HiiHjlTMilumiHH aig ШЖ f.lS KaratPdtitaBote Verlag mul Scbrlftteltung: Klagenfurt, Bismarckrtng 13, Po#M*eh 116 / Bezugp^rel# (Un romue MlUbar) monatUcta RM 1,— fre( Нам^ (etoecliHeBIich 5Ш 03# »csteHgebthr AbbeateHimgen der Zeitui^ fUr dcn m*chfolg*nden IConat werden mir aebitftUeb and Dvr Wa M, de« iaufeaden Mooata aagencmunen Nr. 44. Uspehi nemških pomorskih bojnih sli d^ junija. Kakor je Oberkommando , L. ^ehrmacht objavilo dne 2. junija, so n_ J® nemške pomorske bojne sile potopile _ , ^ivomom nek britanski brzi čoln in ^ (drugega hudo poškodovale. Pred dal-đon'U^ u so potopile šest polnozase- -ПШ obalnih motornih ladij in eno petro-jSKo ladjo. Pripeljanih je bilo veliko ujetnikov. — v Finskem morskem zalivu se je Pogreznila sovjetska stražna ladja, ko so jo zadels mine. Nemški napadn! boji na Vzhodu Kakor javlja poročilo oborožene sile z dne 4 junija, so nem.ško-romunske čete v bojišču severozapadno od Jasija s podporo vrstečih se napadov močnih odredov nemško-romun-skih bojnih in bombnih letal, vrgle Sovjete f* "ezaj in vzele več višinskih položa-doHtw? bojnih letalcih in oklopnjakih sovražnikovi nasprotni napadi so Odstreljenih je bilo 25 sovražnih v zračnih bojih uničenih 33 »cvietskih letal. Papež proti terorističnim napadom 6. junija. Papež Pij XII. je imel na , '^»rdinalskega kolegija nagovor, v ka-'* omenil tudi težko bedo, ki jo je Papež je med drugim tudi * (*Jorističnih metodah pri zračnih Kdor bi namenoma dvignil _ " Tečno mesto — je papež .poudaril Pil Xtt < človeštva morilec. Papež j.J v -u P®'®™ naštel pomožne mere, ki so ' . "®tikan kakor tudi druge cerkvene organizacije ▼ Rimu že naredile za prebivalstvo in i* ргД tem omenil, da je hotel pripraviti tudi brodovje, ki naj bi pomagalo trpečemu prebivalstva. AH ta načrt — tako je ugotovi! papež in pri tem namignil na Anglijo — ni bil izvedljiv, ker ga ni odobrila neka močna pomorsko vojno vodeča sila. Papež Pij Xn. je zaključil svoj nagovor z opombo, ki le je tikala številnih krvoločnih tako zvenih »povojnih načrtov«, objavljenih od anglo-•merifcanske strani. K temu je izjavil, da io ■УЈ' eitde na ureditev bodočega miru v povedane večinoma same ne- Vojna - dobičkanosen posel Vojna konjunktura po-oml u* »ngleiki plutokraciji stalno nov# vredne dividendske cvetove, in ei-У Ij »emo T pravi vojni . industriji, tem-* vseh gospodarskih panogah. Tako "javlja po nekem poročilu »Timesa« Ashanti Goldfields, spet davka prosto izplačilo 80 odstotkov dividende. Veliki londonski denarni *®*od Cater Brightwen and Co. je objavil 26 odstotno davka prosto dividendo. Vhiskyjevo Podjetje Walker John and Sons deli 40 od-Jtotkov dividende. Argus Press Holdings bo-*00* 25 odstotkov dividende. Goodyear Tyre ®nd Rubber (Great Britain) objavlja 17 odstotkov dividende. Argus Press Holdings bodo izplačali kar trikratni znesek dividende proti lanskemu letu; tudi Portland Cement je povečal dividendo na 714 odstotka in ob-jevlja v zvezi s stavbenimi potrebami za prihodnje leto nadaljnje povišanje dividen-Anglo-amerikanske čete so potemtakem lahko prepričane, da njihova kri za anglo-^'^erlkanrlrn delničarje ne teč? zastonj. BanditI so sami razgalili Ste'Oi 6 junija. Titovi »ljudski vodit«- _ •• razgaljajo vedno bolj kot navadni ro-B*!ii Njihovi gnuini roparski na- m.* katerih žrtev je večinoma mimo do-»ce prebivalstvo, kakor tudi njihovo divje, uničevanje se nikakor ne more »»niti z razumljivimi političnimi motivi: Vil ?^''^dejo, navadno v odaljenih vaseh, ■If. • kar morejo doseči, in to, kar jim j* n*. ^••Sljivo, Aušajo uničiti. ђЈр *rei»u Stein, ]• v zadnjem času zazna-dito^'^ več roparskih napadov Titovih ban-na posamezne osebe in posamezna po-]ц, ki dokazujejo, da se »ljudski prijate-OF ne ozirajo na socialno in premo-Kolu stenje svojih žrtev. Tako so pri jjJ^hov 3 banditi oropali neko ženo za огал , i ne daleč od Aicha je neki bandit РошжГ Privatnega nameščenca za 78 RM. Na *•<11 i'*** Ebensfeld je tolpa ukradla več go i" xatem bandlM zažgali grad. Tudi b«^j"Jrugi stari grad, Lusttal, je postal žrtev Vid "• jo, I*, da se tudi banditi OF že ^taveda-velutv'* pametni del gorenjskega prebi-•• "Poznal nfiheve prave namen« in de ■vorbo^^ lažne izjave, da #* bojujejo Zato Пај^*^ Mč več n* prikrivajo, da oni, rev- narode, vedno manj poeluiajo. darjev' P® navodilih komuniitlčnih go»po-t. I ' streme edinole še za prolelarlzacijo. ter dui"' 3o»podar«lclra In tudi fizičnim bi uničenjem ivojega naroda, da plen mednarodnega Kralnbuty, de» 7. Ami 1944. IVemci so rešili ronensko katedralo Na dan smrti Jeane d'Are so padle т mesto britanske bombe Pariz, 6. junija. Anglo-amerikanski teror je te dni spet zadel mesto Rouen. Točno tega dne pred 513 leti, ko so Angleži na mestnem trgu sežgali Jeane d'Are kot angleški politiki nezaželeno bojevnico, so angleška letala vnovič prinesla mestu in neoborože-nemu ljudstvu z razstrelilnimi in zažigalnimi bombami uničenje, požig in umor. Daleč razširjen: ogenj, ki ga je divjajoči vihar še povečal, in ki je staro mesto spremenil v pepel, je sedaj že v tretjič v tej vojni rouensko katedralo, eno najrazkošnejših in najbolj častitljivih prič evropske kulture spravil v nevarnost. Kljub temu, da so prišli na pomoč vsi razpoložljivi gasilci iz Normandije in mesta Pariza, je preskočil ogenj na najkrasnejšo gotsko cerkveno stavbo v Franciji in' v popoldanskih urah je bil levi stolp v svetlih plamenih. Ce se ne bi posrečilo rešiti stolp, bi bilo tudi krasno portalno pročelje z orgijami v nevarnosti in katedrali je grozilo, da se poruši. Ogenj je pa zajel cerkev tudi z zadnje strani. V višini apside vzidano levo stransko krilo, v katerem je bilo stanovanje višje duhovščine in dragocena knjižnica, je bilo tudi v plamenih. Ako si se preril skozi znano Rue de I'Horloge čez ruševine podrtih hiš, skozi globoke lijake bomb in čez neštete cevne dovode do cerkvenega trga, si imel pred seboj pošastno sliko: visoko proti nebu so švigali plameni iz stolpa, iz visokih gotskih oken je žarela femnordeča žerjavica in filigransko delo gotskih lokov In opornikov je bilo tik pred ognjeno zaveso. Vsakikrat, če se je tam pri stanovanjskem krilu spet porušila kaka stena, so pršele iskre proti črnim, nizko-visečim oblakom, kar je bilo videti kot neki dragocen umetni ogenj. Ta 70P let stara umetnina je bila pred uničenjem. Takrat so -dve uri pred polnočjo prispele v Rouen specialne formacije nemške vojske in nemški vojaki, so rešili v ure trajajočem boju v drugič to stavbo, katere uničenje bi bilo nenadomestljivo ne samo za Francijo, ampak za vso Evropo. IVemšbi napad pri Jasijn je pridobil še svela Severnoamerikanci pritegnejo Rim v bojišče - Srditi poulični boji Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. junija objavilo: Dasl Je nemško vodstvo ponudilo, da se mesto Rim, zaradi ohranitve njegovih kul turnih vrednosti ne pritegne k vojnim deia-njem, so dne 4. junija skupine severnoameriških oklopnjakov v opoldanskih urah sunile v notranjost mesta, da se polaste mostov čez Tiber. Prišlo je do srditih pouličnih bojev, ki so trajali še v večernih urah. Spričo takega sovražnikovega vedenja je bilo neizbežno, da je Rim nasproti jasno javljenim nemškim namenom vendarle postal bojišče. Nemško vodstvo pa si bo tudi sedaj še prizadevalo, .omejiti,bojft v Rimu in akfog njega na tisto mero, ki je za vojskovanje neobhodno potrebna. Severovzhodno od mesta se vrše silni boji z močnimi sovražnimi na-padafočimi četami. V težki borbi južno od Rima so se posebno odlikovali odredi protiletalskega topništva, ki jim poveljuje General der Flieger vitez Pohl. Pri kraju Cave in jugovzhodno od njega, južno od Guarcina in severno od Sore so naše čete krvavo odbile močne sovražnikove, po 0'klopnjakih in bojnih letalcih podprte napade. V hudih bojih zadnjih tednov se je izborno skazala 71. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Raapke. Italijanska torpedna letala so v zadnji noči napadla ladijske cilje v zalivu pri Gibraltarju, težko poškodovala štiri tovorne ladje s 30.000 brt in pogodila dve nadaljnji tovorni ladji. Pri vle-tih skupin severnoameriških bombnikov nad severnoitalijanski prostor in nad ozemlje fronte so protiletalsko topništvo zračnega orožja, lovci in pomorsko protiletalsko topništvo sestrelili 19 sovražnih letal. Nek nemški lovec na podmornice je v Egejskem morju potopil eno sovražno podmornico. Xa vzhodni fronti so nemško-romunske čete-* na bojišču severozahodno od Jasija kljub silni sovražni obrambi in ponovnim nasprotnim napadom pridobile še več sveta. Močni odredi nemško-romunsklh letalcev so brez presledka posegali z dobrim uspehom v boje in v zračnih bojih uničili 42 sovražnih letal. Med potekom več nočnih bitk so zaščitna bojna vozila vojne mornarice potopila v Finskem morskem zalivu štiri sovjetske brze čolne in pripeljale ujetnike. Več britanskih letal je т zadnji noči od-Tgle bombe na obmestje Kdlna. 4. Umorjeni otroci, žene in starčki »Novo Vreme« prikazuje resnico srbskim , angloi^lom Beograd, 6. junija. Boško Nedič, brat srbskega ministrskega predsednika govori danes v listu »Novo Vreme* na dušo oboževalcem Anglije in ob grozovitostih anglo-ameriških letalcev proti srbskemu civilnemu prebivalstvu vprašuje, kdo je imel prav, ali oni, ki so vedno trdili, da angleški politiki ne poznajo nikake sentimentalnosti, da je angleški narod suženj neke vladne klike, ki jo podpira svetovno judovstvo in prostozidarske lože, ter da se ne sme pričakovati s te strani nič dobrega, ali pa oni, ki so slepi in gluhi in nesposobni, da bi spoznali splošni položaj. Polovica takšnih angleških prijateljev, piše Nedič, bi morala poginiti, da bi se spoznala kruta resnica. Dnevno se vrstijo zgovorni dokazi te zmote, v katero je bil uspavan v teku let srbski narod, ki pa je sedaj uvidel, kam so ga zapeljali. Cena tega spoznanja pa je draga: uničena mesta, požgane vasi, umorjeni otroci, žene in starčki, vse to so dokazi angleškega prijateljstva. Ali bo mrtvaški duh mrtvih bratov, sestra, staršev in otrok končno iztreznil režiserje srbske tragedije? vprašuje Nedič. Srbski narod ne bo sprejel nikoli svoje svobode iz rok svojih morilcev, temveč zahteva osveto in pravično kazen. Najstrožje odredbe v Južni Italiji Rim, 6. junija. Vlada ljudske fronte Bado-glija živi v stalnem strahu, da stoji pred iz-bruhom splošne ljudske vstaje v Južni Italiji. Simptomatične so zato nove policijske odredbe. Noben Južni Italijan ne sme zapustiti svojega bivališča na razdaljo desetih kilometrov. Pri neodložljivih potovanjih mora izdati prefekt tako zvani rumeni potni lint, ki velja mesec dni. Osebe, ki nimajo tega potnega lista, izključijo od železniškega in avtobusnega prometa in jih aretirajo. Pri prihodu v namembni kraj se mora potni list posebno žigosati, kakor tudi pri odpotova-nju. Potni list se izda samo v izjemnih primerih. Podaljšanje se skoiaj vedno оЛ!'>л;. Pošti je bilo prepovedano prevažati pisma, ki so zalepljena. Celokupna pošta je pod stalno kontrolo, za brzogave je potrebno izrecno dovoljenje policije, telefonski razgovori za civilne osebe so prepovedani, če krajevni policijski predstojnik ni izdal dovoljenja na lastno odgovornost. V šolah in vseučiliščih Južne Italije se je mladina javno uprla proti Badoglijevi vladi. »Minister za vzgojo« Badoglijeve klike Obo-mel je zahteval stroge disciplinske mere proti krivcem te »agitacije«. IVova zvepinstva sovjetskih triim teroristični napad na Rouen Begunci poročaju. maršalu Antonescu - 2id}e Izdajajo ukaze za umore Bnkartšta, 6. junija. O sovjetskih zločinih, proti prebivalstvu brez orožja v zasedenih romunskih vzhodnih pokrajinah so poročali pobegli kmetje romunskemu državnemu vodji maršalu Antonescu, ko ie pregledoval fronte. ' * Kmet Ladu Fierara, ki je bil pobegnil iz Beliestija, je poročal; »Na večer, preden smo zbežali, je vdrlo šest sovjetskih vojakov v našo hišo in oskrunilo nedoraslega otroka. Ravno tako se je zgodilo ženam mojih sosedov, vzdolž cele ceste. Neko nedeljo zjutraj«, tako je poročal Fierara dalje, »se je pripeljal nek sovjetski častnik na vozičku do kmetice Prosira, ki je nato poskušala zbežati iz svoje hiše. S samokresom, iz katerega je streljal za njo, jo je sovjetski častnik podil preko travnika.« Isti kmet je nato poročal o zločinstvih na osemletnih dekletih, o ugrabljenih cerkvenih zakladih in zasramovanju krščanskih simbolov po so- vjetskih vojakih. Vojnim invalidom, ki so jih našli v vasi, so strgali obleko s telesa. Nato so jih pohabili. Te opise, tako pravi uradno poročilo potem J'slje, je sporočil maršalu poveljnik tega •frontnega odseka, ki mu je javil tudi izpo-vedbe iz sovjetskega ujetništva pobeglega vojaka Dina. Vse može čete, ki jim je pripadal Dinu, je nek sovjetski stotnik pomoril z zatilčnim strelom, ko so jim bili zvezali roke na hrbtih. »Pravo oblast imajo pri nas židje«, poroča Ladimir Kusnezov, ki je pred nekaj tedni prišel v nemško ujetništvo, »oni imajo visoka Politična in vojaška mesta in izvršujejo oblast v armadi in NKWD. Neko tajno navodilo pravi, da so prebivalci po nas zopet zasedenih pokrajin na skrivnem sovražniki Sovjetske zveze. Komisar nam je bil zapretil, da bo ustrelil vsakega izmed nas, ki ne bi izvršil njegovega povelja za umor.« 3700 agpniwv rovari v Ameriki Roosevelt podeljuje odposlancem Moskve diplomatske posebne pravice Lizbona, 6. junija. »Times Herald« dokazu-I* tendenco boljievlzacije v Zedlnjenih državah, navajajoč, da Je geda) v Ameriki 3700 »ovjetgki agentov na delu, izmed teh 2400 samo v Zedlnjenih državah. Njihova glavna naloga je v tem, da ustanOve zveze t Mo »kvo na industrialnem, finančnem In pro svetnem polju, dočim prevzame komunistič na stranka, ki jo vodi Browder, bolj boljievl zacijo političnih severnoameriških krogov. Posebno značilno za te sovjetske agente je, da so prišli v Zedinjene države z uradnim dovoljenjem državnega departmaja In da razpolagajo z diplomatskimi potnimi listi. S tem jim je v Washingtonu podeljen po seben položaj, ki ga tudi do dobra Izkorl stljo. Značilen za način, kako ti komunisti uporabljajo svoje diplomatske posebne pravic*, je ineideat s komunističnim Spancem Hermandenz. Zaprli to ga. kv poskttial, brez potnega lista prestopiti meje Zedlnjenih držav. Washington pa je takoj prosil zanj, na kar so mu priznali diplomatsko posebno pravico in mu dovolili prost prehod čez mejo. Ta incident pa je še nedolžen nasproti drugim sredstvom, ki jih Sovjetl navadno uporabljajo v Ameriki. Svoj glavni stan so otvorili v Mehiki, ker so tam začeli s svo jim delom boljSevlzacije v Ameriki. Svoje glavno delovanje so pa že več let preložili v Zedinjene države, in tudi ni nobenega dvoma o tem, da je v Zedlnjenih državah na delu največje število sovjetskih agentov Moskva se bo premislila, preden bo obja vila število svojih aqsntov Poqosti nei%irt v srednjo in južnoo-riških drživeh, kakbi tudi številne, komunistom prijazne izjava in dejanja v Zedlnjenih državah pričajo zadostno o t#rL Pariz, 6. junija. Mesto Rouen je v sredo •pet pretrpelo hud teroristični napad anglo-amerikanskih letal. V mestnem središču so nastala težka uničenja. Razdejana je bila cerkev in stari trg popolnoma porušen. Agencija poroča, da je bil napad izvršen večinoma na tiste mestne dele, ki so bili bombardirani že v torek. Nastali so veliki požari. »Petit Paris:en« javlja, da so na katedrali in na nadškofijski palači nastale nove škode. Rou-enski nadškof je zapustil svojo palačo. Več časopisov ima naslov: »Morilci se vračajo na torišča svojih zločinov. V Bolgariji sestavljena nova vlada Sofia, 6. junija. Ministrski predsednik Bo-žilov je, kakor javlja bolgarska poročevalca agencija, izjavil, da odstopi njegov kabinet, kar je svet regentov sprejel. Regentje so poverili prejšnjemu ministru Ivanu Ba-grianovu, da sestavi novo vlado. ' Nova vlada je sestavljena sledeče: Ministrski predsednik in npinister za zunanje zadeve: Ivan Bagrianov; minister za notranje zadeve: profesor Aleksander Stani-sev; minister prosvete: prof. Mihail Arna-udov; minister financ: Dimiter Savov; minister za pravosodje: Rusi Rusev, vojni minister generalni poročnik Rusev; minister za kmetijstvo profesor Dimiter Kostov; minister za železnice in začasni minister za javna dela: Boris Kolčev; minister za trgovino: Kristo Vasilev. Vedno nove grozovltostl Lvov, 6. junija. Iz okolice pri Lesznlowu in Grzymakolowrl je prišlo osem civilistov čez nemške linije. Podnevi so se bili skrivali v močvirjih, skednjih In gozdovih. Poročali 80 o grozovitostih in brutalnostih" Sovjetov, ko so zasedli te kraje. 2ene, ceI6 popolnoma! stare, in otroke so prisillH z ba-tinami In zaušnicami, da so pokazali Sovje-tom bivališče mož. Ko so prebivalci zvedeli za druga grozodejstva in brutalnosti iz sosednih vasi in, da bodo vse žene, ki so po mnenju Sovjetov dale pomanjkljiva pojas-nila, poslan* т Sibirija ao aiclaaiM. pr*M k Nemcem. t. — #f»T. 44. KARAtVAKKEK BOTB #мДа, 1. jantja 1M4. Iz naše listnice le kroffs efciih čiuteljet Lojalnost богепјса Nek etar bralec našega čaeopiea In gorenj« eki domačin earn je poslal daljšo nutpravo, ki Je, dasi Je dragocena, žal ће moremo * celoti objaviti. Prlobčujeirto danes iz nje tisti del, ki ee bavl z lojalnostjo državljana. Po temeljitem opisu razmer, kakršne eo bile nekoč in kakršne so sedaj, se bavi pisatelj 2 državnopravDimi razmerami, ki eo bile oja-čene a podelitvijo preklicljivega nemškega dftavljanatva In k4 bodo po poteku deset let končnoveljavne. Nato pravi dalje: MogoCe ee danes na Gorenjskem še ne občuti tako hudo biti brez državljanstva oziroma biti v nemški državi samo kot zaščitenec, ali to se bo okusilo preje 91i pozneje in'kdor pozna nemški red, bo to že razumel. Sedaj se nahajamo pač v prehodni dobi in sredi velikih -vojnih dogodkov. Državljanstvo je posebne važnosti za prejemnike iz državnih blagajn. Razume se, da ne bo nobena država plačevala upokojence, ki niso njeni, 02. ki jih ni sprejela za svoje. Pri nas pa. In sfber takoj čez par mesecev prihoda nemške uprave v te kraje, so dajale po višjem nalogu občine, oziroma upravne oblasti podpore vsem upokojencem in nekega dne v mesecu juniju 1941. je prišla iz KlagenfUrta in Wiena komisija in začela kar na kraju samem Izplačevati zaostale penžije vseni ki so se na poziv občin prijavili; a od prvega sledečega meseca je že vsak prejel svojo pokojnino po poŠti in jo dobiva še vedno in vedno točno. In to ne pokojnino, kakor je bila preje odrejena po jugosiovanekl vladi, nego vsakemu primerno povečana v skladu 2 nemškimi po-kojninaml. To eo občutile posebno one vdove iz prve svetovne vojne, ki so prejemale boro invalidnino na pr. 18 Din mesečno (90 Rpf) in sedaj prejemajo celih 70 do 80 RM. In naj pripovedujejo rasne vdove in sirote iz Jugoslavije, kako so čakale na pokojnino leto in še več dni, preden jim je bila penzija odrejene, in kakšna pota so do tega imele — in naj govorijo sedanje vdove, kako je za njih takoj od nesrečnega slučaj* preskrbljeno. Naj fovort-jo upokojenci, đelanezmožfli, reveži in tako dalje; v nemški socialni državi je za v#*-kega državljana preskrbljeno, na to delajo upravne oblasti in posebni deli v naclonalno-socialistični stranki. Kaj je prekllcljive državljanstvo, je lahko vsakemu jasno. To je prehodna doba, to je doba preizkušnje ea nove državljane, ki se morajo kot državljani izkazati vredne, da postanejo pravi nemški državljani. Iz tega nam sledi, če mislimo pošteno, odkrito In ne zahrbtno, da moramo biti lojalni državljani In da moramo dobljeno državljanstvo varovati kot punčlco v svojem očesu da ne bi poetali nevrfdni tega In ga ne bi Izgubili. Izpolnjevati moramo vse državljanske dolžnosti do svoje nove države,ki nas, posebno sedaj v vojnem času, Ačiti, varuj* in vodi, a pred vsem. ki nas hrani, in sicer hrani, kot vsakega drugega nemškega državljana, vsakega enako, ki nam da zaslužek, dalo In vse drugo, za kar nas morejo zavidati vsi drugi narodi, ki ne živijo v nemški skupnosti. Naš denar, zamenjan v nemške marke, je stabilen, za ta denar se more vedno po isti ceni kupiti vse, kar je po strogo urejeni upravi posameznikom dodeljeno orez skrbi na stalno rastoče cene, kakor smo j;h bili navajeni v Jugoslaviji. To pa, kar Je po kartah ali nakainicah predvideno, to ee stvamo tudi dobi in vsak mora pritrditi, da zadostuje za življenje — saj v tem pogledu il- Vesti iz Ljubljane in okolice ( ziRCAlO ČASA ) Tudi fm^odlnjAkc pomočnice ao odločno proti itomiiiUtniu. V CelavekI iboralci se Je viši* lo ргоНкотиШвМЛпо predavanje M ljuWjanek« gospodlnjeke pomočakie. Predavala je gdč. Anica Bajevčeva o snovt »KominWMm, rodbina In žena«. Dvorano so do Badnjega eedeia za« eedle poslušalke od mladih deklet pa do etarill žena. Z burnim ploekanjem in odobravanjem eo nagradile zbrane poeltilalke levajanja predavateljice. Nato je spregovoril še referent za delavsko propagando g. Maks Jan, ki je obračunal s starim liberallstičnim gospodarskim redom, ki ga je ustvarilo židovstvo z mamljivimi in fažnimi načeli, na kar je Mla ta prva protikomunistična ura za gospodinjske pomočnice zaključena. Umorili eo strokovničarja, o6eta Šestih otrok. V Zajčjem vrhu It. в obMna šmihel« Stopiče, je iivel s svojo družino reven goednl delavec France Turk. S težkim gozdnim delom in s trudom je preživljal ženo in в otrok. Turk je bil tneđ Svojimi sodelavci tako želo priljubljen, da so se ti vedno obračali do njega, kadar se je bilo treba z delodajalcem pogajati za zvišanje plač itd. V jeseni 1. 1941 pa se delodajalec nI dal več preprositi, da bi prostovoljno zvišal plače. Turk, ki je bil zelo Široko razgledan človek, je uvidel, da gozdni delavci ne bodo dosegli izboljšanja svojega položaja brez strokovne organizacije. Borba za vsakdanji kruh je Turka pritirala do tega, da je postal nosilec Ideje enotne strokovne organizacije gozdnih delavcev in sklenitve prve kolektivne pogodbe za te delavce. To njegovo skrb za enoten strokovni nastop gozdnega delavstva so komunisti proglasili za izdajstvo in so Turka 15. jUUja 1942 mučili In umorili. Posebej moramo povdaritl, da se Turk politično ni udejstvoval fte na desni ne na levi. tJmorili so nes«M^nega, borca ва korist m-darjpv. Dnig tak primer, ko ao komunisti pravilno skrb za delavske koristi proglasili M izdajstvo, je Alojzij Murn, rudar ic Tanče gore in delavski zaupnik v rudniku Bela-krajina v Črnomlju. Murn je bil izvoljen za delavskega zaupnika še pred to vojno. Murn je bil tudi oče številne družine. Leta 1942 je Mum prisostvoval meednim pogajanjem zrn določitev novih ehordnih postavk rudarji. Ko se je iz teh pogajanj vrnil v Črnomelj, oziroma na TAnčo goro, ki je Mla pod Oblastjo komunistov, so g4 le-tl s\'ariH, naj fl« hodi več »izdajat« v Ljubljano- Mum je ta nasvet skuAal upoštevati. Toda draginja je rasla in rasla, rudarske plače pa so ostale takSne kot so bile. Da Izpolni svojo dolžnost v funkciji, v katero ga je delavstvo postavilo, je spomladi vlitio, kakor da nI straSne svetovne vojne. lu za to se moratno zahvaliti samo nemški organizaciji, katere smo kot državljani tudi deležni. O besedi »lojalnost« ie nekaj. To je najma-nje, kar se »ahteva In kar Je pošteno. V lojalnost spada tudi vsako sodelovanje v posto-jeCl nemški organizaciji pod vodstvom nem-Skih crttla*tt hI isstne poliripne Kveee, v ketenr je vsak prostovoljno pristopil in je del nacionalne socialne nemške delovne stranke (NSDAP), cdlns drtavne edinlct, ki vodi vso dišavo In katere voditelj je FUhrer Adolf Hitler. To nI stranka, kakor smo Jih bill ml vajeni, v Jugoslaviji, nego je državna In edina stranka, ki ima vso oblast v nemški državi v svojih rokah. Zato moramo biti ponosni, Ce smo pripadniki In CtsnI te velike stranke in njenega socialnega pokreta. Lojalnost pošto jI tudi v tem In ne samo v ponosu, nego v poštenem sodelovanju s svojim gospodarjem. Kako SI moremo zamisliti,' na primer kakšnega uslužbenca, ki grdo gleda пж svojega gospodarja, ki mu dela neprilike, ki ga ogovarja, t od njega prejeme plafo, delo in denar. "Tega bo leta 1943. zopet šel v Ljubljano na mezdno "razpravo. In opravil Je dObro. Rešil je ca rudarje težke tisočake. Ko pa se je vrnil domov, ga je že čakala močna komunistična patrulja bi gA odpeljala neznano kam. Kje je Ml umorjen In kje je pokopan, še danes nI znano. TTstAtiovltev delovnih ursMlov y Jadranskem trimorju. Da bi se delovne moči zajele m načrtno upodabljale ter strokovne moči vseh vrst redno izobraževale kakor tudi v prid urejeni mezdni politiki, je vrhovni komisar za operacije na Jadranskem Prlmorju odredil ustanovitev delovnih uradov, kakor je urejeno ustanavljanje pokrajinskih posredovalnih uradov. Radi enotnega zaposlovanja, poklicnega posvetovanja in posredovanja učnih mest se ustanavljajo za pokrajine Trst v Trstu, Furlansko v Vidmu, Gorico v Gorici, Istro v Pu-^, lju, Kvemer na Reki In Ljubljano v Ljubljani delovni uradi. Z odobritvijo Vrhovnega komisarja lahko ustanovijo ti podružnice, če Je to Iz gospodarskih razlogov potrebno. Vodje delovnih uradov imenuje Vrhovni komisar. Vezani so na njegova navodila in so pod njegovim službenim nadzorstvom. Oni morajo kot njegovi pooblaščenci nadzorovati izvajanje Izključno njemu pristoječe uravnave plačnlh, mezdnih In delovnih pogojev Itd. v zasebnem gospodarstvu. Delovni uradi so upravičeni in dolžni Ukreniti vse, česar je treba za spolnje-vanje njih nalog. V ta namen se lahko opravljajo tUdI zdravniške preiskave In pregledujejo javni In zasebni obrati. Vsa oblastva morajo dajati delovnim uradom pravno pomoč. Glede prekrSkov naredbe o delovnih uradih, pravi uredba med drugim: Kdor se upira ukrepom delovnih uradov, ga vodja delovnega urada kaznuje v denarju neomejeno po znesku in z zaporom do e mesecev, vendar ne г manj ko 3 meseci, ali z eno teh kazni, če se po drugih določbah ne Izreče višja kazen, prizadeti ima pravico vložiti zoper kazenski odlok v enem tednu po vročitvi pri delovnem uradu, člgaf vodja je bil odlok izdal, predlog za sodno odločbo. Sodno odločbo Izda posebno sodišče za javno varnost. Predlog za sodno odločbo nima odložne moči. Vodja delovnega urada pa lahko Odredi, da s* Irvrflitev odloži." Moderna klavnica v I.jubljanl. LJubljana Ima moderno, vsem hlgijenskim zahtevam ustreza^-jočd klavnico z vsemi potrebnimi obrati, hladilnicami, ledenicami itd. Manjkajo še samo hlevi za okužbe sumljivo živino, za kar pa so že pripravljeni načrti. Kapaciteta klavnice Je v normalnih časih 200 goved, 400 kosov drobnice sli telet in 400 prašičev. gospodar kmalu prepoenal In ven ga bo vrgel. In prav Se mu bo zgodilo. Nikoli nI bila sovražna propaganda tako ostra In občutljiva, kot je v sedanjem vojnem času. Kdor rajši verjame zahrbtnim hujskačem, ki aH trosijo neresnične vesti aH ki Jih zavidajo, kdor nI s popolnim srcem vdan svojemu gospodarju. In kdor ae z.naetellm eta- ijern ^avtie pripadnosti «e more timvi Њ sploh vsak nezadovoljnež pri vsakem koraku — ta nI mamo sovražnik države nego tudi svojega ljudstva m svojega lojalnega sosedstva. Gorenjce so doslej smatrali za nepokvarjene ljudi, sicer malo trde In nezaupne, aH za zahrbtnost In za nepošteno vedenje nismo znali. Zato ne spada v naš krog tisti, ki Ima samo malo ponosa In poštenosti v sebi, a ne bi pošteno In odkrito služIl svojemu novemu gospodarju. Tiste pa, ki zavestno naginjajo na .sovražno stran, enkrat prikrito, zraven pa nesramno uživajo vse dobrote nemške organizacije, te po bo zadela prej ali slej močna roka pravičnosti ker nič ni tako skrito, da bi enkrat ne bilo oklto — kakor pravi naš stari pregovor. Ftihrar |e odlikoval poveljnika ogrske motorne la4je *Tlsza< Frledricha Koollarcllkft z Elsernes Krouz 1, und 2. Klaiso (želKnl kril 1. in i. roda) In je soAasno U motam posadke podelil EK II (žalazflo križce Х reda). Bivši egiptovski mlmistor Barrakat-paša 1# predlagal v egiptovskem parlamentu, da bi vlada napravila egiptovski lunt neodvisnega od angleškega funta, ker se mora pomisliti, da iuntiterling mogoče kedaj zgubi kaj svoje vrednosti in pade približno na eno tretjino sedanje vrednosti »Dally Keralđ« ođ 30. maja javlja, da le pogreša že od drugega znanega napada na Berlin. brigadni general Severnoameriških zedl-njenih držav Russel A. Wilson. Njegovo letalo se Je Že, preden so bile odvržene bombe, vžgalo in kratko na to v zraku eksplodi* ralo. Za obnovo kontrole oen, potem da bi s» preprečilo polvarjanje živilskih kart in ta pobijanje črne borze, je zahteval predsednik Roosevelt od kongresa severnoameriških Ze-dinjenih držav nadaljnjih 182 milijonov dolarjev. Kakor javlja Reuter 1ж Washinglona, Je po nekem poročilu mornariškega ministra nasedla prevozniška ladja »San Francisko« • 1000 mornarji na krovu, v jutranjih urah v sredo pri Faralonskih otokih. Več sto oseb J# v rešilnih Jopičih skočilo v morje. O ieikoeah, da bi se šesta južnoafriška oklopnjaika divizija v Južni Italiji spet na novo dopolnila t Južnoafrikanci, poroča kap-stadskl dopisnik »Dallly Telegrapha«. Seda] naporno delajo v Južni Afriki, da bi •• maši# potrebne rezerve. Radi tega je odpotovalo 30 častnikov in podčastnikov radi nabora ljudi. Bivši kralj Peter Je vedno bolj odviiae od boljievlkov. To vnovič potrjuje neko Ion« donsko poročilo, da je s sestavo vlade poverjeni dr. Subašić dobil od Petra navodilo, naj predhodno stopi v stike t Titom. V petek zarana Je razneslo v Vzhodni Angleški — kakor Javlja Reuter Iz IpsWlcha — municijski vlak, bilo Je pri tem nekoliko mrtvih in ranjenih. Fo porotnih It Ranfnna s« tadnjo Ca«* množi število vojaških beguncev It nš Indij-skl-blrmsnskem frontnem odseku bojujočih se angleških čet. Slevllo Indijskih beguncev na tem bojnem odseku Je Že preseglo IS.OOO mož. Viktorja Emaatieia IIL Je zadela v vili de Tirren v Cave, ki mu Je bile dodeljena kot prisilno bivališče, kap. Njegovo stanje eo označuje kot zelo resno. On Je sedaj v 79. letu starosti. Badoglijevi vladi ljudeke fronto ni bilo dovoljeno, da bi se Izdalo obvestilo o stanju bivšega kralja. ▼ vatikanskem meslu so v ponedeljek terana v dvorani za parkiranje papeškega av< tomobllskega parka v Via Pije Xi. Skrili na mWih napise v rdeči barvi: >2ivio Stalin, živel komunlaam — živela sovictaka republika Italija«.' Nad -^sail^iu so staM maki boljševizma, kladivo in s^. Uvedena je bila preiskava. Papeža Pija лЦ. $o obvestili o tem dogodku. Za novega predsednika Kube Je bil po do-Slih porodnih severnoameriške agencije izvoljen kandidat opozicije Raymond Grau St. Martin. V cantralnoamerlkanskl repokllM HondM« ras so po nekem USA poročilu is 8an Joto nastali nemiri in je tačelo poslovati vojn* sodišče. V#rU* nnrl Druck! NS.-Oauv»rlat and Druckur«! KJmten OmhH. Klesenfnrt. — Verlsssfeiter: Dr. lOinil HeitJnn — HniiUteohrlftleiter: Kritdrleh fTorofrttsnn Znrr.flif Ipf An^cH'cnltsrte Nr 1 rflltls. 28 HANNES PETER STOLP, SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urk#k# RMhtMhutxi ftamaM-Korrai^ncUnt, L*iptig C t Ztfiala )• in glai )1 )• t«ita]al prl tatni >Eh, spOMiilla sa praj* nekega razgovora, ki sem ga bila imela s svojim očetom, torej ■ tvojim starim očetom, Fanl, tik pred njegovo smrtjo. Hočem biti popolnoma kratka. Slo je za sračonosno poateljo Donne Diane. Oče ml je takrat rekel, da se dd v paviljonu nahajajoča se postelja pogreznitl z nekim mehanizmom, in sicer v obokano klet, ki se nahaja pod podom paviljona. Tudi mi je navedel tvoj stari oče, Fani, mesto r steni, za katerim se nahaja mehanizem, ki ga je treba uporabiti, če se hoče pogreznitl to postelj t nebom, ali povzročili, da ee ta-pet dvigne. Predlagala bi, da te podamo t# daj vit v paviljon.« »Rudolll* je od Veselja vritkala Fanl in objela svojega toproga. •No, kaj takega!« je jecljal grof Kutlfalvi. •Stavimo, da le postelja z nebom zopet po* javit« je rekel kapitan Ratke In srdito po* gledal grofico Karvayjevo postrani. Ratke je nekaj slutil, kakšna je stvar v resnici. * »Vsa stvar je jasna kol beli dan, gospod nadzornik«, je rekel policijski seržant Marczi svojemu predstojniku. »Ta Peter Bautz je tleti zločinec, ki je zakrivil roparski vlom v lovtko hiše groia Kalotaja. Bil sem, kakor at# ml ukaiall, akrivti v garaZah k6halom-8k#ga gradu tn primerjal profil obrodev na Bauttovem vozu t ugotovljenimi odtisi. Pro fil je Ittl. kakor te nahaja na gozdni poti In v vrtu V»ntfena Hatkeja < / »Poten, moramo pač ukreniti aretacijo tega gospoda Baulia«, )e rekel policijski nadzornik Kalecsl. »Spremljal vas bom, Marotll« . еЖавитма, 90#p04 aafUoraikl« Nadzornik si je pripel (Mcoll sebe pat t samokresom, izročil Marezlju ročne lisice, in oba mota zakona sta te napotila protI kOhalomskemu gradu. IS. Grofica tCarvay In njeni spremljevalcli grof Kutlfalvi, oba novoporočenca in kapitan Ratke so vstopili v notranjost paviljona. »Ne gre ml v glavo, zakaj vrata nlto bila zaklenjena«, je rekel grof Kutlfalvi z na* Airšenim čelom. »Cudnol« je vzkliknil Rudolf. »Ze od davi je zginil Peter t floro, in tukaj na tem stolu visi jopič gospoda Bautza. Poznam ga čisto natančno.« »Mfff«, je opomnila grofica Karvay, I# vedno čisto zviška, »morda se je gospodu Bautzu zopet sljubilo. epleiati v atari vodnjak. Očlvldno mu je bil jopič na poti. Sploh se mi ta mladi mož ne zdi popolnoma normalen.* Ф »Grofica Karvay, prosim vi govorite o mojem najboljšem prijatelju?« je srdito odvrnil Rudolf. »Prosim, ljuba Sabina«, je začel nervozni grol Kuiilalvi, »ali nam ne bi hotela že enkrat pokazati tisto mesto, za katerim ae nahaja mehanizem, ki ae z njim pogrezne po* steljat« Oroilca Karvay j* mrk* poklmal«. Nato j# Melm iraeljan« rot# na d#tbl od vhoda. ' »Po očetovih besedah«, je izjavila Ilcemer- sko. »bi morala biti četrta tista ki odpre to sten#to zrcalo tamle. Tam se nahaja nek votel prostor. In v tem votlem prostoru te zopet nahajajo vzvodi, ki jih je treba uporabili, da a# »pravi srečomoino poataljo p# želji od zgoraj navzdol, ali od spodaj navzgor. iomo vldelll« fbor je Izredno napeto gledal na grofico Karvayjevo, ki je ravnokar porinila leseno tvorbo role navzgor. •Rudolf, glej, glej I« je vzkliknila Fani ve« ' selo prestrašena. Vrata v zrcalu tO se odprla. Orof Kutlfalvi je zbegano tkomlzgnll. »Nikoli nliem alutll«, je jecljal, »dt eo tukaj lahko ikrlt« vrata.« Nenadoma je nekdo odprl vhodna vrata paviljona. Orof Kil je planil v paviljon. »Tak lem, da ne vem, kaj bi ooCel«, je vpil in vihtel pri tem brzojavko nad avojo glavo. »Moram takoj odpotovati. FomUllte' samo, ravnokar ml brzojavljo z mojega posestv". da so v minuli noči vlomilci ukradli mel'" pet nagrajenih panjev. To je strašen udar« za mene. Oprottlte me, prosim, vsi, peiiem se takoj domov. Do ivldenjal« In grof Kiš je naglo zginil. . ,, .Norec!« je rekla qrolica Karvay zbadl)ivo. »Naprej I« je takllcal grof KuHielvi nestrpno. »Hočemo pogledati dalje!« Rudolf je bil prvi stopil v prostor, ki se jO nahajal ta vrati zrcala. Videl je dva dolgoročna vzvoda, izmed katerih Je desni bil prltiinjen navzdol. »Mislim«, je rekel razburjeno, »da moramo, če je bila arečonoana postelj? v resnici po-greznjena s t#m mehanizmom, potihniti levi vzvod nmvzdol, dm io zoo"t novroor.« Rudolf je potisnil* vzvod navzdol, na kar se je drugI poče»l vzrav..«) in i« , jnaj v paviljonu z deakaml obit pod lel narazen. Vii ra en grofice Karvay] re, ki je atala bret lanlmanja tu, eo debelo gledali Ui atr« meU v štirikotno luknjo« ki ae )o naenkrat nojarlla v podil io Škripajoči Šumi. m kakor dvloalo ee je prikatala erečo .loina postelja. »Kaj pa naj to pomenili« je vpila grofica Karvay prestrašeno. »Viemooočnll« je stokal grof Kutlfalvi. eLa]t^ tojt«, )• rak»l kapitaa tatk*. »Ali bi bil človek mislil, da je to mogočel« se je smejal Rudolf. »Ali prav vidim?« je vprašala ki te je tudi smejala. In vsi so gledali na poeiel|o * nebom, n« na kateri sta ležala Peter in Pjora. Fetef !• bil robo bratovskl ovil okrog Flore, Fiorina glava je ležala na Pefovih prsih. In oba mlada človeka sta »P®'« brezskrbno. »Tu se vendar vse nehal« je vpila grofica Karvay »Flora je menda moralno popolnoma propalal Z Bautzom spati v tej poavečenl srečonosni poeteljil. »Grozno je«, je ugotovil grof Kutifalvl, »v resnici, grozno. Ampak, in to je tedaj prvo vprašanje! kako pa prideta ta mlada človeka dol v globino? Potem sta pač morala kaj .vedeti o obstoječem mehanizmu.« Grofica Karvay je prebledela. Da zakrije svoj strah, je rekla na glas. »Floro in Bautza je treba takoj zbuditi! To je Vendar škandali« Peter je godrnjal na pol tpeči »Prokletl hrup tukaj! Miri« »Halo, Peteri« je vpil Rudolf, režeč te. »Mir, sem rekeli« je renčal Peter. In Flora je t tmejočlm obrazom fa t ta* prtlml očmi šepetala: »Mala miška, mačko zgrlztl do smrti.« »Gospod Bautz, protlm vas, da te predra« mitel« je zapovedal grof Kutlfalvi i dvig. njenim glasom. Namesto odgovora je Se vedno speč!-Peter potpgnll odejo čez svojo in Florino glavo. F.ani se je začela prisrčno smejati, in nad vse razveseljeni kapitan Ratke je rjoveli »He, Bautz. dečko moj, uatanite! Skrajni č$# je te!« Odeja je iginUa # Petrovega In Flerlmeg# obraza, in mlada človeka ata te hkrati vtrav nala na postelji a zgornjim delom tvojega telesa Bret razumevanja ata trle na ПРvzoče »Kaj pa je?« je vprašal Peter zmedeno. In tu je zasledil poleg tebe Floro, ki je kukale okrog tebe z zbeganimi, velikimi očmi. Mlltw(K-h. 7. Jiirt 1944.__KARAWANKRNBOTK i. — Nr. 44, Rekordieislungen der Waffen- und Munilionsindusirie Reldimlniiler Speer flberreidit Edmund Geilertberg und Arthur Tix das Ritterkreuz des Krieesverdlenslkreuzes mit Schwertern Berlin, 6. Juni Dfr Fiihrer vcriieh auf Vor-idiUs (Icj Rcidisiiiinistcrs fiir RDstung und Krie^«' produktion unj Chef der OT. Albert Speer dai Ritterkreuz Hcj Krieg«verdlenstkreuzci mit St'hwertern »n Edmund CcilenbcrK, Leiter dei H%wpt»u:Kliw::e* Munition, und Arthur T i t, Loter t';i Hjiupieuitchuitei Waffen beim Reidit-ministcr fiir Rtistung und Krlegiproduktion. Die bohe Auizdijinung dieier beiden MXnner m zugleioi dcr Dank und die Anerkennunj fiir die iiDerrajjcndcn Leistuosen der geamten Muni-tioni- und Vaffcmndustr-e. _-J® ""Jf, dutch Fliei;er>ngriff beichadigcen Mu-»nlalll'jl «prad) Reidisminuter Albert Speer ftlioi ciner BetntOKbeiidtciguni zu den Arbei* ern und dankte ihnen mit Werten hoher Aner-nnung fiir die uiierw*rtf{ idinelle Wieder-%»n:ietzun% der Produktion und die r»i(he i;k' if*"'"*""'* der Arbeit. Er betonte, d#K er "4 ReiA die uleidie hervorregende H»l-ll"* Munit'on^rbeiter gefunden babe. Ihnen ® 'en jfltj s*in Dink, gerade in den Ictzten 'Mo-* "^ten lind *uf dem Gebiet der Munitioniferti-gunj trotz der fe'ndli^en Luftengriffe Uufend 1 m mer hoher« Produktiomlciiiungen volu brjcht warden, Im Auftrtge de« Flihreri Qber-reidite Reichsminiiter Speer mm SdiluS _ des Appelli Direktor Edmund Ceilenberg d«> Ritter. kreuz de» KrieKlwrdienstkreuzei mit Sdiwerterti.' Geitenberg hat mit tuSerordentiidier Titkraft uber den Rahmcn «einci Werkf« hin»u( «U Lei-ter des HaMpt»usichi|w?i Munition beim Reidit' minister fiir Riittung und Kriegsproduktion in z*eii'»hrig»r Aufbeutrbeit die MunitiJnierzeu-gung auf di« heutige Rekordhohe gebrtdit. All ieme» Werkes iit er der Gefolj« ® *" ourd) den bedingungiloien Eintetr leiner 'fteB ein jederzeit bewfhrtei Verbild, Dntertaoearbeit der Inillsdien Pranen Bangkok, 6, junl. Dit Unt«rt«ge#rbfit von ^raucn In indlschen Kohlengruben bildctf den >j^?enstand «incr Interpellation des Abgeord-((f IndUchtn Zentralveretmm-..Jf' jP" beiente. die Beschaftlfung unt«r T*#« TCnllf- .T zu dff lntern»flenil«n Di. r u wch Indlen iinferwichnet htbe. ' If nrubenbenltzer eeien lumeist RnflHnder, die rfln D indlschen Arbelnkreft fUr P " 'J®''' der britUchen Plutokreien betrleben. '•? If*be weder mentchenwUrdIg* Wohnunwn fUr oie indischcn Berftrb^iter, noch Schiil«n fUr Ihr# Kinder. Tbeatercoup.um Island Berlin, 6. Juni. Wit Reuier lus Reykjavik meldet, wollea Roosevelt und Churchill die Gelejfenheit der Feier lur Errichtuns der lelSndi.^chen Republik, di« ara 17. stattflnden soil, dezu beniitzen, einen groReu Theetercoup in Szene zu setren und tm ..Beisplcl dc« klelncn Island" bewel.^en, wie unermiidlich sie fiir da« Wohl und Wclie Jer kieincn Slasten be*pr^t GcheiS dieser beiden Mjinner wurde da» V»!, Vplk deiu se*wuni(en. seine Umabhiin;!;-, erklifrcn damit die .Wcltbejjiticker" Roose-^РПвеп"*' Schcloerfolg verbudien Lla^H Wellen жж ffen beim Reidisminister fiir RUstung und Kriegsproduktion. In groKzUgi. ger Planung hat er hicr mit beispielloser Energ e dai Instrument %eschaf(en, mit dessen Hilte es mojtlidi w«r, die iiberragenden Ertolge tuf dem Gebiet der Wiffenfertigung zu erreidien. Stets in pertftnlidier Berlihrung mit den MKnnern an der Werkbank und am Zeidientisdi geliBrt Tix zu den bewiihrteiten tkursdien Wehrwirtsdiaftern. • Edmund Geilcnberg lit am 13. ЈЗппег 1901 in Budiholz bei Hattingen an der Ruhr in West-falcn als Sohn eincs Gastwirts und Posca^enten geboren. Nadi dcm Bcsudi der Volkjidiule und e:ner harten Lehrlingszeit arbeitete er als Sdilos-scr, Drcher, Former und Monteur *ier |*hre tang in versdiiedenen Werken und brachte es aus eigener Kraft 10 welt, daft er all njahrigcr ein Tedinikum besudien konnte,. Nadi den Examen ■war er drei ]ahre Betriebs- und Abteilungsleitcr in Fabrikationen ind Konstruktion. Seine «ап' jdnliertende TXtigkeit funadist als MasAinenstei-ger, ipiiter all AbteilunRsleiter und Direktions-sssistent bei einer uns^rer grolSien Riistungsfabri- ken bercitcte ihn luf ncue gre(5e Autgaben vor. Im J.ihre 1959 iibertru}; der Reidismirsdiall Edmund (k'ilenber^ die l-iihruns eincs der !;ro(i-tcn Untcrnchmen im Verband der Reichswerke Hermann Goring, das er in ktir/.estcr Frist zu emejn leistun^sfiihigen Riiitun^^grolSbctrieb niachte. Reidisminister Speer beauhragte ilin mit der Leitung des Hauptaussđnisses Munition, wobei er in hervorragender Arb/it die Lei-stungen in kurzer Zeit aut Rekordhohe brachte. I-iir seine einmali(;en Leistungcn jut diesem Gebiet wurde er auf VorsdiUg des Reidisminister; fur Riistung und Kries;sproduktion mit dem Rit-terkreuz det Kriegsverdienstkreuzes aus^ezeidmet. Inzwisdien 1st Geilenberg von Reidisminister Speer mit der DurdifUhrung widitiger Sonder-auf.naben betrout worden. Arthur Tix wurde am x. Dezembcr 1897 in Darmstadt geboren. Als Lcutnant eines Artillerie-rei;iments nahm er am ersten Weltkrieg teil. An-sdi!lei!cnd widmcce er sidi bis zum Jahre 19:2 dem Masdiinenb^ustudipm an der TedinisAcn Hodisdiule seiner Vaterstadt, wo er audi seine Diplompriifung ablegte, Mit zj Jahren trat Tix als Bstriebsi.ngenicur bei der Guli-St»hlfabrik*des Bc)diumer-Rhe;n ein. "Hier arbeitete er sidi 1929 zum Aufienwerkdnet, 1954 zum Betriebsdirektor, 19^9 zum leitenden Direktor empor und iiber-nahm im Jahre 1942 die Leitung eines groKen deutsdien Werkes der Stahlverarbeitung. Auf Grund sfinf auiqezeldineten ftdilichen Konnens und seiner besonderen organisatorisdien Fahigkei-ten iibertrug ihm Reidiiminitier Speer die FUhrung det H»up4U5sdiusie> Waffen im Reidisministeriuni fiir RiistunR und Kriegsproduktion. Fur seine her-vorranemien Leittungen als Leiter diesei Hiupt-aiiiijdiusse« wurde er auf VoridiUg von Rticns-miniufr Speer mit dem Ritterkrrui de: Kriegt. verd.enstkreuzes mit Sdiwertern «us|ezeichnet. HnU iSlichl USA-GeschicUe Amerikas „Preibeitstradltlon" - VersuA, die hlelnen Nallonen zu beruhlflen hw. Sleekholm. S. Juni, (l^genl^iicht.) Der USA-Aufienminls»er Cordell Hull hat sich ichr * jekrankt fiber die Kritik jeluBert, die berelts die bloBe Ankiindigung det Rooteveit-Barurli-i.chcn PUned fOr eine „PrledcnullKa" auf der Grundlage einer Weltdlktetur der groBen Kriegs-iniperialUmen gefunden hat, und zwar gerade im Kreltc đ«r kleinen Mltjgnfer. Kr gab In seiner Premxekonferenx eIne „bestlmmte Verslcherung" «b, wonach die „Kleinen" in der geplanten „Sldierheltiiorganiiallon" geblthrend vertreten scin wUrden. Kr melnte offenbar; durch die GroRnuichte, die nach ihrer Ansicht em allerbesten dartjber Bescheid wi*sen, was alien iibrigen frommt und die daher ihre Oberlegenheit nacli dem In dieser Hinsicht ganz eindeutigcn Plan durchsetxen wollen. Hull ,sagte entrQstet, es bestehe kein Crund dazu, die Vcreinigun Staaten tiiglich einem VerhSr Uber ihre Einstellung zur Freilieit zu unterziehen .. Das wttrc so, ale wolle man den Schatten eines ZweifeU auf das amerlka-nische Volk legen Amerika habe 150 Jahre lang Frelhelt fUr alle Natlonen gepredigt. Wcnn man die Ceiichichtc und da* Vcrhalten der Ver-einlgten Staaten bertickelchtige, brauche man kcinen AniaB %ur Unruhe in dieser Hinsicht 7М finden.. Ohol Wcnn Cordell Hull auf seine alten Tage derart pathetlsch wlrd, muR e'ne wunde Stelle im amerlkanischen Imperlalismus gctroffen worden selnl In der Tat: Ge*chlchte und Auftreten der Vereinlgten Staaten sind ndmllch eIne ein» zig« WIderiegung jener Freihejupredigten, die sie »Herding« lehr freigeblg geliefert haben — fiir andere, niclit fiir dcn eigenen Maclitgebrauch. \V«nii selhst *0 geireue Mitliiiifer wi« di« hcU landlsditn Pder di« ncirwefi«di«n Emigrant*!) reb«lli»ch werden, «o kann Cordell Hull derUb«r nicht mil clnigen entriislelen Kedenearten htn-we?konimWe» Ich dir jetzt ^.'enbare, sollet du nlemandem er*tthlen. "enn Ihm der Kranke da* gelobte, »agte er "Inom Jerien beenndera: »Ea lat mir un-euch Kranke gusund eu marhon, aulJer Mi«" elnen von euch zu Pulver verbrenne den anderen zu trlnken gab«. War alao Kr&nkate unter euch alien let, dan will Ich Ј5Ц •'uiver varbrennen, uro dan aaderan damIt to Ich werda mit dem Bpita.lm*latar te* S TUr# dM aplt*W #t#h#n und mit Uu«-кедплГ"*'" rufwi W*r uJc^t krank tot, dar dep t , ^Graua! Dm varaohliiife du nlcht; dann niciut beaahlnn.« Dh* Tae- iV'*''''' pln joilev und nls нт ftitj^' iotzU'n un?*, Juienaplegal rlef, eliten al« mit KrUcken шЛ Belnan und Hafap 4avon, aalbet Jabraa da# Batt nleht WW# MM WW# aeln. Uu nun daa Mpltal gan* leer war, be-gehrta Kulen*pi»gel aeinen Lohn von dem Spi-talmeister und sagte, er niuBte elUg'AH einen anderen Oit verreiaen. Der Spitalmelster gab ihm daa Geld mlt groBem Dank und Eulon-spiegal rltt hinweg, Aber In drei Tagen kamen die Kranken alle wlader. Da fregta der Spital-melster: >Wia geht daa zu7 Ich habe doch den groBen Maiatar zu aucb gebracbt, der euch gehoUan' hat, daft Ihr aelber davongegangen seid.« Da sagten sie dem Bpltalmelater, wie er ihnen gedroht hatte, den letzten zu Pulver zu verbvennen. Pa morkte der Bpltalmelater, daB er von Eulensplegel betrogen worden war. Aber der war weg. Also blleben die Kranken wieder im Spital, wie zuvor, und das Geld war verloren. 1. Briefe anscblagen — nabiti liste 2. sich fUr elnen Arzt ausgeben — Izdajati ae za zdravnika, delati se, kakor da bi bil zdravnik 3. Bpltalmelater, der — upravnik bolnice 4. fr wKre geriie elnen Teli los gewesen — rad bi ae bil znebil enega dela 5. Jemandem etwaa gonnen — privoščiti komu kaj e. es solite ihm wohl gelohnt werden — mu bo dobro poplačano 7, Gulden, der — goldinar 8, jemandem atwaa cuaagen — obljubiti komu kaj 9, mit jemandem etwas ausmachcn — pogoditi se a kom za kaj 10, auf die Beina brlngen — apraviti na noge 11, Knecht, der hlapeo 12, fehlen — manjkati, waa ihm fehla — kaj mu je 13, Bulatct — naaadnje, končno 14, offanbartn — ruodttl. povedati 15, faloben — obljubiti le. ЖЦ Pulver varbronoeB — aaigati v prah 17 etwaa verarhlafen aespatl, ealetatl kn1. apBč k'.'j *iiniu«litl 18. die Zache bezahien — plačati račun, plačati za druga 1». am faatgeaatztM Tag# — določenaga dn# 96. KMWks 4t» тт karcl«. hodulja UUm broui 22. den Lohn begehren — zahtevati plačilo 23. hinwegreiten — odjehitl, odjezditi 24. wie geht das zu? — kako se je to zgodilo? (Kako je to ^mogoče?) 25. davongehw — oditi 26. drohen — pretiti, groziti 27. merken — zapaziti, opaziti 28. betiHlgen, kh betrog, Ich h. betrogen — varati, goljufati 29. er war weg — odSel je že, ni ga bilo več SO. wie zuvor (wie friiher) -- kakor (po»prej »Eisenhower bat England llbernommen" Stoclvholm, 6. Juni. „Gtnerel Eluenhower liat Enj-'and (ibemommen", helBt es In einem neutralen Be-richt iibcr jen aujenblickiichen Zustand Grofibritan-Diens. Die englische Zlvilvcrwaltunj »ei heute pralt-ti.sch nur ein Tel) der unttr amerikanincher Leitun| stehenden Mllitarverwalttmj. Das gelte vor allcm fiir die siidllchcn und mittleron Tejle des Lande«. London stch«, wenn auch nichr formal, so doch tat-eiichlich unter amerlkanischen MilitSrgesetzep. Alles, man im Hauptquertier Elienhowers fiir notwep-dig halte, mOsse von den britlsdien ZivllbehSrden durchg£fjjj]|.j Dabei kommc es ichr haufij zu Einbrlicbcn in die „Frelbelten" des einzclnen Engiiinders. E» »pi bcispl;|iwfise kein Goheimnis. daB jI; ra-dikile KiiiKcIirankung de« englinchi'n Eupnbahiiver-kcbra unmitielbar bevormcht die pmktifdi in einer Auihebung dei jesnuitcn Fahrplanii beitehe und auf An-ordnung du Hauptquartier« Eiicnhower« durchje-fiihrt worden yei, obwobl #iA die britiachen Eiaen-bahngescllschaften gcgen ao waiifebcnda MaBnahmau bia tulatii itrSubw. fa LondoB bebarrsdi* dar amen. kanlaeha Spldat Ipimer mebr daa Bllj dn Strait. Auf manchan Enillinder haba a« ersAfittemd ge wlrki wenn er Ip Icf7lcn Тагсп plSf^llcb In Whiloliall .iJer in dor von (HMrd von cincr amcfikanlachcn Milltarpatroulile angehaiten-und nach aeinen Auawalapapleren lefragt wurde. Dieaa amerlkanischen ..Razzien" seien aber ia letzter Zeit •twaa AUtiiglich«« geworden, ' Die Generation ohne Beispici BefccnvBt Mil alnem FrfiwilliiW Vee Krlegsberldiier Dr. Walter B*Aer (PK) Er kam ти aelnrm Kocheeachiri aua deffl Vcrbindun*«|rebfn. meldet* »fremm; „Gpfrelter Remen beim E«»enholen!" Der Stahlbelm ив Ihm ticf in der Stirn dorauf zwel buadiij« Brauen den ernsten Blick djr Augtn iiberdchaiteten. War e* der ruhije Klan; der Stimme oder da# Beatimmt« in wimem Auftreten. d«B man miicbte neieea, Ibn irjendvo tetehen zu babeo? ..Daa lat der ilteais von una". aa%f ein Letitomt. ..er kBnnte mein Vater aetn." Die Worte vof!«B schwer. Sla waren volier Beainnllchkelt und wander-ten wie ein Lob hinter dem Mann her. ..Er lat Soidat d«a eraten Weltkrie*e»'" Da echlen det Grnnd der Erlnnerun* klar: Diwt# Antlltz ulicb den Mannern unter den ..Siahigewlt-tern" es zeigte die herben Zllge 'desaen. der sdien 'einen Kampf be«tanden hat. Hart ern.'t nnd offee wiee es In die Fern« von FIsndem ond Verdun and war dennoch nahe. Es mocbte ein HauA von Zelt-loaifkelt (eweKen aein. der ihm den beaonderea Autdruck verlleb- Vlelielcht witre nun manchetn dieae Вецеопнп* b<- * lanjloa erachienen Der Allta% der Front gibt achlicR-lidi alien die jlelche Farbe liiftt daa EiDnellgte selten deutllch werden. Hier aber a tend ein Mann in Graben der (leiehiam In be^ondercm МаБе. das Schldt-sal ainer Generation verkSrpert. E# ist die Generation ohne Belaplel. die Generation dar bwdem Krlefe. , Wlr babeo aU allirorla кенпеп%е1егп(, Mag alt zum (troKen Т<|1 daa Riickxrat der Helmatfront bit-den. so atellt ale dodi auch von Anbeginn die Vlel-zahl der Offlzlere und Kommandeure. deren Peraon-lichkcit daa Eriebn!« und die Erfahrungen belder Krleie blrgt. Jetct aber im flinften Kriegajabr de# veltwelten Rin^ena. kommen biswellcn jcne nath vorne, die ala lunge Soldaten den eraten Wcltkrief eriebten und nun sum iweltee Male den Radi de# GrabenkSmpfera tragen. Sit aind kelne ..zweiit Garnitur" und #1« werden auch wahrhaftig nicht al# solche beurte eigen Das fcite BewuRtsel# der Not-wendlgkelt des Kampfee laSt sie lujem tin kkret „Ja" zum Kriege aageu. Welche atarken Krafte hat die Zelt auch In Ifaneo gewecktl Es iat, als trSle der Hammer der da# Schlcksal dieser Jahrjfinge prSgt. allerorts auf relnes Meiall. Wie alle so liihite sich auch der sechr.ehn-jiihrige Remen gerufen. ale ea 1914 zum ersten Malt an die Schwelle pochle Der lunge Rheinlander wurde da ma Is mlt 1.54 zu kicin befunden und muBte sich liber ein Jahr noch geduldcn, bis er #ls Ktiega-freiwllliget ins Feld ziehcn durfte. Ak StoRirupp-kampfer steht er dann 18 Monate in Flandern. ara Kcmelbetg. in der Champagne. In kiihnetn Einsat* hall (Г sidi Im Oktober 1917 btl Paacbeedaele da# Eiscro# Kreu*. wird (welmal verwundet und kehn #n Hcrz und Seete ungebrochen In die Helmat zurBck- Mag nun der Schleier der Nadikriegsjahre auch bei ihm elne ZeH der Not und kummervoller Wander-jahre verdecken. Gcnug. am Ertde 1st er Waaserturm-melster der Stadt TSnk bei Krefeld geworden. hat da« Dasein dea Anteateiltcn gclebt und als begeister-ter Turner »elnen Felerabcnd erfullt Auch dies mag nich( auBergewShnllch erscheinen. daR ei bald in der Bewegung iStig wlrd: als Ortsgruppen»mt#lelt«r, als Blockleiter und ala KdF-Wart. VIel fhe; s ebon, daB er die Amter bia lief in dcn Kri eg hinein zur vollen Zufrltdenhelt aller betreut. oder daR er nod init 43 Jahren das goldmie Sportabzelchen erwirbt. Der Schlo.Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije« in kot eksponenta kominteme. Dokazi, ki jih knjiga piinaša, ae nanašajo na nastanek, razvoj, vodstvo in delo OF na naših tleh. Ti dokazi so v knjigi podprti z avtentičnimi izjavami vodilnih osebnosti iz izvršnega odbora OF in centralnega komiteja komunistične partije Slovenije ter в fotografskimi posnetki dokumentov iz raznih arhivov OF in KPS. Drugi namen tega Izbora dejstev in dokumentov, ki ga >Cme bukve« vsebujejo, pa je, kakor čitamo v uvodni opombi, »dokazati«, da je komunistična »osvobodilna fronta« bila protislovenska,, njen cilj pa uničenje slovenskega naroda, ki se je boljševizacijl upiral«. Knjiga naivaja za to zlasti dva otipljiva dokaza, in sicer: »iPrvi dokaz je dejstvo, da so se oboroženi oddelki OF leta 1942. in 194S. borili izključno proti slovenskemu ljudstvu, bodisi tako, da so sami pobijali slovenske ljudi in uničevali slovensko narodno imetje, bodisi da so po načrtu Izzivali strahotne represalije savoj-skega okupatorja nad lastnim narodom. DrugI dokaz je dejstvo, da je komunistična »osvobodilna fronta« od svojega nastanka dalje pri svojem boju proti slovenskemu narodu sodelovala s cesarsko savojeko vojsko, kar docela jasno kazalo zlasti od srede leta 1942., to je, odkar je bilo slovensko ljudstvo med dvema ognjema prisiljeno, da je v obupu seglo po samoobrambi proti komunizmu.« — Ta dva dokaza sta v »Cmih bukvah« podprta 2 neštetimi dejstvi, listinami in slikami. Končni cilj »črnih bukev« pa je po uvodni opombi »z dejstvi razkrinkati enega največjih zločinov, ki jih je komunizem nad luikjm evropskim narodom zagrešil, ko je pod krinko »naroilno-oevobodilnega« boja skušal izve*# ' komunistično revolucijo ter boljševizacijo vsega našega življenja in tako pripra\-ltl tla za priključitev elovensltega ozemlja sovjetskemu političnemu sklopu. S tem je komunizem povzročil slovenskemu narodu ogromno človeško, tvamo in duhovno škodo in ga prisilil, da se mora danes z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti, boriti ne za kake politične cilje, temveč za ohranitev golega življenja.« Po teh uvodnih opombah se na 247 straneh velikega formata in na dobrem papirju vrste naslednja bogato in prepričljivo dokumentirana poglavja: 1. Slovenska osvobodilna fronta — orodje sovjetskega, imperializma; 2. Komunistični značaj Osvobodilne- fronte (nastanek, vodstvo organizacija, politični razvoj OF in »narodnoosvobodilna vojska«), 3. Osvobodilna fronta — protislovensko gibanje (uničevanje slovenskih življenj, 'uničevanje slovenskega narodnega imetja, sodelovanje OF z ba-doljevskinai pripadniki savojske vojske), 4. Sklep. Prizanesite narcisnim livadam pri Afiiingu Narcisne livade pri ABlingu vabijo na pomlad neštete ljudi, staro in mlado, moško in žensko v naš kraj, da občudujejo redko krasoto in se razveeeie pri krasnem pogledu. Taka narciana polja so bolj redka. So pri Admontu, Lunzu in še ne nekili drugih krajih. Zato se tem bolj priporoča, da se ohranijo in vai-ujejo. žal se najdejo tudi nespametni ljudje, ki mislijo, da morajo cvetice ponesti s seboj na dom. Pri tem jim nikdar nI dovolj in večkrat prinesejo cele metle In polne košare. Radi tega se tukaj opozarja na predpise zakona o varstvu prirode. V njih je določeno, da je vsako zlorabljanje divje rastoči! rastlin in uničevanje njiiiovega obstanka prepovedano. Kdor torej natrga preveč narcis, je lahko kaznovan. Vsi uvidevni in prirodo ljubeči ljudje se s tem pozivajo, da sodelujejo pri pouku vseh nespametnih. Če kdo odtrga 10 do 20 narcis in jih odnese domov, ni kaj pripomniti. Ali vsi oni, ki jih odnesejo ali odtrgajo več kakor 20, ee morajo poučiti in opozoriti. Tudi naši zanamci bi se še radi veselili nad tukajšnjimi redko lepimi narcisnimi livadami. Kdor odtrga redko rastlino, oropa onega, ki mu sledi, na veselju. "Tukaj Je priložnost, da se pokaže smisel za skupnast. Kljub svojim 80 letom starosti še vedno v polni čvrstosti svoj poklic izvršujoči urar Jakob Walker iz Pfrondorfa (Wiirtemberg) se verjetno s svojo še ne enometrsko velikostjo laiiko prišteva k najmanjšim ljudem v N.emčiji. Daleč na okrog je znan, da je posebno spreten v brkljanju. Svoje orodje (sko-beljnik, stružnico itd.) si večinoma napravi sam, in sicer v sorazmerju v svojo pritlikav-vostjo. Znamenite so popolnoma na roko izdelane ure, ki jih sam konstruira. Te ne kažejo samo ur in minut, temveč tudi dneve, mesece in povrh še vreme. Sovjetske posadke v Iranu morajo rešiti težek problem, ki si zaradi njega ne malo belijo glave, čeprav se pojavlja tak problem povsod, kamor pridejo. Ne morejo ga seveda rešiti po svoji navadi dozdevno radi angleških in amerikanskih sosedov. Kratko rečeno, perzijski zapori nikakor np zadostujejo, da bi sprejeli vse »sumljive«. Bilo bi seveda najbolj enostavno, likvidirati toliko aretirancev, da bi se napravU prostor za novodošie. Ali žal morajo imeti neke ozire na z nerazumljivimi predsodki obremenjene zaveznike in še bolj na javno mnenje sosednega arabskega eveta, ki mu iz vidnih vzrokov nočejo prikazati prevelike brutalnosti. Torej sb sklenili, aretirane poslati v Rusijo. Prvi transport S200 oseb je že na pohodu v Sovjetsko zvezo. Ti ljudje bodo doživeli svoj Katin. Anglo-Amerikanel nimajo vzroka, da bi prot^estirall. Saj jim ni potrebno, da bi to klanje gledali. Amerlkand imajo velik talent za sestrel lastnih letal, kakor so to dokazali s svojimi priznanji na Siciliji. Pred kratkim je bilo objavljeno s lično poročilo iz pacifiškega vojnega, območja. In sedaj poročajo amerikanski ml-sionarji Iz Avstralije, da je amerikansko zračn no orožje napadlo neko ladjo, ki so bili na njej samo amerikanski misionarji in begunci iz Nove Gvineje. Ladja se je, potopila in so pri tem prišli ob življenje neki katoliški škof, 59 mi-sionarjev in 70 drugih beguncev. Lahkomiselnost amerikanskih pilotov, ki kakor nedeljski lovci sestrele vse, kar jim pride pred cev, je brez primera v vojni zgodovini. Xa konferenci dominionov v Londonu »o bila objavljene številke, ki pbkažejo doprinos dominionov za vojno materične dežele. Po tem je dala Kanada 750.000, A-ratralija 870.000, Južna Afrika 269.000, Nova Zelandija 160.000 in končno Indija 2,000.000 vojakov. Od teh imajo po nekem poročilu novo-zetenctekega ministrskega predsednika Petra Frazerja No-vozelandci, kljub številčno najmanjšemu kontingentu odstotno največ zgub za Sovjetske unijo. Sin delavca visokoSolski profesor. Z odredbe Reichswdrtschaftsministra je bil postavljen dr. phil. habil. KrisMan Remps za docenta ira-nistike na univerzi TUbingen. Dr. Rempe je šesti izmed osmih otrok tovarniškega tkalca v Jesingen unter 'Teck. Kot ljudskošolaki učitelj je še študiral, potem ko se je že poprej Ш trudapolnim jpolejt^ irvojegra vzgojil za spozihavalca p'erzijšEe^ ЈеШса,' Objavil je celo versto spisov o velikem perzijskem učenjaku in pesniku Omafiju Chaijamu« V Neaplju živeči 2idje so na pobudo italo-amerikanskega Žida Abrahama Luzzattija sklenili, imenovati židovsk^a nad&upana Piorella Laguardia »simbolično« za rimskega nadžupana in Laguardio hkrati imenovati za častnega občana. Ta manever ima namen, pridobiti Laguardiu publiciteto, ki mu je potrebna za severnoameriške volitve v novembin* tega leta. Po židovskem načrtu naj bi deloval Laguardia kot »simbolični« naslednik Zida Ernesta Nathana, ki je prvotno kupčeval Ш cunjami v Trastevere, 1910. leta pa po prizadevanju protizidai'Stvp, postal nadžupan f Rimu. Smrt liitzelburških kmetov Tam, kjer železniška proga Zabern — Saar-burg preprečka sleme Vogesov, leži mirni kraj LUtzelburg. Potnik, ki se bliža temu prijaznemu kraju, res na njen* ne opazi, da Je bilo tukaj nekdaj torišče dramatičnih dogodkov. Stara, po pokojnem ljudskem prvo-boritelju Albertu Zimmermannu najdena izročila vedo o tem povedati, kako je bil v letu 1769. v Liitzelburgu naseljen kmečki rod po neki osveteželjni in krivoprisežni židovski družini iztrebljen aH vsaj za vse čase on^srečen. * LUtzelburg je bil pred 175 leti malo seliiče, sestoj eče iz treh kmetskih hiš in nekaterih nepomembnih gospodarskih poslopij. Stari Braun, ki je stanoval v največji izmed treh hiš, je bil nad devetdeset let star, je vedel mnogo. Njegov oče, kateremu se je bil rodil že na njegova stara leta, mu je še pripovedoval o veliki vojni, ki nikakor ni hotel* nehati in ki je požrla večji del ljudi desno od Rheina. Malo gospodarstvo je dalje vodil njegov sin Wilhelm, zal mož petdesetih let s hčerko Evo in zetom Miohlom Fiksom. Njive so bile v visokih legah, in pridelek je bil slab. Imeli so eno kravo, več koz, nekaj prašičev in perutnine. Pomanjkanja niso trpeli, ali bili so le veseli, če so davke, ki so se v zadnjih letih zelo povišali, prigospodarili, V mali stranski hiši sta itanovala oba Bek-kerja, oče in sin Ulrioh z mlajšo sestro. Bolj tesno je bile tudi pri bratih Josephu In Ludvfigu Siegler, od katerih |e bil Joseph poročen. Potem je bil Se tu Mathias Erret, star samec. ki )e pred leti prišel od nekod in osta) tu. Ne daleč prod od Liitzelburga, približno uro hoda repadno od Pfalzburga, je ležal Mit-telbronn. In gosposka hiša, ki je stala nekoliko Bt strani, je bila lastnina Zid* Moiest Hir- scha, ki straremu kmetu Gottliebu Braunu ni mogel odpustiti, da j* bil pred 20 leti njegov nečak, Koggel Hirsch radi udeležbe pri ropu obešen. Neki človek bi ga bil lahko rešil, stari liitzelburški kmet Gottlieb Braun. Samo malo naj bi bil po krivem prisegel in zraven bi bil napravil še dobro kupčijo. Sto pravih goldinarjev je bil Moses Hirsch ponudil Gottliebu Braunu. Skozi vrata ga je takrat še močni kmet vrgel, njega bogatega Mosesa Hirscha. Od takrat je Moses Hirsoh trdovratno čakal dneva maščevanja, ki naj bi bili stari Braun in njegov rod uničeni za vse čase. V noči od 24. na 23. september 1768. leta j« vdrla ciganska tolpa strašnega roparskega poglavarja Hannikla, ki je prišla iz Arzwei-lerja, v hišo Mosesa Hirscha in mu s pret-njaml in mučenjem vzela 18.000 goldinarjev in mnoge stvari od vrednosti. Ona je nepoznana odšla, ker njeno glavno torišče je bilo drugače na desni strani Rheina, posebno v Schwaben. Mosesu Hirschu, ki so ga rešili šele drugega jutra vezi, je bilo težko pri duši. Bil je ranjen, zbit in oropan. Zbita in bolna je bila njegova žena, njegovi btrocl, njegovi gosti. Da od svojega denarja niti vinarja ne bo več videl, je vedel. Čeprav j« bil oropani znesek samo mal del njegovega premoženja, ga je zelo bolela zguba. Se bolj ga je tlačila zavest, da se ne bo mogel maščevati, ker nI spoznal nobenega roparja. Zapadel je v globoko, hudov i>ri žleblču. Dne 27 aprila 1944. so domobranci naleteli v bllilnl eieblča na močneJSo skupino komunistov Boil so bili v predelu 21eblč—Slatnik—Gor Lazi-— Sinovica In pri Sv. Gregorju. Domobranci so zopet stekli popoln uspeh. V boju se Jim Je posrečilo razkropiti komuniste In Jih potem po-samezno toMl. Ujetih Je bilo 33 komunistov med njimi Je bilo T ranjenih. Padlo pa je 30 komunistov. Torej zopet 70 tolovajskih izgub. Zaplenjeno je Wlo tudi precej orožja In nekaj strojnic. V »Surrey Oomet« je bil objavljen oglas, ki dokazuje primemo, kako narašča antisemlt-ski pokret na Angleškem. V tem oglasu J§ med drugim objavljeno. »Radi dedovanja se proda ljubiteljem nakit, srebrnim# itd. Posredniki In Zidje nezaželeni.« Novi evropski rekord v metu kopja Je po-stavil Letonec Standsendeks, kl je vrgel kopje 64 m 78 cm daleč. Velik plen na Notranjskem. Domobranske patrulje iz raznih notranjskih poeadk so preiskale pretekle dni ves teren okrog črnega vrha, kjer so se ie nedavno nahajale močnejše tolovajske skupine. Sedaj patrulje niso nikjer več naletele na tolovaje. Očividno je komunistom tudi ta predel, ki so ga doslej sma- trali za nekako svojo domeno, poitaj sedaj zaradi nemških in domobranskih Očiščevalnih ftkčlj ge prevroč in SO se umaknili drugam. Umik je moral biti prav hiter, kajti domobranci so našli T tolovajskih skrivališčih velike količine voJaSkega materiala, sanitetnih potrebščin in seveda komunistične agltacijske »literature«. Pri raznih terencih so dobili precej živine, katero so jim tolovaji dali »v rejo«. Ko so se prijavili pravi lastniki ukradene živine, so jim jo domobranci vmlU. Nov« Uberty-Wj# Iz ladjam proizvajalca Žida Henry Kaiserja se je potopila med Ala-eko la 1* od SO mož posadke potegnila 64 a seboj v globino. Ni bilo nobene ekaplozije in tudi drugih vzrokov niso mogli ugotoviti. Ladja se je brez vsakega vzroka preklala In takoj potopila. Astronomski Kaiserjevi vojni dobički izvirajo izključno iz povečanja rizika amertkansklh mornarjev, kl jih v popolnoma nezadostno pripravljenih ladjah pošlje na potovanja. — Kaiserjeve mrtvaške rak ve — jih zato Imenuje amerlkanski mornar. , V blllinl Nenburga sta utonile v Vlsll pred očmi matere 11 letna In 14 letna deklica, ki sta se pri nabiranju suhih vrb usedli v neki ob obali ležeči čoln, kl ga je hipoma odneslo, čeprav dekleti nista znale plavati, ata skočile v vedo In utonile. Mati otrok nI mogla rešiti. Obe trupli so med tem že epravlll. Komunisti so umorili mater osmih otrok. V Korlnju so komunisti zagrešili zopet zločin, Л' je razburil vso daljno okolico. V vas so pridrll 4. maja. S seboj so vlekli dva zvezana lcomnunlsta, ki ata od njih dezertlrala, pa eo ju na poti ujeli. Pripeljali co ju na шгМо kjer 10 Ju strašno pretepali In aahterali, naj povesta, kdo jima je povedal, kam naj beiita, če hočeta priti k domobrancem. Eden 1жт«4 obeh, kl so ga skoraj do smrti pretepli in J* bil že skoraj , v nesaveetl, je ves zmeden pokazal kar na eno Izmed blitnjth hiš v Korlnju. Komunisti so planili v hišo, pograbili prt ognjišču gospodinjo — Kantetovo mater. Odvedli so jo na vas in Se njo pretepaU. Za njo je priteklo osem njenih otrok, najstarejša, 13 letna hčerka, je v rokah noella najmlajšega, kl je star šele 6 tednov. Komunisti «0 otroka surovo nagnali domov, mater pa brez saalir šanja ustrelili. Mladega konja iz kopnine т Schleffwlg-(Hol-etelnu so prodali na mali otok z imenom Hal-llngen, ki leti ob obaU Severnega morja. ZlvaK me pa tam pač nI dopadlo. Tožilo ee ji je po »t&rem gospodarju In starem hlevu. Nekega dne je skočila v valove Severnega morja in j* Naš opomin glfde zračne saMIte: Med napadom je treba neprestano -kootEpHrati stanovanja hrabro plavala v smeri proti kopnem. Končno so morali z motornim čdlapm ure dolgo Iskati, da so naSll popolnoma IzSrpano žival, ki M jo spravili spet na kopno. V nekem taborišču za preseljence r Milhl-vlertel (Oberdonau) je bil neki ruekl Nemec, kl so ga 2e leta* 1914. Izgnali Ruel, medtem ko je njegova družina lahko pobegla In 8e naselila v Memelu. Sedaj je hči ki je bila takrat še mali otrok, ugotovila bivališče svojega об*» ta v državi In ga presenetljivo obiskala v njegovem taborišču za preseljence, tako da j* oče po 30 letih spet enkrat videl avojegft otroka. Navadno poetanejo konji stari največ M let. Zgolj poniji dosežejo večkrat mnogo višjo et*^ rost. Tako je sedaj v mestecu v echle>wi(-hOl-steinskih nlžavah neki poni postal 46 let star. Toda žival je bila že tako starostno obnemogla, da so jo oddali konjskemu mesarju. 81 letna hči zdravnika dr. Pychlaus v Kol-maru (Elsafi) je po zavžitju 1% kosa pralia hipoma pod znaki zastrupljenja umrla. Praltne BO bile njenemu očetu po pošti poslane v bolnico po neki osebi, ki da jo je on baje ozđ»vil, z dozdevnim imenom H. Mailing. Preleks.va pralln je dala oporo za castrupljenje po aeor nitlnu. V obratu neke firme v Calabe (бмЈе) so postavili sod z vsebinsko možnostjo 200.006 litrov. Ogromni sod je 7,5 m visok In Ima približno 23 m v obeegu. Postavitev nI bila tako enostavna. Več sto ozkih, zavitih palic so morali sestaviti. Za odvoz posameznih delov mod« eta bila potrebna dva železniška vagona. Neke žena iz Kupen je pri pranju na čuden način umrla. Iz nepojasnjenega vzroka mo hipoma popustila tla, tako da je £ena padla т prizemlje nekega prizidka. Prt tem me Je tako nesrečno udarila, da je kmalu nato umrla. Deželna strokovna skupina kunoerejoev Hes-sen — Nassau je v teku lanskega leta oddala 3000 kuncev za obnovitvene predele Vzhoda. Izven tega Je oddala 840.000 kunčjih kož to 1140 kg angorske volne. % 'I * ' '*» I.^ • ^ Jffif Ic pmvega polneča rženega zdroba — 'jr> dobri popolni г2ш1 kruh. vprašal enega izmed gostov, kl mu j* "Ho ime Nathan: »Kdo j« pa vas pretepal? Hitro.« Mirno In odločno je pokazal Nathan na obe Steglerja; »Ta dva!« »Nikoli nisem videl Zida«, sta zakričala ob* obtoženca. Hitro |e stavil Amtmann isto Vprašanje ostalim Zidom. Točno in jasno жо ®<^evarlall. to Je bile Amtmannu zagonetno. T«-9» dejanja kmetom ni prisodil. Njihovi obra-Blso kazali zakrknjenosti, izražali so ogor-Ј^^Че nedolžnosti. AH obdolžltve Zidov so iako odločne, enoduine In nedvomljlve. N M mogoče, da bi se osem ljudi tako so-3'4»по motilo aH še cel6 vedoma krivično /Pcteall, je mlsUl. In zakaj bi hoteli nedol-»praviti na veiala? Zastavil je sto raz-icjitti vprašanj. Mirno In odločno mo zanl-kmetje. v ^šsHievanje je ostalo brez vsakega uepe L*' Odločne Izpovedbe to bile nasproti ena-odlotalm Itpovedbam. Na eni strani je ),'• brezmejna pokvarjenost. Amtmann se '• »erozil. ,.^^*topek se je nadaljeval pri justlčnem _ •tu. Prišel Je pred poklicne sodnike. Stali J^ed Isto sagenetko, kl jo Amtmann v I -j^urgu nI mogel razrailti. Sodniki ao a* J^IL Sploh je bil položaj obtožencev mnogo ^®*ol]nejSl kakor prod Amtmannom. Ta |# SoJ"*' lOtzelbur»e kmete In njihov glaa. friv |lh deloma pritegnili Iz Metza (Jgi 'denlh mož nino poznali. Vrhu tega so v letih tvojega delovanja apoznall >0 na videt nedolžnih clodlncevl Pottall hladni In neutmiljenl. od>^® za drugim to lOtzelburlke kmete квв| [t v klot t« mučenje. Celo uro n> vta obtožencev nečloveSko mučili oči natezalnice. Španski čevlji In drugo no »J, tnuČ'' so na vsakem Itwed njih sedem čin, Trtialt so •* nd botp «0 №, u veti je dala mučenim mo6, da »veu ® premagali. Zatrjevali to le dalje • '^nedolžnost. ^Uci ]ia niao vorJoU, Isrtčrat 1* bil# strašna sodba I Wllhelm Braun, Michel Flks, Mathlas Erret in Johann Kasper Ekker so bill obsojeni na amrt na vlallcah, Ulrlch Bek-ker in oba Sieglerja na dosmrtno kazen na galejah. Dne 17. februarja 1769 je bila Izvršena uemrtiteev in t tem justičnl umor na štirih lOtzelburških kmetih. V neko francosko pri-ttanllCe — kronist ne poroča v katero ~ so bili drugI trije — Ulrlch Bekker, Joseph In Ludwig SleglAr, odpeljani v pekel na zemlji. Oni so propadli — umrli. * leta so prišla v deželo. Gottlieb Braun je umrl v omračenju uma. Eva je bila s tridesetimi leti poetala vsa osivela in aključena. Pozabila je smeh In jok. Otroci so dorasli kakor plaha perutnina. Vedeli so, da so lOtzelburškl možje umrli nedolžni. Vedeli so tudi, kdo je kriv tega umora. Brežmejna jeza ie vrela v njih. Motet Hlrtch je vedel, ka) čaka njega In njegove svojce, ko bodo otroci doratll. Zapustil je Mlttelbronn In zginil v Strassburgu Čeprav je skušal zabrisati svojo sled, niso samo zvedeli za njegovo bivališče, ampak so še cel6 šušljall o njegovem zločinstvu. Umrl je okoli leta 1780. Njegova družina se Je razšla. Skupno izvršen zločin lahko zločince bol) poveže, laUco Jih pa tudi rastene. * 17 let pozneje so končno ujeli Hanniklovo tolpo. Ko je Hannlkel spoznal, da je njegovo življenje zgubljeno, je vse priznal. Strašno življenje zločinca je razvil pred sodnim dvo rom v Sulzu ob Neckaru. Vlomi, napadi, ropi so se vrstili v brezkončnem redu. Zagonetni sločinl, kl to se zgodili pred desetimi, dvajsetimi, da cel6 tridesetimi leU, so bili razjasnjeni. Člen v strašni verigi Je bil vlotn v židovsko hišo v Mlttelbronnu. Hannlkel se Jo spon "tli dtKToHko'" #e oon'^^mnm 'o^no Od 10 c' 7anov, kl sn 'drli v bl'o ' « 'e »ч »< drm njihov,-« Imena. On in njeoov brat Wen tel, tta z nekimi drucjimi bile zunaj na »trati Pri obravnavi, bilo je januarja leta I7#7., torej devetnajat let pozneje po vlomu v Mit-ielbronau, ргШо вакоши sodniku a« mi* tel, da je ta zločin že maščevan. Brzo si Je preskrbel v Pfalzburgu zadevne tplse. Dne i3- ienuarja Je imel priložnoet, da vpraša Hannikla, če' je bilo sedem Ifitzelburških kmetov, kl jih je navedel po imenu, toudele-žeriih pri zločinu. Hannlkel je zanikal. Ldtzeburškl kmetje ni- e sodelovali z njegovo tolpo. Sodnik je izjavil: Od tfeh sedmin kmetov, so bili štirje dne 17. lebruarj« leta 1769. v Metzu obešeni. Ostali trije so bill dosmrtno poslani na galeje. Da-11 so toroj ti bili nedol-ini ^ Nato je Hannlkel močno razburjen izjavil: obešeni in izgnani kmetje to bili vsi nedolžni. Moses Hlrsch, krivični tožilec, in njegovi pomagači so umrli in se zgubili. Njihovo potomci so rili v podedovanem denarju. Njl-VM^ so bili vedno višji in višji. Kaj le B"0 njim nokaj kmetovi Celi narodi naj bi umrli radi Judeže. *® I* nemško vatajanje leta 1933. razbilo židovsko gospostvo v Nemčiji na kose, je bil maščevan tudi zločin, kl ga je storil Zid leta 1769. nad lUtzelburšklml mmeti. Ali že Tesle • • .t • 1 - de različne barve ne vplivajo samo na človeško duševno življenje, temveč tudi na vonj in okus? ... da je pri Kremsu an der Donau neko mesto s čudnim imenom »Und« (in) torej se v šali lahko reče: »Linz.Und Wien so tri mesta. • ... da te v atrokovnem svetu tujke kakor »loteresse«, ki eo Jo sprejeli nešteti nemški IsTAii. imenujejo »gobove beeedM* dm Je bila kurja slepota kot bolezer nana ie starim f!ainč»nom? Oni so kot zdrp ПЧ »•> »o Knl. ..m ... r ..--».■.ft t tr/t kl VR- ujs)0 'takor dandanes venao mnogo vitt mlnov? • - da Augus* Bader v Oberatdorfu mojstr tko obvlada tako zvane »Scherrzltre« (neke posebno vrst* olt*r)t On ]• odon iunod rod- ...da je Goetht v avojam *WestOitlicher. Dlwan« (zapadnoiBtočnem divanu) postavil lepi Ostmarkerin. soprog! bankirja Marian-ni pl. WilUmer iz Linza, ki jo )• spoznal v Frankfurtu a. M., trajen literarni spomenik? kih, ki znajo igrati na tem strarodavnem glasbilu. Njegove strune se ne potrzajo z roko, ampak le igra na nje a posebnim orodjem oziroma »štrlite« (gescherrt). ... da ]• T kopitu nekega v muzeju хш vojno znanost v MOnchnu nahajajodega se buzdovana iz let^ 1540. napravljen pravilen mlin za kavo oziroma smodnik? ... da v gozdarstvu lahko traja poskus tudi 100 let? Tako je bilo na primer pri tako zvanl Douglasovi smreki, kl so jo zasadili radi preskuSnje njenih sposobnosti glede rasti v Vorpommemu že leta 1838. ... da so se pri signalnem brzojavu, kl g« )• Izumil Francoz Claude 1791. leta,.pr#n«. iale vesti po visokih jamborih, kl so IraeU na gornjem delu .pritrjene lesene prečke, ■ katerimi so lahko sestavljali različne znake? ...da imajo meje Nemčije danes dolžino nič manj kakor 14.000 km? Ta proga odgovarja, merjena v ravni črti približno razda-Ш od Lizbone do Wladlvostoka torej celokupni širini Evrope In Azije. ... da se da nastanek nestvorov na gr-movjlh In drevju, kl jim Nemci pravijo Hexenbesen ali Donnerbesen, razlagati z žuželkami, ali zajedavimi glivami? ...da je dandanes padla umrljivost pri če-sto že težavnih možganski!) operacijah od prejšnjih 30 do 40 odstotkov na nič več kot >0 odstotkov. ...da so blH že v davnini predhodnik* , današnjih avtomatov, avtomobilov In avto- ^Vstiev? -ia |e pri nekem na odprtem morju žl-/ečem sorodniku morske žabe samec komaj dva prsta dolg, medtem ko samice dosežejo celd enometrsko dolžino. Prvi so zajedavcl na koži »soproge«, predstavljajo torej .......... ■ Uaiifaoa " a*ki privesek ш Urutek i« siren в. eter. 44. KARAWANKBK BOTE @mđ&, T. Jmšla WH. 1 Deklico od 1} l«t dalje, v doli-noitno enoletno službovanje za , pomoč gospodinji sprejme urad-1 niSka družina v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3396-1. Službo dobi Frizerka, dobra moč, dobi takoj stalno mesto v frizerskem salonu Baumann v kopališču „Hof-gastein", Gau Salzburg. 3390-1 Fanta od 12 do 15 let, najraje siroto brez staršev, sprejmem za gospod, dela v bližini Krainburga. Naslov pri K. ЈВ. Krainburg pod 3387-1. Sprejmem takoj enega fanta ali deklico od 13 lec naprej na eno kmetijo, družina brez otrok, pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve pri Josef Sitar, Heil. Kreuz, Gal-lenfek. 3218-1 Službo dobi deček ali deklica, stara nad 13 let, za pomoč pri kmetijstvu. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „3338-1". Шејо se; tajnica, knjigovadkinja, vrtnar za obratni vrt, kuharica za obratno kuhinjo, krojač, zidar, čevljar in slikar. Lef>e stanovanjske sobe v lastnem domu za na-atavljence «0 na razpolago. Nujne ponudbe pod 5662-1 na K. Bote krainburg. Dve starejši deklici in pastirja, 15 let starega,, sprejme kmetija v bližini Krainburga. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3379-1. Odda v najem Brezplačno stanovanje na deželi in nekaj vrta takoj oddam zakonskemu paru. Dopise na K. B., Krbg. pod „Oskrbnik" 5640-3. Rčem dečka in deklico od 14. l«ta dalje za hiSno pomoč. Sprejmem event, tudi starejšega hlapca ia deklo. Jenko Domsdiafc, Riaggasse i, 3369-1 Prodam tProdam dobro ohranjeno celo violino z etuijem za 270 RM. Ja- AMTLICHE ВККА^ДТМЈСНВМСЕМ Staatliche Textilfachschule Krainburg IMe Elnschrelbungen und Ajmieldungren fUr dae neue Schailjahr J944.'45 fur die zweijaJirige Fachschulabteilung mit ednjahrigem Technikerkurs slnd alsbald schriftUcli oder mtJBidUch in der Kanzlei der Staatlichen Textilfachschude in Krainburg, Layergasse 20, vorzunehmen. Aufgenommen werden Absolventen der Hauptschule, ggf. VoHoeschule, nach einer Aufnahmeipriifung. Ausrelchende Demtswlnkenntnisse sind erforderiich. N&her* Auskimft durch die Direktion. Staatliche TextilfachHchule Kraiiiburg (držaivna tekstilna šola v Krainburgu) Vpial in prijave za novo šolsko leto 1944/45 za dveletni etrokovnošolski oddelek z enoletnim tehničnim tečajem, naj M filmpreje pismeno ali uetno vložijo pri Staatliche Textil-faehednde v Krainburgu Layergasse 20. prejemajo se absolventi meščanske Sole, y danem primeru ljudske šole po sprejemnem izpitu. Uetrezajoče znanje nentuSčine potrebno. Točna obvestila pri ravnateljstvu. Wlrt«chaftegrupj)e Einzelhandel in der Oauwirtsc-haftekammer Karnten Kreisgeechaftsstelle fUr das Gebiet Oberkrain Wlr zeigen hiemit an, daB wir unsere Dlenetraume nach Kralnburg, SchillerstraBe Xr. 9, verlegt haben. aodm, Kr*iabur|, Кпш Durdi ______________________ii77-< 3 leu Karega plemenskega bika prodam za dogovorjeno ceno. Sorman Franz, Oberteraig io8, loj. Post Zirklidi. 3404-Ć Elektromotor 10 Ph, 120/3*0 V, v dobrem stanju prodam za 1500 Reidismark. Naslov pri K. B., Krainourg pod ,i3345-6". Prodam dobro ohranjen clektro motor za istosmerni tok (Gleich-strom), 6 Ph, 220 V, 1100 ob/min. Lahko se ga uporabi tudi kot dynamo za luč. Naslov pri K. B., Krainburg pod »јјуб"._ 8 mladih prašičkov prodam. — Anton Zvenkel, M. Laufen 16, P. Podnart. 3357-6 Prodam fotoaparat 10x1 j, obj. 1:4,5, eompur zaklop, dvojni ia-teg, J dostavnih leč, 6 kaset, statif in vsa priprave za razvijanje s kopirnim aparatom. Skupna cena 2500 RM. Proda s« tudi kompletni krožni pletilni stroj za 500 RM. Za zameno pride vpoŠtev klavirska harmonika, kromatična ali navadna triton-ska, ne pretežka in brroparilnik do 100 litrov (Đampfkessel). Dopise na K. B., Krainburg pod „3352-6". Motorno kolo „Saks" т dobrem stanju na prodaj za 1000 RM Poizve se pri K. B. Krainburg pod 3392-6. 14 A. 2. praznih panjev, novih m en nov divan prodam za 2000 do 2500 RM event, zamenjam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „panji". 3382-6 Sest, 7 tednov, starih prašičkov prodam. Rechberger, Oberfernig Post Zirkladi. 3408-6 Kupim Kupim dobro ohranjeno harmoniko. Ponudbe na K. B. Krbg. pod stev. 3322—7_' Kupim stoječo ćrno deteljo ali travo ali zamenjani do dogovoru. Ponudbe na Anton Werbiisch, Georgen št. 90. }}S^'7 Kupim ' dobro ohranjen dežni plašč ТЛ visoko postavo. Naslov pri K. B., Krbg. pod „3329-7"-Klavirsko harmoniko, 60 do 80 basov, kupim takoj. Dolinschek Kari, Sdineiderei, Neumarktl. 33J3-7 Iz g a b 1J e n O Dne 19. maja jc je zgubila mala kromasta ženska zapestna ura od lekarne Sivaik, po Adolf-Hitler-Platz v Krainburgu do kolodvora. Najditelj naj jo odda proti nagradi na K. B., Kraipburg. 3337-%% "V jutranjem vlaku, smer Afiling —Cilli, sem pozabila ročno mrežo z rjavim športnim čevljem. Poštenega najditelja naprošam, da odda čevelj proti nagradi na Fundamt Krainburg, žel. postaja, ali pa na naslov Widitz Irena, Radmannsdorf, Adolf-Hitler-StraiSe 17. 3350-22 V torek 30. maja popoldne sem v Krainburgu od trg. Tertschon po glavni cesti do Kalvarije zgubila denarnico z manjšo svoto denarja, živilske karte, 2 srebr-njaka. Najditelja prosim, da mi najdene predmete vrne proti nagradi na Wart 285 ali na K. B. Krainburg. 3373-22 Dne 31. maja sem v vlaku St. Veit do Stein pozabila torbico, ka- kršno nosijo Aribeitsmiiden, x raznimi listinami, ključi. Ker so zgubljeni predmeti za me velike vrednosti, prosim, da se mi vrnejo proti nagradi na naslov legitimacije ali pa na K. B. Krainburg, 338J-22 V sredo popoldne 31. maja sem v Krainburgu po cesti od „Stare pošte"^ do kolodvora, najbrže na dvorišču hotela zgubil listnico z 288 RM in drugimi malenkosti. Poštenega najditelja prosim, da denar proti vrednostni nagradi vrne na K. B. Krainburg. " ____3388-22 31. maja v sredo sem na cesti v Krainlburgu od Berjaka do Am Strand zgubila temnordečo otroško jopico. Najditelja prosim, da isto proti nagradi vrne na K. B. Krainburg^__3384-22 Dne 31. maja sem v Krainburgu zgubila na cesti od Ogrizek-a do delavskega doma dva metra „Crepe de China" modre barv«. Ker nimam nič pik in sem revnega stanu, prosim najditelja, da blago proti nagradi vrne na K. Bote Krainburg pod „Zirovka". __3381-" Dne 27. maja v čakalnici Dr. Pauzeta v Krainburgu zamenjan klobuk temnosive barve naj se proti dvigu zamenjanega manjše številke, ki jo ne morem rabiti, odda na št. 84 v Falkendorf po domače „na grobljah" ali na K. B. Krainburg. 3402-22 V nedeljo zvečer od 20 do 22 ure sem v Naklas pri vrtiljaku zgubil usnjeno denarnico z 150 RM gotovine. Poltenega najditelja prosim, da najdeno proti nagradi 50 RM vrne na K. B. Krainburg ali na naslov Kopatsdi Aloisia. Naklas 27. 3366-22 }i. пнца Mm y Krainburgv od glavne pošte na Adolf-Hitler-Platz zgubila črno volneno jo" pico. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na K. Bote Krainburg pod 3386-21. Razno Pred enim tednom zgubljen bel kos polimanega platna na See-landstraBe v Krainburgu se doOi pri Okornu, vulgo Okretiou, м Seekndstrafie 3400-ij Dne 31. maje se je v Krainburg« neznanokam zatekel mlad pes, ovčar (volčjak), rvetlosive barve, ki sliši na ime „Haras". Najdite^ naj ga odda proti nagradi jm Adolr-Hitler-Platz 1 v Krainburgu v roke obit. Pauk, aJi ▼ gostilni „pri Peterčku". 3406-ij iDSDceaft im poftbicnft billt gchcn Did f^aushaltpflidifea mmte& Audi bos lUafdien gehoc* bay«, ta ihrec RbioefenhcU locidit 5i« IĐofche in ficnho. Rodi bcm Einioeidicn mitd fit gut burdigcftampfi. Dabei geU olinc Rctb- unb Biir^acbeit oiei mehr &ћтиђ heraus. Cdngeree Cinioeidtea mitfjcnhohilftflcbeit un&tOaTdipuloec fparcn. Шап braudtt ]ugtndi menigK Rohte. Rile aic|« Oocteile bietet b6 riditigec Rusnu^ung ђспкоЈ ZA«VALA Ob nenadomestljivi zgubi naše »rčno ljubljene nepozabne Johanne izrekamo vsem, ki ste z nami sočustvovali, jo obsuli s cvetjem, ter spremili do njenega predanega poslednjega doma, svojo iskreno zahvalo. Domscbale, 3. junija 1944. Globoko žalujoče družine; Gabritsch in Serschenove. ZAHVALA Porodom amrti našega dobreg« »opfoga, očeta, gospoda Heinrich«a Brutschana se vsem darovalcem cvetja in vencev, veem, ki so ga spremili na zadnji poti in % nami sočustvovali — najlepše zahvaljujemo. A B1 i n g v maju 1944. Zena, tin s družino in hčerka. ZAHVALA O priliki težke zgube zaradi nesrečne smrti našega ljubljenega sina, brata, strica Paul Jessenka, ki 80 ga dne 30. maja požrli hladni valovi rek* Kanker, se vsem in vsakomur, ki je z nami sočustvoval, ranjkega spremil na zadnji poti ali daroval cvetja, prisrčno zahvaljujemo. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Falkendorf, v maju 1944. Žalujoči oitali. ZAHVALA Vrnem, ki st« ob priliki žalostne smrti naš* ljubljene sestre . . Francke Gross z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti — prisrčne hvala. Posebno zahvalo Izrekamo osebju tvrdke Crobath in g. Torkarju za pomoč in sočustvovanje. Se enkrat; prisrčni Bog plačaj I Wart, v maju 1944. Žalujoči; sestra, brat, oče. ZAHVALA Vsem, ki so našega dragega očete, CtATOga očeta, »tr!er,**9o»pod!J~ PisowetE Johanna, posestnika v Unter Wessnitz pri Krainburgu, spremili aa zadnji poti, darovali vence in cvetje in i nami sočustvovali, prisrčni »Bog plačaj«. Unt. Wessnitz, v maju 1944. Hvaležni Piiovtschewi, Preschern, Kompare, Merschol, Kautschitsch. ф v globoki žalosti javljamo vsam sorodnikom prijateljem in znancem žalostne vest, da je nai ljubljeni sin, brat, Alois Trobeniar Geireiter, v cvetu mladosti, star 20 let, dal svoje mlado življenje za Fukrerja in domovino, dne 7. maja na Vzhodu. Kdor je našega Aloisa poznal, bo razumel, kaj smo z njim zgubili ter občutil našo globoko žalost. Windisch Feistritz, Maria Lankorritsoh, 1. junija 1944. Michael in Mathilda Trobentar, starši, Stanislaus in Michael, brata, Maria in Julija, sestri. Globoko potrti naznanjamo r imenu vseh svojcev, da je naša ljuba mati, stara mati, tašča, gospa Rosalia Krajnz dne 21. maja 1944, stara 59 let padla kot žrtev sovražnega terorja. Jena, 24. maja 1944. Alois Krafne, soprog, Josef in Rosalia otroka, družine Ilaich in Golob. ЈЦ Z žalostnim srcem naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so ga poznali, da smo prejeli namesto veselega svidenja, žalostno vest, da nas je zapustil za vedno naš ljubi sin in brat FERDINAND mUMUN Grenadier, v cvetoči mladosti, star komaj 19 let. Padel je 2. aprila 1944 na vzhodni "'uplo krije tuja zemlja daleč od Prele- pih planin, katere je tako 11 umi z vsemi utripi svojega mladega srca in življenja. Predragi naš Feri, srčna se Ti zel a nI izpolnila, da zemlja domača bi Te krila. Sladko spavaj. Ostal nam ooS večno svetel spomin do svidenja, ki nam ga Vsemogočni nekoč določi. Spomin na Tebe bo naša molitev. A fl 11 n g- v maju 1944. Žalujoči: starši, bratje: Alois, Vidi, Bertl, ##-stre: Tilka, Jela, Weronika, Wida in ostalo snro^'xtvo. Strakio žalostni naznanjamo vsem pretui-BO vest, da je naš ljubi sin, brat In svak Johann Debelak, Oraaadiar, star 23 lat) padel dna 21. aprila 1944. na vzhodni fronti, zadet od sovražne krogle. Johann! Srčna la žalja Ti ni izpolnila, da bi samlja domača ta krila. Spomin na Ta bo naša molitev. Mittardorf, 1. )wnl)a 1944. Zaluletl ostali. Vrnem »erodnikom, prijateljem In znancem javljam prežaloatno vest, da je nai ljubljeni sin Kregar Metod, Soldat, star 24 let, padel na ruski konti. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove ljube rodne grude. Metod, mrtev si, a v nallh srcih živiš ie vedno. Na) TI i>o lahka tuja zemlja. — Priporočamo ga v blag spomin in molitev, Salog-Komenda, v maj« 1944. Žalujoči: atarii, brat Ciril, ■•■trei Paulina doma, Anna in Mizzi v Ljubljani. S potrtim crcem nanzanjamo ialoetno v*##, da je nai nad vse ljubljeni sin In brat Milan Repsdbe, Kanonier, rojen 9. IX. 1922. v St. Janžu пд Doira]A«m — padel dne 9. aprila na vrhodni fronti. Pokopan je na pokopališču junakov. Dragi Mi* lan, mrtev si, a Tvoj duh med nami ## vedno živi. Lahka naj TI bo tuja leetl)« — amiva) sladko večni sen I Zalu|o6it aUrili Jouet, Frans Ropoeh«, brat Im membra. Iskrena hvala vrnem darovalcem vencev in cvetja k njegovemu pogrebnem« otyredu v St. Gertraudu. 29 maja 1944.