Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 11. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 14. FEBRUARJA 1913 LETNIK XXII. VOJNO PRAVO V WEST VIRGIN!JI. Krvavi spopadi med štrajkujočimi rudarji in miličnimi četami. 1-3 BAJE 16 MRTVIH, 40 RANJENIH Dopis našega pos. poročevavca o koncu štrajka v Rankinu, Pa. , da ire® 2» / »je Charleston, W. Va., 11. febr. — V tretjič v zgodovini države West Virginia je stopilo vojno pravo v veijavo. > četverih okrajih je pričela vzdrže-" »» red milica. Neki spopad z orož-wed pomožnimi šerifi, železniški-m' uslužbenci in posebnimi policisti z ene strani ter štrajkujočimi premogar-v Premogovišču Kanawha z druge strani je guvernerja napotil, da je po-2va' milico. V boju včeraj blizu Mucklowa je bi-0 šestnajst 'oseb usmrčenih in več rugih ranjenih. Dvanajst izmed u-Smrčenih je bilo rudarjev in četvero Pomožnih šerifov. . Kmalu nato je dospelo S stotnij vo-pStva >n še pred polnočjo je guverner asscock uradno proglasil čez okraj °bsedno stanje. traja že izza meseca aprila m večkrat je prišlo do neprilik. za poslednjega petka, tako trde rud-. Posestniki, je bil položaj z nevar-°stjo preteč. Štrajkarji so baje u-*tvljali osebne vlake. Pomožni šerifi t stre'jali iz vagonov na štrajkarje, in »->V Se Posrečilo prizadevanje rud-SiL d .posestnikov> napotiti guverner-n Je omenjeni proglas. ^ ddelek premogarjev, tako je reče-• Je marširal v nedeljo, oborožen, r°ti Mucklowu; tam so jim stopili fProti jamske straže in pomožni še-. 1 na obeh straneh se je pričelo ob , em času streljati. Štrajkarji so svo-j*JnasProtnike zapodili v beg, a ti so j^alu dobili pomoč in so bili potem s Premoči. Snoči okoli 12. ure se streljalo na štrajkarje z brzostrelki topovi. Kacih 40 štrajkarjev je bilo baje na okolišu 15 štirijaških milj, "da je to število navedeno im ^n°gi prejkone podležejo Kapitan Scott mrtev. London, 10. febr. — Davi z Nove Zelandije dospela brzojavka poroča smrt kapitana Roberta F. Scotta in dela moštva, ki ga je spremljalo na njegovi ekspediciji do južnega tečaja. Scott je odplul dne 1. junija 1910 od Move Zelandije v smeri južnega tečaja. Ekspedicija je obstajala iz 28 častnikov, 23 mornarjev britanske mornarice in nekaj znanstvenikov. Kmalu so nastale govorice, da je Scott s svojim moštvom zašel na ledene skrli in se pač nikdar več ne vrne. Nato je bi-i odposlana ladja "Terra Nova", da poišče stiskance. "Terra Nova" se pričakuje v četrtek v luki Lyttleton, po nekem kabelogra-mu iz Christchurcha, Nova Zelandija. London, 10. febr.—Kraljevska zemljepisna družba se je nocoj sestala na seji, v kateri se je uradne naznanila tragična usoda Scottove južnotečajne ekspedicije. Razun voditelja ekspedi-cije, kapitana Roberta F. Scotta, po storili smrt, kakor je doslej znaqo, dr. E. A. Wilson, lajtfiant H. R. Bowers, kapitan L. E. G. Oates in podčastnik E. Evans. Douglas W. Freshfield, podpredsednik družbin, je izjavil, da ni nikakega dvoma, da je kapitan Scot našel po Amundsenu zapuščeni šator kakor tudi norveški prapor, da je torej resnično dosegel južni tečaj. Na silno težavnem povratku, kakor je nadalje rečeno v uradnem naznanilu, je ekspe-dicijo presenetil prejkone dne 29. marca 1912 strašen blizzard (vihar). Onemogli vsled naporov marširanja in o-slabeli vsled glada niso hrabri možje več mogli v neskončni ledeni pustinji kljubovati viharju. Scott, Wilson in Bowers so umrli za lakoto in onemoglostjo. Oatesa je zadela ista usoda nekaj dni potem. Evans je umrl vsled hudega padca. Ostali člani ekspedici' je se počutijo dobro, kolikor dopuščajo okolnosti. Trupla v službi znanosti umrlih kakor tudi vse potrebne listine so ha varnem. Kralj je izporočil geografski družbi svoje sožalje nad tragično usodo članov ekspedicije. državna milica je dobila pove-Pripraviti se na marš. Konec štrajka v Rankinu. Wwr™' Pa? J0' febr- - Strajk konje j e n> še končan, ali zlomljen s- feb VC ° VeČino so šli delavci dne ^r ^Uarja.nazaj na delo, seveda, ko-'ežkf0 Pustlli- Zakaj so se podali, ni so kUgamti' Eni so skebovali, dru-em ^ £akali na ""^jaj svojega W moana za nazaj iti, da tisti, kateri ft Ptav n*'1 Znati nekaJ več, ne vejo pa K# vSe jlc- ravno taki ljudje skazijo ioč "v" se ponašajo sedaj, sme-L 0|i j ari UniinŠi" in tako dalje i. t. d.t-si rodna zem'jica Hrvatska in Co., ki W\ »i za ra Uke junake> kateri so sposob-*i fant"11-0 dobo- Pa£ Pa je bilo tu, P "lanu 2 T mozakov> da so rekli fore febr., ko je po hišah hodil gači ^remo tudi mi na delo, p'!Vcev: "Ce se ugodi deloma ^"SaJi "n". Joda odločila je usoda v«čaia 1 ač je kompanija plačilo po-*>oraij 23 "eka^ odstotkov, ali zato so t(r0 So e.m žrtvovati svoje delo, ka-Hij0 J^bili in ga gotovo več ne i5 ni nio?' To je torej zmaga. Vse .? d°se". kar se je zahteva bili v spre- ora sk' eastno na delo šli. Tako se Toda?1^ vsak sebe sramovati. I ie Še°Htl|° tem' Dokaz pač jasen' cPerii r oni dan, po katerem "Siu JAu8°slavija, namreč po zjedi-tliij - ^MHHHM C y stra • ' 111 J*- • dose rdelavcev- Pač bi pa kl>. in K* , da bi bili vsi nazaj in,, n »i cast,,„ .... J Ai. "J") iiaiui "' aru - dok'er bomo drugači mi- jt«kUjeeaci .delali, kakor nam vest Sj VselProji svojemu bližnjemu, za- ' ^astonj je zdihovanje pod soy" - Vlade> Pod težo drugega J>V0 • J** naroda, ako se samo :'2daJa in prodaja. S^če, vg.y t0varni sedaj? Vse nekam Jutri j1 vsi) si misli: Bog ve, |?io 0sple"arja in kvit ne dobim. (Za k 10 -- se "e bojim. Če me spo- „ ,r se : k vam, g. urednik, v Jolict, fC!"0 zapoje.) Nigri, skebi W..4e ie ?.haJajo. Tudi večina komp. iSaa °iSla' Paž Pa '>ilo pri- i to« e> kjer Je bila na barki C vabečlne/estavraciia tako P"-L^du s . ' da so nigrom kar pri C H t tckle do1 po kollovsko a konjj lko se torej vsaj de" v^beti ta pomembni štrajk, po- i .. ker so zvečine vse na- ' lla »•v.mv tov. "ft V ^Oli w0pile'in kcr era je začel° s. \T35 mož. Strt je, ali ni ,, ka b°de poganjala, in : >• tukaj , uge8a ne bo ve£ mo-m,ko bodejo nastopili na b^dan drugi, kateri so bili b0j0'Je "astopiti kakor mi, in čast 2na1' drugači bolj častno sc(iajzas'0Pati, kakor se je to Oal mili Bog, da tudi v V GLAVNEM MESTU MEHIKE TECE KRI. Armada se uprla proti predsedniku Maderu in potegnila z uporniki pod Diazom. ZDRUŽENE DRŽAVE POZORNE. Vojni department odposlal več vojnih ladij v zaščito Američanov. Zver v človeku. Hoijston, Miss., 7. febr. — Črnec Andrew Williams je bil danes tu lin-' čan. Williams je bil osumljen, da je limoni soprogo okrajnega klerka Johna Williamsa, ki je bila najdena včeraj zjutraj mrtva v svoji sobi. Nagib dejanju je bil baje rop. Črnec se je najsilneje upiral poizkusu drhali, ki ga je vlekla iz njegove celice, toda podlegel je premoči. Do zadnjega hipa je zatrjeval svojo nedolžnost in bil na bližnjem drevesu obešen. Dve črnki sta izjavili, da sta videli Williamsa gredočega v hišo o-krajnega klerka, okolnosten dokaz, ki j« drhali zadoščal, da je črnca zazna-menjala ^a morivca. Troji morivci usmrčeni. Ossining, N. Y„ 10. febr. — Troji morivci so plačali davi svoj zločin na električnem stolu v Sing-Singu. Trdnih korakov so nastopili svojo zadnjo pot. Giuseppe Garfold je bil zaklal svojo ženo, ker mu je zapretila, da se bo dala razporočiti. Črnec George Bishop je bil umoril neko belokožno gospo. Donato Cardillo je bil umoril nekega policista in vrgel truplo v neki potok. Udobnost. Vsakdo ljubi udobnost, to je, stan svobodnosti brez bolečine ali neprili-ke. Telesno udobnost lahko dosežete, če natanko pazite na vsako nerazpo-loženje ali nerednost v opravilih svojega telesa. Dobro zdravilo, kakor je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, navadno donese hitro olajšbo, ker očisti organe ter jim podeli nove moči. Razgreje vam telo, ustvari zdravo slast, izpodbudi prebavila k delu ter gotovo pomaga v neprilikah želodca in droba. Uživajte ga pri izgubi slasti, omotičnosti, neprebavnosti, kolcanju, bolečini v želodcu ali črevesju, zapečenosti, glavoboli in splošni oslabelosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 S. Ashland ave., Chicago, 111. Opešane mišice in otrple sklepe je ma-zati s Trinerjevim linimentom.—Adv. tej deželi zašije boljše solnce sloge in — zmage! — Vreme je postalo strašno sibirsko mrzlo. Snega je padlo nekaj palcev, kateri je danes nekoliko potemnel. Postni dnevi so. V tukajšnji reki bi se dalo kaj rib ujeti, ali se nobeden ne upa. Pravijo namreč, da mi (?) ne znamo v kalnem ribariti. Morda je pa vendar res? Kajti Slovencev nas je komaj eden tucat ali nekaj več tukaj, z drugimi ni vredno iti, ne bi imeli komu namigniti, ako se bi — mreža trgala. Sicer pa pozdravljeni vsi in Vi, g. urednik, na svidenje 1 — J. K. Mexico City, 12. febr. — Ena Američanka je bila usmrčena, ena ranjena, da utegne za rano umreti, in neki črkostavec je bil re=no poškodovan v celodnevni bitki med Diazovimi uporniki in zaveznimi četami pod praporom Maderovim. Mnogo vojakov je bilo ranjenih in usmrčenih, a število še ni znano. Boji so bili po vsem mestu. Washington, D. C., 12. febr. — Pod-admiral Badger, poveljnik atlantskega brodovja v Guantanamu, določi dve nadaljnji vojni ladji, da nemudoma od-plujeta v Vera Cruz. Tako se je sklenilo v konferenci zastopnikov vojnega departmenta in državnih uradnikov. Ladji odplujeta danes dopoludne. Washington, D. C., 12. febr. — Vojni ladji, namenjeni do Mehike, odplujeta še pred polnočjo. Dreadnought "Virginia" se že nahaja na poti v Tam pico in "Georgia" ni več daleč od Vera Cruza. Ob pacifiški brežini čakata "Colorado" in "South Dakota" povelja za odhod. Vojni department je vse ukrenil za odposlatev močnega oddelka iV Newport Newsa. Vsaka odposlanih ladij ima posadko 700 mož. Pred koncem tedna bo v mehikanskem vodovju nad 5000 ameriških mornarjev ozir. vojakov. Če se izgredi povečajo, da se bo bati za varnost ne samo Američanov, marveč tudi Evropcev in Azijcev, potem jih bodo kmeriške vojne ladje ščitile. Washington, D. C., 12. febr. — Prva brigada prve divizije, močna 3000 mož, je dobila povelje, da se pripravi na boj, kajti vsak hip utegne biti odpoklicana. ' "T "«■ Mexico City, 12. febr. — Uporniki pod Felice Diazom so začeli danes dopoludne četrt pred 9. uro prodirati proti narodni palači. Pripeljali so danes s seboj težke topove ter so jih namerili na palačo in druga višja poslopja v kupčijskem okraju. Začetek krvolitja. Mexico City, 9. febr. — Armada se je uprla. Čete so zasedle narodno palačo in skoro vsa javna poslopja. Predsednik Madero je baje ujet. Mexico City, 9. febr. — Po hudih pocestnih bojih, v katerih je bilo več nego 200 oseb usmrčenih, se je baje posrečilo vladi, da je spet prišla do veljave. Predsednik Madero je deloma osebno vodil zveste čete. Uporniki so osvobodili Felice Diaza in Bernardo Reyesa, ki je bil pozneje ustreljen. Med žrtvami se nahaja tudi general Villar, ki je bil vladi zvest. Mexico City, 9. febr. — General Felice Diaz in njegove čete imajo izza ranega popoldne mesto zasedeno. Samo mal del posadke je ostal vladi zvest. Arzenal je bil vzet z naskokom. Mexico City, 9. febr. — Tukajšnja posadka se je uprla danes proti vladi, je zasedla javna poslopja, osvobodila generala Felice Diaza, voditelja upora v Vera Cruzu, ter pod njegovim vodstvom popolnoma zavladala nad mestom. Francisco Madero, predsednik republike in člani njegove vlade so se zatekli v vladno palačo, ki so jo s pomočjo zvestih oet uspešno branili proti naskokom upornikov. Maderova družina je našla sprejem in zaščito v japonskem poslaništvu General Diaz, nečak odstavljenega Porfirio Diaza, je zdaj na čelu večjega dela mestne posadke, vštevši vse topništvo. Nadalje so arzenal in bližnje smodniščnice v njegovih rokah. Madero se zanaša na vdanost generala Blanqueta, ki ga je poklical iz ka-cih 40 milj oddaljenega mesta Toluco. Blanquet pa poveljuje samo 1000 mož, ill uporniki trdno upajo, da ga bodo lahko premagali, ce se ne pridruži revoluciji. Vendar namerava predsednik vse poizkusiti, da vzdrži svojo vlado. Uporne čete so bile najprej pod vodstvom gojencev vojaške akademije v Tialpamu, tukajšnjem predmestju. Marširali so do ječe, v kateri je bil zaprt Felice Diaz. Po svoji osvoboditvi je general Diaz prevzel poveljstvo. Prvim upornikom' so se v nagli vrsti pridružili 20. pešpolk, kakor tudi škadroni 1. in 24. konjiškega polka. Med usmrčenci se nahaja večje število preradovednih gledavcev, med njimi mnogo otrok in žensk, ki so se drznile v bližino bojišča, general Lauro Villar, vojni minister Garcia Pena in Proti omejitvi priseljevanja. Washington, D. C., 6. febr, — Predsednik Taft je danes sprejel proteste proti nameravanim poostrenim določbam priselitvene predloge. Izjavil je mnogoštevilnim došlecem, da ima s slučajem opraviti kot sodnik in zatorej mora nepristransko ravnati. Med navzočniki so bili senatorji O'Gorman, Root, tajnik Nagel, poslanci Roberts, Kahn, Sabbath in Curley, kot i Julius R'osenwald iz Chicage poleg nad 100 drugih iz vseh delov dežele. Predsednik je izjavil med drugim: "Breme leži na ramah tistih, ki predlogi nasprotujejo. Trdnih dokazov treba.za nagib najvišjemu izvrševalne-mu uradniku v deželi, da sklep obeh zbornic kongresa razveljavi." Čas za sprejemanje protestov je bil odmerjen na 3 ure. Washington, 6. febr. — Nadsodnik Olson iz Chicage je prišel v prid svojim rojakom, Skandinavcem in ino-stranskim časopisom te dežele. Protestiral je odločno proti priselitveni predlogi. Če se sprejme kot zakon, je izjavil, da bo velik del evropskega kmetiškega prebivavstva odvračala od Združenih Držav, in čvrstih farmarjev da potrebujemo več, nego karkoli drugega. "Važnejša nego preizkušnja izobraženosti je preizkušnja plemena," je zaključil. Poslanec Curley iz Massachusettsa je predložil 500,000 podpisov vsebujočo prošnji, "ameriških državljanov", ki tudi predlog) nasprotujejo. Izgred v Tokiu na Japonskerh. Tokio, 10. febr. — Šest oseb je bilo usmrčenih in petinšestdeset resno ranjenih v nekem političnem izgredu danes tukaj. Položaj je nocoj resen. Prvega ministra japonskega, princa Katsuro, je kamenjala drhal na ulici. Bil je lahko ranjen. Njegov odstop je zahtevalo ljudstvo, ker je mislilo, da je njegovo postopanje v državni zbornici neustavno. Drhali so naskakovale urade vladnih časopisov in pretile stanovanjem ministrov. Požigale in rušile so policijske postaje, pocestne kare in za-sebra poslopja. ,>Me!:.i vijakov patrolirajo po ulicah. Vse "časopisne urade ščitijo straže po petdeset vojakov z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Minister cesarskega dvora naznanja, da se proglasi vojno pravo, če se bo še kaj poizkušalo s požigi. TURŠKE GETE MORE KRISTJANE. Moški, žene in otroci v luki Bujuk Čekmedje poklani, a dekleta odvedena. VELIKE ZMAGE ZAVEZNIKOV. Turška vlada naprosila velevlasti za posredovanje. Princ Katsura odstopil. Tokio, 11. febr. — Uradno razglašen je bil danes odstop princa Katsure, prvega ministra japonskega, obenem z njegovo' vlado. To je posledica včerajšnjih izgredov. Grof Gambei Yamamoto bo jutri službeno vmeščen v urad prvega ministra. Mesto Tokio je bilo danes mirno, a hudi izgredi so bili v mestu Osaka, kjer je bilo več oseb usmrčenih. Cesar Viljem kot kmet. Berlin, 12. febr. — Cesar Viljem je danes poljedelski družbi v daljšem govoru poročal o svojih važnih poizkusih v poljedelskem področju. Izza leta 1907. je cesar na svojem posestvu v Kadinenu razširil orno zemljo od 500 akrov na 650 in poleg tega zagotovil 300 akrov travniške zemlje za polje delstvo. Pridelal je na tej zemlji 225 tonov sena in imel potem še pašo za 70 do 80 glav živine. In tako dalje. Sofija, 12. febr. — Po danes semkaj dospelih brzojavkah so turške čete včeraj zbrale vse moške krščanske pre bivavce pristanišča Bujuk Čekmedje v vaškem šolskem poslopju in jih poklale. Potem so usmrtili vse krščanske žene in otroke, izvzemši mlada dekleta, katera so odvedli na ladje. Carigrad, 12. febr. — Veliki vezir Mahmut Šefket paša je v nekem razgovoru danes priznal, da turška vlada med nadaljevanjem vojne poizkuša skleniti mir na temelju nedavne poslanice velevlastim. Hudi boji so se vršili danes na polotoku Gallipoli. London, 12. febr. — Turška vlada je danes formalno naprosila sir Edward Greya, britanskega ministra zunanjih stvari, naj povabi evropske velevlasti, da' posredujejo za sklep balkanske vojne. Prošnja je bila izročena poslanikom tukaj, ki so jo poslali svojim odnosnim vladam. Poslaniki se snidejo v petek, da iz-poročijo zaključek. London, 11. febr. — Čimdalje oči-vidnejše je, da je Turčija naklonjena spet pričeti mirovna pogajanja, dasi je mogoče, da ničesar ne ukrene za-zdaj, to je, do odločitve bojev na polotoku Gallipoli. Gotovo je, da je imel Tevfik paša, turški poslanik v Londonu, te dni več razgovorov z britanskim ministrom zunanjih stvari, in da je Rešad paša, vodja prve mirovne delegacije turške, dobil naročilo, ostati v Londonu za nedoločen čas. Hakki paša se bo posvetoval s Silmi pašo in grofom Berch toldom, avstrijskim ministrom zunanjih stvari na Dunaju, predno pride v London. Drugi poizkus turške vlade, dobiti v Parizu malo posojilo, se je izjalovil, ker francoska vlada noče Turkom od preti pariškega trga. Nadaljnji turški porazi. Uradna poročila o bojih iz Sofije in Carigrada si nasprotujejo, a videti je gotovo, da so imeli Turki spet smolo,i akoravno se trdnjavi Odrin in Skader še vedno držita. Brezupnost na dosego kacega uspeha v prodiranju, v zvezi s pomanjkanjem denarja, je menda napotila por-to, da se je zopet obrnila na velevlasti za posredovanje v prid miru, in o tem se je prejkone razgovarjal Tevfik paša s sir Edward Greyem. Poroča se, da se je razpravljalo o tem v današnji seji poslanikov v uradu ministrstva vnanjih stvari, a da se je sklenilo, da velevlasti ne morejo prevzeti te uloge, ker so zavezniki izjavili, da se bodo v prihodnje pogajali o miru samo na bojišču. Bolgari zmagoviti. 3001etnica Romanovcev. Peterburg, 12. febr. — 3001etni jubilej vladarske rodovine Romanovcev se ima letos obhajati najveličastneje Vlada je naprosila dumo, naj v omenjeno svrho nakaže $200,000. Car in rodbina bodo potovali po deželi, da pridejo z ljudstvom v neposredno do-tiko. Slavnosti se prično dne 6. marca in bodo trajale več mesecev. general Reyes, ki ga je krogla zadela v glavo. Ustreljeni general Bernardo Reyes jc bil poprej vojni minister. Bil je e-den najsrditejših iii najnespravljivej ših sovražnikov Maderovih in se je nahajal že leto dni v ječi baje kot eden uporniških voditeljev. Uporniki v zvezi z Indijanci. Washington, D. C., 6. febr. — Odkrito zvezo med Yaquis-Indijanci in mehikanskimi uporniki so zasledili danes na ta način, da so ameriški vojaki 12 milj zapadno od Nogalesa, Arizona, prestregli krdelo Yaquisov, ki so se pripravljali, da prepeljejo naklad o-rožja v Mehiko. Kakor je slišati, se vračajo Američani v državi Sonora na ranehe in rudarji v rudnike, a na severu države u-, pomiki še vedno nadaljujejo svoje raz>-1 bojniške pohode. Z bičem in natezalnico. Washington, D. C., 7. febr. — Danes po predsedniku kongresu izročeno posebno poročilo državnega departmenta o anglosaškem izkoriščanju južnoameriških Indijancev spravlja na dan razmere, ki tekmujejo na brezsrčni grozo-vitosti z onimi v starih časih krvave španske vlade. Današnje pomilovanja vredne žrtve srednjeveško barbarskega zatiranja so indijanski rodovi okraja Putumayo v Peru. Poročilo kaže, da je bič britanske družbe Peruvian Amazon Co., ki vodi gumijeve planta-ob gorenji reki Amazon, mnogo teh zapuščenih nesrečnih Indijancev gnal v smrt. Da se položaj siromakov v dogled-nem čaSu zboljša, ni pričakovati, pravi poročilo. Okraj Putumayo je predaleč od sedeža vlade v Peru. Pravosod-stvo (?!) je popolnoma v rokah paznikov imenovane družbe. Indijanci so izročeni plantažnim paznikom na milost in nemilost. Če ne morejo izvršiti zahtevane količine dela, sta bičanje ali pohabljenje kot kazni na dnevnem redu. Mnogi pazniki so priznali, da so za prav neznatne pregreške Indijance in celo belokožne delavce dejali v že-lezje. _ Požar upepelil deset poslopij. Chicago, 111., 12. febr. — Razdevajoč požar je razsajal včeraj skoro štiri ure ob Washington ave. in E. 60. cesti ter je kljuboval junaškim naporom več nego 500 gasiteljev, ki jih je podpiralo 42 parnih brizgalnic. Deset poslopij, med njimi ena sedemnadstrop-na najemna hiša, je bilo popolnoma ali deloma uničenih, več nego 150 družin je prišlo ob streho za nekaj časa in mnogoštevilne osebe so se komaj rešile pred plameni. Napravljeno skupno škodo i>o ognju cenijo na $300,000. Sv. očeta sestra umrla. Rim, 11. febr. — Papeževa sestra, Rosa Sarto, je umrla danes v Rimu za mrtvoudom. Bolovala je več dni. Stara je bila 77 let. Urbana noče komisarjev. Urbana, 111., 11. febr. — Urbana je danes zavrgla "commission form of government" s 550 proti 210 glasom. Predlog je prodrl samo v eni wardi. Za 61etno predsedništvo. Washington, D. C., 10. febr.—Predsedniški izvoljenec Wilson smatra za umestno, da bodi predsedniška služba omejena na eno edino dobo šestih let — to je, ko on dosluži dve dobi po štiri leta. Nemci proti Slovencem. Celovec, 27. jan. — Včeraj zvečer je imela v dvorani hotela "Trabesin-ger" celovška slovenska Čitalnica plesni venček, pri katerem je igrala vojaška godba pešpolka št. 17. Na ta ples so bili v polkovem povelju povabljeni tudi častniki. Pred hotelom so se vršile včeraj zvečer velike demonstracije Nemcev proti Slovencem. Nemški divjaki so opljuvali slovenske dame, razbili okno, zadrževali vozove gostov ter na vso moč tulili. Mestna policija je pustila demonstrante demonstrirati dve uri. Celovški nemški divjaki in celovška mestna policija so včeraj si- _ r.. .... t, , ■ jajno dokumentirali potrebo državne. Sofija, 11.,febr. — Podrobna poro- / .. * , - • j i policije v Celovcu, cila o bitki pri Bulairu kažejo, da so bili Turki popolnoma poraženi. Bolgari so pokopali 2,500 Turkov in drugih 3,000 mrtvih Turkov leži raztresenih na bojišču. Po semkaj dospelih Napad na nadvojvodo. Barcelona, 27. jan. — Na Balearih je na sprehodu neki individij streljal z poročilih" je bilo blizu 10,000 Turkov , revolverjem na avstrijskega nadvojvo-ranjenih ■ Leopolda Salvatorja. Napadalec je Turško izkrca van je dveh divizij pri Čarkeulu je trajalo dva dni. Ob 6. uri v jutro tretjega dne so jih Bolgari krepko napadli, in popoludne so bili Turki v taki nevarnosti, da so v strahu in trepetu bežali. Le s težavo so pribežali na obrežje, pregalijani po bdlgarski pehoti in artiljeriji. Vkrcali so se v velikem neredu pod zaščito topov na turških vojnih ladjah. ]£o §o bili ostanki turških čet na i krovu, je brodovje brž odplulo. Črnogorci zavzeli važen grič. Podgorica, Črna Gora, 10. febr oddal na nadvojvodo šest strelov. Nadvojvoda je lahko ranjen. Napadalca so prijeli. Jolietske novice, — Umrl je za jetiko v sredo v bolnišnici sv. Jožefa rojak John Husar, samec, star kacih 28 let, član S. P. D. sv. Barbare št. 65. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoludne. Člane omenjenega društva vljudno vabi predsednik Louis Wise, da se v obilnem številu« zbero v nedeljo popoludne ob 2. uri v društveni dvorani, odkoder pojdejo Črnogorska armada, oblegajoča turško | skupno na p°Sreb' trdnjavo Skader, je ?avzela veliki grič I —Umrl je po dolgem bolehanju dne Bardanjoli z naskokom ob 10:30 uri t. m. rojak Anton Eržen, doma iz danes dopoludne po večurnem srditem ! fare Trebelno na Dolenjskem, kjer za-jjoju | pušča starše, tri brate in sestro, a v Naskok stane zmagavce 2,500 mož Jolietu sestrično go. Marijo Golobitsh usmrčenih in ranjenih. | in bratranca g. Johna Obstetar. Po- Turki so pustili na bojišču 4,000 mož k°jni je pripadal društvoma sv. Jožefa mrtvih in ranjenih. Sovražnika sta se večkrat tako približala, da sta se spopadala z rokami oh celi črti. Grič Bardanjoli gospoduje nad Ska-drom od vzhodne strani in Črnogorci spravljajo obsedne topove na višine, da bodo bombardirali glavne točke mesta. Boji so se vršili izza ranega jutra vseokoli mesta. Višino Taraboš, ki gospoduje nad Skadrom od zapada, naskakujejo Črnogorci že tri dni. in sv. Alojzija, ki sta ga spremili k večnemu počitku. N. p. v m.! — G. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., je v sredo nanagloma zbolel. Zadnje mesece je bil tako preobložen z delom, da je premalo mislil na potrebne izprehode, in napadel ga je hrbtni revmatizem v sredo zjutraj, ko se je pretegnil pri kurjavi. Pa dr. Ivec je izjavil, da bode bolniku kmalu odleglo, in danes že spet vstaja. Glede svojih uradnih poslov prosi malo potrpljenja, v kratkem bo spet vse v redu. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 12. febr. — Danes obhajamo Lincolnov rojstni dan, in drugo soboto, dne 22. t. m., bo pa rojstni dan Washingtonov. To sta imeni, Washington in Lincoln! Vsako leto se nam vidita večji in pomembnejši. To sta zvezdi, da ni svetlejših na obzorju ameriške zgodovine; to sta vzora vsem domoljubom, da lepših ne najdeš v svetovni povestnici. Slava njunemu spominu! — Sijajen banket priredi Krožek Ameriška "Slavija" v nedeljo, dne 16. t. m., zvečer ob 8. uri v svoji društveni dvorani (Orpheum hali). Banketa se udeleže člani in članice "Slavije" ter povabljeni gosti. Tiketi po SOc. Pričakovati je, da pridejo vsi člani in prav mnogi gosti, kajti'na tej prireditvi bodo velepomembni govori z ozi-rom na dejanje in nehanje slovanskega življa v Jolietu. Čas je, da kaj sklenemo in storimo v prid slovanski misli in naši slogi. Zatorej na svidenje! — Bližajo se mestne volitve. Volili bomo novega župana in sedem alder-manov in več drugih uradnikov. Nominacija kandidatov za razne mestne urade bo dne 11. marca, in volitev pa dne IS. aprila. Med kandidati za nominacijo sta tudi dva Slovenca in en Poljak. Kakor smo že zadnjič na kratko na- JOSIP stuk£l. znanili, je g. Josip S t u k e 1, dosedanji policijski bridewellkeeper, naznanil svojo kandidaturo za nominacijo za policijskega sodnika ali "police magistrate", in upati je, da bo nomi-niran, če bodo storili vsi rojaki-volivci svojo dolžnost. Podpora je g. Stuklu obljubljena od strani bratov Hrvatov, Poljakov in Slovakov, ter tudi od strani Nemcev,. Švedov in drugih strank. Saj vsi dobro vedo, da bi težko dobili boljšega policijskega sodnika, nego bi bil g. Jos. Stukel. Pač malokdo v Jolietu pozna tako dobro in temeljito vsa področja policijske službe, kakor baš g. Jos. Stukel, ki ima že mnogoletno prakso. In pravičen je bil vedno vsakemu. In še nekaj: Kdo v Jo-liqtu razume in govori toliko jezikov, kot ravno g. Jos. Stukel? In ta njegova jezikovna zmožnost ga tudi kar najbolje priporoča za urad policijskega sodnika, ki ima opraviti z ljudmi vsakojakih jezikov. G. Jos. Stukel je pa tudi vzoren naš narodnjak in rodoljub, vnet za vsak slovenski in sploh slovanski napredek v slavnem Jolietu. Zatorej naj mu vsakdo po svoji moči pomaga do nominacije, in potem bo g. Jos. Stukel gotovo izvoljen, nam vsem v čast! Drugi slovenski kandidat za nominacijo je g. George S t o n i c h, naš veleugledni trgovec, 813 N. Chicago St. Kandidira pa g. Stonich za nominacijo aldermanom II. warde na demokratičnem tiketu, in samo prav in pravično bi bilo, da bi bil tudi res nominiran, kajti potem bi bil gotovo izvoljen, ker republikanci niso postavili svojega tiketa in torej letos ne bo republikanskih nominirancev. V naši slavni II. wardi smo imeli že večkrat slovenskega aldermana, in žalostno je, da smo ostali brez njega zadnja štiri leta. Vsa čast Ircem, ampak prav in pravično ni, da imajo oba aldermana II. warde, dasi tvorijo manjšino pre-bivavstva v tem okraju. Letos liapni-mo vse moči, da spet dobimo v slovenski wardi slovenskega aldermana! To bo nam vsem v čast in korist/ Zato vsi kakor en mož na delo za našega rojaka g. Stonicha! V IIL wardi pa se poganja za nominacijo tudi g. P. J. We 11 nit z, član znane poljske slovanoljubnc rodbine. Pričakovati je. da pojdejo g. Wellnitsiu na roko poleg bratov Poljakov tudi vsi Slovenci in Hrvati v III. wardi, ker bo to samo njim v korist in čast. Zatorej pozor in na delo! — V g. Josip Sitarjevi slavni kleti je bil v ponedeljek zvečer imeniten banket, ki bi zaslužil najdaljši opis. G. gostitelj je bil sam neumoren točaj in izvrsten kuhar, da mu ne najdeš para, vsaj v Jolietu ne. Čast! — Mraz še vedno, da kar brije, čeravno sije solnce! Snega .pa nič. — Opozarjamo na oglas dr. Gaspa-rovichev. _ Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Babič Jovo, Bladski Wm., Ivanicki Ivan, Jure Ana, Kulič Marija, Kure Marko, Rijavec Vincen- Brockway, Minn. — Dragi mi Ame-rikanski Slovenec! V predzadnji številki A. S. sem čital dopis, ki ga je pisal "Potokarjov Tonček iz Bošta". To bi jaz nikdar ne bil mislil, da se bo Potokarjov Tonček toliko pobrigal za bro.ckwayske fante. Tonček, ti pišeš, da kadar je fant star 26 ali 28 let, naj si poišče družico. Pisal si tudi, da so tukaj brhke, dobre in pridne dekleta, in da bojo postale tudi izvrstne gospodinje. Tonček, to ti pa jaz prav dam. Pa kakor jaz spre-vidim tebe, Tonček, tebi je prav iz srca žal, da si šel pred študirat, ko si bil 28 let star. Bi si bil tudi ti lahko eno teh brhkih deklet zbral. Pa le ko-rajžo, Tonček! Saj imaš dekleta rad. Če pa nimaš korajže katero poprašati pa počakaj, saj si še mlad, saj v štirih letih bo pa zopet prestopno leto. Zna-biti da boš takrat tako srečen, da te bo katera poprašala. Potlej, Tonček, pa hajdi k župniku oklice dajat, ker takrat boš pa lahko zapel tisto veselo pesem, ki se glasi takole: Sem v šolah študiral, sem hotel bit f..., pa m' je dekle obranila, • oh, Tonček nikar! Tudi brockwayski fanti si bomo zbrali brockwayske dekleta, ker smo prepričani, da so brhke in potrpežljive. In jih ne bomo iz drugih dežel jemali, ker se tudi mi bojimo, da bi tudi kake ga takega "hudimana" ne dobili, da bi nam morale tudi naše stare matere od doma iti in se po drugih hišah na stare dni potikati. Ti Tonček, ti pišeš, da ko se enkrat postaramo, ne bo drug maral, za nas, kakor sveti Štefan. Oh, kako bomo srečni, če nas bo sveti Štefan še na stare dni rad imel! Pa dokler bo sveti Štefan z nami držal, bomo že dobro preskrbljeni. Jaz ti dam ta svet, da se mu tudi ti priporočiš, da mu boš vsaj v starosti nekoliko podoben, ker zdaj v mla'dosti mu nisi nič. Kakor jaz iz tvojega dopisa spoznam, si izvrsten muzikant, ker si pisal, da imaš prav krasno donečo harmoniko. Ti Tonček, spomladi se pa le pripravi s tvojo'harmoniko, kadar se bo kak brockwayski fant oženil, da nam boš godel "furt" naprej, na vse povrh pa še katero za "trobel". Tonček, post se nam bliža, upam, da se boš ja toliko "poboljšal", da boš vsaj brockwayske fante pri miru pustil. K sklepu pa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa tebe, Tonček. Tebi, A. S., pa obilno naročnikov. Brockwayski fant iz Bošta. Cleveland, O. — V zadnjem dopisu pred par tedni sem se pohvalil, da nimamo zime. Ta hvala je bila takoj "poštrafana", kajti že par dni pozneje je sedla ta nesrečna zima na prag in se nikakor noče odmakniti, dasiravno ji kurimo za hrbtom. Ne vem natančno, kako daleč je ponižala živo srebro, vem pa, da je-bilo in je še mraz in da se to ubogo srebro kar dvigniti ne more, kakor da sedi ta "čodrasta" zima na njem. Jezero je zamrznilo in leda za drsanje je dosti. Snega, ali vsaj nekake zmesi snega, peska, prahu in prnih saj, imamo tudi toliko, da otroci morejo rabiti svoje sanke in da jc dosti polzko po hodiščih, da se marsikateri nehote vsede, in to ne preveč elegantno, na "sidewalk". "Pust" se nam je pa letos prav hitro izmuzal in na njegovo mesto le prehitro priplazil post in s tem čas resnega premisleka in pametnega vedenja. Večina ljudi se tudi zaveda tega in skušajo kolikor toliko ravnati se po tem. Dobijo se pa še, seveda nekaki zagorski neotesanci — Bog vedi, odkod prihajajo — katerim ni mar ne sveti postni čas, in tudi ne prepričanje in čustvo ljudstva, in ti razgrajajo po ulicah in po salunih po noči in .podnevu, da se mora v resnici pri-studiti vsakemu trezno mislečemu človeku. V resnici jih je !e malo takih olikancev, ampak tudi teh je pre več, in Slovenci v Clevelandu, kakor tudi po družili krajih tudi teh ne smejo trpeti •med seboj, če se hočejo povzdigniti na pravo narodno stališče med druge narode. Ti kričavi pijani Bakusovi vitezi obesijo klobuk na obrvi levega očesa, "potem ko so že zadosti počastili svojega "patrona" in se naluckali "na zdravje" in po "pameti"; vzamejo v roke "kranjski meh", in i daj pa hajdi po cesti gori in doli, kjer kričijo — oni mislijo, da vriskajo -kakor tolpa prestradanih volkbv, 1 toliko slabši so od zverine, da kolnejo, kvantajb in čvekajo največje budalosti in prismojenosti vmes. Kakor sem že rekel, ni jih veliko, nekaj jih je, in to ne le v Clevelandu, ampak povsod v mestih, kjer so Slovenci. Zadosti pa jih je, da sramotijo slovenski narod tako, da morajo tudi dobri in pošteni ljudje trpeti zanikanje in posmehovanje radi teh par po-surovljenih in podivjanih pustnih šem. Čas je, da Slovenci store kaj zoper to narodno gobo, ki smradi ves narod. Najhitreje se odpravi goba, če se jo odreže. Torej proč ž njo, proč od naroda z osebami, ki mu jemljejo dobro ime in spoštovanje! Bojkotirati take ljudi, povspd in vselej, dokler se ne-spafnetujejo, to je edino zdravilo. Dokler pa slovenski svet tega ne stori, mu je nemogoče priti do svojega pravega in zasluženega stališča med spo- Nisem mislil toliko pisati o tem, a pogreje človeka, da morajo pošteni lju-Ije trpeti radi nekaterih zaiplankanih, surovih izmečkov naroda, ki bi se pri vsej svoji zarjaveli, več kot paganski in živalski podivjanosti še radi predstavljali svetu kot popolnost olikano-sti, učenosti in napredka. Oj te vboge zapeljane, garjave ovce! Na pustni večer je imelo si. kat. pev. dr. "Lira" svoj zabavni večer. Zbrali so se društveniki in njih prijatelji in zapeli več lepih slovenskih pesmi. Nastopili so tudi nekateri govorniki. G. Matej Holmer, pevovodja "Lire" in cerkvenega zbora je navduševal vse navzoče k lepemu narodnemu in nabožnemu petju. Govorila sta tudi gg. F. Prme in J. Gornik. Govorila sta o napredku in namenu društva ter po-vdarjala marsikaj podučnega. Društvo "Lira" dobro napreduje. Društvo je gotovo pohvale vredno, njegov namen je gojiti lepo narodno in nabožno petje, posebno med našo mladino. Člo-vek je k temu podvržen, da izrazi svoja čustva po petju; če pa ne zna dobrih, lepih pesmi, pqje pa slabe, katere lahko sliši na vsakem vogalu in se jih torej kmalu priuči. Pretečeno nedeljo ustanovili sta se dve društvi: Dekliško društvo Brezmadežnega Spočetja Marije in pa društvo Sv. Janeza Berkman-a strežnikov pri altarju. Dekliško društvo šteje že kar od začetka 35 udov, katero število pa bode kmalo povečano. V nedeljo, 16. febr. imajo zopet sejo, pri kateri priložnosti bodo izvoljene uradnice. Čast gre dekletom, da so se tako pol-noštevilno in hitro odzvale pozivu. Društvo bode imelo svoje mesečne seje in od časa do časa podučne konfe-ference. Dekleta so dale dober zgled, katerega bodo gotovo tudi slovenski katoliški fantje posneli. Drugo društvo pa je že izvolilo svoje uradnike in ti so: Jos. Kuhar, predsed.; Viktor Hrovat, podpredsed.; Alojz Škulj, tajnik; Charles Baznik, blagajnik. Vodja tega društva je Jos. Glavič, eden izmed naših študentov. Tudi to društvo bode imelo svoje redne seje, pri katerih se bodo ministranti opozarjali na posebne obrede in se bodo učili splošnega lepega in spoštljivega vedenja okrog altarja. K temu društvu pristopi lahko vsak šolski deček, edini pogoj je ta, da zna na pamet vse molitvice, katere mora znati strežaj pri sv. maši. Kar se tiče nove šole,, so začeli sedaj delati k^rpentarji od znotraj. Vse izgotovljeno še ne bode tako hitro. Vseeno, za to šolsko leto nam ne bode več vredno se premikati, kadar bode vse "komplet". Odprtje nove šole pa se bode vršilo slovesno kadar se bode, in na to se otroci pridno pripravljajo že sedaj. To bode njih veselje. Ni se jim pa čuditi, da tako težko pričaj-nija-jo dneva, kajti v sedanjih prostorih so reveži. Sedeti morajo v dimu, v prahu, v mrzlih slabozračnih sobah. Za drobni prah pometanje pomaga le toliko, da ga prežene s tal po zraku, po sedežih, za gretje so aparati slabi in nezadostni, sobe pa sploh nimajo ven-tilacij, pač pa imajo slaba razsvetljavo in nezadostna okna, kar je tudi vzrok, da imajo otroci po večjem številu bolne oči. Vse to pa bode kmalu pri kraju. Nova šola bode snažna, gorka, predvsem pa dobro razsvetljena. Po-metana bode s sesalko, greta po najnovejši modi, okna pa ima tudi za'dost-na, za mračne dneve pa bode električ- na zadostna razsvetljava. Pohvala in čast zato pa gre naprednim cleveland-skim Slovencem. J. J. O. □ C Ely, Minn., 4. febr. — Cenjeno ured. Am. SI.! Blagovolite priobčiti nekoliko vrstic iz naše naselbine. Namenili smo se, nekoliko obelodaniti o tukajšnjem gibanju naših društev; sicer ne bodemo sedaj razpravljali obširneje, ker to pride lahko pozneje. V našej naselbini imamo dve društvi spadajoči v J. S. K. J., prvo je društvo sv. Cirila in Metoda, katero bode za par let obhajalo 251etnico; drugo nekoliko mlajše je društvo sv. Srca Jezusovega. Obe društvi potrebujeta mladih močij, posebno pa dr. Ciril in Metoda, katero je pred enim mesecem sklenilo, da zniža za tri mesece pristopnino v društvo. Imamo pa v našej naselbini nekaj oseb, ki bi rade imele društvo oziroma člane, za molzno kravico. Namesto da bi agitirali za društvo, pa postopajo ravno nasprotno, mogoče je to zaradi biznesa ali kaj? Sedaj so pa začeli natihoma po slovenskih stanovanjih iskati novih kandidatov za ustanovitev novega društva, katero bi imelo namen konkurirati obema popred imenovanima društvoma, kajti to novo društvo nameravajo priklopiti k zgoraj imenova-nej Jednoti. Vsi trezno misleči Slovenci v Ely se temu početju zgražajo. Tukaj imamo že sedaj odveč društev, zaradi tega ne more nobeno poljubno napredovati. Torej tega nam ni popolnoma nič treba! Dragi rojaki, ne dajte se motiti in si nabavljati nepotrebnih stroškov! Pristopite k poprej imenovanima društvoma, kateri dolgo vrsto let pošteno delujeta in sta že mnogim otrla solze. Onim, ki tekajo okoli vas, pokažite vrata! Premislite, koliko stane novo ustanovljeno društvo, predeli si nabavi zastave in vse (Nadaljevanje na 7. strani.) Extra! Extra Big Soap 6 bars 25c VELIKO predstavljanje Extra! 3 boxes žirljen-ke (Joliet Matches) za 10c a Heinzeve 57 sort bodemo imeli na razpolagi celi dan soboto. Udeležite se tih vročih jedil ker bodo ZASTONJ. 10 funtov sladkorja za....................................... Ako si kupite drugega blaga za $2.50 skupno naročilo $3.00. Japan čaj, ki je bil prej po 60c funt, pri tej prodaji funt samo 40c Royal Seal Sopina, zavojček samo............................. 1 zavoj fižola samo...........................................• 4 funtov belega fižola za...................................... 4 funtov rudečega fižola za.................................... 25C t' 4 funtov leče za ..............................................' Najboljša Newyorska bela ajdova moka, 10 funtov za.........W 1 glaž mustra za .............................................■> ■ - 4 funtov zelenega graha za.................................... • 24C 2 funta rosinov za............................................ 1 glaž muster-hren skupaj ...................................... 3 steklenice E. Z. Stove Polish za.............................*5C 3 steklenice Farm House atsup za.............................2 3 zavoji Armour Soap za....................................... 3 zavoje špageti za ........................................... ^ 2 zavoja tomatoes za ......................................... Dobra kava, vredna 30c, zdaj .................................2 EXTRA! 2 qvarte Dill kumare ki so stale po prej 20c zdaj 2 kvarte glaze za 30c S. J. SKRINAR 1003 Scott St. Joliet, 111. CHICAGO PHONE 2410 Ako ne moraste priti samo telefonate vas order in mi vam bomo pri prejali ZASTONJ. Za oslabele obisti Za otrpla jetra Za nepravilnosti mehurja -UŽIVAJTE--- Severovo zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) Olajša pritisek krvi na obisti. Zmanjša vnetje. Prežene bolečino na obistih. Povrne pravilno delovanje organom. Naredi te važne organe močne in zdrave. — Cena 50c in $1.00. Veliko boleznij na pljučah, v grlu in sapniku so navadne v tem času Zanesljivo zdravilo za take bolezni je leta. Severov Balzam za pljuča (Severa's Balsam for Lungs) Je tudi od časa preizkušeno, uspešno in dobro znano zdravilo zoper kašelj, prehlad, hripavost, oslovski kašelj in davico. — Cena 25 in 50 centov. Na prodaj v lekarnah. Zagotovite se da dobite Severova zdravila, Ako jih nima Vaš lekarnar, ali če želite zdravniški svet, pišite na Veliko Otvorenje Saliina i Restaurantj NA 916 ¥ CHICAGO SL JOLIET, ILL Kamo ideš, brate, u Subotu dne 15toga februara 1913 Kamo drugam nego na Veliko Otvorenje Saluna i feestawranta, tamo dobijem naj' boleg piča i domačeg jestiva. Svirati hoCe Hrvat. Bandu. Svi Slaveni-Dobrodošli Rudman & Radakovich 916 N. CHICAGO ST. JOLIET, D IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. & — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. jan 48 Slovencev in 20 Hrvatov; dne 17. jan. 8 Slovencev in 6 Hrvatov. Iz ^Amerike se je vrnilo dne 13. jan. 30 Slovencev, 40 Hrvatov in 180 Bolgarov; dne 17. jan. 10 Hrvatov in 30 Bolgarov. — Nemški uradniki na Kranjskem. Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. jan. Piše: Nemški vladni kurz, ki postaja zadnja leta tudi na Kranjskem z vsakim dnem bolj očiten in ki ni samo v germanizaciji uradov, ampak — kar nam je še mnogo bolj škodljivo — v germanizaciji uradniškega aparata, je zadostno dejstvo, ki se mora v slovenski politiški javnosti prav resno obravnavati. Čeravno se o nadpro^ukciji slovenskega akademskega naraščaja nikakor ne more govoriti, je položaj ^nih, ki mislijo stopiti v katerokoli dr žavno službo, več kot neprijeten. Treba pri tem še upoštevati, da je večina absolviranih slovenskih akademikov gmotno slabo situirana. Kako hudo Je za mladega, idealnega človeka, ko ga po trudapolnem študiju in trplje nJU v tujini doma čakajo same neugodnosti, ko mora od Poncija do Pi- ta> da sploh dobi kako brezplačno mesto praktikanta, oziroma da se mu ^'saj obljubi, da ga v doglednem času lentinčič, zasebnica, 71 let star:k — Matija Lenarčič, posestnik, 52 let. — Pavla Kajzer, posestnikova hči, 20 let. — Terezija Lovrač, postrežnica, 41 let. — Alojzij Žibert, strojarski pomočnik, 46 let. — Pogreb umrlega cesarskega svetnika Iv. Murnika se je vršil dne 20. jan. ob zelo obilni, udeležbi, posebno odličnjakov raznih korporacij in društev. Pogreba so se med drugimi u-deležili deželni predsednik baron Schvvarz, dvorni svetnik Chorinsky, fin. ravnatelj dvorni svetnik Kliment, prošt dr. Elbert, deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg, deželna odbornika dr. Zajec in dr. Triller, župan dr. Tavčar, predsednik Kmetijske družbe komerčni svetnik poslanec Povše in ravnatelj Pire, predsednik trgovske in obrtne zbornice Knez, svetnika trgovske in obrtne zbornice Kre-gar in Ložar in mnogo drugih odličnjakov. Žalostinke je pel zbor "Merkurja". Z rajnim Ivanom Murnikom ki je bil rojen leta 1839. na Otoku pri Radovljici ter bil dolgo vrsto let tajnik trgovske in obrtne zbornice, deželni in državni poslanec in deželni odbornik, je izginila iz slovenskega "javnega življenja markantna oseba. Za časa Janeza Beiweisa je bil Ivan Murnik desna roka Bleiweisowa, pozneje je pa prešel v narodnonapreden tabor. Ohranil si je -pa vendar mnogo idealov iz stare dobe, predvsem se je odlikoval z dobrim srcem in darežljivo roko. je iz hiše res naravnost k orožnikom javit slučaj. Došla orožniška patrulja je konštatirala slučaj, zaprla stanovanje in popolnoma zbeganega Sevšeka odvedla k deželni sodniji. Mrtva žena je ležala v kuhinji na tleh brez znakov kakega nasilja, samo, kakor se je pozneje dognalo, usta je imela zakrvav-ljena, iz česar se smelo sklepa, da jo je ubil alkohol in nobeden drugi. Da je bila to ljubeznjiva ženica, se vidi iz tega, da je res napravila možu v kleti postelj in kako. Po tleh je pogrnila možev službeni kožuh, za vzglavje je podložila grčavo drvo, za odejo je pripravila pernico, tik ob vzglavje pa je pripravila budilnik, svečo in škatljico vžigalic. Predbacivala je zvečer tudi možu, da je prejšnji večer sama v kleti spala, naj pa še on enkrat poskusi. Res pa to ni bilo, nje prejšnji večer sploh doma ni bilo. — Sodnijsko raztelese-nje mrtve ženske je dognalo, da o u-moru ne more biti govora. Ženska je' bila do skrajnosti alkoholizirana in se je vsled padca zadušila. ŠTAJARSKO '1 rednik Smodej, dr. Ehrlich, msgr. Podgorc, župnik Ražun in g. Fritz. — Sadovi nemško-nacionalne kulture. Na Koroškem je razmerje med zakonskimi in nezakonskimi rojenci 28:26. Rekord v nemškutarski demo-ralizaciji pa jc menda dosegla župnija Št. Peter pri Grabštanju, kjer je bilo leta 1912. izmed 14 rojencev — čuj in strmi — 11 nezakonskih in le 3 zakonski. — Smrt radi ogljika. V Spodnjih Goričicah so našli ondan v jutro v sobi mrtvega 481etnega podajača Klopferja, 50 let staro perico Oblakovo in njeno dveletno dete Katarino. Vsi trije so se zadušili z ogljikom. — Slovenščina na Koroškem — kaz-njival Celovška gostilničarska zadruga je kaznovala najemnico narodnega hotela pri Trabesingerju gdč. Lojziko Leonovo z denarno globo samo zato, ker je poslala zadrugi slovenski dopis. Mestni magistrat je seveda globo potrdil. Ali je na Koroškem slovenščina še deželni jezik? Gotovo bi se gdč. Lojziki Leonovi ničesar ne zgodilo, ako bi dopisovala albansko. 3 d°bi. Pritisek nemškega "Volksrata" Pn nastavljanju Nemcev v naši deželi I — Žrtev žganja. Jakob Čimžar, baj-bolj seveda izven Kranjske, se čuti I tar v Orehovjah v občini Predoslje, je akorekoč na dlani. Ni ga mesta, ki bil strasten žgaijjar. Sredi januarja se 01 ga "Volks rat" ne iztaknil in ne rezerviral za svojce. Celo na Kranjcem so nekateri upravni oddelki za domačine več ali manj izključeni. Zna-so nhm slučaji, ko ddktorji juris ce-a 'eta zaman čakajo na sodno službo v domovini, nasproti pa so jim mesta Gor. Štajerskem skoro na ponudbo. To sistematično izrivanje Slovencev iz V r om°vine bo treba z vsemi silami preprečiti. Slovence pošiljajo na Rusko, Špansko, v Afriko, celo v Novo elandijo, dočim sede med nami — emci. Tudi na Slovenskem mora Xe'jati za uradniška mesta — narod-n°stni ključ! "—Dnevno zavetišče. "Slovenski Uči-' te'j' piše: Ljubljana je jela s hvalevredno brigo skrbeti za zanemarjeno 111 za duševno zaostalo mladino. V Prostorih! Rokodelskega doma zbira vno°f1Ut Yincenc'jeve družbe lepo šte-$kri ant|čev, ki so pod nadzorstvom zav"11 ®olslA. Maier. čnT !>IfaVna P°!icija v Ljubljani pri- PoliSrati dnE apr' °d mestnih va J , straznikov prevzame drža-okolo 40 mož. saijjt .San.kcijoniran zakon. Cesar je ra g] 1J0,1|ral zakon kranj. dežel, zbo-jana 7 Pre'ožitve okrajne ceste Tro-^agorje, %v delni progi pri Za- je prepiral s svojo ženo, kateri je z nožem v roki zagrozil: "Najpreje bom s tem tebe, potem pa še sebe." Žena, ki se je te grožnje zbala, je zbežala s štirimi otroci v Predoslje. Okoli 8. ure zvečer sta prišla domov 18 let stara hči Ivana in njen 161etni brat France ter našla v sobi na nekem tramu očeta obešenega. Ker sta se očeta bala, sta šla klicat v vas Miho Košne-ka, tovarniškega delavca, kateri je o-bešenega odre.zal. Pa je bilo že prepozno; vsi poskusi ga zopet oživiti, so bili zaman. Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok v starosti od 6 do 18 otrok. — Obešenega so našli v Orehovljah, občina Predoslje, 45 let starega posestnika Jakoba Malenška. Vzrok sa-moumora je neznan. — Mrtvoud' je zadel dne 21. jan. na Hrvatskem trgu v Ljubljani 521etnega pleskarja in posestnika Ivana Černeta iz Most. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Roparski napad. Dne 18. jan. je neki neznani človek napadel 25 let starega minerja Pavla Bahunjeka iz Se-miča ter ga z nožem nevarno osuval po glavi. Ropar je hotel od Bahunjeka denar. Ranjeni Bahunjek se nahaja v deželni bolnici v Ljubljani. — Uboj. Zaradi neke malenkosti se je vnel v hlevu gostilničarja Ignacija Zore v Črnem Potoku, obč. Šmartno pri Litiji, prepir med 501etnim dninarjem Ivanom Možina in 191etnim tovarniškim delavcem Ignacijem Bučar jem. Možina je Bučarja pograbil in ga skušal potisniti v jasli. Bučar pa ga je z odprtim nožem s tako silo su nil v levo stegno, da je ta vsled izkr-vavitve na licu mesta čez nekaj minut umrl. JU. frančiškanski 1,rično Podpirati SOlctnico most v Ljubljani meseca oktobra letos. svojega delovanja pra-e'os "Slovenska Matica". slov,5Va ,sJovenska opera. d0 ' ' Odlični skladatelj g. Franc Gerbič novo svojo opero "Nabor". J« Padlo*58 V "oči od 18' na 19- jan-visok0 V okolici LJubljane 12 cm na b'izu °vršil Sneo Gorenjci so ga dobili Pa 30 Cm nu'!ra- Notranjci in Dolenjci Sl,ega u, kmetovalci so bili padlega travniki wy Veseli' ker so Ba polja in , ' 'h potrebni, istotako zimska > 2aSf «a vest. Glavno ravnatelj-niks" -'lrovalne družbe "Avstrijski ravn jc "godilo prošnji dolgoletne- '' ?Va"r< "•aie'ja 'j"bljanskega zastopstva ^ Pr"'CC "Avstrijski Feniks" g. 4 va eralr ftnik-S,n g Anton Bodnar, hišni V Idri>ln str°jevodja drž. železnic inik i Umrl c- kr- rudniški podpri ,,"'v°slav Pogačnik. — V goz- I'*'0 Wwanju so naSIi mrtvo 76 let S. ar'Jo Malenšek. T . ■ Zadela jo je Ljubljani jc umrl 21. jan vi" Pos,. ,niMž Sc"tjak6b»ke župnije . ^A, Wn,k g. jakob MajcelJi gtar rl-^fja in g± M'haela Majcena, gostil-"ijski posesthika pri Ribiču na ^ Cesti in gospe Leve. tirli o 80 v Ljubljani: Ana Va- — Žalosten konec žalostnega zako na. Iz Spodnje Šiške: G. Ivan Sev-šek, mož povsem mirnega in treznega značaja, je imel ob strani svoje zakonske polovice pravcati pekel na zemlji. Ona je bila namreč udana pijančeva nju in je zapravila ves možev prislu-žek in še dolgove napravljala. On se je trudil z vsemi sredstvi, da jo spravi na pravo pot in še nedolgo tega je naročil za približno 30 K "Smrti alkoholu". Ko mu je nekoč obljubila, da se poboljša, ji je kupil v dar lepe uhane in novo obleko. Pa vse skupaj ni izdalo nič. Sevšek je prišel dne 17. jan. zvečer ob 8. uri res nekoliko vinjen — kar pri njem ni bila navada — a mirno in dostojno domov. Ko je našel vrata svojega stanovanja zaprta in slišal, da žena znotraj sem pa tja hodi, je začel trkati in prositi ženo: "Mici, odpri in bodi pametna." Po če- trturnem brezuspešnem moledovanju se je odpravil, kakor da bi hotel zopet oditi. Pred hiso se je ustavil in govoril z ženo, ki je tačas odprla okno. Povrnil se je in trkanje in prošnje so se nadaljevale. Žena pa je od znotraj tarnala, češ, "takega pijanca ne mara za moža" in da mu je napravila postelj v kleli, kamor naj gre spat. Čez nekaj časa jc vendar odprla in mož je prišel v kuhinjo. Samo nekaj zbadljivih besedi od strani žene je bilo še slišati in nastal je mir. Sosedje so bili mnenja, da je vsega prizora, ki ni bil prvi te vrste, konec. Po preteku kake četrt ure so stanovalci sosednega in pritličnega stanovanja začuli votel padec in nato nekak šum, kakor bi kdo z nogami po tleli drgnil; za vzrok tega ropota se pa nobeden ni zmenil. Približno ob tri četrt na tri zjutraj jc Sevšek s trkanjem na steno in tla klical soseda in hišnegu gospodarja. Ko sta oba prišla pogledat, jim* je nesrečni mož ves obupan rekel: "Mrtva je, mrtva, grem k žandarmerijil" in stekel —Volitev za slovenjebistriški okrajni zastop. Pri volitvi iz skupine vele-posestva je zmagala nemško štajer-čijanska stranka. Takoj, ko se je dognalo, da je politična oblast določila, da se bo volilo po več let starem volilnem imeniku, ki je bil sestavljen tako, kot je želel Stiger, Bauman, Versolat-ti i. dr., so Slovenci vedeli, da je zmaga v tej kuriji na strani nasprotnikov. Glavna zasluga, da so zmagali nem-škutarji, gre mariborskemu okrajnemu glavarju pi. Weissu, ki gre nemškutar-jem in zagrizenim Nemcem vi celem o-krajnem glavarstvu silovito na roko. Kar kak plesniv nemškutar želi, kar zahteva nemški "Volksrat" in njegovi zaupniki, v to g. Weiss privoli. Pri mariborskem glavarstvu veje sedaj mo čan nemškonacionalni veter. —t Skupi na kmečkih občin ima slovensko večino, istotako volita tudi trga Stude-nice in Makole slovensko. Industrija in mesto Slov. Bistrica pa volita Nemci, ki bodo v novem okrajnem za-stopu razpolagali z naddvetretjinsko večino. V okraju stanuje samo do 6^ odst. Nemcev, a ta manjšina ima go-spodstvo ok-raja v rokah. Tako je Vvstriji. Nujna potreba je, da se tudi \Tolilni red za okrajne zastope demO-kratizira. • Občinske volitve. Pri Mariji Snežni na Velki v radgonskem okraju so bili pri občinskih volitvah izvoljeni večinoma sami Slovenci. Za župana je izvoljen iCarol Pivec. Tu bi se dalo med Slovenci še kaj narediti, ako bi se merodajni lokalni krogi kaj bolj brigali. A vse spi. Šola je še slovenska a kako dolgo? — Kdo sedi v spodnještajer.skem nemškem Volksratu? 1. Bivši "Tri-glavan" dr. Delpin kot predsednik, sin kranjskega trdoslovenskega očeta in matere, dr. Ambrožič, kot njegov namestnik in učitelj ter kranjski rojak Rus; Tomaž Brničnik, nekdanji navdušen liberalen Slovenec, sedaj Kar-čevinski nadtičitelj, češki renegat urednik John reete Jan, kot tajnika; sin slovanskih starišev Plahky in trgovec Baumeister v Mariboru kot blagajni-čarja. | — Roparski napad. Iz Brežic: Po sestnik Jožef Lupšina iz Sel se je pe ljal ondan s svojim 151etnim sinom v Zagreb prodajat seno. Ko sta se s sinom pozno ponoči domov vračala, so ju v hrvaški vasi Sibac blieu štajerske meje napadli neznani roparji ter od Lupšine denar zahtevali. Pri tem so mu grozili, da ga ustrelijo, ako jim ne izroči denarja. Ker ni bil mož voljan, so mu odpregli konje od voza vrgli na tla sina ter ga hudo pretepli. Nato so potegnili z voza še očeta. Eden od zlikovcev ga je z nekim železom udaril po glavi ter mu prizadjal težko rano. Nato so ga oropali in pustili oba ranjena ležati brez pomoči in pobegnili. PRIMORSKO. — Slovenska otroška zabavišča v Gorici. Ustanovila so se v Gorici toli potrebna slovenska otroška zabavišča katero vodi društvo "Mladinoljub", ki se je nalašč za to ustanovilo. V "Malem domu" in starem semenišču se zbira vsako nedeljo blizu 100 otrok. —- Smrtna kosa. Na Vršnem, v Gregorčičevem rojstnem kraju, je u-mrl Andrej Sivec, star 89 let, oče vad-niškega učitelja v Gorici g. Franca Sivca. — V Gorici je umrl glavni blagajnik "Monta", g. Karol Pich, Pokojni je bil v Gorici občeznana in spoštovana osebnost. — V Smasti so našli .mrtvega 661etnega Korenovega strica Janeza Ivančič. Zvečer je šel zdrav spat, zjutraj je bil mrtev. Vzrok al kohol. — Iz morja so potegnili v Trstu truplo 45 let starega železniškega delavca Ivana Sila, katerega so po grešali že cel mesec. — Zmrznil na poti domov. Posest nik Valentin Biš£ak iz Volč, občina Košana, se je 18. jan. s svojo ženo pe ljal iz Trsta domov. Mož si ga je nekoliko preveč privoščil ter v mraku ni natančno videl ceste. Zavozil je v ja rek. Majal se je iskat ljudi, pri tem pa je. omagal. Ker moža dolgo časa ni bilo nazaj, šla ga je žena iskat in dobila ga je pri Goričah nezavestnega ležati na cesti, Biščaka so pobrali še le nekaj ur potem, ker ni mogla žena priti do ljudi. Biščak pa se ni več zbudil. Drugi dan je umrl. —Umor. V Danjanu v Istri je kmet A. Vitasovič zvabil v svojo hišq svojega svaka Benjamina Dikočiča ter ga pogostil, ponoči je pa spečega svaka ustrelil, da bi tako dobil dedščino po stari materi. Morilec se je sam javil oblasti, češ, da je pijanega svaka u-strelil v silqbranu, žena Vitasovičeva, ki je bila priča umora, je pa pri sodišču povedala resnico. Pozor, Rojaki! Za ta mesec znižane cene, posebno na zimski obleki, zgornji in spodnji, kakor: spodnje hlače in srajce, katere smo prodajali po 50c zdaj samo 41c. 40c, zdaj samo ...................31c Volnate sive in bele $1.50, zdaj $1.19 $1.25, zdaj samo .................90c $1.00, zdaj samo..................75c Moški Sweater Coats, vredni $5.00, zdaj samo .....................$3.75 Vredni $4.00, zdaj samo.........$2.98 Vredni $3.50, zdaj samo........$2.75 Vredni $3.00, zdaj samo........$2.49 Deški Sweater Coats, vredni $2.00, zdaj samo ....... ..............$1.49 Vredni $1.50, zdaj samo........$1.15 Vredni $1.25, zdaj samo...........98c Vredni $1.00, zdaj samo..........79c Nepozabite naše razprodaje čevljev. Moški čevlji vredni $4.00, zdaj samo po ......... ................$3.35 Vredni $3.50, zdaj samo.........$2.90 Vredni $3.00, zdaj samo ........$2.35 Vredni $2.50, zdaj samo.........$1.98 Ženski čevlji so po ravno isti ceni kakor moški. Otroški čevlji, prava cena $2.50, sedaj samo ......................$2.15 Prava cena $2.25, zdaj..........$1.90 Prava cena $2.00, zdaj..........$1.75 Prava cena $1.75, zdaj...........$1.49 Prava cena $1.50, zdaj.........$1.29 Prava cena $1.25, zdaj............98c Prašajte še za druge znižane cene posebno na grocerijski imamo vse prav po nizkih cenah. Se priporočam vsemu občinstvu z vsem spoštovanjem FRANKCHERNE 953 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, Ift SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ple« vsako boto in nedeljo. Phone South Chicago 387. Kadar imate s sodiščem opraviti nite se na Mer & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 01 Z g. Wellnitzom se lahko domemta v slovenskem jeziku, ker je Slov Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH družifc se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in si ROJAKI D0BR0D05LII 3501 E. 95th St. So. Chicago, HL GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave im in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 201 Ruby St. J OLIET, ILL Martin Nemanich 1900 W. 22 St., Chicago, 111. se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nemanich, Chicago HRVATSKO. —Uboj. Iz Brežic poročajo: V Globokem so pili v neki gostilni posestniki Fr. Volov.ec, Janez Jagrič in Fr. Branetic. Med potjo proti domu sta se Jagrič in Branetič sprla. Jagrič je Branetiča s polenom tako pretepel, da se je ta zavlekel v neko šupo v Bojs-nem, kjer je ponoči brez pomoči vsled ran umrl. —Podzemski požar. Na kranjsko-štajersko-hrvaški meji blizu Samobora se nahajajo gozdovi veleposestnika pl. Kiepacha. Pod temi gozdovi se nahajajo premogove 'plasti; do pred 5 leti so tu kopali premog. Sedaj je pa v premogovili plasteh nastal ogenj, ki se vedno bolj širi. Dim prihaja na mnogih mestih iz tal, vrh hriba pa ima obliko ognjenikovega žrela. Dva kmeta, ki sta hotela v notranjost, sta našla smrt. Vročina je taka, da se je vse drevje v obližju posušilo. Na gašenje radi prevelikih stroškov ni misliti. — Prvi solnčni žarki na Hrvatskem. Dubrovniška "Prava crvena Hrvatska" piše. da so dogovori med koalicijo in ministrstvom v Pešti povoljno uspeli in da bo po vsej priliki imenovan za bana Rakodczay — Hrvat, ki je že kot bivši ban odločno pokazal, da ga ni volja, hlapčevsko se podvreči tujim rokam. Kot sekcijski šefi se imenujejo Popovič in Mažuranič. Na ta način bi se vsaj malo zadovoljil hrvatski narodni ponos. Preostaja le še, da koalicija pošteno izvrši pakt s pravaši in da se v Banovini prične z rodoljubnim delom, ki je po tolikih žalostnih izkušnjah neobhodno potrebno. — Program za javna dela na Hrva škem. Zagreb, 22. jan.: "Narodne No-vine" priobčujejo vladni program za javna dela, ki jih v kratkem namerava izvršiti. V Zagrebu zgradi posebno zgradbo za hrvaški narodni muzej, zgradbo za kemiški laboratorij vseučilišča, zgradbo za šolo babic in deželno porodnišnico, zgradbo okrajnega glavarstva in razširi zgradbo deželne podkovske šole ter klinike za konje V Cerkvenici, Dvoru, Iloku in Lud-bregu zgradi nova poslopja za okrajne oblasti. Na Šušaku razširi poslopje velike gimnazije, v Bakru zgradi šolo za pomorske strojnike. Nadalje naznanja zgradbo novih cest in vodovo dov. — Radi agitacije med vojaki je bil v\Zagrebu obsojen v šestmesečno ječo 181etni črevljar Karel Nemcek, ker je v neki gostilni vojakom prigovarjal, da naj v slučaju vojske ne streljajo na srbske brate. L roško. — Na delu za ljudstvo. V Ukvah v kanalski dolini se je v nedeljo 19. jan. ustanovilo katoliško izobraževalno dru štvo. Govoril je na ustanovnem občnem zboru dr. Rožič. Lepo število mož, fantov, žen in deklet se jc zbralo na zborovanju. — V Medgorjah se je vršil shod izobraževalnega društva. Govoril je prof. Ehrlich. — V Loga-vesi se je vršil dne 21. in 22. jan. so-ciahii tečaj. Govorili so dr. Rožič, U- Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE, V Važno uprašanje! Ifln mi opravi Jm0 w najbolje in najceneje Konzularne vojaške drove st zadev. Afr/faiiwaukee.Wis, JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene DržaT« in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«* in firnežev. Izvršujejo se ▼»» kni» ▼arska dela ter obešanje ftemtkefp papirja po nizkih cenak. Anton Kirinčič Cor. Columbu in Chioajro S«. Chi. Phone 376. 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIH ADVOKAT Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AT. Popravljamo Delo jamčimo. Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company. KADAR STE V MESTI) •te vabljeni, da se ereste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil T salun in restavracijo 403 N. Chicago vogal Cass Sts. BAR CAFEA? Postrežba izborna— prav po domaČe .....JOLIET KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Bretinan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. vwwvywwwrtvwwyww'k Oscar J. Stephen g 8. r* Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in •ludilne ure. Se priporočam slavnemu ibčinstvu edini slovenski zlatar v Jo repovedi papeževi se 1. 1532. oženil in začel katoliško vero zatirati v svojem kraljestvu. Samega sebe je imenoval za poglavarja cerkve na Angleškem in vero samovoljno izpremenil po načinu Lutrovem. Kdor ga ni pri-poznal za poglavarja cerkve, kdor se ni pridružil njegovi veri, dal ga je takoj umoriti. Nad 20 škofov, okrog 600 duhovnikov in redovnikov, okrog 400 plemeni-tašev, vse vkup okrog 72,000 katoličanov je izgubilo življenje. Ali je čudno, če so ljudje iz tolikega strahu se oprijeli protestantske vere in da je Angleška postala protestantska država? Henrik VIII. pa se je kmalu naveličal tudi druge žene in dal jo je obglaviti 1. 1536 in je zopet tretjo oženil. Potem se je oženil še trikrat in imel torej šest žen. Kedar se je naveličal ene, dal jo je usmrtiti. Zatorej mu je sestra danskega kralja, ktero je tudi prosil za roko, kratko odgovorila: "Če bi imela dve glavi, vas bi vzela ža moža; ker imam pa sa .no eno, vsprejeti ne morem vase ponudbe." — Torej niti papež ne more veljavnega zakona razdreti, ker ne sme ravnati proti ukazu Kristusovemu. Papež je raje celo Anglijo izgubil katoliški cerkvi, nego bi bil razvezal zakon kralja, nego bi bil prekršil Kristusovo prepoved: "Kar je Bog zjedinil, naj človek ne loči". Goethe ni bil ne klerikalec, ne katoličan, ampak protestant; on pa piše: "Zakon mora biti nerazvezljiv" (Wahl-verwandschaften I. T. 9 K.) Socijalizem in zakon. Socijalizem je z ozirom na zakon proti nauku Kristusovemu, drži pa se nauka Lutrovega. Po nazorih socija-listov zakon ni zakrament; zakon jim ni sveta in božja, ampak navadna pogodba, ki se more in sme razveljaviti; po mislih socijalistov naj bi se zakon ne sklepal v cerkvi ampak na sodniji. Nekateri slovenski voditelji socijalistov bi pa najraje videli, da bi se Slovenci ženili kakor cigani, ki se ne zmenijo niti za državne postave. Oni torej hočejo, da bi se Slovenci pociganili, in potem še le bi bili napredni in izobraženi. ( Ko je Leonora, hči velikega socija-Iista Marksa, govorila v Chicagi o zakonu, vprašal jo je eden izmed poslušalcev: "Ali bi se jaz mogel ločiti od svoje žene, ko se je postarala' in je obolela, in mesto nje vzeti mlado in zdravo?" To vprašanje je gospodično Marksovo spravilo v zadrego in se je pomišljala, kaj bi odgovorila. Naposled je rekla: "Yes, vi bi se mogli od nje ločiti, toda mi (socijalisti), bi naredili, da bi se vi sramovali takega čina." Kaj je hotela s tem povedati? Kako morejo socijalisti takemu pro-vzročiti sramoto, če njih postava dopušča ločiti se? Kako morejo zame-tavati to, kar odobravajo? Resnica je, da tega ne morejo in tudi ne obsojajo take ločitve. Dokaz temu je gospodična Leonora Marks sama. Ko je prišla v Chicago, mislili so, da ona je žeila socijalista Dr. Avelinga, ki jo je tudi klical za svojo ženo: "Mrs. Avel-ing", kar pa v resnici ni bila. Njegova prava žena je takrat ležala bolna v Angliji. Meseci so minuli. Socijalist Aveling se je ločil od Leonore Marks in se "oženil" zopet z drugo. Vsa obupana vsled tega si je hči Karola Marksa sama. vzela življenje. Ni se ji torej posrečilo svojega prejšnjega "moža" osramotiti, kakor je v Chicagi napovedovala. < Socijalistični zakon bi torej ženskam provzročil najgrje poniževanje in za-sramovanje in strašno gorje. In vendar lažnjivo trdijo socijalisti, da katoliška cerkev ravna z žensko kakor z "nečisto, grdo sužnjo", socijalisti pa kakor s "svobodno gospo". Resnica pa je, da bi socijalistom nelepa, obolela ženska ne bila nič drugega kakor "nepotrebna, stara šara, ktera naj se zavrže." Bog nas varuj takega napredka ! License ali dovoljenje. V Združenih državah — toda ne v vseh državah — se morata ženin in nevesta izkazati z "Licensom" ali dovoljenjem pri osebi, ki ju bo poročil. Ta license naznanja, da ni od strani države nobenega zadržka, na pr. sorodnosti, mladoletnosti i. t. d. in da dotičnika smeta stopiti v zakon. Ni pa res, da bi duhovnik še le s tistim licensom dobil oblast in pravico za poročanje. Glej primero. Če kdo umrje. naznani se smrt dotičnemu uradu, da pogreb, če je kaka sumtija, lahko zabrani za nekaj časa in stvar preiskuje. Postava vam pa da na izbero preskrbeti cerkveni ali necerkveni pogreb. Katoliška cerkev spoštuje postave vsake države, dokler niso nasprotne Božjim zapovedim in nauku Kristusovemu. Če pa je to, potem ji velja nauk apostolov: "Boga je treba bolj ubogati, nego ljudi." Zaključek. Katoliška cerkev je torej edina o-hranila pravi in ves nauk Kristusov tudi glede na sv. zakon, ki je zakrament in nerazvezljiv, dočim sta začetnika protestantizma in "divjega" zakona po raznih državah bila dva po-Iiotneža: Luter in Henrik VIII. Nauk teh dveh razuzdancev priporoča Glas Sv. svojim bralcem, grdo pa napada katoliško cerkev, ki oznanjuje in se poteguje in brani čisti, nepopačeni nauk Kristusov. Kakor sedaj, tako je pa bila katoliška cerkev v vseli stoletjih najboljša vzgojevalka, izobraževalka in učiteljica. Protestantski zgodopisec Gregoro-vitts (I. Band. str. 20) piše: "Vsi zavodi za narodovsko vzgojo so najpreje izšli iz Rima; škofije, samostani, misi-joni, šole, knjižnice so se iz tega mesta selile (širile) v čvetere dele sveta; književnost, glasba, matematika, gramatika, stavbarstvo, slikarstvo so prišle iz Rima." Pošteni, resnicoljubni in učeni protestantje to bolj in bolj uvide vaj o in spoznavajo in zato prestopajo v katoliško cerkev, po kteri pa neusmiljeno udriha nevedni Glas Sv. — Phelps Bros. & Co., glavni zast. \vstro-Amerikanske družbe, nam naznanjajo, da bo družba pričela v mesecu marcu redno vožnjo med Trstom, Grško in druzimi kraji ob Sredozemskem morju ter Canado. Prvi parnik, ki odpluje v marcu, se bo ustavil v Portland, Me. — drugi parnik Quebec in Montreal. Cena vožnji j Trsta do Canade v 3. razredu je ki so pa pomotoma prišla v nova pravila. — Predlog podpiran po bratu u|ich in Petkovšeku, nakar se enoglasno sprejme. nP°ročati je, da se predstoječe sklepe in določila vpošteva in po njih •avna. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. V skupnem znesku .......................................... .$426.25 (Štiristo šestindvajset dolarjev in 25c). Račun se odobri in v plačilo nakaže. Istotako se tudi odobri račun vrh. zdravnika dr. Graheka, za različne "professional services" v skupnem znesku $30.00 (trideset dolarjev). Glede zapuščine umrlega brata Ivana Zorman, dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, se z ozirom na to, da v njegovi "policy" ni bilo dedičev označenih, sklene, da brat Zulich, iz Clevelanda z administratorjem te zapuščine Ivan Zorinanom zadevo uravna in odboru o tem poroča. Tajnik brat Zalar, prebere poročilo društva sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. glede druge operacije društvenika Marko Makarič. Istotako prebere se tudi odgovor brata Zalar-ja, v katerem gori omenjenem društvu naznanja, da se glasom pravil plača za operacije eni in iste bolezni samo enkrat, tudi če bi imel dvojno kilo. Ta odgovor brata tajnika se popolnoma odobri in ob 6. uri popoludne zaključi seja. PAUL SCHNELLER, preds., JOS. REMS, zapisnik. (Nadaljevanje prihodnjič.) i Društvene vestL ZAPISNIK "stavljen o priliki seje glavnega odbora K. S. K. Jednote v Jednotinem domu dne 27. prosinca 1913. 2 Pričujoči: Predsednik, Paul Schneller. — I. Podpredsednik, Frank Boje. — • odpredsednik, Marka Ostronich. — Glavni tajnik, Josip Zalar. — Pomožni yJj ' Josip Rems. — Blagajnik, John Grahek. — Zaupnik, Martin Muhič. — j1 .'• zdravnik, Dr. Jos. Grahek. — Nadzorniki, Anton Golobitsh, Avgust Po John ^Iravintz, George Thomas, John Povsha. p • c' i- ICraker, George Flajnik, Peter Staudohar. ra»k Banich, John Zulič, Frank Petkovšek. redsednik otvori sejo z molitvijo, pozdravi navzoči odbor, povdarja važ- st današnje seje, opominja na mir, slogo in previdnost ter naglaša, da pričakuj N, Porotni odborniki, Pravni odborniki, Jc vzajemnega delovanja. 'a vsestransko podpiran in sprejet predlog brata Thomas-a odredil se je ^ 0r obstoječ iz bratov: Poglajen, Boje, Golobitsh, Zalar in RomS, da se po-v Joliet National Bank ter pregleda tam v "safe deposit vaults" se naha- da jajoči e vrednostne papirje in dokumente Jednote. v U(''Jor podal se je v spremstvu blagajnika.Grahek-a v Joliet National Bank j^p ho rešitve naložene mu naloge, med tem ko so bratje: Thomas, Mravintz °vsha pričeli naporno delo pregledovanja knjig, aključek to-dnevne seje ob 6. uri popoludne. PAUL SCHNELLER, preds., J. REMS, zapisnikar. Nadaljevanje 28. prosinca 1913. redsednik otvori sejo ob deveti uri dopoludne. s tajnik Rems prebere zapisnik včerajšnje seje, kateri se brez ugovora "Prejthe Hat-11,C<1SeC*ni'< "adzomiškega odbora brat Golobitsh poroča, da so nadzorniki »ko pregfedaK knjige ter našli taiste v popolnem redu. ta - '/"'k ^a'ar Prebere specificiran račun zadnjega polletja, iz katerega jc •zvidno, da poseduje Jednota $264,161.14 premoženja. - vsestransko podpiran predlog brata Remsa vzamejo se ta poročila na c,,anje j. ^'cdsednik zahteva, da se mu predložijo poroštva odstoplega odbora K. S. v Jednote. . Poroštva nahajajo se v varstvu glavnega tajnika, izvzemši poroštvo Wjnika in 'glavnega tajnika, kar se s tem konštatuje in naznanje vzame, tli | .rc')ero se listine o zadevi Tomo Pučar-ja. Brat Dr. Grahek poroča, da tem 8- s,lm° K. S. K. J. prizadeta od goljufivih dokazov tega zvitega tička, P(J ,1 . se lr' druge Jednote, namreč: Hrvaška, slovaška in srbska. — Brat ^ajen poroča, da živi — kolikor je on poizvedel — Tomo Pučar v Braziliji. Bh rC(^ednik*naroči bratu Ostronich-u, da poizveduje v Pittsburghu in-Alle-ny kje Pučar biva, da se enačim slučajem v okom pride in da se porabijo ^Postavna sredstva, da je zločinec kaznovan. lat predsednik poroča glede še ne zadobljenih charterjev, da se je obrnil vSa Wenona, 111., 4. febr". — Tem potom naznanjam našim društvenim bratom društva sv. Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J., da je društvo sklenilo na zadnji seji, da odsedaj naprej bo imelo vsako prvo soboto v mesecu zve čer ob pol 7. uri v šolski dvorani kot pred svoje mesečne seje. Pozdravljam vse člane naše Jednote Jožef Rudolf, tajnik. Milwaukee, Wis., 7. febr. — Članom društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. naznanjam, da bodeinr* imeli svojo skujino društveno spoved dne 22. in 23. februarja in.skupno sveto obhajilo v nedeljo 23. februarja pri prvi sveti maši v slovenski cerkvi Marije Pom. Kristjanov na West Allis. Zatorej bratje moji, odložimo ta dan od sebe vsa dela in skrbi in se zberimo skupaj, da tako po svojem verskem prepričanju in pa po naših pravilih zadostimo svojim verskim dolžnostim, ne meneč se za vse viharje, ki butajo dandanes ob sveto katoliško cerkev. Le brez strahu in brez sramu se združimo o-menjeni dan, da tako skupno pristopi Bogu in korist svojega trpečega slov. naroda. Gosp. Trobec,me je spoznal na prvi pogled. Pred 9. leti sva skupaj trgala hlače v St. John's v istem razredu, a zdaj bo kmalu zapel: Slava Bogu! Tu sem se seznanil tudi z g. F. Mihelčičem, ki bo tudi novomašnik čez par let. Med pogovorom z imenovanima bo-goslovcema smo zaslišali iz oddaljene sobe slovensko pesem: "Bom šel na planine". Zakrožili so prav imenitno*. Tako lepo peti nisem slišal že delj časa. Pevci so bili tukajšnji profesorji, preč. gg. Rev. Dr. Seliškar, Rev. Gruden, Rev. Missia in še neki drugi, kojih imena mi niso posebno znana. Kakor je slovenska pesem, tako lepe slišal nisem. V St. Paulu sem dobil na pošti toliko pisem, da sem se počutil kot Carnegie, ko sem jih odpiral. Do 16 kosov, pa od 14. oseb. Iz doma so mi "mati pisali, da so slišali, da sem umrl. Not yet! Obiskal sem tudi Rev. F. X. Bajec-a, znanega slov. misijonskega propoved-nika, ki me ie tudi prijazno sprejel in pohvalil list A. S. Potem sem posetil tudi svoje sosede v Minneapolisu: J. Straus, go. Ri-barič roj. Žugel, go. Simonič roj. Žugel, go. Klemene roj. Gerdešič in g. Jos. Pezdirc, ki so me vsi jako gostoljubno in prijazno sprejeli, kakor bi mi bili bratje in sestre. V nedeljo sem šel v tukajšno irsko cerkev Brežmadežnega Spočetja, kjer sem slišal prekrasno petje. Sv. maša je bila z leviti, zato sem slutil nekaj posebnega. In res, na prižnico je \ stopil propovednik v rudečem plašču in s prstanom na desni roki. Zdel se mi je premladoličen, da bi bil škof, a vendar se je predstavil kot naslednik našega čast. rojaka, škofa Starihe iz Lead, So. Dak. Rt. Rev. Bush, tako se imenuje naslednik mil. škofa Starihe, je imel daljši govor. Pohvalil je to napredno faro, ki se bo vkratkem preselila v krasno novo katedralo, eno najlepših hiš božjih v Ameriki. Rt. Rev. Bush je povdarjal, da je kat. šola skoro večjega pomena za kat. ljudstvo kot cerkev, ker cerkev služi nam kaj .srditi med sabo. Bal sem se slabih posledic, ker so ti reveži že kazali orožje eden drugemu, in odšel sem. Res žalostno! Najbrž so imeli kako ravsanje, ker gromelo je iz brloga sila veliko kletve. V ta brlog me ne zvabi više nitko. Od tu sem hotel podati se še v naš Willard, Wis., a ker je zima, pa so najbrž tudi tam slovenske farme oddaljene ena od druge, in ker sem že itak predolgo iz Jolieta, sem se napotil proti domu v Joliet. Pri tej priliki si pa štejem v dolžnost se najiskrenejše zahvaliti vsem rojakom in rojakinjam, zlasti pa svojim znancem, prijateljem in sorodnikom po državah Wisconsin, Michigan in Minnesoti, za izkazano mi prijaznost in naklonjenost, ker tolike prijaznosti, naklonjenosti in gostoljubnosti nisem pričakoval. Vsem iskrena hvala! Z odličnim spoštovanjem in prijateljski^ pozdravom beležim J. Klepec. ENONADSTROPNA HIŠA Z DVE-ma lotoma, obstoječa iz velikih sob, na Summit St., naprodaj ali se da v najem. Vprašajte na 1124 N. Hickory St., Joliet, 111. Slovenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) mo k mizi Gospodovi kot verni sinovi Za sedanje potrebe, a v šoli si pa tudi matere sv. katoliške cerkve in pa kot I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vredni člani katoliškega društva in Jednote želim, da bi ga ne bilo, ki bi izostal po svoji lastni zanikarnosti. Ant. Kralj, predsednik. Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnib s popolnim zaupanje .i do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali p» pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L S POTA. Brockway, Minn., 18. jan. — Iz Little Falls, Minn., sem se podal ria Rice, da posetim ondotnega slov. župnika, preč. g. J. Trobec-a, ki je nastanjen v prijazni slovenski farmarski naselbini Brockway, nekaj milj jugoza-padno od Rice. V Brockway sem se pripeljal drugi dan z nekim prijaznim farmarjem, ki je šel tam istočasno po drva. Visoki stolp slov. krasne cerkve sv. Štefana mi je mož pokazal koj ko sva prišla iz Rice. Peljala sva se po mostu, ki veže Benton in Stearns okraja, koja deli slavna reka Mississippi, katera je pa zdaj skoro popolnoma zamrznjena. Le tu in tam se pokaže sredi ledene skorje deroča reka. Peljala sva se hitro naprej proti farmam po poti, ki vodi med krasnimi gozdi, koji so jako podobni našim starokrajskim ložam, da sem skoro mislil, kot bi bil v domačem kraju. Prišel sem iz boršta na farme, kjer sem spet ugledal slov. cerkev in mnogo slov. farmarskih hiš in poslopij. Na poštnih škatljah ob poti sem zapazil slovenska imena, koja so'mi dopovedovala, da je lastnik te in one hiše in farme rojak Slovenec. Ogledal sem si tudi mlekarno, a predno sem stopil v to poslopje, sem sodil, da je to kaka dvorana. V mlekarni sem opazil nekake stroje in drugo, ki je pa še zdaj jako čedno in čisto. Potem sem šel še dalje do cerkve, pri kateri sem našel tudi mirodvor. Videl sem več spo-metiikqv, lepih, kjer so slovenski napisi. Podal senile v župnišče, kjer me je preč. g. Trobec jakp prijazno sprejel in mi gostoljubno postregel. Ogledal sem si tudi krasno in prostrano slov. cerkev sv. Štefana v spremstvu preč. g. župnika, koja mi je jako ugajala. Cerkev inifi tri lepe oltarje. Stranska dva sta sv. Alojzija in Matere Božje.' Najiskrenejše sem se Zahvalil Rev. J. Trobecu za izkazano mi gostoljubnost in prijaznost, istotako njegovi sestri Ivanki, nakar sta mi vročila svoje pozdrave, zlasti na njunega strica mil. g. škofa v St. Cloudu in brata Josipa, semeniščnika v St. Paulu, koja upam mi bo čast posetiti vkratkem. Bližal se je čas, da odrinem do postaje v Ricc. Pred župnišče prižvenk-ljajo sani, v koje sta bila vprežena brhka vranca, lastnina tukajšnjega naprednega farmarja g. F. Trobec-a, brata župnikovega. Lahkih korakov sta konjiča zdirjala po prijazni dolini, mimo lepih hiš in farm. Med potjo mi jc dopovedoval g. Trobec, čegava je ta in ona kmetija, hiša in posestvo. Čila konjiča, stara še le 3 in 4 leta, sta jo urno ubrala skozi gozd. Večkrat sem mislil, zdaj pa zdaj uideta iz rok, a vendar smo srečno prisankali do postaje, kjer sem se g. Trobecu iskreno zahvalil za skazano mi prijaznost in prijetno vožnjo. Slovensko farmarsko naselbino je že marsikdo opisal, zato ne bom veliko slikal iste. Le žal, da je sedaj zimski čas, in da mi ni bilo mogoče ostati tu več dilSj, pa sem vesel, da sem jo vsaj obiskal. Ostane mi v gorkem spominu. Kolikor mi je znano, je ti\ lepo število slov. farmarjev, ki so precej premožni in samostojni. Prigospodarili so si s svojo pridnostjo in marljivostjo mnogo vrednostne grude, ki je skoro najboljša in rodovitnejša. Tudi so ostali zvesti veri svojih očetov in besedi materini. Ako pomislimo, da so tu nekatere družine do 50 let, pa se v njihovih hišah še vedno čuje slovenska beseda, smelo trdim, da so to prave slovenske korenine. Čast jim! Bog jih živi in ohrani! J. Klepec. | Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želi- im»ti kaj za g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po ** jj 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Minneapolis, Minn., 21. jan. — Za-pustivši prijazni Brockway, sem se odpeljal v St. Cloud proti večeru. Iz vlaka sem dolgo gledal na stoip slov. cerkve sv. Štefana v Brockway, koji se mi je skrival za hribe in boršte, pa vendar ga sem videl še ko smo prišli skoro do postaje v Sartell, kjer je par družin slovenskih in vse imajo naš list, zato se nisem hotel tu ostaviti. Rojaki v tem mestu delajo v papirnici. V St. Cloud sem prišel še podnevi, zato sem se požuril, da posetim mil. g. škofa James Trobec, ki me so prijazno sprejeli v čakalnici, ter potem odvedli v svojo prostrano sobo ali urad v drugem nadstropju, kjer sva se prav po domače pogovarjala o eni in drugi stvari. Mil. gosp. škof Trobec so'iz-redno prijazni, kakor pravi oče; pa tako prijetno se je ž njimi pogovarjati, kakor bi se menil z navadnim svojim prijateljem. Pohvalili so list Amer. Slovenec in uredništvo, ki nadaljuje svoje trudapolno delo na programu zarisanem po Monsignorju Buhu in nepozabnem Rev. Šusteršiču. Štejem si v največjo čast, da sem imel priliko spregovoriti nekaj besedi z najbolj častitim rojakom v Ameriki. Srčno rad bi bil šel tudi pogledat St. John's University v Collegeville in potem naprej proti zapadu rojake, znance in prijatelje, zlasti one v Brec-kenridge in Wahpeton, N. Dak., a ker je ravno začelo hudo snežiti in mesti, in ker ni tam mnogo naših rojakov, polegtega pa še sila slaba železniška zveza, sem se podal v Minneapolis in St. Paul, da se ne zamudim predolgo v mrzli Minnesoti. Iz St. Clouda vozi Northern Pacific '.5 The \ Joliet | National | Bank | JOLIET, ILLINOIS § Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, p*» Poslovenila A. B. in V. S. Yzor mladeniča iz Hercegovine. (Dalje.) 14. Lilija med trnjem. Tudi naš Peter je čutil, da ima telo kakor vsi ljudje razun brezmadežne Device iz tiste zemlje, o kateri je rekel Gospod: "Trnje in osat ti bode rodila." Toda med trnjem skušnjav uspevala mu je tem lepše lilija čistosti srca. To belo lilijo je Peter ogradil z ograjo zatajevanja, namakal jo je z roso molitve in z vinom, "ki rodi device," stra-žil jo je noč in dan s stražo ponižnosti in družabnik Marijin jo je priporočal posebnemu varstvu Marijinemu. Vkljub vsemu temu se je bal Peter vedno za nežno cvetko čistosti, da bi ji ne škodovala sapa sveta. Peter je dobro vedel, kako resnične so besede: "Mundus non mundat, sed mundus inquinat; ergo: Qui manet in mundo, quomodo mundus erit?" to je: svet ne stori čistega, temveč svet omadežuje čistega, torej, kdor ostane v svetu, kako bode čist? Kako je to spoznanje delovalo na njega, bomo videli pozneje; medtem le eden primer, kako skrbno se je čuval tudi sence nečistosti: "Naj vam povem," je rekel nekemu patru, "kaj sem doživel glede prijatelj stva v semenišču. Rad sem imel K. in P., pa ta ljubezen me ni nikdar v ničemer ovirala. Najsi bi bilo 100 K. in 100 P. v sobi, jaz sem lahko vedno zbrano molil, kakor da bi ne bilo ni kogar. Toda do enega dijaka se mi je pojavilo v srcu drugo čustvo. Ni bilo to nič hudega ali nečistega, pa ze lo rad sem se razgovarjal ž njim; to mi je bilo posebno ljubo. Mislim, da ni opazil niti on, niti kdo drugi, da sem ga tako ljubil. Boril sem se proti temu čustvu, šel sem v kapelico in prosil Marijo, naj me reši; obljubil sem ji, da se ne bom več družil ž njim; a včasi sem vendar ž njim občeval. Kadar sem molil, begala me je misel nanj, da nisem mogel več tako zaupno gledati v obraz preblaženi Devici. Toda molil sem in se boril in, hvala Mariji, pomagala mi je; naenkrat zapusti ta dijak zavod in skušnjava je minila. Zato milost sem Mariji vedno hvaležen." Peter je'bil »vedno nasprotnik čutnemu prijateljstvu. In tako je prav. Če tudi je tako preveč čutno in zaupno občevanje skraja nedolžno, vendar postaja polagoma vir skušnjav ter ima .lahko zlasti v zavodu najžalostnejše posledice. Tako skrben, vedno pazeč na se je mogel Barbarič vkljub vsem napadom ostati veren svojemu načelu ki ga toliko in tolikokrat beremo njegovih zapiskih: "malo mori. quam foedari" — rajši umreti nego se pre grešiti zoper 6. božjo zapoved. 15. Vzor ponižnosti. Nekoč"*se je razpletel med gojenci razgovor, koliko lepih.in sijajnih častnih služb ima svet. Eden si je želel to drugi ono. Peter molče posluša ter nazadnje smehljaje pripomni: "To vse preide, a nazadnje pride smrt." Pa tudi duševni darovi, ki- mu jih je Bog tako obilno podelil, ga niso omamili. Ko ga nekoč začnejo hvaliti radi njegovih vrlin, odvrne jim Peter nevoljen: "Saj ni moja zasluga, kar mi je dal dobri Bog, to bi bil lahko tudi drugemu podelil Prejeti more vsakdo od Boga, a zasluga je v tem, da uporabimo darove Božje v čast in slavo božjo." Zato se ni nikdar povzdigoval nad svoje souience, ali jim kako drugače kazal, da jih uadkriljuje. Obratno, vedno je dajal drugim prednost, svojega mnenja ni nikdar trdovratno branil. "Ce je kdo drugače mislil ko on, je bi! vedno pripravljen, da popusti," piše eden njegovih najzaupnejših prijateljev. "Kadar je pobiral v šoli naloge," pripoveduje njegov prednik, "ni nikdar dajil svoje na vrh, dasi je bi! po abecedi prvi in dasi je lahko opazil, da vedno najprej pogledam njegovo nalogo. "1 stotako odseva iz njegovih pisem povsod globoka krščanska ponižnost. Rad in pogosto povišuje Peter vrline in uspehe drugih, dočim o svojem odlikovanju najrajši molči. Z vsemi gojenci velikimi in malimi je občeval prijazno in skromno. Da je sebe malo cenil, druge pa visoko čislal, potrjujejo besede, ki jih je izgovoril v zadnji bolezni: "Samo da bi ne-umrl po zimi, da bi ne bilo treba semeniščanom, ki me bodo nosili na •pokopališče, hoditi po velikem snegu.' Iz te ponižnosti je izvirala tudi nje-goVa ljubezen do siromakov. Pogosto se je za zdravih časa tako lepo streže. "Koliko ljudi je," reče nekoč svojim tovarišem, ki so ga obiskali v bolnišnici, "ki se trudijo in mučijo, da si zaslužijo skojico kruha; jaz pa že tako dolgo nič ne delam, a mi dajajo jedila iia izbiro, tega jaz nisem zaslužil." Obleko je imel vedno čisto in urejeno. Da pa v njegovem srcu ni bilo nečimernosti, je dokaz to, da je od dveh parov čevljev, ki jih je zapustil po smrti, en par nosil 2 leti, drugi pa štiri leta. Takozvanim gizdavcem se je smejal ali pa jih je pomiloval. Celp o posetnicah je mislil, da niso ravno za dijaka, in nikdar se ni dal sam slikati. "Z drugimi že, a sam ne," je vedno pravil. Le z zvijačo so mogli dobili njegovo sliko med boleznijo. Ponižnost se pridobi, kakor vsaka druga čednost le z vajo. Sodeč po njegovih zapisnikih se ni Peter za nobeno čednost toliko trudil kakor za ponižnost. Napuh je preganjal do naj-skrajnega kotička svojega srca. Pod naslovom "tajni napuh" je zbral Peter vse skale in pečine, ob koje bi lahko ponižnost zadela čez dan. Na eni edini strani njegovih zapiskov berem več kakor 20krat: v ponižnosti se vaditi. Dalje časa je opravljal vrh tega "posebno izpraševanje vesti." Najboljša šola ponižnosti so vseka-ko ponižanja, ki jih prenaša človek po vzgledu in v duhu Odrešenikovem. Poslušajte, kaj se je pripetilo našemu šestem razredu na koncu pr- če^ nekaj nim ljudstvom v dni veselil, kako bo deloval med siromaš-vinogradu Gospodovem Tudi z najpriprostejšim kmetom je občeval kakor z lastnim bratom Na semeniško igrališče je pnsel večkrat ubožec gojence miloščine prosit. Komaj ga je Peter zapazil, je ze vzel svoj fes v roke, ter šel od enega do drugega in vinarji in petice so padale iz plitvih dijaških žepov v kapo. Vesel je Peter hitel k beraču ter mu prijazno izročil nabrani denar. Nikdar se ni pritoževal čez hrano in čuval se je vsake izjeme, četudi bi bila opravičena. Ko je bil v sedmem razredu, ponudil mu je pater rektor, naj nekaj časa kaj boljšega in obilneje zavživa, da bi okreval; pa Peter se lepo zahvali ter se izgovarja, da so drugi tega bolj potrebni nego on. V svoji bolezni se je pritoževal samo čez eno reč da nič ne dela, pa mu vendar vse Petru v vega polletja. Več gojencev je osnovalo brez vedenja predstojnikov časopis. Ta je šel v muzeju od pisalnika do pisalnika se veda popolnoma skrivaj. Barbarič je vedel o tem, pa je mistil, da ni dolžen obvestiti o tem predstojnike, ker je bil časopis v začetku zanimiv in nedolžen. Enkrat pa pride stvar na svetlo. Preiskava dožene, da je to bilo nekaj, česar Barbarič niti slutil ni. ' Krivci so bili po zaslugi kaznovani, pa tudi Bar-bariču kakor mnogim drugim so znižali red v obnašanju, ker niso zadeve pojasnili. Dasi v srcu nedolžen sprejme vendar to kazen popolnoma mirno ter' ni niti z besedico pritoževal. Ko je s spričevalom prišel v muzej, pozdravijo ga tovariši z burnimi' klici: "No," culi so se glasovi od vseh strani, "če Barbarič ni dobil 'hvalevredno', smo lahko tudi mi zadovoljni s svojim •primerno' in 'neprimerno'."'Vsi so se pomirili in potolažili. Nobena čednost nima menda toliko božjega blagoslova kakor ponižnosti Ta obdaja celega človeka z oblačilom ] dražesti in miline. "Od vseh čednosti,'' piše neki gojenec o Barbariču katerih se je vadil Peter, mi ni nobena tako dopadla kakor njegova poniž nost. Zopet drugi pravi: "Ponižnost je bila biser vvenemčednosti, ki so ga zaljšale. Dočim ošabitež kakor goli zid ali kakor snežen mož ponosno dviga glavo proti nebu, je ponižen človek podoben lepi dolini, ki je polna vsako jake miline in bogastva." Nasprotnika Petrove ponižnosti, giz dali na, kakor ga je sam živo opisal v petem razredu, hočemo narisati v sledečem poglavju. t 16. Gizdalin. 1'oglejte ga gizdalina! Glej, kako se je nališpal kakor papiga! Lase si je sredi glave razdelil, da se že oddaleč vidi bela prečka, kakor da teče srebrni potok po sredi glave. Kako skrbno in oprezno je nataknil svetli klobuk, da bi si ne zmešal las. Vsak trenotek vzdigne roko k onim malim brčicani er jih gladi in kodra. Poglej njegove nežne ročice! Skrbno čuva dolge nohte, ker če si enega zlomi, tedaj gorje! Če le malo posije solnčice, že ne vidiš več njegovih ročic, so že v rokavicah. Pa tiuji na belo lice ne sme pasti soln-čni žarek. Kaj pa še Ie obleka! Pri krojaču prebrska vse obleke, ne vpraša potem, bo-H dobra in trpežna. Ako se mu dopade, mu ni predrago,, magari bi prodal zato pof hiše. Čevlje ima po najnovejšem kroju, in tako svetle, da se lahko vidi v njih. Gotovo si natakne tudi naočnike, četudi mu jih ni treba in skoz nje niti ne vidi dobro; pa tako zgleda učenejšL a kaj čem*>. "Žaba jV videla, da konje podkavajo, in je tudi ona vzdignila nogo." Tako sem ga videl nekoč, kako si je osedlal nos z najfinejšimi ščipalnikom, ter stopal ponosno in veličastno po ulici držeč v levi roki beli robček, v desni pa zakrivljena palčicoi Pa joj nesreče! Nekaj mu pad!e na svetle čevefčke, on pogleda, kaj je, pa —| ne vidi skozi očala. Mora torej lraz-sedlati nos. Že na več korakov čutiš, da se ti približuje gizdalin, ker se je namazal z dišavami, kakor da hoče privabiti čebele k sebi. Kako se ti zna v govoru sladkati in tnilo prilizovati. Sladko govorjenje spremlja z belimi ročicami, najrajši tako, da se vidijo dolgi nohti ali zlati prstani. Tak človek pohaja tudi v družbo, pa najbolj mu ugaja družba takih, ki so prazne glave kakor on ali kjer ga občudujejo in poveličujejo njegovo neumnost. Včasi zapusti za trenotek družbo, odide v kot, izvleče ogledalo, poravna si lase, zaviha brčice, vzame priljubljeno steklenico ter se zopet na novo namaže. (Dalje prih.) Dowiak & Prosen N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL SLOVENSKA GOSTILNA NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Time Schedule Effective Sunday, Nov. 3, 1912. Chicago, 0ttawa& Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6:05 a. m. Princeton...... 6:25 a. m 6:30 a. m. Rockdale...... 6:58 a. m 7:05 a. m. Ladd.......... 7:40 a. m 8:05 a. m. Princeton...... 8:40 a. m 9:05 a. m. Ladd........... 9:40 a. m. 10:05 a. m. Princeton......10:40 a. m 11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m 12:05 a. m. Princeton......12:40 p. m 1:05 p. m. Ladd.......... 1:40 p. m 2:05 p. m. Princeton...... 2:40 p. m 3:05 p. m. Ladd.......... 3:40 p. m. 6:05 p. m. Princeton..... 7:40 p. m. 5:05 p. m. Ladd.......... 5:45 p. m. 6:45 p. m. Princeton...... 7:45 p. m. 8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m. 9:50 p. m. LaSalle........10:40 p. m. 11:05 p. m. Morris.........11:40 p. m. Direct connections at Ottawa, for Streator and Grand Ridge. And to following stations: — Rock dale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Marquette, Howe, DePue, Bureau. F. E. FISHER, Gen.- Supt. Office and Station—-Van Buren, near Joliet St. Chicago phone 2511. John Chapuran SLOVENSKA I HRVATSKA GOSTILNA Rojaki dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St., Joliet, 111. Cenjenim rojakom priporočam svoja Naravna Vina, katera nadkriljujejo vsa druga. Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal. Metropolitan Drug Store N Chicago & Jackson Sts Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" QBLI2I au OBub a vajbm (ksSenj so kcmfin nu. REVMATGMU SLABOSTIH » ČLENKIH HROMOSn PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH BOLESTI » KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH y ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRENE NEVRALGIJI PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MSlC BOLESTIH . LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KAŠUU POZOR. ROJAKINJE I Ali veste kje jc dobiti aajboljie meto po najnižji ceni? Gotovol V menici J. & L Pasdertz dobijo naibolii« ivežr is prek« ne klobusr m amjokusneiir meat »e po najnižji cen. Pridite toraj i» jikusitr ma.it meso Vizke cen t i» <1oor» postrržba nit geslo Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. >ic. Phone 4531 N w Phoae tU; AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA TR0ST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naie 'The U. S." 10c. in "Meerschaum" St Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 68 Jefferson Street Joliet, M J. P. l£ING & 0bstetv.le8fon Lesni ♦♦♦»»»♦trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. M. W. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! Direktna črta med New Yorkom ir Avstro-Ogrsko. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne iM ter pošilja denar na vse dele sveti Kapital in preostanek $300, slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cit nik, tiskan u svih slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome bs dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru štev J. C. Adler & priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, U Angleščina Mi poučujemo že peto leto angl**'1 no potom dopisovanja. Dobri ust i.ahka metoda. Učite se doma. ? ■ traja do šest mesecev. Pišite P° iasnila še danes. Šolnina nizka- Slovenska Korespondenčna Šola i Ir. (Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) «380 E. 40th St. Cleveland, 0& Garnsey, Wood & Lei)»o1 Advokati. Joliet National Bank BlresK vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-Ys °LA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s j*'"1 svojim premoženjem, vrednim do SO MILIJONOV KRON. VSAKA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. £jDenar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-*»htevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILCI c° LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno 4«Ur. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš Pri ponesrečencih so našli številko kakor pripovedujejo, da delo je več "Post boxe" in tako je bilo mogoče kot pol lažje kakor po šmelcah v Co-dognati njih imena. — Pod faro Hib- loradi. Mr. Bolts želi, da bi več mož bing spada tudi precej velika hrvaška z družinami prišlo, ampak tudi samci; naselbina Carson Lacke. Ker je do : pa da bi taki delavci prišli, ki so vajeni cerkve skoraj uro hoda, se verniki niso delati po šmelcah. Od 6 do 10 mož mogli udeleževati službe božje. Ker j bi rabil prec in potem vsak mesec ne-je to ljudstvo jako dobro, sem se po-j koliko. Pišite na spodaj podpisanega trudil od hiše do hiše in vernikom ob- za natančna pojasnila. Zapustite tiste v Fresh Bint, Brooklyn, zgodilo. — Pokojnik je bil tih, miren značaj. Študiral je pravo na Dunaju in pred desetimi leti je zapustil službo policijskega chefa v Ljubljani in prišel je v New York. — New Yorski hrvaški dnevnik "Narodni list" mu je napisal v treh kolonah krasen nekrolog; rad se strinjam z njim, pripomnil bi le rad h klerikalski gonji, da ni bilo natančno — tako! Causa desert-ionis eius—mu-lier pulehra fuit in predobro njegovo srce! Tako je in nič drugače! Kdor ga je med nami poznal in ga spoznal je videl, da*je mož blagega značaja, da je trpel veliko, a nosil je svojo bol kot mož in ni tožil nikomur. — Uredniku tega lista piše h koncu te besede: "Ako se ne vidimo več, bodi mi prisrčno pozdravljen!" Njegov pepel so poslali 80 let staremu očetu na Štajersko. Mir in pokoj njegovi duši! In zdaj o društvih! Veselici samostojnega podp. društva in Ciril Metodove podružnice sta minuli. Pravega (Nadaljevanje na 8. strani.) Rex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Dulutli Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOYICH' Gilbert, Minn. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli! Bray-eva Lekarna Sepriporoča »loven sk trn v občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. O* Jefferson St., blizu morn, Joliat JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, III Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denat W. jr. LYOWS Nas office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST5. »VOj NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO l ozor! Pozor! k' • k'agi možje, kateri ste vneti za napredek slovenskega naroda, vsim imate prodajalne z grdcerijo in mesnico, se Vam uljudno naznanja tem °Vr' "e zamuclite lePe Vam priložnosti. *e!0 . fant> resno treznega mišljenja, lepo značajnega, poštenega vedenja, S«v Pr'P°ročljiv, bi rad nastopil kje tako službo, pri pridnem gospodarju. jc fant dosedaj še ni delal v takih prodajalnah, toda v resnici pričakovati nJega prav lepih uspehov. POSKUSITE, NE BOSTE SE KESALI. naslov naj se poizve pri upravništvu Amerikanski Slovenec. iiniinnvinniiinniiiiiiiiiinHiiiiiiinniHiiiniiiiiiiiiiiiinB S. OLHA, blag E GLAVNICA $50,000.00. Uttan. in inkorp- let« 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. fužba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-ln drugih pijač, koje prodaje na debelo. ^°jakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega °Pnika. »V ., -.- . Potovalni zastopnik: Fr. ZaVrišnik. ^aše geslo: Dipbro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul žirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. »■iimiiimiiiiiiiiniiiiiiniiinmniii ljubil, da pridem vsak mesec eno nedeljo med nje, da opravim v šoli službo božjo. Prvič smo imeli sv. mašo s hrvaško pridigo dne 2. februarija. Prvi poskus je pokazal, kako "potrebno je bilo to, kajti udeležilo se je sv. maše kakih osemdeset oseb. Ako pomislimo, da polovica dela, moramo reči, da so prišli skoraj do zadnjega moža. Če se mi posreči ohraniti trajno to navdušenje za dobro stvar, tedaj bo Carson Lacke ena izmed najlepših naših podružnic. Rev. J. Pollak. Kansas City, Kans., 1. febr. — Cenjeno uredništvo: — Zopet hočem napisati par vrstic v Amer. Slovenec. Z delavskimi razmerami se ne moremo preveč pohvaliti. Še kdor ima delo, dela po malem in tudi zaslužek je bolj slab. Toda kdor dela, mu vseeno ostane toliko, da lahko popije čašo ječmenove vode — včasih. Kakor je znano, Kansas City, Kans., liiina saloonov, toda smo blizo Mo., kjer ni nikoli suše. Tamošnji krčmar-ji že skrbijo, da se tudi nam v Kansasu grla ne posušijo. Žal, tla nimamo slovenskega krč-marja v Kansas City, Mo., da se bi pri njem shajali in se včasih malo pozabavali! Imamo pa slovenske trgovine-, slovenskega polagalca cevi, slovensko cerkev in šolo! Toda tiaši rojaki se še premalo zanimajo m premalo spoštujejo "Svoj k svojemu". Vzgledov je mnogo, naj pa mi bo dovoljeno, da opišem le en slučaj. Neki tukajšnji rojak je prejel v dar od ene zavarovalne družbe vrhnjo suknjo in kapo. Zato malenkost pa je on začel grajati slovenska podporna društva in začel nagovarjati k tej zavarovalni družbi. Vdobil je mnogo takšnih nezavedne-žev, da so pustili društva in se po njegovem nasvetu vpisali v angleško osi-gurajoče društvo. Tukaj se pa je nam sijajno dokazal itaš narodni pregovor, kateri pravi: Vse je dobro, domače pa je naboljše. Kajti vsa slovenska društva so zaznamovala prekrasen vspeh v preteklem letu. Le angleško društvo, kjer je bilo toliko nezavednih naših rojakov, je propalo in svoje člane prodalo drugi družbi!!! žalosten zgled, kaj ne, od enega narodnega izdajalca! Obenem pa dober zgled drugim, da so bolj pametni in zavedni! Toiej Slovenci v Kansas City: zbudimo se! Ne dajmo se preslepiti od nobenega! Ampak podpirajmo slovenska podjetja, slovenska društva in Jednote! Potem nam je vspeh zagotovljen da se nam ne bodo drugorodci smejali, kakor se sedaj enim prodanim dušam .... Anton M. Čeligoj, 402 Ferry St. La Salle, 111., 10. febr. — Že dolgo časa ni bilo iz- naše naselbine kakega poročila; tudi to pot nimam kaj veselega sporočati, marveč žalostno vest, da nam je zgrabila smrt rojaka Jožefa Novosel. V najlepši dobi svojega življenja, v starosti 32 let, je umrl zad nji četrtek, dne 6. febr. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ob 2. uri. Tukaj zapušča žalujočo ženo in dvoje ne-dorastlih otrok. Bil je član dr. "Tri-lav" S. N. P. J. in v enem angleškem puste griče in pridite delat in živet v takšen kraj, kakor je bil vaš rojstni, kjer so gladke stezice in friška vodica. Drugo se pa že dobi. Tukaj delamo novo cerkvo, bode st«vla IS tisoč dolarjev, izdelana bode za Veliko noč. S pozdravom Math Mayer, Route 1, Box 2, Neodesha, Kans. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & QZ. Office and Works. 642-644 Cass Oba telefona 488 New York City, N. Y., 1. febr. —V lepem našem Greaternewyorku se radi prek'rute zime sicer ne moremo pritoževati, nebo je vsmiljeno, a vendar včasih se ti prikrade leden žarek v dušo, ki se je ravnokar topila v toplini solnčni, da zatrepeta, zaječi in vzdihne zamrzlo srce Tvoje... Ptičic pevk več ni, odšle so v toplejše kraje in tamkaj čakajo pomladi..., edina zvesta naša tovarišica je mada-me štorklja, ki je zvesta celemu svetu in — newyorškemu uptownu. Naša ribniška kolonija šteje že precej članov, a manjka nam pevcev! In tako je madame štorklja posegla vmes z mogočno svojo roko in darovala je znani in čislani obitelji Ivan Drčarjev! krepkega lil zalega dečka. Počakajmo še par dni iit pel bol — Ko mi ga je pokazala SfečiUt fnati, sem se špomnil haŠih gora in vedel: "To je naše gore list." Mladega članii.iVaŠ^ ribniške kolonije kršijo v nedelja in kumovala bodeta Mrs. in Mr, FSank Sakser. Značilna je čestitka knjigovodje tvrdke C. Fisher. Dragotina Adamič, ki jim tako le čestita: "Dragi! Najiskrenejše častitke Tebi in Tvoji ženi — hvala za obvestilo — dal Bog, da bi dete raslo ponos tako krepkih starišev! Evo drugo stran!" A na drugi strani vidiš iko opernega pevca Joern-a kot Georg Brown v operi "Weisse Dame". Kakor je menda mnogim znano, je Joern razun Caruso in Slezaka najbo-lji tenorist v tukajšnjem Metropolitan Opera House. — Tableau! n da v downtownu ne izumro, ie tudi tje poletela madame štorklja ter poklonila spoštovani obitelji Frank-a Cerar naslednika. Kumovala sta brat Mr. Peter Cerar in sestra gospe Frank Cerarjeve Miss Katarina Pavlič. Srečnim starišem moje in A. S. čestitke! Minuli teden sem se napotil v tukajšnji German Hospital posetit rojaka jn bivšega urednika Glas Naroda g. Frank Podgorška. A bil sem, žal, prepozen! Vratar mi je povedal, da je "mož s tem imenom" umrl že pred enim tednom. Pozneje sem zvedel podrobnosti. Ker je bil umrli redek pojav med nami\ Slovenci in se spominjam one: govori o mrtvih samo dobro, mi dovolite i o njem par vrst. 1. jan. je odšel v German Hospital, a 6. že so ga operirali v vratu izrezavši mu tako zvane "glasovnice" (Stimmenbaender). Operacija se je sicer posrečila in dasi jc bil pokojnik izgubil glas, živel bi bil, a pridružilo se je sveži rani še vnetje pluč, ki so bila izpostavljena vsled operacije preostremu zraku in — umrl je. V svojem testamentu je izrazil željo, da ga sežgo, kar se je tudi pro-šlo nedeljo v mestnem krematorijumu Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727 1216 N. Hickory St.. Joliet, lit John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn. Slovenska gostilna. Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pO' šiljam denar v staro domovino pO najvišji dnevni ggfii, šg NE Priporočam, a vsi vseedno dobrodošli! _ 1 Kadar se mudite na vogalu i I Buby and Broadway ne pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO J kjer boste najbolje posteeženi. S Fino pivo, najboljša vina in smodke. S | Wm. Metzger | S Ruby' and Broadway JOLIET = Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllhl W.'C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. *th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. K« imate kaj opraviti s sodaijo Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko T zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečke kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Grahek ... O-oatilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in triin aajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premot TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Northwestern Phone 210. ANTON ANZELC Gostilničar. 120 Moen Ave., Rockdale, 111. Se priporoča rojakom v obilen ^bisk. ! John Kirincich 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. Loughran & Conway 108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva. JAVNI NOTARJI Denar posojamo na lahke obroke, rridite k nam v slučaju, da rabite kaji podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, III. Vljudno vabi vse rojake, Slovence in-Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR Cor. slovenski gostilničar Ohio in State Sts. JoKet, if- r Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih £ -w-^ brez odbitka rentnega davka. ll 1X1 1 3 Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, % 6104 St. Clair St., Cleveland, O. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. Mumauim''' -mwt.1 -" (Nadaljevanje s 7. strani.) uspeha ni opaziti nikjer! Naši ljudje zro vsem takim prireditvam apatično naproti — ker jih je preveč. Velik nedostatek pri veselicah je tudi slaba pijača. Zakaj ne prirerajo merodajni faktorji zabav v boljših lokalih, kjer dobiš za svoj dober denar tudi dobro tvarino, to sam Bog ve! — Lepo je polniti društveno blagajno, a če člani, osobito uradniki društva, pomislijo na vse žrtve in težave, predno store svojo nalogo, zračunajo svoje osebne stroške, pred- pri in po veselici, tedaj se jim pokaže v celi nagpti — deficit, katerega se vstrašiti morajo! Začnimo drugače! — Vsa podporna društva naj puste veselice in Silvestro-ve večere, začnite skupno! Izvolite iz vseh greaternewyorških slov. društev en odbor, pošlji vsako društvo, če že ni drugače, po šest delegatov v ta odbor in delajte! Priredite v enem letu en velik bal (ples), v poletju skupen pic-nic na parniku, v jeseni in zimi dve veliki dramatični predstavi, v aprilu ali maju pa koncert! Teh pet javnih afair bi zadostovalo za naše razmere in smelo trdim, da bi bilo pri vsaki taki prireditvi najmanj pet sto navzočih! — Denar bi naložili v kako narodno svrho — pa to je stvar odbora in vseh društev! Začnimo v New Yorku, morda se potem tudi Chicago, Joliet in Cleveland združijo!-- Ravnokar sem prejel vabilo slov. podp. društva "sv. Frančiška" k današnji veselici. Zastopnik društva Mr. A. Pavli mi piše: "Kot zastopnika našega "Amerikanskega Slovenca" vas v imenu društva sv. Frančiška Ser. št. 46 K. S. K. J. v N. Y. vljudno vatbim k današnji veselici in upam, da se iste gotovo vdeležite. S pozdravom A. Pavli, zastopnik. Hvala na vabilu, gospodje! Ako pridem k veselici, še ne vem, vseeno pa bom rad poročal o izidu iste, ako me tajnik obvesti in meni zbilja ne bi bilo mogoče veselice se udeležiti! Letna zborovanja so končana! Pre-memb je malo. Pri društvu sv. Jožefa je vzel zopet predsedniški scepter v roke Mr. A. Burgar, pero pa Mr. S. Češark. Stara sta že ta dva pionirja v naši naselbini in čudim se, da nista zgubila veselja in volje do "Vereins-meierei" že davno! Vsekakor pa je društvu le čestitati na takih izbornih močeh in vplivnih možeh. — Pri samostojnem društvu se je dosedanji pred-sedr.:k Mr. L. Benedik zahvalil in na njegovo mesto je bil izvoljen rojak Mr. A. Škrabar. Sporočilo se mi je, da se je tudi Mr. V. Zevnik na tajništvu zahvalil in — prav je imel. Urednik "Narodnega Vestnika" se menda še spominja "o žarečem oglju" na glavo, če se spomni Ciril-Metodove tajniške nagrade in dirigentovega honorarja pri Domovini v Brooklynu... So pač različni ljudje na svetu! Cene in Žan me gotovo razumeta! V Washingtonu izdelujejo zakon za enkratni šestletni termin predsedovanja v beli hiši! Vendar nekaj! In Roosevelt bo moral ostati pri uredniškem peresu in košu, in tam bo lahko sanjal o afriških pragozdih in — krogli, ki mu je skoro na glavo pritisnila muče-niški venec... Debeli gospod Taft bodo pa iz katedra oznanjali pravoslovne skrivnosti našim yankeejem in morda izgube kaj masti pri tem mučnem delu, Carnegijeve penzije. ne rabi ne ta ne oni... In naš newyorški župan Gaynor hoče z davkom obremeniti vse — hinavce! Gospod je sicer iz "zelene" Irske, vendar ga občudujem, da prihaja s takimi ideami na dan! Mislil sem, seveda v svoji naivnosti, da cvete ta cvetka samo na Kranjskem, spodnjem Štajerskem itd., sedaj pa vidim, da cvete tudi na Irskem in v — New Yorku! Voila! V New Yorku nas je S milijonov prebivavcev, na leto $1.00 "hinavskega" davka in evo vam pet milijonov dolarjev za — recimo: predsedniško propagando in različne milijonar-ske zločince, ki jih mora "county" vzdrževati in hraniti... Ker že o hranjenju govorim, se spomnim vesele dogodbice tam v cvetočem Ridgewoodu. Pride neko noč mlad sinko domov in pripoveduje iz-nenadenim starišem, da je dobil pri "kockanju" konja — živega! Oče mu je takoj pametno svetoval, da ga hitro za en desetak proda, mati pa je trdila, da je $10.00 premalo, da mora zahtevati za konja najmanj $100.00 (sto). In drugi dan je vodil konja od hiše do hiše, ponujal ga temu in onemu, a kupiti ga nihče ni hotel. Bližalo se je poldne, in lačna sta bila oba. Sam je še potrpel, a za konja se je dečko bal, da se lakote ne zgrudi in kupil mu je za 10 centov — kruha. Šele proti večeru se je dečku posrečilo prodati ga za $2.50 (reci: dva dol. in pol), konj je namreč "samo" na dveh nogah — šepal. One must be satisfied with little things... In v romantičnem našem uptownu sem minulo nedeljo po dolgem času zopet videl Slovenko, ki se hudovito jezi na onega, ki je "dan naredil". Mladenka je sicer pobožna, a tako naivna, da ne ve, koga žali! Spi rada, samo spi in ker samo dobri ljudje s čisto in mirno vestjo lahko in dolgo spijo, sem prepričan, da jej Stvarnik tega edinega malega greha ne bo štel v zlo, ko bo stala pred prestolom Božjim in bo pokazala izrabljen molitvenik, iz katerega je molila za se in za — me! 15. februarja se vrši v Grand Central Palace med 46. in 47. cesto na Lexington Ave. veliki kmetski ples pevskega društva "Avstrijcev". — Na vinski trgatvi sam. podp. društva so poskusili z malo imitacijo, ki se jim je posrečila in — dobro bi bilo da se merodajni zberejo na ta večer in pridejo na veliki kmetski ples. Morda se kaj nauče, kajti prireditev je v resnici impozantna. Zabava je pa tudi tako izvrstna, da se drugo jutro ob devetih teško ločiš in kar najrajše bi tam ostal. — Nekdaj so rade prihajale k tej veselici Slovenke v narodni nošnji, sedaj jih pa že par let ni več, pomožile so se in zibljejo ljubljenčke svoje, a novih, mlajših ni, ali pa nečejo — v svet! Nerad se dotikam downtownskega štrajka, a ker je aktivno prisotnih mno go Slovenk in Slovencev, moram. Že pred par leti so zborovali in čuli so se glasovi in klici po "uniji". — Da se naši slovenski obrtniki ne združe— brez ptujcev, je rakrana in ta se sedaj širi in stvar trpi mnogo! Zakaj se mešate s ptujci, ko ste vendar vsi brez izjeme priznani pri najzadnjem Židu za experte v slamniški obrti? Vsak druge narodnosti se mora šele te obrti tu naučiti, vi pa, ki znate delati že od malega, molčite in gledate, kako vam ptujci izpodmičejo tla! Pričeli ste s tvornico, a ni bilo dolgo in šlo je k vragu vse vsled — nesloge in skoro bi rekel, zavisti! Da se rojaki ipak zavedajo svojih pravic in tako odločno nastopajo, je hvalevredno in želeti je, da se tudi naše v štrajku prizadete "vor-ladys" in "vormeni" po tem ravnajo. Vsi y eno vrsto, vsi na stran delavčevo in "bos" mora popustiti in priznati mora "unijo"! Ako se kdo spozabi in trobi v rog gospodarjev, proč z njim, ker tu se ne gre za osebo, ampak za stvar, ki zmagati mora! Rev. Muren ima na 2. ulici lepo priliko delovati v blagor naroda, odpirajte mu svoje dvorane v posvetovanje, pomagajte in svetujte jim in — narod vam bo hvaležen. Upajmo, da se štrajk kmalu konča, seveda z najboljim vspehom za naše Slovenke in Slovence, to iskreno želita vsem Am. Slov. in — jaz podpisani! Ivan Adamič. rodnost in izobrazbo v tej naši novi domovini. Frank Mravlja, preds. društva "Danica". Springfield, 111., 11. febr. — Cenjeni urednik A. S. Prosim, cfa natisnete teh par vrstic iz naše naselbine, s katerimi se naznanja vsem Slovencem v Springfieldu in okolici, da bomo imeli sv. misijon v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Barbare, kateri se prične v ponedeljek zvečer, to je 17. febr. in bo trajal celi teden do 22. febr. Misijon bode vodil čast. g. A. Sojar iz Chicage. Torej Slovenci, udeležite se v obilnem številu tega svetega časa, ker taki časi se nam ne nudijo vsaki dan. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam Cerkveni odbor. Chicago, 111., S. febr. — Cenjeno uredništvo .Atn. Slov."! Prosim, priobčite par vrstic. V nedeljo dne 26. jan. je priredilo Slov. Mlad. Sam. Podp. Društvo "Danica" veliko predpustno veselico z igro in petjem, katero se je izvršilo vse prav povoljno. Pri veselici j-e sodelovalo Izob. društvo "Slovenija" iz Jo-lieta, in Slov. Delav. Pev. Zbor 'Orel' iz Chicage. Pričetek programa je bil ob 2. uri pop. Prvo je nastopil mešani zbor "Slovenije" s pesmijo "Opomin k petju", zatem moški zbor "Slovenije" s pesmijo "Planinska", v tretje zopet mešani zbor "Slovenije"'s pesmijo "Ah, ni li žemljica krasna". Zatem je nastopil g. Jos. Zalar, ki je v ognjevitih besedah navduševal rojake k napredku slov. izobrazbe, to je petja in dramatike. Zatem je sledila igra "Cigani", katero je uprizorilo Izob. društvo "Slovenija". Igralci kakor igralke so vsi povoljno rešili svoje uloge, za kar zaslužijo največje priznanje. Po igri je nastopil pevski zbor "Orel" ter zapel par lepih pesmi. Tako je vsaki našel pravo domačo zabavo, kakoršno smo nekdaj uživali v naši mili slovenski domovini. ■ Kot predsednika "Danice" me veže dolžnost, da se vsem najlepše zahvalim, posebno vrlim Jolietčanom ozir. "Sloveniji", kakor tudi pevskemu društvu "Slovan" in Pev. zboru "Orel", ki ste nam pomagali k prireditvi, ka-koršne še ni bilo v naši naselbini. Zajedno se zahvalim tudi vrlim rojakom in rojakinjam iz Chicage in o-kolice za tako mnogobrojno udeležbo. Končno kličem vsem skupaj: Deluj-mo roko v roki za našo slovensko na- Iz Adlešič, 2. jan. — Včeraj sem prejel iz Amerike prav lep novoleten dar za našo farno cerkev in sicer 50 K, katere je poslal Miko Črnič, županov, iz Adlešič h. št. 9. iz St. Louis-a, Mo. Za ta prelep dar se mu tudi po tem potu prav srčno zahvaljujem. Bog mu povrni stotero! Znesek sem poslal v hranilnico in ga bom porabil za nov veliki altar, oziroma vse 3' nove oltarje. Lanska jesen je bila od druge polovice okt. nadalje večinoma prav lepa in ugodna do konca leta, večkrat tudi prav topla. Imeli smo večkrat prav lepe spomladanske dni, posebno še v drugi polovici decembra, ko ni bil toplomer zjutraj noben dan pod ničlo. Posebno lepo vreme smo imeli na Šte-fanje in še par dni potem. Cvetele so marjetice (tratorice), jagulci (primu-le) in teloh (klapača). Otroci pa so hodili bosi. Snega smo dobili nekaj malega samo v noči od 12.—13. novembra, ki je pa čez par dni že izginil, a decembra ni snežilo noben dan. Lani je bilo v naši župniji rojenih 36 otrok, 16 dečkov in 20 deklic. Umrlo je 32 oseb, 12 mošk. in 20 žensk, spola. Od teh iz občine Ad-lešiči 13, iz občine Tribuče pa 19, nied temi 9 iz Bednja in 10 iz Tribuč. Najstarejša oseba je bila stara čez 81 let in mošk. spola. Zanimivo je tudi še, da v občini Adlešiči od 1. sept. nadalje do danes, t. j. čez 4 mesece, ni ni-kdo umrl. Porok je bilo 13. Najmlajši ženin je bil star 17, najstarejši 69 let, najmlajša nevesta 18, najstarejša pa 38 let. Petkrat so vzeli vdovci sa^iice v zakon, od teh 2 iz ptujih far. Največ ženinov in nevest je bilo iz Bednja, in sicer 4 ženini in 6 nevest. Letino smo imeli lani še dosti dobro razun vina, ki ga je bilo prav malo in je prav slabo in kiselo, in razun sadja, ki ga ni bilo skoraj prav nič, ker je vse pozeblo v cvetju. Posebno dobro pa je obrodil fižol in še bolj krompir, ki je bil tudi nenavadno debel. Vse rojake lepo pozdravlja Ivan Šašelj. MALI /GLASI, Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. Chi. Phone: Office 658, Res. 141. Office hours: 9—12 a. .m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Slovenska GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hanynond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne. FARMA NA PRODAJ. 80 akrov v Slovenski naselbini, 7 milj od mesta. Nova hiša, 6 sob in velik nov hlev. Lep travnik, 30 akrov, lani so prodali mrve za petsto dolarjev. 10 a-krov pašnik, ostalo je orana zemlja. Ni treba vse na enkrat plačati. Cena tri tisoč tri sto in šestdeset dolarjev $3,360.00). Lepo drevje in dobra voda. Oglasite se za natančna pojasnila. Math. Mayer, Neodesha, Wilson County, Kansas. Znižane cene! Pristna naravna vinal Znižane cene za prih. mesec: En barrel rudečega vina.........................$18.00 Pol barrel rudečega vina ......................... 10.00 En barrel belega vina............................. 28.00 Pol barrel belega vina............................. 15.00 Tropinovec, 1 galon.............................. 2.50 prodaja se v sod ček i h od 2 galona naprej. Te cene so veljavne proti takojšnemu plačilu. "W". EMERICH 16205 St. Clair St. Cleveland 0. Collinwood Sta- BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Pozor, rojaki! Dobil sem iz WasM°-gtona za svoif zdrn»» serialuo Številko, jamči. da so zdrava prava in koristna- Po dolgem č»su K mi le posrečilo izUJ" pravo Allien tinktur« in Pomado proti izpadanju in za rast 1» kakorSneSedosedajt« sv- tu ni bilo, odka«« moSkiro inženskim«®-sti in dolgi lasje resM-čnh popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako zrasW moškim v 6. tedni« krasni hrkipopolnon* Revmatizem v rokam" nogah in križieab i dneh popolnoma oza"" vini. kurja očesa, i>n daviee, potne noee " ozebline se popolnoO' odstranijo. I>a 1« i i resnica jarač.m > PiSite po cenik, k« r rega pošljem zastonj- JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Obi° N. W. Phone 406. Frank Podobnik 920 N. Chicago Street JOLIET, ILLINOIS. Preds PR1S pteds Vabi rojake Slovence i Hrvate, da P gostoma posetijo v njegovem salunu. DOBRO D O Š L I 1 SLXVNQZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se i i priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drufiS sladkih pijač za krepčilo. • To so naši domači čisti pridelki, Roje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottlta* Co. 913 N. Scott St. Joliet, 1*1 Telefoni Clii. 2275 N.V. 480, ob nedeljah N. W. ZU KDOR HOČE DELA << naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. anfl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri: pii»te po cenik t V. J. Kubelka, 538 W. 145th St New York, N.Y. Edino in največje založništvo slov- angl. in raznih slovenskih knjig. 'a fednil »m-1 ki «>iila 2i> vs, Za na V l "ici , Svojo ttkren ženih Pa č Po: Kovir ;edni izobr cdg0l "evar Polno Pre *av2e Pri; "atu °vržh skiiic n8h; lett '*nov 'lin 4alje iaSVe H« K Vh Ki JOLirTIU. FINO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephone* Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St., Joliet, II Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m« lahko najdete vsak čas in se okrepčat* V zalogi imam najboljša vina in drugr-pijače. POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, K s Pet >1 K