicije 83 je proglasil permanentnega do volitev. Manifest združene op~»z'c'ie na narod ie končuje z besedami: »Ustava je sveta, svet naj bo boj! Naše orožje je zakon, red!« Budimpešta, 20 deesmbra. Desidenti ai sklenili, da stopijo v volilni boj kot samostalna stranka, vendar so sklenili b zlruženo opozicijo bojno zavezo proti vladni stranki. Iredentovoi v Benetkah. Benetke, 20 deoembra. Člani iredentističnega društva »Trento e Trieste« bo bo zbrali v gledališču, da dogovore velik shod proti Avstriji. Priredile so so v gledališču velike iredentistične demonstracije. DdmonBtrantje so klioali: »Žveli ne odrešeni bratje! Evviva Trento e Trieste!« Z galerije so se metali listki v italijanskih barvah s ireden-tističaimi napisi. Demonstracije so nastale, ker je vlada protiavstrijski shod prepovedala Shod bi bil res velikanski, ker se je raien vseh po Blanoev in senatorjev v okraju k udeležbi prijavilo 493 občin. Oblasti so prepovedale tudi prodajo spominskih kolajn. Iz Srbije. Bel grad, 20. deoembra. Povodom carjevega rojstnega dne je skupščina v današnji seji na predlog posl. Vuk o vica priredila prisrčne ovacije carju Nikolaju in Rutiji. Belgrad, 20. deoembra. P/ed-sednik skupščine, Sta noje vic, ki je pred nekaterimi dnevi demisijo-niral, a bil zopet izvoljen, je po današnji seji skupščine znova odložil predsedstvo. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 19. decembra. Gevgeli je mesto ob železniški progi Solun-Skoplje, toda vojaštva ima tako malo, da je prišel te dni v bližnjo vas Osnovo sloveči bolgarski vodja Jovan s svojo četo ter so se ves dan veselili, prepevali in plesali. Drugi dan pa je ista četa, ki šteje 150 mož, celo naskočila turško vojaško pro-vijsntno kolono, ki je šla iz Gev-gelija v vaa Lužnioa ter je imela seboj precej streljiva in denarja. Vstaši so napadli vojake tako nepričakovano, da se niso mogli prav upreti. Takoj je padlo devet vojakov, več pa je bilo ranjenih, ostali so se vdali. Vstaši so vzeli natovorjene mule, vojakom pa orožje in obleko ter izginili v gorah. Maroko proti Evropejcem. Pariz, 20 decembra. Sultan je ukazal, da se morajo odpustiti iz službe vsi evropski uradniki; tudi francoska vojaška komisija mora iz dežele. Ostati smejo v Tangerju in Udji le francoski vojaški inštruktorji. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 20 decembra. Nam ške oete hudo trpe vsled legarja. Djsedaj je zbolelo za legarjem 977 vojak >v, a umrlo jih je že nad 200 Vsled bolezni je prodiranje v močvirne pokrajine za vstaši nemogoče ter bo Nemci veseli, ds jih Hereroji puste v miru Dopisi« Iz Jetri. (Ali je šola v Jaršah potrebna t) »Slovencev« dopisnik is Mengša pravi, da ne, Češ, da so Jarše komsj dobro četrt ure oddaljene od MengŠs, kjer imajo šti-rirazrednico, in da se otrooi veo nauče na tej, kot bi se doma na eno-razrednici. Poleg tega straši Jaršane s stroški, katere bi prizadejala občini nova šola ter trdi, da bi bila večja korist in manjši stroški, če prispevajo za razširjenje mengiške šole, kakor če ae ustanovi enorazrednica v Jaršah. Dobro četrt ure je torej po »Slovencu« iz Jarš v Mengeš No, le počasi, g. »Slovencev« poročevalec' če Vam vse drugo verjamejo Vaše pohlevne ovčioe iz Jarš, Vam tega vendar ne bodo, ker najmanj štirikrat vsak tedea premerijo pot v Mengeš, ko hodijo v eerkev. Torej jih o tezo nikar več ne prepričavajte, da Vam ne bodo potem vai Jaršam liberalci! V resnici se šteje iz Zgornjih in Sred njih Jarš do Mengša pol ure, iz Sp. Jarš in Rodice, ki tudi spada pod jarško občino, pa tri četrt ure, in sicer kadar se more i-.i naravnost Čez polje. Pozimi, kadar je velik sneg, pa morajo hoditi otrooi v šolo po daljši, sa večino oelo uro dolgi poti. In da boste verjeli, g dopisnik, da je res, Vam povem dolžino pota v kilometrih. Oi mengeške šole do najbližje hiše v Jaršah je čez dva km, do zadnje na Rodiei pa čez 3 km; prej omenjena daljša pot pa meri 41 , km. Tako smo torej dobili iz četrt ure oelo uro. Proti drugemu razlogu bi ne bilo ničesar omeniti, ko bi bila pot v Mengeš res samo četrt ure dolga. Ker je pa šola, kakor povedano, pre-cej bolj oddaljeno od Jarš, ctrooi preje pozabijo, kar slišijo v šoli, predno pridejo domov. Kakih sto otrok hodi vsak dan brez nadzorstva čez samotno polje, kjer se rujejo in uganjajo druge neumnosti, tako da se navadijo po poti več slabega, ko v šoli dobrega. I a kdo bi potem otrokom zameril, da bo razposajeni in da se tako malo nauče? Staršem in sploh jarškim občanom bi se moralo zame* riti, ko bi bili tako brezbrižni za svoj naraščaj, da bi to nadalje trpeli. Otrooi tretjega in četrtega razreda hodijo po dvakrat na dan v šolo. Pozimi hodijo od doma komaj se dobro dan naredi, domov pa pridr jo šele zvečer, večkrat že v temi. Opoldne nimajo časa, da bi hodili domov h kosilu, ker bi potem prišli prepozno k popoldanskemu pouku, in se torej potepajo po Mengšu ter zmrzujejo za kosilo, ker jim revni starši ne morejo dajati drugega se boj, kakor kos kruha. P/i takih raz merah naj torej pričakujemo od men geške štirirazrednioe boljših u*nih uspehov, ko od domaČe enorazred niče! In kako je v zdravstvenem oziru? še pcieti večkrat prehiti nevihta otroke na samotnem p djfj, kaj naj rečemo šele o jeseni in zimi. Šest ali sedemleten otrok v slabem, dostikrat strganem obuvalu in v strgani suknjici, mora cd mraza ves premrt capljati v dež u ali snegu in mrazu oelo uro proti Mengšu. Potem sedi v m >krih črevlph in obleki v šoli, po šoli pa, ne da bi se bil dobro cgre), zopet domov N- čudno, da jih p z mi tjliko zboli Dvakrat se je že tudi prigodilo, da so jih našli napol zmrznjene v snegu na polju. In Jar-šani naj vse to gledajo s mirno veatjo. Skrb torej za napredek v učenju in nravnosti in sa zdravje otrok, je vodila Jaršane, da so proaili sa laatao šolo, in ker se zavedajo, da s uata novitvijo šole store svojo dolžnost, jih nihče ne bo odvrnil od tega skleps. Kar se tiče nadarjenih dečkov, ki bi morebiti naprej študirali, jih pa Men-gšani sami pošiljajo na meščanske šole, predno kateri vstopi v prvo šolo in torej o oni prednosti mer geške šole ne more biti govora, če je Mengšanom res kaj do revne jarške občine, naj ji povrnejo velike vsote, katere je morala šteti sa nj h ovo drago novo šolo in to so eelo dolžni, ker jim ne bo treba razširjati š !e, ko odide okoli sto jarškib otrok. Gospod kstehet bo imel res malo dalj v šolo ko zdaj, no, pa če se mu zdi pot samo četrt ure dolga, se je bo kmalu privadil. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 20 deoembra. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja sapienika je imenoval podžupana dr. vit. Blei-vviea in občinskega svetnika dr. K u š a r j a. Naznanila. Najprej se je Župan spomiajal ravnokar preminulega občinskega svetnika, posestnika in gostilničarja Ivana Škrjanoa. G tvoril mu je tople posmrtnioo kot rsnogolet nemu občinskemu svetniku, ki je vestno in marljivo zastopal obrtni stan. Za njegovo rodoljubno sroe p iča najbolj pač njegova oporoka v kateri je sporočil za dobrodelne namene okoli 10000 K V znak sožalja s^ se občinski svetniki vzdignili s sedežev ter slušaU konee govora stoje. Ob enem jih je župan povabil, naj se udeleže pogreba. Furop teutonicus v Mariboru. Nadalje se je dotaknil župan nečuvenoga sklepa mariborskega občinskega sveta, ki je prepovedal v Mariboru slovenske izveske in reklamne napise pri trgovinah. Ta sklep priča, da se je mariborskih občinskih odbornikov lotil »furor teutonicus«. To je čin, ki se protivi človeškemu čutu ter znači krut uda reo slovenskemu ljudstvu v obraz Govornik pravi, da aio«r upa, da bodo naši bratje ob Dravi znali odbiti primerno ta udar, vendar ae mu zdi potrebno, da se ta dokaz nem £k<3 nestrpnosti zasluženo pribije tudi v občinskem zastopu alovenskega sred š$a. (Živahno pritrjevanje. Kuci: Fej nemška kultura1) lt|avlja, da čuti posebno seda) kct smrtni greb, da je deželni odbor zabranil slovenski Ljubljani samo slovenske ulične napise. (Klici: R-neurat Papež! I o Povedal je tudi, da je tozadevne spise že izročil nazaj personalnemu in pravnemu odseku, da se zadeva samoslovenskih uličnih nap sov znova spravi v t r, da Be s tem da vreden odgovor divjaštvu ob deroči Drati. (Vsestransko burno pritrjevanje). — Obč. svetnik dr Kušar )e županovo irjavi pozdravil z velikim zadovoljstvom ter v ognjevitih besedah predlaga!, naj se v zanaprej opuste vsi oziri, naj nam ve'ja geste: Kr v c» nam. krivica vam! (Viharno pri trjevanje. Klici: Zob za sob!) Oalie v orilocji. po luči. Pretekla so leta, ki so prinesla množico razočaranj in bridkih skušenj, pesnik pa hrepeni sedaj po domovini, kakor si je nekcč želel v tujino, ia melanholično peva: „— v tnjini sred poljan neskončnih mi klone duša ... in vseh mladih sanj podobe bvetle iz daljin neznanih mi vstajajo ... za hribi gasne dan. In Se mi hrepeni zdihljaj poslednji po lači. ki za hribi lesketa . . . Oj, domovina draga, du&a moja poljublja vdano tvoja sveta tla!" Niso v ti zbirki sami biseri, kakor smo že naglašali, a nekaj pe.^mi je, ki so naravnost krasne. To so ve« činoma pesmi, kojih motivi so vzeti s rodne domače zemlje. »Zapihal je jug«, »Pada mrak«, »Zimski večer«, »Z .šepetala je poljana«, »Balada poletnega popoldneva« i. dr. so pesmi, polne pesniške lepote, iz njih dehti vonj domače zemlje, ia njih veje pristni domač duh, da se človeku omilijo, da bi jih čital vedno in vedno. Zbirko zaključujejo »Vltavske pesni«, ki izzvene v krasen slavospev bratskemu češkemu narodu. Naša končna sodba o dpindlerju ,e ta: Spindler je brez dvoma nadarjen pesnik; v svoji prvi zbirki se sicer še ni otresel mladen ške vihravosti in površnosti, a vendar nam obetajo že njegovi prvenci, da bo pesnik obogatil našo lepo knjig) ge z marsikaterim krasnim umotvorom. Ljubiteljem poezije priporočamo, da sežejo po knjigi »Zapihal je jug«, to tembolj, ker s tem podpirajo ob enem tudi slovenskega dijaka, ki ga usoda ni obdarila s posvetnim bhgom. Spindler je namreč svoje pesmi za ložil s-.m in stanejo bagatelo 1 K. Fragment. Napisal Mak s i m o v. (Konec.) Nekega večera sem sedel za vrtno ograjo — vrt je bil namreč razdeljen v dva dela — na novi klo-pioi, ki sva jo s tovarišem prejšnji dan za silo naredila. Kar začujem ne daloČ od sebe hripav glas: „Ko bi le moja b'la tralalala . . J "TTMsI Kmalu nato je stal razposajsneo za ograjo in mislil sem že, da bom imel opraviti £ njim. Spoznal sem, da je trgovec in v nenormalnem stanju, kajti kliotl je v enomer: »Francka, Francka, ko bi ti moja b u . . .« Zdaj se nekaj zgane za menoj. A prisiljeni kav; lir je govoril: »E», ti golobiČica, pojdijno sem! Vsaj malo p jdi Vedno mislim nate, iščem te po vseh potih, a t' se mi skrivaš A tu bo nekaj. — Počakaj, če te dobim! ... Ne bo ti dobro . . .« Zasmejal ae je na ves gl*s in drvil naravnost k ograji. Tisti čas je tudi ona viknila in prisila, naj jo pujti. Toda prijazno — ostudni ljubimeo se ni zmenil za prošnje na pol otroške devojke. S1 lil je vanjo i i jo poljuboval brez konca in kraja. Spoznal sem, da se je branila in ni marala zanj . . . Zakltoala je mater, očeta ... A nikogar, samo on se ji je krohota!: »H*, he, si mi-sl'la, da se mi vedno i ogneš, jej, jejt go!ob»čic«!« Slišal sem natančno njegov glas in stopil po vrtu na drugi konec. T -rt. Čas pa je uSla Francka iz rok starca, btžala po stezici in zlezla pri razdrti ograji v drugi del vrta. Prišla je ravno pred mene in zskrik-nila: »Prosim, varujte me!« Prisopihal je starec, jezen kot lev z razprostrtimi rokami in jo hotel objeti. A mene se je [polastilo aekaj čudnega in pahnil sem ga, da je odletel v plot. »Kaj, kaj? Vi se predrznete? Mene? . . . M -;c ime je — je — Josip Kozak . . .« — »Nisem vas vprašal po imenu, ampak samo to želim izvedeti, od kdaj si prila-stujete pravico razgrajati v prostorih, ki niso vaši?« . . . »A, a?« — Frsncka je stala za menoj, ću) sem njeno dihanje in teeno mi je bilo. Starec je izginil pri eni luknji, skozi katero se je pripodil, ne da bi še kaj rekel . . . Stopila je k meni in rekla: »Hvala Vam, gospod! Nisem vedela, da ste Vi tu . . Bežala sesa, on mi je preveč zoprn . . .« — »O, prosim, gospodična! Z» take stvari sem Vam vedno na uslugo, kadar hočete in če bi bilo treba več žrtvovat*, rajši bi videl . . .« Spremil b*>m jo tisti večer do vrat Od onega dne se sačne historija mojega življenja, popisani listi s jasno vsebino, kot bi jo pisalo pero, močeno v zlato solnce. Zacvetela je v razkošju pomla i na obzorju moje mladosti in ozarjila jutro mojega življenja . . . • * 4 A jaz vas ljubim vi samotni večeri in vas osamljeni topoli, sanja joči o svojem nekdanjem krasu L u bim te, o sinje nebo, ki nas gledaš s tisočerimi očmi, zreš naše vest le in naše bolesti In v takih večerih se spomnim včasih nate Ijubiot, ki ti je petekia mladost kot meni, odeta s črnim pregrinjalom žalosti, le ma lokdaj obsevana z Žirki jasne sreče Kakšna so tvoja pota sedsj? Omamljen, kakor ta oesta pred menoj, vijoča se v daljavo, šumna kakor morje, ki bije neprestan boj, trepetajoča kakor topoli, šepetajoči o tajni sreči ubegle mladosti? . . . Ob velem starcu ti gire razkošna mladost, ki ti jo je uničil svet is pohlepnosti, ne vedoč, da biva v člov. k u še en svet, ki se ne ds primerjati z vnanjim . .. Pred kratkim sem jo še videl. Sla sta na izprehod. O ia mlada m sveža kot maj, da sahrepeni vssko oko po taki lepoti, a njemu se je že pokazal na glavi prvi ia neisbriani aled starosti, fcla ata a roko v roki in marsikdo si je morda mislil: oče in hči .. . Čudna so pota usode, včasih človeškemu razumu nedostopna. Eai trpe, da se drugi veselijo, a nasprotno zadajajo drugi prvim skeleče rane a svojim kupljenim veseljem. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 291, dn6 21. decembra 1904. Razširjenje bruni bovške vojašnic«. Nadalje- je župan prečital dopis deželnega odbora, da je odobril na-Irte glede raaSirjave brambovske ▼ojainioe ter naznanja, da so ae dela ae razpisala. Župan je pripossnil, da je nazor, da je razpis dela le sače-tek dela, preoptimistiien. Mestna ob čina prispeva obljubljeni del stroškov le pod pogojem, da se dela res oddado ter se začne a gradnjo Že prihcdnjo spomlad. Odobreno. Cena mesa v Ljubljani. Končno je župan poročal, da se neprestano oglašajo pritožbe, da so cene mesa v primeri s cenami živine previsoke. Tozadevni odsek se je o tem vprašanju temeljito posvs-toval tsr se izrekel, da ne kaie na praviti javnih stojišč za prodajalss mesa, ksr so mesarji po prvotni »k oiji res nekoliko znižali cene. Oš tedaj pa je sena živine padla, a cene mesa se niso znova znižale. Pač pa mu je draginjski odsek naročil, naj se dogovorno s klavci in malimi mesarji cene znižajo, sicer se jim odvzame ugodnost, da prodajajo meso brez pristojbin. Zato predlaga, naj se z novim letom uvedejo pri prodajalnah črne tablice s cenami vseh vrst mesa, ker bi na ta način nastala kor kurenoa, ki bi bila v prid občinstvu. Tablioe da napraviti magistrat. Tudi v drugih mestih, kjer se je razpravljalo o tem vprašanj«, niso prišli do drugačnih rsprssalij napram mesarjem. Ako pa bi vse to ne izdalo, so občinskemu svetu še vedno na razpolago druga sredstva, med katerimi bi bilo Bkrajno sredstvo, da bi sam mesarjem diktiral cene. To je skrajno sredstvo, ker prosta trgovina zahteva, da se morajo cene po konkurenci sami regulirati. — Obč. svetnik Kozak je izvajal, da je županov predlog sicor umesten, vendar našteva vse druge vzroke, zakaj je v Ljubljani maso tako drago. Tu so baje v prvi vrsti mlekarne, da kmet noče po ceni prodajati živine; nadalje pa izvoz. Samo z enega semnja ss baje cdpei.a iz Ljubljane 12 do 14 vagonov živine. Potem je previsoko cbdačeme mesarske obrti. Glavni pogoj, da bodo cene primerne, pa bi bilo pre-kladišče, ako tega ne dobimo, bo draginja še občutljivejša. — Občinski svetnik Vel k a vrh odgovarja govorniku, češ, da je prav dobro govoril zase, za mesarje, za svoj žep. Kako morajo drugje izhajati z istimi ali še nižjimi cenami, če od nas tako daleč z velikimi stroški izvažajo ži vino. Živina pa se izvaža le zato, ker demači mesarji nočejo plačati za njo primernih cen. — Župan je g j vcrniaa pokaral zaradi izraza, da je Kozak govoril za svoj žep. Veikavrh vzame sv^je očitanje nazaj. — Obč. svetnik Pre do vic je izjavil, da ae mora oglasiti k besedi po pregovoru: »Ca mački stopiš na rep, zaciii (namreč mačk-). Draginje je po mojem mnenju krivo ljudstvo, ki se izseljuje v Ameriko (?). On je proti prekladišču, češ, da bi prav nič ne pomagalo. Pravi, da so v Inomcstu eene mesa kakor pri nas, čeravno izvažajo vole od nas. »Ne bom rekel, da so naši mesarji posebno pametni«. (Veselost). O tem vprašanju more govoriti le tak, ki je sam zraste 1 pri živini. (Zopet veselost) Mlekarne niso nič krive; vsega je kriva vlada. Končno je spravljal v zvezo s cenami mesa tudi naše — šole. — Zupan je rspl.ciral na vse govore ter izjavil, da je vprašanje zelo težavno, ker se ni zvedelo, kje tiči vzrok draginje, in sta si bila celo veščaka v tem nasprotna. Mesarski stan je potreben kot vsak stan in dolžnost občinskega sveta je, da njega stremljenje po mogočnosti podpira. £ ulije o prekiadišce so že končane. Kakor brž bo rešeno pokopališČno vprašanje, pride na vrsto vprašanje o prekladišču. Njegov predlog o tablicah s cenami je bil sprejet. Zapisnik zadnje seje je bil pročitan in odobren. Prezidava in preložitev južnega kolodvora. ObČ. svetnik Plantan je stavil nujni predlog v tej zadevi. V svojem utemeljevanja se je posebno skliceval na grozno nesrečo z dne 13. t. m., ko jc vlak na kolodvoru povozil sprevodnika Likoviča. Naglažal je, da je bil ponesrečeni žrtev nezdravih razmer pri južni železnici. NaSteval je koliko korakov je že storil v tej zadevi župan. Res čudno, da se ni zgodilo še več nesreč. Prosila je že občina, prosilo mesto, prosil župan. Železn. ministrstvo zahteva od južne železnice potrebne načrte, toda stvar se ne premakne. To je prava morska kača. On je z interpelacijo v državnem zboru prisilil ministrstvo, da je sklicalo enketo. To so razmere, ki zahtevajo nujne odpomoči, ako nočemo, da nastanejo nove Žrtve vsled brezbrižnosti južne Železnice. Znano je, da južna železnica celo pri razsvetljavi štedi. Vsled tega je predlagal: Gospodu županu se naroča, da nemudoma stori potrebne korake pri e. kr. železniškem ministrstvu, da isto z vso energijo južno Železnico primora, da čimpreje izvrši preložitev in prezidavo južnega kolo dvora v Ljubljani, — kajti razmere so tam zaradi pomanjkanja prostora take, da je nujna odpomoč potrebna v interesa osebne varnosti Železniških uslužbencev in potujočega občinstva. — Predlog je bil soglasno sprejet. Prodala mestnega sveta ob Bleiweisovi cesti. Poročal je obč. svetnik dr. Požar. Mestna občina ima med Bleiweisovo cesto in južno Železnico sveta za Štiri stavbne parcele. Oglasil Be je posredovalec Plautz, da stranke poizvedujejo pri njem, ali je ta svet na prodaj, in po kakšni eeai. Vsako stavbišče meri nad 1000 m. Mesto je tam prodajalo svojeČasno svet po 8 K za m. - Ker pa so se razmere od tedaj spremenile, nasvetuje finančni odsek, določiti cene za stav biŠČa nasproti OgorelČevi in Spalekovi vili po 10 K, za stavbišča ob Wetta-cbovi vili pa po 12 K m. Sprejeto. ObČ. svetnik P ros ene je predlagal, naj se to uradno razglasi po vseh ljubljanskih dnevnikih. Tudi sprejeto. Nov popisovalni urad pri magistratu. O tej zadevi je poročal podžupan dr. vitez Bleiweis. PreČital je magi-stratni dopis, v katerem se predlaga ustanovitev popisovaluega ali anagrafskega urada pri mestnem policijskem urada. Dosedaj je pri policijskem uradu vpeljano zglaševanje oseb le tako, da se vpiše vsaka novodošla oseba v alfabe-tično urejene rodbinske pole. Spodaj na poli je označeno stanovanje in njega sprememba. Nima pa zglaševalni urad Še dosedaj nikakega seznama po hišah, v katerem bi se nahajale hišne pole uiejene po ulicah in hišnih Številkah in v vsaki poli vpisano, kdo vse v dotični hiši stanuje, tako, da more objavni urad danes odgovoriti na vprašanje »kje stanuje?* ne pa na vprašanje „kdo stanuje v tej in tej hiši?- In ravno zadnje bi bilo Že v kriminalnih slučajih, pri tatvinah itd. zelo potrebno vedeti. Zato bo treba ta nedostatek popraviti z uvedbo takih pol, katerih naprava je že par let naročena, a se dosedaj ni mogla izvršiti, ker povzroča ogromno dela. S tem se bo seveda zglaševanje potrojilo, ker bo treba vsako prijavo menjave stanovanja vpisati: 1. v osebno polo dotične stranke, ki se je selila; 2. v staro hišno polo, da stranka tam več ne stanuje- in 3. v novo hišno polo, da je stranka v to hišo došla, seveda pri novem zglaševanju ne bo mogoče dosedaDJim zglaševalnim uradnikom nalagati potrojenega dela, ker že imajo dosedaj ob navadnih dneh do 100 strank, v začetku sol, stavbne sezone in ob četrtletnih selilnih rokih pa še 2 do 3krat več. Ne bodo predvsem mogli več opravljati drugih del, temuč se bodo morali pečati izključno z zglaševanjem. Za objavni urad so namenjeni prostori, kjer je sedaj mestna hranilnica. Nastavili bi se naj Štirje uradniki. Načelnik urada v 4. plačilnem razr., dva ofici-jala v 5. plačilnem razredu in en praktikant. Ker se bode izhajalo s sedanjim uradnižtvom, pride kot večji strošek v poštev le razloček med plačo 5. in 4. razreda, v kateri slednji bi se pomaknil načelnik. Sprejeto. Novi urad začne poslovati z novim letom 1905. Napihovanje zaklane živine prepovedano. Klavnični oskrbnik M i k 1 a v č i č jc opozoril v daljšem dopisu na razvado mesarjev, da napihujejo zaklano drobnico in pljuča, Češ, da se od drobnice lažje odloči koža, v resnici pa le zato, da dajo mesu in pljučam lepšo barvo. Napihujejo s svojo sapo, kar je lahko zdravju Škodljivo. Tako postopanje so oblasti v nekaterih deželah, kakor v Galiciji, Bukovini, išleziji itd. že prepovedale. Policijski odsek nasvetuje, naj se izda taka prepoved tudi za Ljubljano. Sprejeto. (Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis). Poročilo tržnega nadzornika za leto 1903. Poročal je obč. svetnik dr. Knšar. Iz obširnega poročila povzamemo sledeče zanimivosti : Tržni urad rešil je v tej poslovni dobi vsega skupaj 587 vlog. Glavno poslovanje tržnega urada pa je izvan-pi8arniško nadzorstvo obrtnih prodajai-nih prostorov, naprav, živil, preiska-vanje istih ter odstranitev nedostatkov v tem oziru. Kar se tiče mesa in mesnih izdelkov, je poročilo precej ugodno glede kakovosti in števila konfiskacij pokvarjenega blaga, kojega je bilo le malo prilike odstraniti in sicer v manjših množinah. Vzrok šo trajajočim nedostatkom je pomanjkanje pokrite in zatvorjene tržnice in hladilnih prostorov. Izvenljubljanskim prodajalcem mesa je bilo pa treba v 11 slučajih blago konfiskovati, ravno tako v 3 slučajih branjevkam. Glede divjačine se je moralo tadi v par slučajih pokvarjeno blage zapleniti in uničiti toda le v mali meri. — Jaje se je zaplenilo dvakrat v manjši množini, enkrat pa neki proda jalki iz Žužemberka kar 250 komadov, in sicer zaradi nevžitnosti vsled starosti. — Mleko se jerpreiskovalo in se je našlo, da ima večina mleka več nego predpisanih 3*2% maščobe. Skupno podrobno poročilo o vspehih preiskav predložil bode g. trž. nadzornik koncem leta. — Strogo se je nadzorovalo pro dajo masla in margarina ter se je trgovcem dalo opozoritev po posebni okrožnici. — Vzroka kazensko postopati do sedaj ni bilo, manjši nedostatki so se pa kratkim potem odpravili. — Narastel pa je promet z margarinom v zadnjem času v precejšni meri, pomešanega masla ali surovega masla pa ni bilo zaslediti na trgu. Zelenjave in sadja se je v Številnih slučajih zaplenilo in uničilo zdaj v večji zdaj v manjši meri. — Vzrok tiči v prevaževanja blaga iz južnih in oddaljenih krajev in pa v tem, da se deloma prodaja šs nezrelo ali pa neobležano blago, ki naj se v prihodnje loči vidno s nabitimi tablicami, ker nezrelo sadje sodi le za kuho. — Med se prodaja v velikih množi-Žinah in je po dognani preiskavi na graškem preisku^evališču bilo vse blago pristno in dobre kakovosti. — Gobe na ljubljanskem trgu so lepe in dobre kakovosti. — Glede vina in piva se je pošiljalo vedno pokuinjc na pre-iskuševališče in pri vinu ni bilo zadržkov; piva se je pa nekaj pokvarjenega v iztoč prepovedale in le dovolilo porabo v obrtne svrhe. Po gostilnah se je pazilo na snažnost prostorov in posode. Moka je sicer dobra, le v 2 slučajih se je dobila ajdova moka pomešana z cenejšo riževo moko ter sta se prodajalca ovadila sodišču. —Pekarne so se revidirale in nedostatki kolikor možno odstranjevali bodisi glede snaž nosti v pekarni sami, bodisi v stanovanjih pomočnikov. Razmere glede hi-higijene so se od prej zboljšale. Tehtnice in mere so se pregledovale in se je našlo 45 slučajev prestopkov proti merosodnemu zakonu, ki so se prijavili magistratu v nadaljno postopanje. — Trgi vsakdanji in tedenski so se vedno nadzorovali in se je potrebno ukrenilo večinoma kratkim potom. — Tisto prekupovanje od strani branjevcev se je kolikor možno omejilo in to na korist občinstvu s premeščen-jem prodaje gotovih predmetov na trgu pred Mahrovo hišo, dočim so stalni branjevti na Pogačarjevem trgu nameščeni. Poročilo se vzame na znanje. Priziv Frana Kcutnega. Poročal je občinski svetnik Turk. Hišni posestnik Fran Koutny, kateremu je potres leta 1895 porušil hišo, ki mu jo je potem mesto odkupilo, je stanoval celo vrsto teh let v prisilni baraki ob Dunajski cesti nasproti artiljerijska vojašnice. Tam si je lani postavil tudi novo hišo. Magistrat mu je nato prepovedal stanovati v baraki, a dovoljenja za prebivanje v novi hiši pa mu tudi ni dal, ker ni napravil pred hišo predpisanega tlaka. Ker je revež, zahtevalo se je, da prevzame na svojo hišo vknjiženo varsčiuo 3U00 K, dokler tlaka ne napravi. Proti temu odloku je vložil priziv. — Obč. svetnik Žužek se je toplo zavzemal za pritožnika, Češ, da je to edin* prebivalec, ki po potresu še ni prišel pod svojo streho. Škodljivost bivanja v baraki se vidi na njegovih otrokih. V novo svojo hišo pa ne sme iti, dasi je sposobna za stanovanje ter nikjer ne dela stavbni red odvisnosti za tako sposobnost od trotoarja. Kritikoval je površnost stavbnega reda, ki se je napravil v treh sejah. Koutny je od svojega sveta, ki ga je drago kupil od kranjske stavbne družbe, moral prepustiti mestu za cesto Vv Pri artiljerijski vojašnici pa mesto ni videlo potrebe hodnika, dasiravno na tisti strani gre ves osebni promet. Predlaga, naj se zahteva le reverz brez kavcije, da bo v 4 letih napravil trotoar. — Občinski svetnik P r o s e n c se je izjavil v istem smislu. Obč. svetnik dr. 8 t a r č je za odsekov predlog, naj se mu da 3 leta časa, a vknjižiti si mora za kavcijo 30C0 K. Obč. svetnik LenČe je predlagal konec debate. Sprejeto. Sprejet je bil odsekov predlog ter se je priziv odklonil. Dotacije učiteljske knjižnice. Obč. svetnik Dimnik je poročal o porabi dotacije za učiteljsko knjižnico za leto 1903/04. Dohodkov je bilo 201 K, izdatkov pa 102 K. Se je vzelo odobruje na znanje. Nadalje je predlagal, naj se nabavijo za vse ljubljanske šole Germovc slike za skupnih 84 K. Sprejeto. Proračun mestnega vodovoda za leto 1905. Poročevalec obe. svetnik S u b i c. Potrebščina je preračunjena na 121.593 kron 60 h, pokritje pa 154.371 K 57 h, prebitek tedaj 32.777 K 97 h. Prebitek je za 1803 K večji kot lani. Se jc vzelo odobruje na znanje. Novi vodovod do mestnih skladišč. Isti poročevalec jc poročal, naj sc postavi v proračun iz rezervnega zaklada 3000 K za napravo novih vodovodnih cevi do mestnih skladišč pri prisilni delavnici. Sprejeto. Gradnja poslopja državna gimnazije*. Obč. svetnik Ž u ž ek je interpeliral zaradi gradnje novega gimnazijskega poslopja. Povedal je, da naučna uprava baje hoče skrčiti od mesta pridobljeno stavbišče in prodati 2 stavbišči. Iz učnega in zdravstvenega stališča je stvar nujna. Kritikoval je nedostatne gimnazijske prostore v Wadherrjevi hiši. Predlaga, da se županu naroči, da nemudoma posreduje pri naučni upravi, naj se Čimpreje začne graditi novo gimnazijsko poslopje, a sveta od stavbišča naj ne odprodaja, temuČ ga {porabi za vrt mladini. — Obč. svetnik Veikavrh je tudi bičal škandalozne razmere v dosedanjih gimnazijskih prostorih. — Obč. svetnik dr. Požar je toplo pozdravil to akcijo. V Waldherr-jevi hiši nimajo ne naravne ne umetue svetlobe. Dijaki so tako natlačeni v sobah, da ni mogoče govoriti o vzgojnih in učnih uspehih, ker se z dijaki ne more pedagogiČno tako delovati, kakor bi se moralo. Ne gre pa se samo za gimnazijo, temuč tudi za licaalno knjižnico, ki bi morala biti torišče znanstvenega delovanja, a dragocene knjige žro miši in podgane. Učenjaki bi v knjižnici radi študirali, pa nimajo prostora V interesu Ljubljane in slovenskega prebivalstva sploh je, da se temu Že napravi konec. Predlog je bil enoglasno sprejet. Gramoz na sentpeterski oesti. Končno je interpeliral obč. svetnik Kozak zaradi debelega gramoza, s kakršnim je nasuta šentpeterska cesta, ki ovira promet. Župan je obljubil, da mu je to znano ter bo dal po vrhu nasuti drobnejšega gramoza. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. dscembra. — V božičnem tednu. Bliža se sveti večer, dan, ko praznuje kri-stijanski svet včlovečenje IzveliČar jevo, bližajo se poetični božični prazniki. »Mir ljudem« leži nekako v zraku, skoro vsakdo čuti te dni, da je božični čas obletnica najvzviše-nejšega moralnega nauka, kar jih je rodilo človeštvo, nauka o ljubezni. Samo šenklavški duhovniki nimajo tega čuta. Prav v božičnem tednu se obnašajo v »Slovencu«, kakor pijani govedarji in psujejo kakor šin tarski h'apci na žegnanje. Priobčili smo mincl: teden poročilo o Trdino vih bajkah. Mimcgrede je pisatelj tudi omenil notorično, vsakemu poznavalcu našega priprostega naroda davno znano resnico, da je naš kmet še dandanes samo formalno knatijan, v istini pa še vedno pogan. Kdo more to tajiti, kdo more reči da to ni resnica? Le »Slovencev!« mašniki imajo tako drzno čelo. Pa tem ni zameriti. Tisoč let že redi nared du hovnike, pa še mu ti niso znali vcepiti ftristijanskega duha, kriatijan-ekega mišljenja in čutenja. To je tako žalostno spričevalo za vso cerkev, da prav dobro umevamo »Slo-venčevo« jezo in zato nas psovanje njegovih popov ni spravilo is ravno težja. Tudi naš feljton o Sienkievriezu ni ugajal »Slovencu«. Povedano je bilo, da je Sienkiewies katoliškega mišljenja. Sicer je jako mlačen katoličan, ali prav njegovo katoličanstvo je vzrok, da se je on, ki je znal tako b stro gledati v preteklost, tako ljuto motil glede prihodnjosti. Upal je in delal na to, da bi duševno Življenje poljskega naroda potisnil v katoliško strugo. To se mu ni posrečilo. Vsi mlajši poljski pisatelji hodijo po drugih potih, v katoliški strugi je ostal Sienkiewicz sam. Tudi to je resnioa, notorična resnica, znana vsakemu poznavalcu poljske literature. »Sloven-čeve« pope pa je samo konstatiranje tega fakta raztogotilo, da so izpraznili cele golide psovk na nas, samih psovk, ki so posebno primerne za božični teden. Nas so te psovke samo razveselile, ker pričajo, kako je duševno razpoloženje teh du hovnikov na predvečer največjega oerkvenega praznika in v kakem duševnem razpoloženju stopajo ti ljudje pred altar. In to naj bodo dušni pastirji, te ljudi naj hodimo poslušat, ti nas hočejo učiti in voditi? Hvala lepa! Pa gremo rajše kar med žganjarje, ki niso nič slabši. — Klerikalna zavist. Iz Vipave se nam piše: Že prve dni meseca novembra 1.1. smo vložili pri c. kr. de- želni vladi v Ljubljani pravila zavarovalnice za govejo živino, katera jo skrajno potrebna v naših krajih. Brž ko so klerikalci zvedeli za nsšo namero, hitro so skočili skupaj in začeli isto-tako snovati drugo konkurenčno zavarovalnico za govedo in so menda tudi predložili svoja pravila. Naša iskrena Želja je bila, da bi se nam prošnja rešila vsaj doji. januarja 1905 in se nam dodelila potrebna koncesija. Kakor vidimo, smo zidali upe svoje na pesek. Treba bode čakati še nekaj časa, msnda do 1. januarja 1906, predno se odloči asoda naše najskrajnejše potrebne in od ljudstva zaželjene zavarovalnice. Ker pred podelitvijo državne koncesije ne moremo pričeti z nabiranjem naših udov in sploh z delovanjem, moramo pač potrpežljivo pričakovati „odrešenja". Nikakor pa ne pripuščamo, da bi klerikalci medtem za hrbtom državne oblasti že pred dobljeno koncesijo lovili ljudstvo v svojo zavarovalnico in razvijali najživahnejše „društveno delovanje** za zavarovalnico, ki visi še v zraku. Opozarjamo tedaj visoke c. kr. dež. vlado v Ljubljani in okrajno glavarstvo v Postojni, da to nedovoljeno postopanje klerikalnih zavistnežev prepove in naj-energičnejše ustavi. To tem bolj, ker nam hoče nekaj „izbranih" klerikalnih Špekulantuv a la Uršič že a priori begati vipavsko ljudstvo in je ščuvati zoper našo zavarovalnico. Pomisliti se mora predvsem, da mi svoje strogo gospodarsko podjetje ustanavljamo iz zgolj potrebe, medtem ko se je klerikalna kontra zavarovalnica porodila iz grde politične zavisti in škodoželjnosti. Pozor tedaj I — Nemška pridiga na Goričici. Tjrolei v Domžalah so zahtevali nemških pridig na Goričici. Ezspoait Bernik se je ustraši), da bi več ne videl svetlih krono domžalskih Tirolcev in zato se je pehal kar je mogel, da je izposloval nemške pridige. V nedeljo je bila prva nemška prid ga na Goričioi. In ta isti ekspozit Bernik je imel pred nekaj meseci nesramnost ▼ »Slovencu« obetati 1000 K, kdor dokaže, da je on kaj obljubil glede teh pridig, dasi je gotovo, da bi nemSkih pridig ne bile, ko bi se on ne bil zanje zavzel. — Oporoka pok. Ivana Skerjanca. O oporoki včeraj zamrlega h»snfga posestnika, gostilničarja in občinskega svetovalca Irana Šfcerjerc*. krežjo po mestu razne ia r'eloma tudi čudne vesti, ki se nikakor ne 8t*5pj*jo z vsebino pokojnikove oporoke. Kdorkoli je pokojnika poznal, mora pnznati, da je bil odkrit inača\ zvest prijatelj in vnet narodnjak. Kot tak se je izkazal tudi v sveji oporok'', v kateri je raznim svojim starim prijateljem, ki so pohajali v njegovo gostilno, volil znatna volila od 500-1000 K Spomnil se je pa tudi z znatnimi volili raznih narodnih druUev kakor: »Dramatičnega društva« z volilom 1000 kron »Ljubljanskega Sokola«, »Glasbene Matice«, »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«, »Slovenskega planinskega društva«, »Družbe sv. Cirila in Metoda«« pevskih društev »Slavca« in »Ljubljane«, trgovskega društva »Merkur« in »Sokola« v Šiški, katerim je volil vsakemu po 500 K »Sokolu« v Tržiču in na Jesenicah je za pustil vsakemu po 100 K »Ljubljanski društveni godbi« in »Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu ljubljanske m u« je pa volil tudi po 500 K. Nadaljna volila dobe tudi »Red usmiljenih sestra sv. Vin-c e n c i i a Pavlanskega« in »Usmiljeni bratje« v Kan-diji pri Novem mestu (po 500 K) in ljubljansko veteransko društvo (100 K). Pokojnika je bil znan kc t velik prijatelj ptičev in posebno škrjaucev, katerih je imel vedno veliko število pri svoji hiši Tudi glede teh svojih prijateljev je skrbel v oporoki tako, da pridejo v roke prijatelju pt'čarju Poleg tega je pa nekaterim svojim prijateljem v prijazen spomin zaputtil tudi posamezne stvari, tako n. pr. enemu svojo kadilno opravo, drugemu blagajnioo i. t d. Glavni dedič njegove zapuščine je pa gospa Antonija Novak, soproga o. kr. gimnazijskega profesorja v Ljubljani, s katere očetom in selo rodbino sta bila pokojnik in njegova pok. soproga od nekdaj v najboljšem prijateljskem razmerju — Koncert Nadino Slav-jansse. Ljubljanskemu občinstva js Nadina Slavjanska Že mnogo let ljuba znanka in kadar se vrne med nas, hiti občinstvo vedno kar trumoma v gledališče. Tudi snoČi je bilo gledališče natlačeno polno, na stotine ljudi pa sploh ni moglo dobiti prostora. Uspeh predstave je bil tako lep in je oduševljeno občinstvo prirejalo gospe Nadini Slavjanski in zboru jako burne ovacije. Spored snoČnjega koncerta je obsegal igro a Ruska boljarska ženitev" s kouca 16. stoletja Ta igra, Če se jo sme tako imenovati, je sestavljena iz osmih pri zorov sli slik in nam podaja verno podobo, kako so se ruski graŠČaki koncem 16. stoletja Ženili in razveseljevali. Pestre so bile te slike in za nas nekaj popolnoma novega. Predstava nam je podala takorekoč vpogled v minulo dobo ruskega življenja, a kar smo videli, nas je res presenetilo. Zdelo se nam je, kakor da te slike ne predstavljajo ruskega življenja, marveč orijentalsko življenje. Še mnogo večji užitek nego ti pestri, originalni prizori, katere so krasni kostumi še znatno povzdignili, smo pa imeli poslušajoč mnogoštevilne in lepe speve te igre. Družba Nad. Slav-janske Šteje v resnici moči, katerih glasovi se morajo občudovati. Ti moški in ženski zbori so nekaj posebnega. Zlasti so ugajali mešani zbori, spremljani z deškimi glasovi, potem Nadina Slavjanska sama in tenorist. Basi so tako izdatni, da poslušalec kar strmi. Igralci so dobro izvršili svoje naloge, posebno predstavljalec nevestinega očeta je z neposnemno realistiko pogodil pijanega boljarja. Uspeh snočnje pred stave jamči, da nam poda tudi jutrišuja predstava poseben užitek. — Parmovs opera ,,Kse- niji se je 11. in 12. t m. z veli- kim uspehom pela na Sušaku. Pred stavo je oskrbelo pevsko druUvo »Jadrana ka Vila«. O-kester, ki je štel 32 mož, je dirigiral kapelnik AnOroMeštrović, v zboru pa je bilo 30 oseb. Opera je bi a na| skrbneje študirana in je dosegla bri-ljanten uspeh. — Včeraj se je Par mova opleta »Amaconke« prvič pela na Š*andov*m gledališču na Smihovtm ▼ Pr»g'. Oseno 6tšk«h listov priobčimo ob priliki. Pripomnimo, da s") se »Amaconke« letos v PilLU pele zapored trinajeUrat, pri nas pa v dveh I*t h — endernkrat! — „Uradniški plesni klub" naznanja svojina ĆČ. ćlanoan, da ta teden izjemoma ne bo plesne vaje; prihodnji plesni večer pa Be vrši y četrtek, dne 29 decembra t. 1. cb 8 uri zvečer — Hrvatsko drtsstt o ,Kolo< v Ljubljani priredi dne 26 t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Ilirija« svojo boŽičnic. — Narodna Čitalnica v Idriji si je na občnem zboru 18 t m. izvolila ta-le odbor: Daniel Pire, predsednik; Engelbert Gangl, odbornik; Ai tsn Kraoš bUcr.a|nik; J ižef Reisner, tajmk; Fi ip Vilic, odbornik. — S tira je skočil včeraj pri Zabnicah na progi Trbiž—Pontabelj tovorni vlak. Strojevodja je bil težko, sprevodnik pa lahko ranjen. Vlaki med Dunajem in Benetkami bo imeli vsled te nesreče večurno zamudo. — Kaj je z novim disciplinarnim zakonom za uei-teljstvo na Štajerskem? Novi disciplinarni zakon je bil p6trjen že pred dobrim četrtletjem, a še sedaj ni razglašen in vsled tega tudi ne v veljavi. Kdo ima interese na zavlačevanju? — Tovarna na javni dražbi. Pri okrajnem sodišču v Laškem se vrši dne 14. januvarja 1905 javna dražba papirnice v JurkloŠtru pri Rimskih toplicah. Tovarna je cenjena na 30.418 kron, pripadki pa se cenijo na 10.930 kron. — Dinamit. Železniški čuvaj Janez Baraga je našel na progi blizo postaje Brežice raztroŠen dinamit. Zraven pa je ležala stara, zamazana ruta. Ker so se dan prej železniški delavci od Bohinjske železnice vračali domov, namreč na Hrvatsko, se sodi, da je kdo dinamit izgubil ali pa zavrgel. Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo dinamit uničiti. — Občinski zastop v Pu-Iju razpuičen. Tržaško namest ništvo je dogovorno z istrskim deželnim odborom razpustilo puljski občinski svet ter postavilo upravni odbor sedmih Članov z dr. S t a n i c h e m kot pred sednikom. Ta odbor mora izvesti nove volitve. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tuk. deželnem sodišču. 1. Miha Pogačnik, usnjarski pomočnik z Visokega, je v Celovcu, ko je še pri domačem pešpolku slnžil, vojaka Ma tevža Ferčaja nagovoril, naj mu posodi svojo srebrno verižico za par dni. To izposojeno verižico je Pogačnik v celovški zastavnici zastavil, denar pa zase porabil. Cez nekaj dni je prišel v Tržič dela iskat. Tu je popival s svojim znancem Kristjanom Brejcem in pri njem prenočil. Drugi dan pa je Brejc zapazil, da mu je vzel iz žepa prazničnih hlač denarnico z vsebino 22 K. Ko je bil Pogačnik izpuščen iz preiskovalnega zapora, čakal je na Brejca in ga nagovarjal, naj pred sodiščem priča, da mu je on sam svojo denarnico v žep vtaknil. Pogačnik vobče ne taji storjenega dejanja; obsojen je bil na 3 mesece ječe. — 2. Jakob Pivk, 16 let stari pekovski vajenec v Zgor. Kašlju, je v kazenski zadevi Neže Bojt proti Janezu Černetu radi žaljenja Časti pred okrajnim sodiščem v Ljubljani vedoma neresnično trdil, da ni slišal, če in kaj je Janez Černe Neži Bojt grozil. Obdolženec pravi, da je vsled tega krivo pričal, ker je bil tako prestrašen, da ni vedel, kaj je govoril. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. — 3. Anton Hribar, posestnik na Slemenu, je svojega očeta Andreja, užitkarja, potegnil raz peči in ga davil za vrat. Povod temu ravnanju js bila sinova nevolja, ker se jc nekoliko vinjeni oče jel prepirati zaradi jedi. Anton Hribar je bil obsojen na 8 dni ječe. — 4. Janez Kaplja, posestnika sin v Gor. Javoršici, je 31. mal. srpana t. 1. zvečer z nožem napadel posestnika Franceta Novaka, ko je ta spremil 8 svojo ženo Franceta Pirnata, tega ženo in sina. Zadal mu je več sunkov; izmed ran so bile tri same na sebi težke. Povod temu napadu je bilo staro sovraštvo, ki obstoja med tema dvema družinama, in sicer zato, ker je imel Novak ob Času, ko je bil Še vdovec, nezakonskega otroka z obdolženčevo sestro. Janez Kaplja je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. — 5. Gašper Rabič, Čevljarski pomočnik v Tržiču, je jezen na tamošnjega redarja Edvarda Majcena, ker je bil na tega ovadbo nekoč 4 dni zaprt. V noči na 9. kimovca je razgrajal Rabič po Tržiču, zaradi tega mu je napovedal Majcen aretacijo. Temu pozivu se obdolženec ni hotel pokoriti, je jel vpiti: „Prokleta duša, s tabo ne grem!44 Zgrabil je redarja za bluzo ter mu pretrgal rokav. Ko je dne 1. oktobra Majcen z občinskim slugom nočno službo opravljal, izzival ju je s klicem : „Prokleti psi, aut! če imata korajžo !" Obdolženec pravi, da je zmerjal v pi janosti, grozil pa v „tlavzah". Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — 6. Janez Šolar, posestaika sin iz Srednje Dobrave, je pil v družbi Alojzija Stu-ška v Jalenovi gostilni v Kropi. Ker sta bila oba nekoliko pijana, udaril je Stušek Šolarja po glavi in ga ob tla vrgel. To je tako razjezilo Šolarja, da ga je z nožem z enim samim udarcem ranil na desni čelni grbi in desnih Čeljustih. Zagovarjal se je s silobrauom ; obsojen je bil na 14 dni zapora. — Roparskega morilca Franceta Ermana, ki je med Rade čami in Št. Janžem letos umoril in oropal poštnega sla Franca Bregarja, in bil zaradi tega pri okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen na vislice, potem pa na najvišjem mestu pomiloščen, je orožništvo predvčerajšnjim eskortiralo skozi L ubijano t Gradiško — Zmotil se je. Delavec Fr. Wolf je prišel včeraj na Grajžarjevo dvorišče na Dunajski cesti št 29 po gledat, ako bi se tam ne dobilo kaj pripravnega, da bi ukradel. Ker ni bilo nobene posebne reči, je odpeljal ro5ni vozček tvrdke »LavrenČiČ in D 'mi cel ia ter ga hotel prodati pri starinarici Podrebrškovi. Ker je bil voziček vreden 24 K, Wolf je pa zanj zahteval le 7 kron, se je starinarici zdela stvar sumljiva in jo je ovadila policiji, katera je dognala, da je voziček res ukraden. — Malo prostosti je užival prisiljeneo Alojzij Zass, ki je dne 7. t. m. od dela iz Toaniesovega dvorišča ušel. Poroča se nam namreč, da je bil v tem kratkem času Že po orožništvu zaradi prestopka tatvine aretovan in bode prišel po prestani kazni zopet »za zid«. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev. — Iz Hru-šioe je prišlo 14 Hrvatov, ki so se odpeljali v Zagreb. — Izgubila je Frančiška Vrhuncev«, pusestmkova hči s Bleda, v vlaku ali pa po Kolodvorskih ulicah do Cešnovarjeve gostilne denarnico s 32 K. — Hrvaške novice. — Za zagrebškega župana je izvoljen dr. Milan AmruŠ s 30 glasovi izmed oddanih 47 glasov. 15 glasov je dobil Gašparović, en glas pa bivši župan pl. Mošinskv. — Ustrelil se je v Osekuorož.stražmešter in hiš. pos. Gezie. — Afera Šnap-Mileusnić-Kmalu bo poldrugo leto, odkar je ve. leposestnik Mileusnić v Zagrebu s konjskim bičem pretepel poslanca župnika Šnapa. Te dni je bil Mileusnić obsojen v enomesečni zapor. — Slovenski leposlovni list v Ameriki. V C>k»gu je pričel izhajati prvi slovenski amerišti leposlovni list »Nada«. Urejujeta ga Josip Poljanec in I r. Mula ček V prvi številki, ki je nam došla, se nahajajo sami rr vodi iz angleščine. Uredništvo pa obljublja, da bo v bodoče v listu priobčevalo tudi izvirne slovenske romane, povesti, pesmi itd. in upa, da ga bodo v tem oziru podpirali pisatelji tako v stari, kakor tudi v novi domovini Uredništvo in upravništvo »Nade« se nahaja v ćtkagu, 111 702 Loomis Street. Naročnina za Evropo znaša aa vse leto 10 K. Slovenski leposlovni list v Ameriki — to je sa slovenski živelj v novem svetu lep znak vse-občega napredka! — Najnovejša novice. — Obravnava proti defravdantu Jeunerju se je začela včeraj pred dunajskimi porotniki. Svoj zločin popolnoma priznava, tudi sokrivci večinoma nc taje. Obravnava bo trajala par dni. — Roparski umor. Rentner H. HI ram in, ki je živel svoječasno tudi v Gradcu, je zadnji Čas stanoval pri sa konskifa Ferd. iu Katarina Seueluaas v Monakovem. Nedavno pa je brez sledu zginil. Iz njegove imovine pa tudi manjka 80 do 90.000 mark. Sum leti na imenovana, da sta Kramma umorila in oropala, truplo pa najbrže zažgala. — Pol milijona je izgubil pri igri v eni noči v Berolinu solastnik neke knjigarne dr. Gotthelf ter od takrat zginil — Močvirje se je začelo premikati na Irskem. Močvirje je pri vasi Clovnshiver ter obsega več km3 sveta. Pretečeno soboto se je začelo močvirje premikati. Vas je kmalu popolnoma zgiuila v zemljo in do nedelje je prišlo močvirje za pol milje naprej. — Morilca guvernerja Andrejeva sta bila te dni obsojena v Elizabetpolu. Morilca sta armenska re-voluciouarca. Eden je bil obsojen na smrt, drugi pa v dosmrtno ječo. — Nenavadna nesreča se je pripetila v neki papirnici pariškega predmestja. Z velikansko naglico ise vrteče kolo se je razpočilo ter je kos kolesa skočil skozi stekleno streho preko sosednjih hiš, priletel v neko 120 m oddaljeno čevljarnico ter ubil dva delavca. * Pasje prijateljstvo. Iz Reichonhalla poročajo nekemu listu: Pek Hjfmann v Pidingu ima dva psa, ki mu prevažata pesivo v Rei-ohenhall. Pred šestimi tedni so psa izpustili, in sta tekla proti bližnjemu gozdu Zvečer so ju pričakovali, toda nista sa vrnila tudi naslednjega dne ne. Pekova pomočnika sta morala sama peljati vos s pecivom. Opoldne šele so šli psa iskat; že v začetku gozda so slišali oddaleč pasje lajanje, in kmalu je pritekel iakajočim na proti eden psov, ki je lajal in se dobrikal, nato pa zopet tekel v gozd, da izvabi ljudi za seboj. Ia kaj je bilo? Njegov tovariš se je ujel v zinso, ki je bila nastavljena srnam, a prosti tovariš je vztrajal zraven ponesrečenega brez jedi in pijače 24 ur ter neprestano glasno lajal, da prikliče pomoč. * Ljubavna tragedija na kmetih. V Strvašu pri Oseku je dobil posestnik Piatz svojega 22letnega sina Friderika od huzarjev po prvem letu domov kot edinoa. Toda mladenič se je takoj zaljubil v 15 letno Maardo Z srn ter jo hotel imeti za ženo. DekUčja mati pa je bila tej ljubezni nasprotna ter je zaljubljenca odganjala od hiše. Nedavno je za-ljub jena zalotila v tajnem razgovar-janju ter hčerko osorno spodila domov. To je mladeniča tako razkačilo da je potegnil revolver ter dv&krat ustrelil deklico. Nato je tekel domov, OČttu vse priznal, pot* m pa si pognal kroglo v glavo. Obi so pripeljali v bolnišnico, kjer sta kmalu drug za drug m umrla. * Oče in Nin. Andrej grof Tolstoj, sin Leva Tolstega, ki služi kot prostovoljec na mandžurskem bojišču, dobil je za hrabrost, ki jo je kot Častnik izkazal za svojo državo, J u rje v red. Njegovemu očetu, ki je proti vojni, gotovo sinovo odlikovanje ni ljubo. * Nauki za prekucuhe. Naj novejši aforizmi Bernbarda Sbaw«a so: »Kar želiš, da se tebi stori, tega ne stori vsakemu drugemu: okus je različen« »Zakon ostane zategadel tako pr ljubljen, ker spaja največje skušnjave s najmanjšimi priložnostmi.« — »Ako bi velikega moža mogli sa-popasti, bi ga obesili.« — »Naslovi odlikujejo arednje, spravljajo visokost -j-če v zadrego ter ponižujejo nizao stoječe « * Začasne ienitve. Pisatelj George Meredith je ravnokar stopil v javnost 8 predlogom, ki naj poravna neenako število moških in žensk v nekaterih krajih. Meredith izjavlja, da v pokrajinah, katere imajo prevelik prebitek v zalogi žensk, nikakor ni pameten običaj, da ima ena in ista ženska svojega moža za vse življenje, med tem ko živi okrog nje deset takih, ki moža sploh nimajo. Radi tega tudi nobena zveza od početka do kouca ni srečna, kajti mnogo zakonov prestane biti srečnih že po preteku par let. Cetaii naj se torej zakonske dvojice ne razdvoje? Meredith pripomni nadalje, da imamo sicer ločitve zakonov, toda loči tev zakonov je brutalen in škandalozen čin, zlasti pri nas, ko so take obrav- nave javne. Vsled tega bi bilo umestno, da se sklepajo zakoni potom pogodb. Kadar najame Človek stanovanje, ne bode nikdar storil neumnosti, da bi najel stanovanje za vse življenje — in baš tako naj se godi tudi s uklapanjem zakonov. Mesto pri poroki si obljsbiti dosmrtno zvestobo, naj se raje sklene pogodba za dobo treh let, ki jo moreta potem stranki naravnost podaljšati. George Meredith ne predlaga tri, temveč deset let, kajti v tej dobi se večkrat prvotno prepirljivi zakonski vendarle prince drug na drugega. Ako se pa zakonski tudi po preteku desetih let ne razumejo, potem je bolje, da gre vsak svojim potom. Od svoje žene rešeni soprog mora naravno za otroke skrbeti. Oba ločena se zamoreta potem naravno poročiti. Na ta način bi bilo mogoče, da so tekom moževega življenja saj tri ženske lastnega enega moža. Vsled takega zakona bi potem naravno mlada dekleta, kadar bi se možila, dobila skoraj vedno le moža, kateri je že „slnžil" toda vsakako je za Ženske boljše, ako imajo nodsluženegau moža, nego, da ostanejo brez njega. Književnost. — Novo delo A. Aškerca. V založbi Ig. pl. Kleinmavra <& Fed. Bamberga je izšlo novo pesniško delo A. Aškerca: Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev. Pridržujemo si obširnejšo oceno tega novega umotvora odličnega pesnika. Knjiga velja broširana 2 K, vezana 3 K. — Opis Sv. Kriza, spisal Peter Medvešček, učitelj v Sv. Križu pri Ajdovščini. Knjižica obsega 54 str. s 4 podobami, stane 40 vinarjev in se dobiva pri pisatelju. V knjižici je zanimivo popisana zemljepisna lega Sv. Križa in njega preteklost. — Potop, zgodovinski roman spisal H. S i e n k i ew i c z, preložil Podravski. V založbi Goriške tiskarne A. Gabrščka so izšle prve tri knjige tega slovečega romana, ostale tri knjige izidejo prihodnje leto. — Propast Engleska ili budući englesko»f esneusko* ruski rat godine 19 •. je naslov brošuri, ki jo je spisal avstrijski podpolkovnik pl. Muszyunski in ki js izšla v založbi Pahera & Kisića v Mostaru. Knjižica je spisana na osnovu politične konstelacije sedanjega Časa a dasi ima v bistvu mnogo zase, se nam vendar zdi nekako preveč fantastična. — Hrvatski pokret, upa zanja i misli na pragu novoga narodnoga preporoda g. 19 >3. Piše Milan Marjanovi ć. To je drugi del interesantne politične stadije, katere prvi del je pod istim naslovom izšel že pred več meseci Pisatelj stoji na stališču hrvatske napredne omladine. — Mala biblioteka. V Mostaru v založbi Pahera & Kisića izhaja v srbskem jeziku „Mala biblioteka", v kateri je bilo obelodanjenih že mnogo jako lepih spisov. Zdaj sta izšla zopet dva zvezka: „U mraku i magliu spisal Milan P ribi čevic in „Jutro jednog spali i je- spisal Lev Tolstoj, preložil Nik. Nikolajević. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21 decembra. „\Viener Zeitung" prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor štajerski na dan 28. t m. Dunaj 21. decembra Danes se je sešel nižjeavstrijski dež zbor in takoj začel razpravo o novem šolskem zakonu. Med razpravo je prišlo do ostrih konfliktov med socialnim demokratom Seitzem in med klerikalcem Gessmannom. Brno 21. decembra. Vlada je razpustila občinski zastop v H r a-nicah. To se je zgodilo na pritisk Nemcev, ki so pri zadnjih volitvah izgubili večino v tem mestu. Rusko-japonska vojna. London 21. decembra »Dailv Mailu poroča iz šacghaja, da je veliko japonsko brodovje, katero spremljajo torpedov ke in transportne ladje s premogom, o d plulo proti jugu, dapoišče baltiško brodovje. London 21. decembra Japonska vojna ladja „Nakasiri" je prijela iz Port Artarja došli angleški parnik „King Arthur". Ta parnik je bil peljal živila v Port-Artur. Na parn.ku so Japonci dobili mnogo ruskih pomorskih častnikov, ki so se hoteli pridružiti baltiškemu brodovju. London 21. decembra. Kakih lO.OOo mož broječa četa Tungu- zov, ki se je bojevala okrog Ljao-janga pod poveljstvom japonskih častnikov, je izgubila dve tretjini moštva, ker Japonci niso plačevali obljubljenih mezd. M nogo stranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-atransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utesu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da as priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vaak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr.-dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno 'naruko in podpisom. 6 8-17 ;vo, ki prebavna organa spravlja v rad In Jim tudi po daljši rabi ns škoduje, smpak Jih is krepi, Js irrlodčmi* timktmrm teismrmmarjm M'i-<<-4>l»J<* a? i.JuUt Saas • mm M*nmmifki 7 cesti* Zunanja naročila po povzetju. 34 Odličan zdravnik sodi o Hoff vir lilni Čokoladi iz aladnega izvlečka takole _S sestavo iivila docala b es t sss) l Topridobtev je poidrarit s veseljem.- buu.ca se psvsod. Hoffove delav. ics živil v Stadlavu. Leta 1904 vel. »lato dižavuo darilo. * l.rkurnHrJa Julij ta Mfhau-manna moI z* zrlodee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetiCno sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanos ljivo pri različnih nerodnostih prenavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanm kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato ae ima zahvaliti racijonalnemu skladu. ■ ,£e Griffon' j najboljši cigaretni papir. ^1 42 Dobi*a se povsod. ti71 Proti n A revmatske / bolečine . 3497—3 Zoltanovo mazilo priznano tako dober iek za vdrgnenjo se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po poŠti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. ..r~GlvTIBd IpVrvOCT 3ftB)| sujiz anojpAfi UJ»'u*t*vuuO • M{MM M«, murna —M Proti prahajem, luskinam in izpadanju las drl nje a mJ bolj Me priznana TannG-chmiu Mtnra katera olarepenjo la\«lse. decembra: Marjeta Koblek, za-sebnica, 75 let, Ravnikarjev« ulice 13. Eiuphv-sema pulm. — Edgar Schneider, trgovčev sin, 2: j leta, Dunajska cesta 16. Meningitis basilaris. Dne 16. decembra: Edvard Klemenčie, trgovski sotrudnik, 66 let, Zaloška cesta 11. Carcinoma intestin. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 20. decembra 1904. BTalošbeui p**pii-Jl. majeva renta . . . ■4*/0 srebrna renta . . . Douar Bl»#o 4° 0 avstr. kronska renta 4°, „ zlata „ 4* e ogrska kronska „ 4° zlata 4% posojilo dežele Kranj&ke • a3 • posojilo mesta Sp kt . «Vs% n n Zadar . 4Va°'o bos.-herc. žel. pos. 1902 ■4«/. ' češka dež. banka k. o. m n „ ž. o. . ; 9985 4Vi8'« "t. pisma gal. d, hip. b. , 101*40 41 ,% pest. kom. k. o. z. 10% pr.......10750 41/,', sast pisma Innerst. hr. 100*10 4V.°/. m n ogrske cen. dež. hr....... 4l g* \ z. pis. ogr. hip. ban. 41/,0/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....|| 100'— 4* ,e'# obl. češke ind. banke . 100*75 4*V# prior. Trat-Poreč lok. žel. -48/t prior. doL žel.....j! . juž. žel. kup. V,1/, 411* fl avst. pos. za že), p. o. Srečke. Srečke od L 18601, . . . n f n 1864 «... s tizske..... „ zem. kred. I. emisije b n n IL n „ ogr. hip. banke . w srbske a fra. 100*— . turške..... 3asilika srečke . . . Xreditne «... 10005 100-25 99 9d 10015 100*35 100*55 11S--55 119-75 98-05 98*25 118*60 11880 9950 101 — 100-25 101*25 100 — 100 — 100-85 9985 101- 85 10010 100-25 102- 40 100*50 10010 98- 50 99- 50 306 50 100*60 Inomoške „ . . . Xrakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . AvsL rud. križa „ -Ogr. „ „ „ . . . Sudoifove u . . • Salcbnrške „ • • . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrska „ , . . iivnostenske „ Premogokop v Mosta (Brili) Alpinske motan .... Praske žel. in dr. dr. . . . Hima-Muranyi..... Trborljske prem. družbe Avstr. orožne torr. družbe . -deske sladkorne družbe . . 186 — 276 -163 — ! 305 — I 298*— 272 — 94 — 131 CO 20-75 478 — 79--88- — 68--53 75 28-70 66*— 7a — 521 — 88 — 648 25 1637-— 673*25 802 — 249-50 650 — 492 25 (2358 -616 -810 634 — 171 — 108-50 101-— 101*20 10110 101-— 101*76 100- — 308 50 101*60 188-— 280* -165 50 3ltV — 307 50 277 50 98 70 13*2-60 21*75 489-— 83-— 92 50 73 70 55'75 29 70 70-77 20 631-— 89- -649 25 1646 — 674 25 803 — 260-50 655*-493 25 2362 — 617 — 811 — 638 — 181 50 Valmt«. a), a s*. 81.17. sj. * 2 pop. 746 6 749 3 749 3 00 38 16 Vetrovi Nebo ti sever b\. sever al. jug jasno megla megla Srednja včerajšnja temperatura: 23( •Dormale: —21°. — Padavina 0 0 mm. Zahvala. Na mnogih izrazih aožalja ob prerani smrti ljubljene, nepozabne soproge in matere, gospa Marije Poljanec roj. Schvventner na darovanih, Številnih krasnih vencih ter obilni udeležbi pri pogreba, se najiskreneje zahvaljuje 3695 žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogobrojne đokaae arčnega BoCntja, ki ao nam do&li ob nenadni smrti natega predragega aoproga, oziroaaa oCeta, brata itd., gospoda Franca Berdavsa poaeatnika, trgovca itd. za kraBne vence ter aa mnogoštevilno sprema^vo k zadnjemu po-tSitku izrekamo tem potom najiakre-nejso zahvalo. Osobito aa pa zahvaljujemo precaatiti duhovlCini, gg. pevcem, c. kr. žandarmeriji, gg poslancu K o Baku ter post. naCel. K -»kalju in vaej drugi v ta namen do&li cenj. gospodi za nepoiabnamu rajniku izkazano poslednjo čast Dobrtpolje, 20. decembra 1904. Žalujoči ostali. Zahvala. Ispraian obenem ključavničar ali kovač, trezen, zanesljiv, oženjan se sprejme s 1. ja-nufarjem 1905. Vprašanju na „Ljubljansko deln. družbo za iotno Industrijo" na Škofljici. 1690—l v solnčni legi- obstoječe iz štirih sob z VBemi le zaželjenimi pritiklinami kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. s 1. februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše št. 7 ulice MStare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice). Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3413—9 Gg. trgovski so t rudnik i! V lepem kraja na Gorenjskem se sprejme vodja w mz v trgovino špecerijske stroke in železne posode, pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti naj poiljejo ponadbe v Ljubljano, poštni predal it. 73. ive ribe Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti goapoda Andreja Tobinger c. kr. stražmoistra v p. in imetelja srebrnega knzca za zasluge s krono kakor tudi za mnogobrojno spremstvu dražega ranjcega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem 8firodnikom, prijateljem »n znancem srčno zahvalo. Posebej pa se iskreno zahvaljujemo vodstvu semenišča ter gg. bogoslovcem za petje, p**e-blagurodnemu gospodu baronu Co-delliju, gg. stanovskim kolegom rajnika za časteče spremstvo ter spoštovanim možem iz Šcefanjevasi za spremstvo in n^sitev vencev kakor tudi darovalcem istih. Pre8rčna hvala 1 Tura pri Ljubljani, 19. dec. 190*4 S694 Žalujoči ostali. se dobe 3993-1 v trgovini z ribami in delikasami J. C. Praunseiss, Ljubljana. 1200 klg, v zalogi, Zunanja naročila se izvršujejo točno. m m Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah r. hiti 9 49 3Px«3cL šlso^ljo št. 2C Zunanja naročila se točno izvršujejo. CM ■ HO CB 00 o o OPTIČNO BIAG( QPTISCHEWAREN' GRAMMOFONE. RUDOLF WEBER Zlate ščipalnike očala, gledališka kukala, aneroide, tlakomere, toplomere, kompase, ^-ramofont in veliko zalogo plošč 7= Najtineje ure ornega, Schaff- bausen, Seetaad, posebno ; »Jičate kavalir-ske ure zlate, srebrne in kovinaste 3 fi) 0) Briljante, diamante, nakit, prstane, uhane, brože, vratne verižice, zapestnice škatlje za -igarete itd < 05 m < o "O 09 priporoča kot jako primerna JjQ*2JQP£| dćlHIcl RUDOLF VVEBER I urar v Ljubljani. ■ Št. 41188 Vabilo. 3668-3 Še mnogo let se oproščajo blagotvoriielji čestitanja ob novem letu in ob godovih s lem, da 5/ jemljo oprostne listje na korist mestnemu u bojnemu zakladu. //a to hvalevredno navado usoja 5c opozarjati mestni magistrat tudi letos 5/. občinstvo j doslovnom, da so prevzeli rajpečavanje oprostnih listkov drage volje gospopje trgovci: J. C. Jfamann, Uaso Petričič ter sjdalbert Sch&ffer. ~ Urhutega bode rajnašal v smislu obstoječega ukrepa občin-skegcL sveta mestni uradni sluga tudi letos oprostne listje po hišah. Za vsa^ oprostni listek, bodisi 3a novo leto ali ja god, je kakor doslej po loj it i jedno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vjeiih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Jmena blagotvoritcljev 5c bodo sproti razglašala po novinah. Mastni magistrat v Ljubljani. O Župan: J van Jfribar. Privatna plesna šola T dvorani hotela „pri Maličutf. Dovoljujem si visokočaatitemu p. n. občinstvu najsnanjati, da otvorim s novim letom nov tečaj za odrasle, in sicer samo mm iae«*lnlke. Stroavovail kurti km dame In ajoapoale Ia boljalh roa\a>vlran mm vsak p« nedelje I* ob I*. I a vaala petek, mm -pol 8. -eveeer, kjer ae poučujejo najmodernejši plesi. Posrbnl pouk mm otroke In mladeniče. Posebne ure vsak caa dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih bisah. Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do O- ure popoldne v hotelu ,,prl Slonu", soba ftt. 73. 2 odličnim spoštovanjem 3688 -1 Giulio Morterra, plesni učitelj Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja nr zlatih, srebrnih, nikljastih. jeklenih, stenskih, nr na nihalo in budilk pod tvorniško ceno. 'FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12, Primerna božična darila! •7» Y t 1 •% . • t f »T* • T• : Y YaC za božična drevesca v bogati izberi iz sladkorja, fondant likerja, čokolade, marcipana, gelleja, kakor tudi različni obeski iz najfi 11 ej še ga peciva po najnižjih cenah, dalje priporočam božično strdenje, kakor limon, tablice, mandljeve ste-bljiče, norimberško strdenje z mandlji, bazelske glazirane in pariške tlakov, kamenčke, piujolske stebljiče in salcbiirške pogačice najfinejše polnjene s sadjem (novost) in jako priljubljene. Izbera najfinejšega čajnega peciva kakor tudi različne vrste 3648*3 svečic za božična drevesca gladkih in v renesančnem slogu. Solidna in najcenejša postrežba in točno odpoŠUjanje zunanjih naroČil. g) x Cd" Priporoča ae za obilui obisk z naj-odličnejšim spoštovanjem slaščičar, medičar in svečar Dunajska cesta 4 TO Ustanovl|eno Trgovina s perilom in modnim blagom O- J"- IIAlvZ^ITIT priporoča naslednje predmete: 2976—11 za lovce in turiste lovske telovnike, Jovske dtblenice, lovske nogavice, snežne kape itJ. Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki. - Za pošteno postrežbo jamči tvrdka = C. J. HAMANN ^ dobavitelj perila c. In kr. Visokoitl, raznih častniških uniformiranj, zavodov Itd Vajno naznanilo * je gotovo pričetek božične prodaje u specialni trgovini v JLjubljani, Sv- Petra cesta št. 8. pc jilnc znižanir) eenor) 5c bc predajalo: Vsakovrstno damsk° perilo, moške srajce, barvaste in bele, namoje h k&vi, namigni prti, serviete itd. == Jfravate in yeoni robci u največji gberi. =z Zaradi opustitve pa l* 5T£5 pletenine' ~ ^ moške bt ženske nogavice za u5al^o jprcjcmljii^o ceno. 8471-6 ^33732 ^573 28625411 čudovito ceno! prodajam nove brezhibne vf-sokoramne šivalne stroja jiinger za dom in aa obrt 8 dietnim jamstvom proti gotovemu X. plačilu. Ročni šivalni Btroj K 42 —, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ring-schiff K 7***, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in priti-klino. Cenovniki ob sklicevanju na .Slov. Narod1, gratis. Razpošilja se proti plačilu K 15, ostanek po povzetju; plačila na obroke ao absolutno izključena. i« UunaJ IX i, Llohtenatelnatraaae »t. 23. (Ustanovljeno 187B.) 3 3271-3 Dobra kuharica je izšla M.„t."w"..*__ je izšla v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se »a m 6 vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. Obseaa na 576 atraneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica a svojega atrokovpjaftkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pn slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 282—WLt a» ■ V letu 1866. ustanovljeni denarni zavod ■ *> obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom tj Lijubljan, Židovske ul ce štev» 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi 1942-17 naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron. Založnik o. kr. drž. uradnikov. Ljubljana J KEBER LJubl'ana Stari trg št. 9 ■ ^ *™ mmm 1 " Stari tre št ' priporoča svojo tovarniško zalogo Stari trg št 9 atWlHaW-|BallMD 343"/—8 po izredno nizkih stalnih cenah. Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odknpu 3BF čex lO kron 5 popuste. ^otre^bšcir^e za krojače in. šl^rilje. Po visoki kralj. deže-:.-.. vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačku kiselica naravna alkallško-murlatlško-lltijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripiRuiejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković*. Odlikovanima mnogih strokovnih ra/staTah s 15 zlatimi iretinjami. flUpraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice'4 Zagreb, Ilica št. 17. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik za Kranjsko:C MEVARDI v IJnblJunl. Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-4 a* a, d Isus. wi7?@as:iss & Klo. trgovina /eleznln In kovin v Kj|nl»lfanl9 % nI va*or|ev *»-ff wtev. O. Velita zaloga kuhinj stega orodja innisae oprave. r nm preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani. ■ Liter 2 kroni, 7 Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI = v Škofji Loki. = "W* *m* ri' *■* *V* "T* *x* *■* *a * "h" *■* *h* *i * *w* Kras ne in trpežne platnice za naslednje knjige: Ljubljanski Zvon, za vse let. & K Slovan „ „ „ „ „ Dom In Svet „ „ „ „ n Zvonček „ „ „ „ „ zvez. po pošti 1 40, 1 50 2 80, 2.60 140, 1 60 0 80, 0 90 0 60, 0*70 0 60, 0 70 2—, MO 2 40, 2 60 080, 0 90 Knez. knjižnica „ Jurčiča zbr. spisi „ „ „ ,- „ Wolf-Pleters. slovar, J1/, saf. usn. Zgod. sv. pisma I. del, „ „ „ 8lov. fantje (Mohor, družba) eleg. 3617-4 ima vedno v zalogi Ivan Bonač v Ljubljani. (Znesek naj se blagovoli vedno naprej doposlati.) Jfenn'k tfenda v Ljubljani = Mestni trg št. t? = priporoča 3617-5 too0mstrovpristne svile najnovejših krijastih (schottisch) vzorcev, izvrstne kakovosti, namesto gld. 250 samo 95 fa. 4 metre zadostuje za eno bluzo in stane le gld. 3'80. 19 let stara, olikana, zna hrvaški, nemški nekoliko francoski, italijanski, bi rada pod skromnimi pogoji vstopila v kako trgovino kot praktlkantlnfa. Pred nost bi dala mestu, kjer bi lahko imela hrano v hiai in dotiko z gospodinjo. Ponudbe s prosijo pod .1050" poete restante, Ljubljana. 35&3-2 b*^ Popravila šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo ; prodajajo se tudi različni deli strojev, šivanke in olje za mazanje. SINGER Gle. 15 šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4. Pristen — Št. 14.336. T"* ^ „ ^ : ^ MBO-1 Kazpis. Naprava dovoznih cest k postajam Bohinjske Železnice v političnem okraja Radovljica, se odda potom ponudbene razprave v izvršitev. Stavbna dela in dobave so za posamezne dovozne ceste nastopno proračunjene: 1. ) k postaji na Dobravi..... 1.764 K 45 v. 2. ) „ „ „ Bleda...... 28.433 „ 90 n 3. ) „ , v Bohinjski Beli . . . 3.091 B 25 B 4. ) „ , „ Nomnu..... 8.653 B 80 „ 5. ) „ „ „ Bohinjski Bistrici . . 48.352 „ — „ Moit na dovozni cesti v Boh. Bistrici ni — izvzemši naprave opornikov — predmet te obravnave. Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do dne 1, februvarja 1905 do 12. ure opoldne pri podpisanem deželnem odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kalkom za 1 krono in katerim mora biti dodana izrecna izjava, da priposna ponndnik stavbinske pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni, je doposlati zapeČačene s primernim napisom. Ponudbi je dodati kot vadij 5° , stavbinakih stroškov v gotovini ali t pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino poaudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, sumarični proračuni, seznamki cen in stavbinski pogoji so na ogled pri okrajnocestneoi odbora na Bledu, ter se še pripominja, da bo vodilo in nadzorovalo ta testna dela c. kr. železniško stavbno vodstvo Jeaenice. Rok za izvršitev cest je določen najdlje do 1. septembra 1905. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 15. decembra 1904 Rudolf Kirbisch slaščičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 priporoča za Božie bogato izbero atrap, figur, bonbonier, košaric s sadjem, kan diranoga in glaziranoga sadja v škatljah, najfinejših bonbonov, krhljaka, mandolata, strdenja, poprnjaka, najfinejših in najcenejših obeskov za božična drevesca iz španskih zvitkov, sladkorja, čokolade in kutnovega sira. Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, biskotl k šampanjcu, kakao, čokolada, čaj, runi, najfinejša desertna vina in likerji, suhor, skladanec, karlovovarskl oblati za Pischingerjeve torte itd. o656—3 Za praznike najfinejše potice, pince, šarklje, vina iz c. kr. dvorne kleti (c. kr. dvorec na Dunaju). Cenovniki na zahtevo. »tVtrine d omili*. i^dolKii r ^igieniško -Ko-razpraševanje stanovanj, tovar- -» niških lokalitet »n. Telefon Slev. 155. Oacuitm Cleaner J>ctcr Tn^atclic zotied za množenje 5toncuanj Škofje ulice št. 14. 3443-8 T 11" Liii preproge, pohištvo se sprejema za snaženje u shranjevanje. Telefon Štev. 155. J Več sto lepih, suhih proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom V IiamniLu. 3666 - 4 | „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Hupuji* In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000-000. ZuMiJava io 6ksfcoJHtiH> Daje prtfujine na vrednostno papiri«, izžrebane vrednostne papirje in SSa, va.r-a.1e sredica proti vnoFČuje aapale kupone. IcvLrzaal iz^ac:. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ienitninske kavcij«. 03T Eikompt in lak amo meulc Tt3J ItfT Bonna naročila. Podružnic« w SPLJETU. <3£^ Denarne vleaje aprejema «=S£L- v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestaje od dne vloge do dne vzdiga. 99 — 146 Promet s čeki in nakaznicami. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Behaka. Izvod. Iz TTOzrxegra reda. VelJHven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Imunost, Mooakovo, Ljubno, Cea Selsthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m ajatraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selzthal ▼ Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob S. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, fiez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. ari ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in U. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. mri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Da-nMJa čez Amstetten, Lpsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Franeove vare, Karlove var>, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubuo, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmoborja, Celovca Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mest* in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer. Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim; brez poroka in brez intabttlacije se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v A. Razbergerjsvo restavracijo v Ljubljani; sv. Petra nasip št. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske in hrvaške. Uiua v steklenicah, peneča vina, šampanjec. Jini dunajski pelinkovce. Puiiti^asiisko salonsko udareno pivo, vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izbiro. Jttrzla in gorka kuhinja ob vsakem Sašu. Jini zajterkovalni goveji vw g*o až samo 12 dinarjev, aaa Lepi prijazni prostor?, # # Za družbe cddeljene sobe, Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. Ker sem si naklonjenost slavnega občinetva v svojih prej§L.iih prostorih, najzadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev „pri Belem konjičku1* z trudom pridobil, pro8fm tem bolj za nto, ker mi je sedaj res mogoče vse častite gg goste postreci le z dobrim pivom in vinom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočam se za prireditev skupn-h obedov, godovnih gostovanj, ženitovanj in drugih razvtseljevanj. Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverm bodem imel posebne prostore. Prlporočaje se bilježim z odličnim spoštovanjem 3386-9 A- Razberger, restavrater. )\ot novost priporočam: S},~v>o Družbe sv. Cirila 'Eru Jtfetoda-- šfatljica Jfr. 2— po pošti Jfr. 220 Stenski koledar Za leto t905. Cena 40 vin., po pošti 50 vin. )V{ališkodni koledar za leto t905. Cena 50 vin., po pošti 60 vin. Jernej Jjahovec trgovec v ljubljani 3473—4 Sv. Petra cesta št- 2. Pariška svetovna razstava 1900. £4lr DENTlBlM Dl DOCTEUR HBR# ^ PARI S ^ Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 2921—22 99 Romulus" svilnat đc^zraftl* s pristnim v blago vtkanim napisom ..Koimilii***. 3 64-3 99 Remus" cRAstmI idt iz čiste svile, popolnoma neotežene. Pristen samo z napisom ,.ICeieitiN", vtkanim v blago. Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-Ijlvo. So ne trga po gubah. V Ljubljani jih prodaja sann Josip Vidmar, izdelovalec dežiikov, Stari - trg. - Tamkaj tudi preoblačijo dežnike Z blagom ,,Romulus' in Remus1'. lKTQPOPOFF %——^najboljši C21J sveta. Nuproduj le v orlKlnuInlh riiHklh »voJiH. 2935-8 n id V V V H J. bOllllll, Ljubljana Stari trg štev. 6 priporoča 3663-2 svojo bogato izbiro najlepših okraskov za bo žično drevo iz raznih tvarin, bogato zalego bonbonov in najrazličnejših atrap, razoega najfinejšega desertnega in čajnega peciva. Za praznike priporoča pince, najfinejše torte in potice z raznimi nadev ki. M" Najnižje cene! ~W Zunanja naročila se točno izvrše. Pijte ^629 MALTZYM Z a d n j a odlika: 1904: Veliko zlato državno darilo. Depot pri: Antonu Staculu in J. Buzzuliniju. redilno, prav slastno namizno pijačo...... Delavnice živil IVAN HOFF Stadlau. Božična prodaja trgovske zaloge blaga A. Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu je etverjena! j^ld. 1*50 naprej .. —44 ti Popolne obleke v kartonih če od kompletne bluze, pavoln. flanela samo Kos najfinejšega rumburŠkega pa- volnatega platna samo . . . . „ 31)0 Tucat žepnih robcev od . . . . „ —-3G Tucat Žepnih robcev (angleški batist) prej gld. 3*—, sedaj..... „ 1-08 Poleg tega vsakovrstne preproge, svilnate odeje, svilnato blago, kožuhovina, posteljne garniture, damski plašči (Brunnenmantel), in paletoti, moško perilo in kravate, predpasniki, osobito blago za ženske obleke 2_7 po čudovito znižanih cenah! Lodnasto krilo lastnega izdelka, sedaj glcL Flanelna bluza, izgotovljena, sedaj . Žametasta bluza, sedaj .... Damska srajca od...... 5000 rutic za Čiščenje kupic in brisanje prahu, kos....... 2000 metrov dobre flanele, meter 1-95 —•68 L>-3G — -3t> naprej — 07 —•17 Pasti J za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2653—16 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. Za božična in novoletna darila priporoča 3635 -3 zlatnino, srebrnino, ure m. *- «1. radi pomanjkanja prostora po izredno nizkih conah Fr. P. Zajec, urar Ljubljana, Stari trg štev. 26. ^ f H. Sienkievvicz: Roman iz poljske zgodovine z mnogimi lepimi podobami. Broširan 9 14, Učno vezan 9 14 511 vin. — §»rl|iorocn kot primerno božično darilo založna Isan.jig's.rri.a, 3B9a_8 Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg V I-#ilal>lj»lli. Bogata izbera vse slovenske literature! Za B s ž i d! N — V e 1 i h m. tsbera ^mhd kakor tu Ji raznih predmetov za ok-ašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. 3144—6 Nadalje se priporočam slav. p. n občinstvu za naroČila raznili n«Jfinejiiili tort in \nal*ovr*lm*ca oba »ne« a periia. — V zal« gi imam različnih d«-i«i«-riiiili m čokoladnih bonbonov in poatr« zam tudi s Uolmi «l<**«*rtiilml *lnl in raznimi likerji. Vsak dan sveže merilne, orehove in roHnove notice, *«r-kelj, plnec in drugo perlvo, v pekarni pa fin domup rzrn kruh Slaščičarna in pekarija Jakob Zalaznik Stari trg štev. 21. Mestni trg št. 6. Sv. Petra cesta št. 26. 2839—24 zlatar Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo d.ai»il sea n vbv ■ MIC 11 ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. Zaradi velikanske zaloge se bodo prodajali do 1. jami var ja 1905 vsi zimski predmeti po zelo znižanih cenah s zimske suknje x x x ulsterji (šport, nuknje) ko/lih i x x x x x x kožuhi (.-a ulico iu potovanje) x x x x obleke za gospode in dečke) x x x x x x x x x x x xjopiee x x x x x x paletoti x x douMe-ovratniki plašči (Bruunenmiiutel) xxx otroški plašćki in koljerji 8 kciuhovino v „Angleškem skladišču oblek" t Ljubljani, Mestni trg št. 5. Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatović. 3691 - 1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ H priložnostne cene J odna trgovina est Sli na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga nudi p. n. odjemalcem v največji izberi le najizbornejše kot v • po najnižjih cenah, in sicer: Moires-Veloar iz čiste svile v vseh barvah za bluze po gld. —*T5 Blago iz čiste svile črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —*75 Blago iz čiste svile črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —-85 Blago iz čiste svile črtasto in fasonirano, za bluze po gld. 112 Modni žameti v vseh barvah, za bluze po gld. —-70 Crep de chine 120 cm šir., za ple ne toalete po gld. —*50 Crep de Chiffon 120 cm šir., za plesne toalete po gld. —50 Valaissienes čipke vstavki, brodenje od 4 do 20 cm široke, bele, creme, beure, eeru meter po 15 in 10 kr. V Zaradi velike zaloge kužohovin I VAUI • se bo ta predmet od sobote, dne io. t. m. naprej prodajal po čudno znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si to ogleda. ar iditt lite i i j. 3*70—4 Duhovito in vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florian* line kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, 1 „ l/4 litra v rastlinski destilaciji „FLORIAN" (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani, in v drugih prodajalnah. 5-291 Pa2ite na ime ..FLORIAN". l'r»\lirtr I/.hIo i Janez Trdina. Verske bajke, stare ii nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih opisov knjiga 2. 3-147 Ko je bil začel Trdina ▼ 1. letniku »Ljubljanskega Zvona- 1.18-1. priob-čevat« svoje bajke in povesti, jeostrmel s'ovenski svet na d b ga to zakladnico domišljije nar< da, bivajočega ob do-lenjakih Gorjancih, začudil pa ue je tudi nad obl ko. v kakrftni jih je pi-Rate\j podajal. Snov, sl< g, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirau B narodno blago in pri' bčujoč ga Širšemu svetu, pcnirodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepSi književni dar, in sicer: ,,Bahovi huzarji in Iliri" bro§ 3 K, h poštnino 3 K 2<> v. tleg. vez. 4 K 50 h, s pošinino 4K7(lh Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broR. 2 K, s ooSin do 2 K 10 h, e'eg. vez. I KcU h, a [ usLnino | K 10 h Dobiva se v založništvu Lav. Sckwenhi8'ja Prešernove u icr? 3. Slovenske muzikalije ravnokar izšle Goveksr Fr.: Rekovnjarif uglasbil Viktor* P**wnt99 kom pletno K IO 70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 2 60 2. Kuplet za m^ski gas s klavirjem......„ l*— 3. Zora vsi.tia, za sopran s klavir.etn......1'— 4. Cvetočih deklic prsa bol«, samospev (sopran) z mešanim zbor o m ob sprem-ljevarj i kavirja . . . 2 — 5. Mladi vojaki, k iačn^ca za klav.r in petje......1 2u ti. a Oj zlata vinska kaalja ti, samospev z moškim zborom. [ „ 3 — b; Povsod nie poznajo, samospev iz , Zdrahe" I Goveka^ Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamczuo: 1. Zapoj mi, ptićic;i, glasno, pesem za 8< pran a klavirjem • K 12J 2. V petju oglasimo, in-jSki zb.>r s klavirjem 3 Kuplet za moški glas s klavirjem...... 4. Komaiica,samospev tenor) z mi škun zborom ♦ b 8premijevanju klavirja . 5. Piir-ka, pe-em ?a npCM s kiavlrjem..... 6. Skoz vas, kc-ra^n ca Po besedah J S'-ntarja. Za Jclavir (8 petjem ad hoiturn) 7. Sezidal seui si vinski liram, samospev z mu&kim zborom. Za petje in klavir iz „Zdrave"..... Dalje: Viktor Parma: Mladi vojaki, k>rač niča s petjem ad libitum. že i iz daja .... ... K 1 DO Viktor Parma: Mladi vojaki, za * itre . . . „ 1" — Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slo-»ans^ih naoevih . . . . „ 250 Viktor Parma: Triglavske rože, va.Oek po slovanskih rapevib .....„ 2 6U Viktor Parma: ZJiuvite, za petje in klavir.....„ 3 — 180 V — ISO 12U 1-20 .268-7 iirovnlk Janko: Nari-diie pe^iu1 z napevi, 1. zvezek K i jo p poŠti K 1 .H() Žirovnik Janko : Narodne pc«m z napevi, 11 zvezek K. V po poŠti K 1 10 Največja zaloga, muzikali; v ljubljaui. Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij ob«ega luum fitevilk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi ua zunaj Oton Fischer trgovina z umzikalganii v Ljubljaui, Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. 1 .istu m a m usk „Narodne tiskarne*. D-A