Leto LXXII., št. * Ljublfana, četrtek rj. aprila 193« Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. D_____a__i •_____'. _l____ \. — —<.aU*i? // Cln..n-.L:____ii/ ___i« ____•__ Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— ,Slovenski Narod" velja // Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncrf|eva uKca štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65 podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Zaključni razgovori v Zagrebu: Pred uažnimi odločifuatni Danes so se pričeli v Zagrebu zaključni razgovori glede reši ve bo verjetno že danes sklenjen — Za prihodnj e dni napovedujejo v t sežne spremembe v notranji politiki vprašanja — Sporazum primeru zelo važne in daleko- Zagreb, Z/, aprila. Ministrski predsednik Dragiša Cvetković se je včeraj popoldne nenadoma pripelja v Zagreb, kjer so se nadaljevali razgovori z dr. Mačkom. V Zagrebu so bile včeraj popoldne nenadoma pripeljal v nočnem sestanku gg. Cvetkovića in dr. Mačka prišlo do popolnega sporazuma o hrvatskem vprašanju. Te vesti so potrjevali tudi iz Beograda. Konferenca med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovi-ćem je trajala nad eno uro in se je končala s tem, da se razgovori nadaljujejo danes dopoldne ob 10. Kakor se izve, je ministrski predsednik Dragiša Cvetković prinesel iz Beograda na podlagi zadnjih razgovorov z dr. Mačkom popravljen kompromisni predlog, ki ga je snoČi izročil dr. Mačku. Dr. Maček je zvečer te predloge proučil s svojimi političnimi prijatelji. Tudi danes dopoldne vlada v Zagrebu optimistično razpoloženje in pričakuje- jo, da bo sigurno prišlo do sporazuma. Napovedujejo, da bo dr. Maček potem odpotoval v Beograd, kjer bo sprejet v avdijeneo. Sele potem bodo postavljena na dnevni red vprašanja nadaljnjih sprememb v notranje politični situaciji. Sigurno je, da bi v kombinaciji, ki bi bila dovolj široka, da bi v njej mogel dr. Maček ustvariti sodelovanje s pravimi predstavniki srbskega naroda, sodelovali tudi predstavniki bivše HSS. Vsekakor je pričakovati, da bodo prihodnji dnevi prinesli važne odločitve v naši notranji politiki. Danes dopoldne je dr. Maček najprvo konferiral z dr. Šutejem, inž. Avg. Košuti će m in Veceslavom Vilderjem, nato pa je ob 10. odšel v bansko palačo, kjer so se nadaljevali razgovori z ministrskim predsednikom Dragišo Cvet-kovićem. Ob uri, ko to poročamo, razgovori še trajajo. Berlinski razgovori končani Dr. Cincar-Marković je danes opoldne zapustil Berlin — Nobenih senzacij Berlin. 27. aprila, r. Jufjo^lovcrtsiki />tm-a ivji minister dr. Cincar Marko-vić je dane^ dopoldne ob 11. zapustil Berlin in / letalom odpotoval naznj v Beograd. Včera;" opoldne je bil sprejet v posebni avdijenci pri kancelari u Hitlerju, popoldne pa je nadaljeval razgovore / nemškim zunanjim ministrom Kibbcntropom. Danes dopoldne je imel sestanek z ministrskim predsednikom G6 ringom. Na<.1 dve uri sta razpravljala o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Jugoslavijo. (.'rudni komunike o rezultatu berlinskih razgovorov dosedaj še ni izšel, toda v* poučenih krogih zatrjujejo, dn ni pričakovati prav nikakih senzacij in kakih posebnih dogovorov. Šlo je v glavnem za izmenjavo misli o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in se tičejo njunih medsebojnih odnošaje\\ Razgovori pa so bili v glavnem informativnega značaja. Pred svojim odhodom je minister dr. Oinea r-Markov i e sprejel novinarje ter jim kratko i/javil: Veseli me. da sem zopet mogel priti v Berlin ter da sem imel priliko izmenjati misli z nemškimi državniki. Imel sem rudi čast. da sem bil sprejet pri kancelarju Hitlerju. Razgovori so potekali v prisrčnosti prijateljskih odnošajev, ki vežejo obe nasi državi. lT*gotovili smo istovetnost pogledov na pereča vprašanja, ki neposredno zanimajo naši dve državi. Pokazalo se je, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo, ki ni najnovejšega datuma, koristno za obe državi. Glede bodočega sodelovanja smo dosegli popolno soglasje. Zakaj Ciano ne pride v Berlin? Nenadna odpoved za jutri nameravanega prihoda na sejo državnega zbora Berlin. 27. aprila, r. Za jutri napovedani obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana je bil nenadoma odpovedan. Ciano bi po prvotnih poročilih moral priti v Berlin jutri zjutraj, da bi prisostvoval jutri opoldne seji nemškega državnega zbora. Iz neznanih razlogov pa je bil sedaj ta obisk nenadoma odpovedan in odgođen za nedoločen čas. Ta sprememba programa neposredno pred sejo državnega zbora in govorom kancelarja Hitlerja je izzvala v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko začudenje, ker je to že drugi primer, da je nenadoma odpovedan obisk italijanskega zunanjega ministra. Prvič bi bil moral priti Ciano v Berlin 30. januarja na sejo državnega zbora ob obletnici h it ler jevskega režima. Tudi takrat je bil njegov obisk v zadnjem trenutku odpovedan. Niti takrat, niti sedaj ni mogoče izvedeti, kaj je vzrok temu. Rusija stopa na Balkan? Nenadnemu obisku ruskega odposlanca v Sofiji in Ankari pripisujejo izreden pomen Sofija, 27. aprila, br. Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvi-nova, Potemkin se je napotil v Ankaro, kjer se .bo sestal s turškimi državniki. Včeraj zjutraj ob 7.20 se je ustavil v Sofiji. Njegov prihod je izzval pravo senzacijo, ker so splošno mislili, da bo potoval z ladjo iz Odese v Carigrad, namesto tega pa se je peljal z vlakom preko Bukarešte in Ruščuka. Potemkina so v Sofiji sprejeli predstavniki zunanjega ministrstva in predstavniki sovjetskega poslaništva. Ob 11. dopoldne je Potemkin obiskal predsednika vlade dr. Kjuseiva-nova in ostal z njim v razgovoru do 12.30. Nato je obenem s predsednikom vlade obiskal cerkev Aleksandra Nevskega. potem na je odšel na kosilo na sovjetsko poslaništvo. Ob 14.30 je Potemkin odpotoval v Carigrad. Doznavaj o. da se bo Potemkin na povratku za nekaj dni zopet ustavil v Sofiji in bo pri tej priliki nadaljeval razgovore, ki jih je imel s predsednikom K jusei va p ovom. Obisk ruskega diplomata in njegove razgovore s Kjuseivanovim tolmačijo v političnih krogih kot znak velike diplomatske aktivnosti Rusije, ki posveča v sklopu mednarodnih dogodkov posebno pozornost Balkanu. O Potemkinovem potovanju je bilo doslej objavljeno le, da mu je bila poverjena posebna misija v Turčiji. Njegov obisk v Sofiji ni bil napovedan. Tudi o njegovih dosedanjih razgovorih z dr.Kjuseivanovim ni bil objavljen nikak komunike. Uradni krogi ao izredno rezervirani, tako da ni mogoče dobiti prav nobenega pojasnila o Potemki-novi akciji, ki samo kaže, da je pričela Rusiji izvajati novo politiko na Balkana. Že prvi obisk Potemkina v Sofiji je vzbudil na Balkanu pravo senzacijo. Bolgarski politični krogi pričakujejo z ogromni zanimanjem nadaljnje napovedane razgovore, Bukarešta, 27. aprila, r. Na povratku iz Ankare se bo Potemkin ustavil v Bukarešti, kjer bo stopil v zvezo z rumunsko vlado ter razpravljal z njo o istih vprašanjih, o katerih je razpravljal v Ankari. Madžarska dobi svobodno cono v tržaški ali reški Inki če ji bo Jugoslavija priznala olajšave pri tranzitnem prometu preko jugoslov. ozemlja Rim, 27. aprila, g. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da sta g™* Ciano in dr. Cincar-Markovič o priliki zadnjega sestanka v Benetkah razpravljala tudi o možnosti dostopa Madžarske na Jadransko morje. Italija je v ta namen pripravljena priznati Madžarski svobodno cono v tržaški ali reški lukL Jugoslavija ht morala s svoje strani primati Madžarski primerne olajšave pri tranzitnem pro- Od bo metu preko jugoalovenskega ozemlja tega. je v prvi vrsti odvisno, ali se Madžarska odločila za svobodno cono na Reki ali v Trstu. Italija je prevzela v tem pogledu vlogo posredovalca in je pripravljena priznati tudi Jugoslaviji nove olajšave, če bo šla Madžarski na roko. Kakšno stališče je zavzela Jugoslavija, zaenkrat še ni znano. Anglija bo imela v primeru vojne na razpolago 2,750.000 vojakov Zgledu Anglije slede tudi dominioni, tako da bodo lahko podprli Anglijo še z večmilijonsko London, 27. aprila, r. Včeraj popoldne se je pričela v spodnji in gornji zbornici razprava o predlogu zakona o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. V spodnji zbornici je namen in pomen tega ukrepa obrazložil ministrski predsednik Chamberlain, v gornji zbornici pa zunanji minister Halifax. Chamberlain je na-glasil, da ukrepi, ki jih je izdala angleška vlada v zvezi z državno obrambo, nimajo nikakih napadalnih namenov, marveč edini cilj, da omogočijo Angliji izpolniti prevzete obveznosti, ker je prepričana, da na ta način najbolje služi ohranitvi miru v Evropi. Po določilih zakona ki bo že danes sprejet v obeh zbornicah in bo stopil' takoj v veljavo, bo mogla Anglija pozvati pod orožje do dva milijona vojakov. Najprvo bodo pozvani pod orožje mladeniči v starosti 18 do 21 let. V posebnih taboriščih se bodo šest mesecev vež bali in usposobili za vojno službo, nakad bodo dodeljeni teritorialni vojski. Z vpoklicem teh štirih letnikov bo imela Anglija na razpolago 1,545.000 mož. V prvi etapi bo pozvanih pod orožje 750.000 mož. Če se bo po potrebi vojna obveznost razširila do 25 leta starosti, potem bo imela Anglija na razpolago 2,750.000 mož broječo vojsko, s katero bo mogla izdatno podpreti svoje zaveznike. Londonski listi danes posebno podcrtavaj« dejstvo, da so temu zgodovinskemu ukrepu Anglije sledili tudi že nekateri dominioni. Tako sta med prvimi Avstralija in Južnoafriška unija že sklenili uvesti enako vojaško obveznost, kakor je uvedena v Angliji. S tem se število vojakov, ki bodo na razpolago Angliji, poviša za nadaljna dva milijona. Anglija je na ta način po mnenju listov v dovoljni meri dokazala, da ie ne samo voljna, marveč tudi sposobna zadostiti vsem prevzetim obveznostim. Vojni minister Hoare Belisha je že pripravil vse potrebno za izvedbo tega zakona. V začetku prihodnjega tedna bodo vpoklicani že prvi kontingenti novih re-krutov. Tudi Danska mobilizira Kjobenhaven, 27. aprila, r. Vlada je obvestila predstavnike vseh političnih strank, to je socialiste, radikale, konservativce in levičarje, da je zaradi mednarodnega položaja izdala ukrepe za narodno obrambo. V to svrho je med drugim že sedaj pozvala pod orožje rezerviste, ki bi bili v normalnih razmerah poklicani na vežbe šele v jeseni. S tem se je stanje danske oborožene sile povišalo za 20.000 mož. Kakšno je sedaj razmerje oboroženih sil na svetu Zanimive ugotovitve pariških listov — Demokratične države v absolutni premoči Pariz, 27. aprila, r. Pariški tisk z velikim zadovoljstvom komentira uvedbo vojaške obveznosti v Angliji in pripisuje temu ukrepu angleške vlade zgodovinski pomen. V zvezi s tem razpravljajo pariški listi o razmerju sil med obema taboroma, to je med Anglijo in Francijo z njunimi zavezniki na eni ter Nemčijo in Italijo z njunimi zavezniki na drugi strani. Pri tem prihajajo do zaključka, da se državam tako zvane mirovne fronte ni treba ničesar bati, ker v vsakem pogledu nadkriljujejo nasprotni tabor. V primeru vojne, v katero bi bili zapleteni na eni strani Anglija - Francija - Poljska, na drugi strani pa Nemčija -Italija, bi nastopilo v prvem taboru 10,300.000 mož, v drugem pa 6,500.000 mož. Če bi se mirovni fronti pridružile tudi še države Balkanske zveze, bi se vojska tega tabora povečala na 14 milijonov vojakov, dočim bi jih v nasprotnem taboru, ako bi se mu pridružili še Madžarska in event. Bolgarija, bilo v najboljšem primeru 7,600.000 mož. Ako bi prišlo do svetovne vojne, v katero bi poleg omenjenih držav posegle v taboru mirovne fronte tudi še Rusija in Amerika,bi ta tabor lahko postavil na bojišče armado, ki bi štela nad 24 milijonov vojakov, dočim bi nasprotni tabor s priključitvijo Španije in Japonske mogel postaviti največ 14.500.000 mož. Pri tem pa še niti niso vpoštevane kitajske armade, ki bi se v takem primeru nedvomno postavile na stran mirovne fronte. Razmerje pomorskih sil je v primeru evropske vojne 9:5, v primeru svetovne vojne pa 3:1 v korist francosko-angleške fronte, razmerje v letalstvu pa 19:13 v korist demokratičnih držav. V pogledu delovnih sil in sirovin pa bi bilo razmerje 100:15, tako da bi bile totalitarne države kmalu izčrpane. Zato po mnenju pariškega tiska ni nobenega razloga, da bi se nasprotniki nasilja in zagovorniki miru vdajali strahu. 1*200 rudarjev zasutih na Japonskem Strašne posledice eksplozije plina Tokio, 27. aprila, g. Na otoku Ho-kaido se je pripetila huda nesreča. V premogovnem rudniku blizu Jubarija je nastala eksplozija plina v času, ko je bilo v rudniku zaposlenih največ delavcev. Glavni rov rudnika se je zaradi eksplozije porušil, tako da je zasulo nad r, ki so bili na delu pod zemljo. Prvi eksploziji je sledilo še več eksplozij, tako da se boje, da je porušen ves rudnik. Kljub temu, da so takoj organizirali reševanje, so v 24 urah rešili samo 160 rudarjev. Usoda vseh ostalih je negotova in je le malo upanja, da bi jih m< rešiti še žive. O sreči in civilizaciji l' š\'icarski reviji »Die WeltWOche* čitamo: »Mnogi igralci imajo nenavadno srečo. Toda igralska sreča ne ostane nikomur z\*e-sta. Da. skoraj bi lahko rekh. takšna nenavadna in mn-erjetna sreča spada skoraj k bistvu docela \*etike katastrofe. Taksne katastrofe imajo to lastnost in posebnost, da se uvedejo z naravnost nena\adnimi in neverjetnimi uspehi...« — Na drugem mestu pa pravi: »Zapomnimo si. da ni tisti narod, ki je ust\'arit kulturne vrednote, marveč oni, ki sta\'lja duievnosi nad silo. zaščitnik in varuh civilizacije. Zato ni sta \'ek o obrambi civilizacije nobeno demago-ško geslo. Ta sta\'ek vsebuje globoka resnico, ki se tiče vseh nas.« — Delo za jugoslovensko- bolgarsko zbližan)e Palslužbeni list bolgarske vlade »Dne* poroča: »Jugoslovensko-boigat tka liga v Beogradu je sporočila, da namerava prirediti v Sofiji razstavo jugoslovenske knjige. Blgaro-jug obvestilo, kako si zamišlja organizacijo te razstave. V Beograd sta bili glede namet avane razstave poslani c/i«e pismi in sicer 10. marca in 10. aprila. I' enem izmed teh pisem je bilo izneseno tudi mišljenje, da bi kazalo istočasno prirediti razstavo bolgarske knjige v Jugoslaviji. Odgovor na to pismo se pričakuje vsak dan. Med bolgarskimi in jugo slovenskimi intelektualci se javlja veliko zanimanje za organizacijo teh dveh razstav. Rlgaro-jugoslavjansko družestvo je marljivo na delu. da iz\-ede vse one načrte, ki si jih je zasta\'ilo na letošnjem občnem zboru. Še ta mesec priredi dva preda\*anj\. Dimo Kazasov bo predava! o hrvatskem vprašanju. Hristo i'akaielski pa o etnografiji Jugoslavije. Dne 5. maja priredi druže-stvo čajanko v sitlonu hotela »Btgarija«, — Beograjska liga je sprožila misel o prire ditvi razsta\'e jugoslovenske knjige v Sofrii že meseca februarja in je o tej zamisli obvestila tudi ostale jug.-botg. lige v državi. Ljubljanska liga je to misel pozdravila in takoj pričela z delom za slovenski del te razstave. O tem je takoj ob\estila beograjsko ligo, obenem pa stavila konkretne predloge glede organizifcije razstave v Sofiji, Pod okriljem Sokola \a Češkem sta poleg Sokola obstojali Še d\'e teloi'adni organizaciji: delavska telovadna organizacija in katoliška telovadna organizacija Orel. Zadnji dve organizaciji sta se razdružiti. Delavske telovadne organizacije so sklenile, da se korporativno pridružijo Sokolu. Do take združitve je že prišlo v Žižko\?u, Smichovu in na Vinohra-dih. Tudi po drugih mestih in trgih pristopajo delavci korporativno k Sokolu. Vse te nove člane sprejema Sokol pod svoje okrilje na posebno slovesen način. Izredno prisrčna je bila ta sn^ečanost. ko so prišli prvič člani delavske telovadne organizacije v Žižkovu v tamkajšnji sokolski donu Politično so te organizacije pripadale češki socialno-demokratski stranki. Stopite* vseh teh telovadnih organizacij s Sokolom se bo izvršila do L maja. ker se morajo do tega dne v*e telovadne organizacife združiti v eno telesnovzgojni> organizacijo* T udi večina člano\> klerikalnega Orla in* pristopila k Sokolu, vsaj tako poročajo vendar pa do sedaj še noben član Orla ni prijavil s\'ojega pristopa k Sokolu, V Švici skrbe za zaloge . • • Švicarska revija »Die VTeltvoche« je v svoji zadnji številki objavila ta-le poziv: »Noben pameten človek ne more danes dvomiti o tem, da je vse naše ljudstvo prežeto odločne volje, da se bo branilo zoper vsak mogoči napad. Tem bolj se moramo čuditi, ako vidimo, da naše gospodinje še vedno lahkomiselno, da. skoraj s prezirom obravnavajo vprašanje, da bi se pravočasno založile z živili. To vprašanje pa lahko postane za našo državno obrambo izredne važnosti. Držai'a in privatna trgovina z živili se moreta pri najboljši volji samo v omejeni množini založiti z živili. zZ&to je nujna dolžnost privatnikov, da podpiraj* ta dva činitelja pri tej nalogi. Kdor se. kakor vlada priporoča, preskrbi z živili vsaj za nekaj mesece\\ ne bo r resnem primeru padel v breme države. Treba pa /e, dm se ljudje založe z živili, predno se bo mednarodni položaj tako poostril, da bi bite zaprte naše meje. Zato bi danes vsem našim gospodinjam svetovali: Vaša primitivna patriotska dolžnost je, da se preskrb?** z živili. Kdor se danes zalaga z živili, rm greši proti občestvu, ket daje državi in trgovini možnost, da takoj izpopolni prodane zaloge. Kasneje bo to mogoče sanw> na škodo občestva.. .c — Švica je. kakor znano* pashma dežela, ki mora pretežno večino živi7 u\'ažati iz inozemstva* Borzna poročila. Curih, 27. aprila. Beograd 10, Pariz 11.795, London 20.845. New Y°rk 44525, Bruserj 75.15, MIlan 23.425, Amsterdam 237, Berlin 178.75, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 325. ■ um Osnutek pravilnika o krošnjarstvu V njem so podrobna določila, lulo sme krošnjariti 0 in kdo ne Ljubljana, 27. aprila Trgovske zbornice so prejele v proučitev osnutek zakona c krošnjarstvu. ki ga bodo trgovci nedvomno pozdravili, saj budi upanje, da bo vendar prej ali slej ugodeno njihovim zahtevam. Trgovci se že več let pritožujejo nad krošnjarstvom kakor obrtniki nad šušmarstvom, češ da krošnja rji izredno škodujejo trgovini. Osnutek pravilnika o krošnjarstvu je precej obsežen ter vsebuje podrobna določila, kdo sme in kdo ne sme krošnjariti, to se pravi prodajati brez stalnega poslo-vališča (trgovine, stojnice i. dalje, kje je dovoljena in kje prepovedana prodaja krošnjarjem (kraji in mesta), o nadzorstvu nad prodajo, kaznih itd. Med splošnimi določili je navedeno, da se mora imetnik dovoljenja za trgovino brez stalnega poslovališča ravnati po predpisih uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratov in banskih na redb o izvajanju te uredbe, to se pravi, da smejo krošnjar ji prodajati samo v določenem delovnem času. Dovoljenje za trgovino z blagom brez stalnega poslovališča za prodajo po ulicah ali od hiše do hiše velja v enem kraju samo za tisti kraj, dovoljenje za prodajo v več krajih pa za območje, ki je označeno v dovoljenju. Dovoljenje za krošnjarjenje lahko dobe producenti predmetov domače hišne delavnosti in člani njihovih družin: vojni invalidi v smislu določil invalidskega zakona, ljudje, ki so telesno nesposobni za drugo delo in prebivalci revnih krajev. Revni kraji v dravski banovini pa so okraji: logaški, črnomeljski in kočevski. Krošnjarstvo bi bilo prepovedano v dravski banovini v naslednjih krajih: v Ljubljani, M. .boru, Celju, Kranju, Litiji. Ptuju in Novem meatu. Prepovedano bi bilo tudi kroinjarjenje po pisarnah, po vseh javnih uradih ter ustanovah vaem krošnjarjem brez izjeme. Razen tega bi bila prepovedana prodaja krošnjarjem tudi v industrijskih krajih, ki jih določi ban. V obmejnih krajih smejo kroftnjariti samo prebivalci tistih obmejnih krajev. V na&i banovini so obmejni kraji Kranj, D. Len. dava, Logatec, Ljutomer, Maribor levi breg, Murska Sobota. Radovljica. Slovenj Gradec in škofja Loka. Osnutek govori podrobno tudi o načinu prodaje ter določa, da prodajalec ne sme imeti ne le lokala, temveč tudi ne barake, prodajalne mize (pulta) ali šotora. To se pravi, da tudi ne sme postaviti stojnice na cestah in trgih. Krošnjaiji bi tudi ne smeli uporabljati motornih vozil za prevažanje blaga iz kraja v kraj. Prav tako bi krošnjar ne smel imeti več kakor enega pomočnika, izmed družinskih članov pa največ dva pomočnika. Vsak prestopek tega pravilnika bi se kaznoval z denarno kaznijo po 1500 din, v kolikor ni še posebej določena strožja kazen. Tako,.bi se n. pr. kaznoval z denarno kaznijo od 50 do 6000 din krošnjar, ki bi prekoračil obseg prodaje, določen v dovoljenju, do 10.000 din pa krošnjar, ki bi prodajal brez dovoljenja. Razen denarne kazni bi bila v posebno obtežilnih okoliščinah dovoljena tudi zaplemba blaga. če bo pravilnik uzakonjen. kakršnega določa osnutek, bo krošnjarstvo pri nas zelo reducirano, tako da trgovci v resnici ne bodo mogli več prištevati krošnjarjev med svoje konkurente. II. del olimpijskega filma čeprav je tudi ta del svojevrstna mojstrovina, prvega dela ne dosega, ker ga laik v sportu ne more popolnoma razumeti Ljubljana. 27. aprila V kinu Slogi vrte /daj drugi del olimpijskega filma. Medtem, ko je bil prvi del posvečen i/ključno lahki atletiki, so v drugem delu natrpane skoraj vse panoge olimpijskih iger in je zato popolnoma naravno, da ta del ni mogel učinkovati na gledalca tako kakor prvi. še nisi dobro doumel ene panoge, žc se prikaže na filmskem traku druga in tako gre dalje, dokler nc ugasne olimpijski ogenj, znak. da se je XI. olimpijada končala. Kdor je v sportu duma in p&zna vse veličine, ki so nastopile v lier-linu, je Se lahko sledil dogodkom, kdor pil je laik, marsičesa ne bo razumel, zlasti ker razlaga ni tako temeljita, kakoir pri prvem delu. Nekaj pa ima drugi del vendarle skupnega s prvim. Tudi tu so posnetki od blizu in tudi tu je treba — čeprav ponekod si pridržkom — občudovati mojstrstvo filmskih operaterjev in iz red" no režijsko spretnost Kiefenstahlove. Za samostojen del pa jc preveč dogodkov, da bi se jih lahko brc/, kvara celote spravilo v en sam film. Potrebna bi bila najmanj dva, če ne trije filmi, pa morda Še ne bi zadostovalo. Se nekaj smo po^re-ali. Pri nekaterih panegah. n. pr. pri telovadbi in skokih v vodo. je občutno manjkal napovedovalec in gledalec — laik ni videl, koga ima pred seboj. V tem pogledu drugi del precej zaostaja za pr\ im. Začetek nas* povede v olimpijsko vas. kar marsikdo ne ugane. Vidimo atlete pri tieningu in v znameniti finski kopeli sauni — žal za laika ni bilo razlage. Sledi telovadba žensk in mo>k'h. Prekrasna je bila prosta vaja olimpijskega prvaka Mieza (Švica), občudovali smo tudi Finca Saar-valo in Nemca Frcva na dregu. slednjega tudi na konju z ročaji in na bradlji, kjer si je obakrat priboril zlato kolajno, do-čim je na krogih pokazal Čeh Hudec ne-nadkriljivo mojstrstvo. I^aik teh imen ni mogel slutiti. In zatem jadranje v Kielu z olimpijskimi jolami. kjer kažejo posadke mačjo spretnost. Sabljači sc uživali ob pogledu na bliskovite akeje Madžara Kabo-sa in Italijana Marzija. Sledilo je jahanje, ki sploh zavzema večino drugega dela in ki ga je na škodo drugih panog prav gotovo preveč. Ne smemo zameriti Kiefcnstahlo-vi, ko vendar vemo. da so Nemci dobili pri jahanju vse zlate kolajne. Isto velja za moderni petoboj. kjer je bil prvi nemški nadporočnik Handrick, čeprav je drugoplasirani ameriški 20-Ictni poročnik Leonard v streljanju pokazal tako mojstrstvo, da je bil največja senzacija olimpijskih iger. V filmu tega ni videti. Med najboljše posnetke spsda veslanje. Tu ni nobenega sledu o tendenci, čeprav je Nemčija zasedla 5 prvih mest od sedmih m<"J :ih. Pri polo igri marsikdo ni vedel za kaj gre in katera moštva prikazuje film. Kratka pripomba, da igrata svetovni prvak Argentina in drugoplasirana Anglija, nc bi škodovala. Pri hokeju na zemlji sano občudovali n e prekosil i ve Indijce, ki jim je bila žoga kakor prirasla na palici. Hokeja in tudi nogometa pa m mogoče dobro prikazati s filmom, ker se situacije prebli>k<>-vito menjavajo in jc ob podrobnem prikazovanju viden le del igrišča, kar seveda moti. Dogodki v plavalnem stadionu so dobro p'ika/ani in slike na umetniški višini. Plavalni del jc bil brezhiben, mani pa skoki — zaradi pomanjkanja napovedovalca. Med našimi gledalci jih bo malo. ki bodo vedeli, da so SJkoke z des&e izvajali Američana Dcgcner in \Vayne. prvi in drugi zmagovalec ter Nemce \Veiss. Isto velja pri ženskah: mlada deklica objema nekega moškega. Ali vam je morda znano, da je to 13-fetna olimpijska prvakinja Ame- rrčanfca Gestriuig s svojim trenerjem? In takih pomanjkljivosti bi sc dalo še dosti povedati. Film bi bil s'cer /a nekaj minut daljši, a bi mu bilo v prid če bi sleherni gledalce vedel, koga gleda. Prvenstvo tega dela pa nedvomno pripada prikazovanju desetoboja in se pri sehernem posnetku vidi. da je i/delan z isto ljubeznijo, kakor ostala lahko aleti-ka v prvem delu. Prvi trije zmagovalci. Američani Morris. Ciark in Parker, so čudovito podani v vseh podrobnostih. Izvrstno so tudi prikazane posamezne faze kolesarske cestne dirke na 100 km. zlasti ■končni spurt. Kljub pestrosti in hotenju, da bi nudil drugi del vse. česar ni bilo v pršem, so mo-ra'e izostati nekatere panoge. Take ni bilo stafetnih tekem v plavanju, ki so bile med najzanimivejšimi na olimpijadi, dalje hrbtnega plavanja in \vatcrpola. popolnoma so manjkali kajak-sport, od tcžkoatlets/kih panog dviganje, prosta in rimska rokoborba. dirka'iščne kolesarske dirke Od iger z žogo ni bilo rokometa, ko.šaiko pa smo videli le med treningom v olimpijski vasi. Seveda bi to še boj podaljšalo film. toda bil bi popoln prikaz XI. olimpijskih iger. Zato pa sta dva dela vsekako premalo ' M P. Prebivalcem Stopanje vasi, Hrušice, Bizovika, Dobrunj Nočno zborovanje ljubljanskih natakarjev Pripravlja se nova uredba, s katero bodo tudi gostinskim nameščencem priznane minimalne mezde Ljubljana. 26. aprila V Delavski zbornici so v noči od ponedeljka na torek zborovali člani ljubljanske sekcije gostinskih nameščencev kraljevine Jugoslavije. organizacije, ki je včlanjena v Mednarodni ženevski zvezi. Zelo dobro obiskano zborovanje je vodil zaslužni predsednik Stanko Renko. IV> pozdravih zastopnikov je predsednik v pozdravnem nagovoru opozoril zboroval-oa na nujno potrebo velike solidarnosti in krepke volje vseh stanovskih pripadnikov v tem času. ko se pripravlja nova uredba banske uprave, s katero bo končno tudi stanu gostinskih nameščencev priznana minimalna mezda. Nadalje je predsednik naglasU, da sekcija tudi letos kakor lani frztraja pri svojih prvotnih zahtevah. Tako oblast kakor tudi delodajalci naj se Ozirajo na to, da je še dandanes polovica gostinskega ' namešcenstva brez vsake osnovne plače in da je izključno navezana se prostovoljne napitnine, ki so včasih tako nezadostne, da marsikatera družina takega nameščenca trpi pomanjkanje v rivem pomenu besede. Težko je razume-da se naši podjetniki branijo novega sistema nagrade kljub primeru v vseh naprednih državah, kjer je napitnina odpravljena kot poniževalna za stan in je uveden sistem proračunavan j a 10% k računu. Ne glede na to, da prostovoljna napitnina ubi. ja stanovski ponos namešcenstva, je zelo nezjetuo, d? bi bit novi sistem v prid os le nameščenstvu. ki se z vsem naporom bori zanj, temveč tudi podjetniku. Na kraju je predsednik ponovno apeliral na vse zborovalce. naj se zvesto oklenejo svoje organizacije, v kateri mo*aJD videti in najti rešitev svojih perečih vprašanj. Sledilo je poročilo tajnika Franca Falirja, ki je poročal, da je sekcija v mnogih primerih uspešno posredovala svoj.m članom namestitve, da je poleg tega organizirala dve poučni predavanji in s podporo banske uprave nedavno uspešno zaključila svoj enomesečni tuiskoprometni tečaj. Blagajniško poročilo je podal Tošo Dovečar, nato pa je s spremljavo nekaterih umestnih kritik poročal preglednik Ernest Kobal, na predlog katerega je bila vsej upravi soglasno izglasovana razreš-nica. Na zborovanju so bile tudi volitve nove uprave. Na splošno željo je bil ponovno dzvoljen stari odbor pod predsedstvom Stanka Renka. V odboru bodo nadalje delali podpredsednik Rudi MiklavČič. I. tajnik Prane Palir. II. tajnik Franc DoHnar. blagajnik Tošo Dovečar, odborniki Rudi Bužga, Janko Bec, Vinko Roškar, Jože Kramer, Ivan Tovornik in Ernest Cvetko. Preglednik bo Ernest Kobal. Se preden so se po izčrpane m »dnev-neme redu zborovalci razšli, jih je s pozdravom nagovoril delegat glavne uprave iz Beograda, ki je pojasnjeval napore glavne uprave v preteklem letu za dosego bolj- »Slovenski Narod« se kot glasilo v prvi vrsti našega malega človeka vedno boli širi iz mest tod i na deželo. V ljubljanski okolici je ie posebno razširjen, odkar ga dobivajo naročniki na dom. Da ustrežemo splošni želji prebivalcev Stopanje vasi, Hruiiee, Bizovika, Dobrunj in Sostrega, smo sklenili dostavljati odslej nai list na dom tudi šega socialnega položaja članov. Na veliko navdušenje zborovalcev je delegat na kraju svojih izvajanj v imenu glavne uprave odlikoval predsednika ljubljanske sekcije Stanka Renka z zlatim zveznim znakom za zasluge, ki jih je v času svojega dela v organizaciji stekel za skupne koristi. Zborovalci pa so delegatu nato predlagali v odlikovanje tudi drugega zaslužnega odbornika ljubljanske sekcije, blagajnika Tošo Dovečarja in delegat jim je obljubil, da se bo za to pobrigal. Predsednik je okrog 4. ure zjutraj zborovanje zaključil z zahvalo vsem tovarišem, ki so kljub utrujenosti po napornem službenem delu vztrajali še pri zborovanju in tako opravili svojo stanovsko dolžnost. Nevaren tat pod ključem LJubljana, 27. aprila Včeraj je detektiv aretiral na ulici 24-letnega Jožeta Rukavino iz Konjskega Brda v savski banovini ,ki se je že nekaj dni brez cilja potikal po mestu in oči vidno oprezoval. kje bi lahko kaj ukradel. Obenem pa je mož postave zvedel, da se je Rukavina zglašal po raznih trgovinah z zlatnino, kjer je ponujal v nakup dve zlati uri, ki ju je, kakor se je pozneje izkazalo, tudi prodal. Pri aretaciji je Rukavina tajil, da bi sploh kdaj imel kako zlatnino in so ga vsi očitki presenečali, šele po daljšem zasliševanju je priznal, da mu je pred dnevi res izročila zlato damsko uro neka ženska pred Delavskim domom z naročilom, naj jo odnese v zastavljalnico in naj ji prinese denar. Na policiji mu tega seveda niso verjeli. Kon- njim. Prepričani smo, da bo prebivalcem teh krajev v ljubljanski okolici s tem zelo ustreženo in da se bodo naročili na »Slovenski Narod« mnogi, ki nanj niso bili naročeni vprav zato, ker ga niso dobivali na dom. Prebivalci teh' krajev bodo prejemali naš list nekaj časa na ogled in prosimo jih, da stopijo čim prej v krog naših naročnikov. ono je mož vendaile priznal, -la je takoj po prihodu v Ljubljano vdrl v neko stanovanje blizu kolodvora, kjer je ukradel zlato damsko uro. ki jo je še istega dne prodal nekemu zlatarju. Ker so hoteli na policiji dobiti tudi uro in ne le tatu, je moral Rukavina z detektivom in v spremstvu stražnika v mesto, da pokaže, kje je prodal uro. Tedaj pa se je vlomilec srpet pokazal velikega preve-janca, kajti oba je vodil v razne trgovine z zlatnino, samo ne v dotično, kjer je uro prodal. Končno je detektiv sam odšel v tisto trgovino, kamor ga Rukavina ni peljal in je trgovec takoj priznal, da je res kupil pred dnevi od neznanca zlato uro. ki jo je detektiv zaplenil. Zlata zapestna uia je lopo okrašena in ima na urniku napis sTissot«. Rukavina je priznal še druge grehe. Povedal je. da je lani prišel od vojakov, nato pa takoj krenil od doma za zaslužkom. Potepal se je po Okučanih. Vinkov-clh. prišel v Varaždin, nato pa v Ptuj in slednjič je ubral pot proti Ljubljani. Povsod, ksmor je prišel, je seveda kradel, ker se mu ni ljubilo delati. Na poti skozi Hrastnik je 20. aprila prišel mimo neke hiše kjer se mu je zdelo, da je stanovanje prazno, oziroma da ni doma ljudi. Brž je smuknil v gornje nadstropje in tudi tam ukradel zlato uro. Na policiji so že imeli zadevno ovadbo in se je izkazalo, da je Rukavina vlomil v spalnico gosti 1-ničarke Karoline Birtič v Hrastniku. Ukradena zlata ura je vredna 1200 din. Rukavina pa je priznal, da jo je prodal v Ljubljani za par stotakov. Policijske poizvedbe so pokazale, da je aretirani Rukavina, dasi mlad po letih, že star grešnik, ki je zaradi žepnih tatvin in vlomov presedel že nad 18 mesecev, ječe. Frančiška Kotnikova je bila umorjena Končno so orožniki pojasnili zločin, storjen 7* julija 1937 na Kozjaku Maribor, 27. aprila Naši vrli orožniki so skoro po dveletnih poizvedovanjih zopet odkrili in razkrinkali premišljen, skrbno pripravljen in organiziran umor, ki je bil izvršen 7. julija 1937 popoldne na Kozjaku 54. Omenjenega dne je namreč padla s podstrešja skednja posestnika Antona Kotnika posestni-kova žena Frančiška Kotnikova, ki je s hlapcem Alojzijem šibancem tlačila seno na skednju. Padla je iz višine 13 m na kup kamenja in obležala mrtva. Uradna komisija je ugotovila, da gre za nesrečno naključje, odnosno za usodno smrtno nesrečo. ^ Zadeva bi bila nedvomno s tem opravljena, če se ne bi začele širiti govorice, da je bila pokojna Frančiška Kotnikova umorjena. Te govorice so prišle na ušesa tudi orožnikom, ki so pričeli ponovno in temeljito poizvedovati na vse strani. Najprej so poizvedovali za hlapcem, ki je skupaj s Kotnikovo tlačil seno na skednju. Bil je kot rečeno 2Sletni Alojzij šibane. Tega so naposled izsledili pri nekem posestniku v Brdih pri Šmartnem v Slovenskih goricah, šibanca so odpeljali na orož-niško postajo, kjer so ga začeli zasliševati. Najprej je odločno tajil, da bi kaj vedel o padcu Kotnikove, naposled se je pa omehčal in priznal, da ni umrla po nesrečnem naključju, temveč da gre za organiziran in dobro pripravljen umor. Pripovedoval je, da ga je njegov gospodar 371etni Anton Kotnik že nekaj dni pred usodnim padcem nagovarjal, da bi njegovo ženo spravil s sveta. Napravila sta tudi točen načrt: na skednju sta odtrgala nekaj desk na kraju, kjer naj bi Kotnikova žena tlačila seno. Spodaj v globini pod usodnim mestom pa je Kotnik navozil kup kamenja, tako da bi se žena morala pri padcu iz višine 13 m ubiti. Obljubil je hlapcu za sodelovanje 200 din. 7. julija 1937 sta res izvršila peklenski zločin. Kotnik je najprej zjutraj hlapca opijanil, nato pa so ob 16. pričeli razkladati voz sena. Kotnik je ženi dejal, naj gre ra skedenj tlačit seno, čeprav je bila že šest mesecev noseča. Revica je meža ubogala in je odšla na skedenj, kjer je že delal hlapec. Ta jo je nagovarjal, da naj tlači seno na kraju, ker je vedel, da so deske zrahljane. Ko je nič hudega sluteča Kotnikova stopila na usodno mesto, jo je hlapec pahnil z vso silo, da so se hipoma udala tla pod njo in je strmoglavila, v globino, kjer se je ubila. Na podlagi tega strahotnega priznanja, ki je gotovo eden najgrših zločinov, kar jih komni naša kriminalna zgodovina, so orožniki aretirali tudi pesestnika Antona Kotnika, ki je seveda sprva odločno zanikal vsako krivdo. Toda. ko so mu orožniki povedali in dokazali, kaj je izpovedal njegov hlapec, se je mež vdal in tudi on priznaj zločin. Povedal je. da sta bila z ženo šele 7 mesecev poročena in ia je bila v šestem mesecu nosečnosti. Prve mesece .eta se dobro razumela, naposled sta se pa pričela prepirati, ker žena baje ni znala dobro kuhati. Voč tednov je premišljal, kako bi se žene iznebil. Naposled je zasnoval peklenski načrt in pri:lc opnzih tatvin. V skladišče sta sc tihotapila tako. da sta najprej cdp: ia okno, ki ji .mek) razbito šipo. nakar je eden /leze' v notranjost, odpl vrata stranišča, ki je pnzidanc skladiščit; blago je tat metal na -treho stranišča, cd keder ga ie bio lahko spraviti na cesto. Po vsak: tatvini sta ta*a skrbno zabrisala sledove za seboj, zaprla vsa vrata in okno. Čeprav oba osumljenca tajita še več kakor moreta utajiti, se vcr.dai ne bosta mogla izvle:i iz Škripcev. Ne moreta zlasti pojasniti, od kod izvira njuno biagosranje. Tako si je n. pr. Svol :ak Uni kupil hišico, čeprav je bil okrog 8 mesecev brez za-s'užka. Tudi Ziherl je bil nezaposlen a »c je vendar pripravljal, da pozida svojo hišico. Zihcri je osumljen tudi nekaterih drugih manjših tatvin. K O L E D A K Danes: Četrtek, 27. aprila katoličani: Žita DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Andaluzijske noči Kino Sloga: XI. olimpiada II. del: Festival lepote Kino Union: Živi mrtvec Pevski zbor P. n. Sattner spominski koncert ob 20. v dvorani kina »Moste DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, TvrSeva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartua, JMoste-Zaloška cesta. Iz Ce!5a —c Ustanovitev rudarskih borz dela. V smislu naredbe o preskrbi nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev ter name-ščericev ^o bile pri k'ajevnih bratovskih sk'adnicah ustanov!jene rudarske borze dela Brezposeln: rudarji naj se zato prijavljajo pri rudarskih borzah dela. —c Pevski koncert celjske gimnazije in vseh treh meščanskih :ol bo v nedeljo 30. t. m. cb 17. v celjskem gledališču. Spored je zelo pester in bo nudil lep užitek. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slornško-ve tiskovne zadruge. —c Tri nesreče. V Go&tdničarski pivovarni v Laškem se je dogodila v torek huda nesreča. Ko je 32-letni ključavničar Ad.'.ibcTt Ccrvenv mipregniral tanke za pivo, je nastala eksplozija. Cervenv se je močno opekel po obrazu, hrbtu in nogah. V torek je pade! 76-letni davčni nadupra-vi tel j v p. Franc Krajne v Gornjem gradu v svojem stanovanju tako ncsree.no. da si je zlomi roko nad komolcem. Istega dne s. je 3S-!etna posestnica Marija Veterni-kova v Latkovi vas; pri §t Pavlu pri Preboldu pri padcu na vrtu zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečenci 9e zdravijo v celjski bolnici. —e V celjski bolnici sta umrli v sredo 42-etna posestniea Terezija Krivčeva ix Križ pri Podsredi in 45-letna najemnica Amalija Jeršičeva iz Vitanja, —c Otvoritev II. celjskega kulturnega tedna bo v soboto 29. t m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Takoj po otvoritvi bo koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. Za nastop tega odličnega pevskega združenja, ki uživa velik sloves tudi izven naše države, vlada zelo živahno zanimanje. _ _{'_ V Ljubljani imamn palače. Imamo pa tudi stare podrtije* zidane kolibe, ki bi bilo bolje, da bi jih ne imeti. 1'se hiSe ne morejo biti nove in tudi šest ali sedemnad-stropne. 1* starih okrajih mesta so poč hiše stare in čakati brdo morate, da jih poruši zob časa sam. ie hiše nikogar ne motijo in tudi v spotiko nam nc morejo biti. Drugače je pa s starimi bajtami tam. kjer se dvigajo ob njih moderne stanovanjske hiae in palače. Tu bi pa že morali malo bolj paziti, da bi nasprotje ne bilo tako kričeče, tako v škodo mestu in njegovi lepoti. Med mnogimi kričečimi nasprotji imamo eno. ki najbolj kvari sicer lepo lice našega mesta, ker se najbolj vidi. To nasprotje je stara, nizka in zanemarjena hiša. na kateri se bohoti \elik napis »Gostilna«. Kjer gre za revne ljudi, ki pač morajo stanovati v hišah, kakršne imajo ali kakršne so jim po najemnini dostopne, ie to šc razumljivo. V tem primeru pa ni nobenega razloga, ki bi govoril za to. da mora Ljubljana ka/ati tujcem to legitimacijo najslabše vrste. Naše gledališče DRAMA ZaCetek ob 20. url Četrtek. 27.: Upniki — na plani Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. (Poslednjič v sezoni.) Petek, 28. ob 15.: Kaj je resnica? Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Pre-mierski abonma. Nedelja, 30.: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. * Premiera Shakespeare jevojEra ^Otholla« bo prihodnjo soboto, 6. maja. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek, 27. aprila: Ob pol 20. Lohengrrin. Reč Četrtek. Petek, 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Sobota, 29.: štirje probijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja. 30.: Falstaff. Izven. Znižane cene. ★ Začetek nocojšnje operne predstave bo točno ob pol 8. uri zvečer, na kar opozarjamo abonente in ostale posetnike VVag-nerjeve opere »Lohengrin« za red četrtek. Zasedba posameznih vldg: Franci, Vidali-jeva, Kogejeva, Betetto, Janko in Dolni-Car. Dirigent dr. Svara. Režiser: Trimo-žič. Iz Radeč — Po nesreči se je ustrelil. Pred kratkim je šel splavar Karel Lindic iz Radeč skozi mesto. Dospevši do krojača Podles-nika blizu mostu je segel nenadoma v žep, da bi si prižgal cigareto. V istem žepu je menda imel tudi samokres. Nesrečno naključje je hotelo, da se mu je samokres sprožil. Krogla mu je prebila srce. Nesrečni Lindič je izdihnil, ne da bi se zavedel. Pokopali so ga ob spremstvu številnih Sokolov na tukajšnjem pokopališču. Naj mu bo zemljica lahka. Preostalim naše iskreno sožalje! _ Gozdni i>ožar je napravil okoli 10 tisoč din Škode. Nedavno je izbruhnil v gozdu v Rudni vasi nad Radečami velik gozdni požar, ki je napravil posestnici vdovi Sotlarjevi za 3000 din škode, za okoli 7000 din pa je pogorelo graščinskega gozda. Varnostne oblasti so požigalcu že na sledi. — Gasilska tombola. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo 7. maja ob 16. pred gasilarno veliko tombolo z bogatimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega gasilskega orodja, se občinstvo naproša, da pridno sega po tablicah, ki se bodo dobile po vseh radeških trgovinah. — Novo obrambno društvo. Te dni se je ustanovilo v Radečah novo obrambno društvo, kateremu so se pridružila skoraj vsa domača društva. — Cestni prah. Odkar imamo lepo solnč-no vreme, je po cestah zopet prah, ki se dviga visoko v zrak zlasti kadar drve skozi mesto avtomobili. Nujno potrebno bi bilo, da bi cesto večkrat dnevno škropili. — Ovinek pri DIdelu je nepotreben. Cesta ki pelje iz Radeč na Vrhovo in dalje v Krško, ima pri Didelu blizu Vrhovega silno nevaren in nepotreben ovinek. Zato so odgovorni činitelji že pred leti pričeli z deli in postavili betonsko škarpo, oziroma opornike, ki še vedno stoje neuporabljeni. Cesta bi se namreč morala graditi preko teh opornikov. Delo pa že več let stoji. Naprošamo merodajne faktorje, naj odpravijo nevarni ovinek, na katerem se je pripetilo že več nesreč. Tragična smrt Maribor, 27. aprila 181etni hlapec Vid Lanc, ki je služil pri posestniku Matiji Strmšku v št. Vidu pri Vuzenici, je snoči hotel nakrmiti konja v hlevu. Ko se je pa približal kobili, ga je ta tako močno brcnila v trebuh, da se je nezavesten zgrudil. Nezavestnega so našli domači in ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati m je v strašnih mukah umrl. Brca kobile mu je na dveh krajih pretrgala čreva>. PRAVI UPNIK šef: No, aH ti je dal gospod Novak d»- nsr? Vajenec: Ne. goeped, v tisti nisi stanujejo štirje Notvaki in vsi pravijo, da vam niso nič dolžni. Eden me je celo zlasal JB vrgel skozi vrata. — Ta je pravi, kar pojdi nazaj in zahtevaj od njega denar. DNEVNE VESTI — Strigova hoče nazaj k Hrvatski. V torek se je zbralo prebivalstvo občine Stripove, ki se zelo zanima za ureditev hrvatskega vprašanja. V štrigovi vlada za hrvatsko vprašanje tem več zanimanja, ker prebivalstvo upa, da bo občina štrigova zopet priključena srezu Čakovcu, štrigova je bila priključena dravski banovini pred dvema letoma. — Angleški in nem«iki turisti v Dalmaciji- Sredi maja prispe v Dalmacijo velik angleški turistični parnik rArandoras Stare. Z njim bo potovalo po Sredozemskem in Jadranskem morju 600 angleških turistov. Angleži posetijo Split in Šibenik. S tremi velikimi avtobusi se je pripeljalo v torek popoldne na Sušak nad 50 nemških turistov. S parnikom : Karadjordje« so Nemci nadaljevali pot v Dalmacijo. — Ce&koslovaAki paviljon na zagrebškem velcsejnui v nemških rokah. Dosedanji pavi! ion Češkoslovaške republike na zagrebškem velesejmu je prešel v upravo nemškega paviljona. Na pomladanskem velesejmu bo Oeškoslovaški paviljon zaprt. Pozneje bo pa služil razstavi industrijskih izdelkov iz nemškega protektorata Češke in Moravske, — Koncert slovenjih učiteljev v Dubrovniku. V nedeljo 14. maja prispe v Dubrovnik učiteljski pevski zbor iz Slovenije, ki priredi v atriju Turističnega doma koncert. Naši učitelji polože venec na Gun-d ulice v grob. — Ribogojstvo v Jugoslaviji. Objavljena je zanimiva statistika o ribogojstvu v naši državi. Na leto nalovimo pri nas okrog 15,000.000 kg rib v vrednosti 80 milijonov din. Vštete so tudi ribe iz umetnih ribnikov, ki jih imamo 11. Največje umetno ribogojstvo je v banaškem mestu Ečka blizu Petrovgrada, ki je sploh eno največjih v Evropi. — Zahteve naših babic. Včeraj se je zglasila v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja Uprava jugoslovenske-ga združenja babic in izročila resolucijo, sprejeto na prvem občnem zboru. Babice zahtevajo med drugim, naj bi bile po vseh občinah na vsakih 5000 prebivalcev po ena babica. Po občinah z manjšim številom prebivalstva naj bi bile babice nastavljene po zdravstvenih zadrugah, zdravstvenih občinah, bolnicah, sanatorijih in podobnih ustanovah. Skrb za porodnice in porodništvo naj bi prevzela država, ki naj bi ustanovila domove materinstva ter svetovalnice za matere in otroke. Zatre naj se mazašt\ > v babiškem poklicu. Končno zahtevajo babice, naj se ustanovi babiska zbornica. — Grdnja železnice Kjarlovao—Slunj— Bihač. Kmalu bodo začeli delati na tej, tako zvani koranski progi. Tehnične priprave so bile končane nedavno m so trajale nad K to dni. Prometno ministrstvo je razpisalo licitacijo za graditev nasipov, mostov, predorov itd. v tretjem odseku med Krnjakom in Veljunom v dolžini 9 kilometrov. Proračunska vsota znaša 20 milijonov din. Postopno bodo razpisane nadaljnje hdtaeije. Skupni stroški bodo znašali okrog 230 milijonov din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, zmerno toplo vreme. Včeraj je nekoliko deežvalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23. v Zagrebu 22, v Sarajevu in v Kum boru 21, v Splitu in Dubrovniku 20, v Mariboru 19.8, v Ljubljani 17.2, na Rabu 17, na Visu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1, temperatura je znašala Ž.6 — Pretep med otroki. Včeraj so prepeljali v bolnico lOletnega šolarčka Antona Zoimana, sina zidarskega pomočnika iz Bukovice pri Vodicah. Domov grede so se šolarji med seboj sprli, nazadnje pa si skočili v lase. Zornian je imel več bojevitih nasprotnikov, ki so ga tako pretepli, da se je skoraj onesvestil. Ima poškodbe po životu in na glavi. — Umrla zaradi poškodb. Na belo nedeljo je povozil na cesti blizu Kamnika vojaški avto 251etno sobarico Leopoldino Urbanijo iz Kamnika, ki se je s kolesom vračala z obiska v Moravčah. Pri karambolu je dobila Urbanija tako hude notranje, hkrati pa tudi težke zunanje poškodbe, da se je onesvestila. Ponesrečenko so nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so zdravniki upali, da ji bo mogoče rešiti življenje. Včeraj ponoči pa se je njeno stanje nenadoma poslabšalo in je ponesrečenka okrog polnoči umrla. — Vlom v Sp. Doliču. V Sp. Doliču je bik) vlomljeno v hišo posestnika Mihaela Jerola. Tat je odnesel razno obleko, žepno uro in nekaj drugih predmetov, končno pa je iztaknil v neki omari tudi 2700 din v bankovcih po 100 din. Kakor sumijo domači je izvršil vlom neki bivši rudar, ki je znan v okolici pod imenom Pepi. — Tatinska ciganka. V hišo posestnice Angele Petrka na Črnučah je oni dan prišla okrog 851etna ciganka. Ciganka pa ni stopila v hišo pri vratih, marveč skozi okno v času. ko ni bilo nikogar doma. Ciganska vlomilka je Petrkovi odnesla ša-tuljo z raznimi dokumenti, ključi in razno drobnarijo. Stikala je tudi za denarjem, ki ga pa ni našla, ker se ji je oči-vidno preveč mudilo. Ko je lezla skozi okno nazaj na prosto, so jo opazili neki sosedje, vendar se je tatici posrečilo pobegniti. Nevarno ciganko, ki bo najbrž pripadala neki družini ciganov, ki stalno tabori okrog Sv. Jakoba, zasledujejo orožniki. — Tatvina v Trbovljah. Oni dan ponoči je bilo vlomljeno v delavnico Jožeta Do-bočnika v Trbovljah. Vlomilec je odnesel več parov novih moških in ženskih čevljev, nekaj sandal, opank ter nekaj orodja, v skupni vrednosti nad 1700 din. Orožniki vlomilca zasledujejo. — Okradena šivilja. šiviljo Mihaelo Konc v Goricah pri Golniku na Gorenjskem je oni dan obiskal tat in ji je odnesel več raznih oblek ki jih je imela v delu. Poleg obleke je vzel tat tudi dve aktovki, uro budilko in še nekaj drugih predmetov, tako da ima Končeva 2800 din škode. — Dve smrtni nesreči. V gozdu pri vasi Vukanec blizu Varaždina je padlo debelo drevo na oSletnega kmeta Tomo Kolareka in mu zdrobilo glavo. Na Sušaku se je pa pripetila podobna smrtna nesreča v torek zvečer. V gozdu blizu Lica je padlo drevo na delavca Mato Vlahoviča in mu strlo prsni koš, tako da je že med prevozom v bolnico izdihnil. — Čudno naključje. V bosanski vasi Plevno so bratje Kasin, Alija in Abdija AbdiČ oženjeni. V torek so porodile njihove žene in vse tri so rodile dečke. — Pokolj med zetom in tastom. V Kon-driču na Hrvatskem sta se spoprijela 19. maroJf* z noži kmet Pavle Matijakovič in [ov tast Anton Cvitkovič. Sorla sta, se, ker je hotel tast prodati konja, ki je bil skupna last. V dvoboju z noži je zadal tast zetu 11 lažjih ran, zet pa tastu tudi 11. Od teh sta bili dve smrtonosni in tast je umrl. Včeraj se je moral Matijakovič zagovarjati zaradi uboja pred sodiščem. Bil je oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je šlo za silobran. Iz Lfublfane —lj Zadnja pot Manje Knezove. Cez brega pel leta je odšla za svojim možem jVndrejem Knezom v večnost njegova žena. blaga gospa Marija Knezova, ki smo jo včeraj spremili na njeni zadnji'poti na viško pokopališče. Pokojna gospa Knezova je že del j - časa bolehala, v torek pa jo je smrt rešila trpljenja. S pokojnim možem je vzgojila svoje ctroke v nacionalnem in naprednem duhu. Zdaj zavzemajo vsi dobre položaje v javnem življenju. Včeraj popoldne je nastopila svojo pot v večnost. 2e mnogo pred pogrebotm se je zbrala velika množica pred hišo žalosti na Viču. Ne samo z Viča, marveč tudi iz Ljubljane so prišli mnogi, da jo spremijo na zadnji poti. Po pogrebiuh. molitvah, ki so jih opravili oo. frančiškani, se je razvil dolg žalni sprevod. Za križem so nosili krasne vence, ki so jih poklonili pokojni gospe Knezovi otroci, sorodniki in prijatelji. Za krsto se je za globoko užaloščeno rodbino razvrstila mcožica- Po groba so se udeležili tudi viški Sokoli, gasilci in zastopniki viške k. o. JNS. Po molitvah v podružnični cerkvi so prenesli krsto do groba, kjer so položili blago 30-spo k večnemu počitku poleg njenega moža Andreja in sina Ivana. Gospo Marijo Knezovo bomo ohranili v trajnem spominu. —lj Na klavirskih koncertih priznanih svetovnih umetnikov poslušamo z neko posebno naslado izvedbo Chopinovih skladb. Med temi umetniki pa je malo pravih izvajalcev del nesmrtnega Poljaka in eden najpomembnejših je Raoul Koczalski. Ko-czal.ski je imel to srećo, da je v svojih mladih letih užival pouk pri nekem učencu skladatelja Chopina. Ta je prenesel potem interpretacijo slavnega mojstra na svoje najboljše gojence. Tako je Koczalski znan po vsej Evropi kot najodličnejši interpret Chopinovih del. In Chopinu je posvečen ves I. del koncerta Koczalskega, ki bo v torek 2. maja ob 20. v veliki dvorani Filharmonije. Opozarjamo na ta koncert, za katerega se dobe vstopnice v krijigarni Glasbene Matice. —lj APZ bo jutri zvečer, v petek 28. aprila v 1'nionu ob 20. ponovil koncert pesmi iz dobe slovenskega preporoda. Koncert, ki je že 3. t. m. dosegel velik uspeh, je namenjen v prvi vrsti naši srednješolski mladini. Rezerviral pa je APZ posebne sedeže za tiste, ki Se prvega koncerta zaradi zprodane dvorane ni so mogli udeležiti. Cene sedežem so znižane; 15, 10 in 8 din. Koncertna blagajna na univerzi v vratar je vi loži. —lj HodniK, Ki m ne da uporabljati. Stanovalci hiš ob Tržaški cesti so mestnemu poglavarstvu hvaležni, ker je naplavilo ob Rogerjevem posestvu nov hodnik za pešce, a žal ta hodnik nima praktičnega pomena, dokler se ne podalijša do Jadranske ceste. Stanovalci hiš ob Jadranski m Marmontovi cesti ter Bičevju novega hodnika ne morejo uporabljati, ker bi morali Tržaško cesto dvakrat križati, kar je pa zaradi velikega prometa in slabe ceste nemogeče. Prosimo, da se napravi hodnik tudi pri hiši št. 45 in 47, ker bo tako levi hodnik do Jadranske ceste popoln. —lj Oddaja smeti. Mestno poglavarstvo opozarja vse stanovalce, da morajo smeti oddajati smetarju, vendar naj pa po možnosti smeti in druge odpadke prej sežgo in tako upepeljene oddajajo v za to določenih zabojih smetarjem. Stranke novih hiš in osamljenih naselji na periferiji, ki žele, da se jim pobirajo smeti, naj javijo svoj naslov pismeno mestni pristavi v Povšetovi ulici. Odlaganje smeti na travnikih, po mestu itd. ni dovoljeno. Kdor odlaga smeti na krajih, ki niso za to določeni, bo kaznovan po členu 90. zakona o mestnih občinah ali po naredbi v zdravstveno policijskih predpisih, če pa v določenem roku ne plača, pa z zaporom do 14 dni. —lj Sredozemlje zanima danes ves svet. 0 Sredozemlju poroča stalno dnevna kronika. Mnogo lažje bomo sledili temu razpravljanju o Si*edozemlju, ako ga bomo pobližje spoznali. Zato vabi Jadranska straža na predavanje o Sredozemlju, ki bo dne 28. aprila cto 20. uri v I. nadstropju Zvezde. Predaval bo znani ugledni predavatelj g. dr. Branko Verčon. Vstop prost. Po predavanju v kleti Zvezde družabni sestanek. Srajce, kravate Kanudnik Nebotičnik —lj Premiera zabavne in duhovite veseloigre »KoSček sreče« bo v šentjakobskem gledališču v soboto 29. t. m. ob 20.15. Igra, ki jo je skrbno pripravila ga. Polonca Juvanova, je povsem na novo opremljena. V glavnin vlogah nastopajo: Bučarjeva. Grgurevičeva. Mlekuševa, Bat-telino in Mos*sr. v ostalih vlogah sodeluje ves ansambl. V nedeljo 30. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. Kdor se hoče 2 uri dobro zabavati, naj pose ti predstavi. —lj Posestnike njiv in orače opozarja mestno poglavarstvo na člen 2. naredbe bana dravske banovine o zaščiti cest in javnega prometa na njih, ki pravi, da se v razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča ne sme orati v smeri proti cestišču, temveč samo sporedno s cesto ali potjo. Prestopki se kaznujejo po členu 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v določenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. —lj Hubadova župa vabi vse pevce in ljubitelje petja, da se udeleže drevi ob 20. uri v kino dvorani v Mostah koncerta v proslavo Sletnice smrti priljubljenega skla datelja P. H. Sattnerja. — župna uprava. —lj Prirodoslovno društvo opozarja, da bo predavanje g. primari ja dr. Boži dara Lavriča o ^Kirurgiji trebušne votline« v torek 2. maja v mineraloški predavalnici univerze in ne v petek, kakor je pomotoma na objavah predavanj. Začetek ob 18.15. —lj Narodno akademski blok poziva vse tovariše in tovarišice, da se udeleže pogreba tragično preminulega, zvestega sodelavca akademika Lenarta Oblaka. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrtvaške veže na Zaloški cesti k Sv. Križu. —lj Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, ponovi brezplačno predvajanje izredno zanimivega vqjafikega fil- ma jutri 28. t. m. od 6. do 7. zvečer v kino >Sk>ga«. Vabljeni so vsi rezervni in aktivni oficirji, ki niso imeli zadnjič pri-like, da si ta film ogledajo. — Uprava pododbora. —lj Združenje bivših mornarjev centralne uprave v Ljubljani vljudno vabi svoje članstvo in vse odslužene mornarje na I. redni letni zbor, ki bo dne 29. aprila ob 20. uri v salonu restavracije pri šestici. —lj Vlomi v stanovanja. Na Poljanski cesti 19 se je oni dan pojavil v stanovanju Ane P. neznan mlajši moški, srednje postave, nazaj počesanih dolgih las, oblečen v zeleno obleko, ki je ukradel nekaj gotovine in dve srebrni ženski uri. Tudi v stanovanje Ane TJ. na Resi je vi cesti je vlomil te dni neki potepuh. Vlomilec je v stanovanju vse prebrskal, ko pa ni našel denarja, ki ga je najbrž iskal, se je podvizal in baš še pravočasno odnesel pete pred zasledovalci. Iz Krania — Vodovodno vprašanje, ki je povzročilo toliko upravičenega nezadovoljstva, bo kakor kaže. kmalu vsaj deloma rešeno z zgraditvijo vodovoda Tu palice—Olševec— Luže, ki ga je pričelo graditi podjetje Ulčar že pretekli teden. Z zgraditvijo tega vodovoda bo kranjski v precejšnji meri razbremenjen in ne bo več mestno prebivalstvo. vs3j ne v toliki meri, občutilo v poletnih mesecih pomanjkanja vode. ki jo je zlasti zadnja leta primanjkovalo za najbolj nujna opravila. Upajmo pa, da bo tudi glavni vodovod Preddvor—Kranj po zagotovilih merodajnih faktorjev g. županu česnju tudi ta del vodovoda še letos zgrajen, kajti nujna potreba po zdravi vodi se kaže tudi v Stražišču. kjer bo pomanjkanje vode skoro bolj pereče kot v Kranju. Na vsak način je treba tudi že v letošnjem letu zgraditi predvideni del vodovoda na progi Kranj—Stara Loka, 9 katerim bi bilo tudi Stražišče preskrbljeno z zdravo pitno vodo, ki jo morajo sedaj dovažati ali pa uporabljati kapnico. ki pa jo zaradi suhega vremena primanjkuje. — Z borze dela. V zadnjem mesecu izkazuje borza dela 648 brezposelnih od teh 485 moških in 163 žensk. Trenutno dobe delo 4 hlapci, 1 pek, 9 kmetskih dekel, 2 služkinji, 2 pestunji in 3 kuharice. Veliko število brezposelnih gre na račun zadnjih odpustov iz tekstilnih tovarn, zato opozarjamo brezposelne naj ne prihajajo iskati dela v tovarne: več izgledov za zaposlitev imajo poljske delavke, služkinje, kuharice itd. Vsem podpirancem je borza izplačala na podporah okrog 36.000 din. število brezposelnih pa je od januarja padlo le za malenkost. Pri tem je treba vsekakor ugotoviti, da podjetniki dajejo delo delavcem iz drugih krajev, ki so na hrani pri podjetniku samem, dočim so domačini, ki imajo hrano doma ali drugje brezposelni. Iz škofje Loke — Za rad! prsta st& si v laseh. Posestnik iz Spod. Zetine Valentin Kristan je šel oni dan mimo žage Franceta Božnarja. Le.ta ga je prosil, naj mu pomaiga natakniti obroč na kolo. Kristan mu je držal obroč, BožnaT je pa udaril s kladivom po njem. Bil je pa tako nepreviden, da je udaril Kristana po kazalcu leve roke. Kristanu je pozneje roka otekla, moral je k zdravniku v žiii, potem pa v ljubljansko bolnico, kjer so mu hoteli prst odrezati. Kristan pa s tem ni bil zadovoljen. Obrnil se je še na škofjeloškega zdravnika dr. Homana, ki je ugotovil težko poškodbo. Kristan dalje časa ne bo mogel delati. Vprašanje je zdaj, kdo mu bo plačal stroške. Božnar trdi, da je imel Kristan roko obvezano že prej. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. — Akademski pevski zbor v Kranju! — sredo 3. maja bo APZ iz Ljubljane priredil v Narodnem domu velik koncert slovenske pesmi iz dobe našega narodnega preporoda. Opozarjamo občinstvo škofje Loke. naj ne zamudi, redke prilike in priporočamo, naj si vstopnice preskrbi pravočasno že v predprodaji, ki je na gimnaziji pri gimn. slugi. Koncert dirigira poznani dirigent France Marolt. Nastopi nad 60 pevcev. — Srečoiov Kolašic. Človekoljubno delo škofjeloških Kolašic je zavzelo širok obseg. Vsi vemo, da se porabijo sredstva do zadnje pare v najplemenitejše namene. Kolo pripravlja srečoiov. Kdo se ne bi odzval klicu naših plemenitih organizatoric ? V prvi polovici maja se bodo prodajale srečke in komur je sreča naklonjena, bo Dmei zadnjikrat ob 16., Prekrasen ln vsebinsko pretresljiv film po ne- smrtnem delu velikega 7 V MRI V FC ruskega pisatelja MS A ▼ « MJM 11 M > ▼ JU* L. N. TOLSTOJA NVITS DE FKU KINO UNION Gaby Morlay — Vlctor Francen — • Georges Klgaud. Tel. IS-21 II. del olimpijskega filma FESTIVAL LEPOTE I Leni Kie fen s ta h love _ Mladina vsega sveta v viteškem boju velike olimpijske ideje tekmuje za čast | in slavo svojega naroda KINO SLOGA, tel. 27-80. Poriluk« i ja : Tohis-Berlin. Dams ob 16., 19. In 21. GLASBENI FILM 1 ANDALUZIJSKE NOČlI z Imperio Argentina. — Danes nemdka ventlja. | deležen lepih dobitkov, ki bodo razstavljeni. E>obitniki bodo prejeli raznovrstna ročna dela, knjige, servise, perilo, čevlje in podobno. Sezite po srečkah in pomagajte KJS! — Opozorilo: Knjižnica loškega Sokola je odprta odslej samo ob nedeljah od 9. do 10. ure. SPORT Podutiške kolesarske dirke V nedeljo. 7. maja popoldne bomo na krasni p:-dut<£ki poti spet imeli tekmovanje kolesarjev, ki so si to k razno progo izbrali kot najprimernejšo za izvajanje svojih otvoritvenih dirk. Proga, ki se iz Zg. Šiške skozi Koseze lepo ovije preti Podutiku in dalje po strmem podutiškem klancu navzgor ter v desno po vijugasti go-zckii poti z nevarnimi ovinki navzdol po Domicah. Glincah. r ovijah spet v Zg. šisko, je kakor nalašč za to izbrani. Tiha, mirna, brez prometnega prahu, polna svežega gozdnega zraka. Zato tudi ni čudno. £e je v teh krajih ob nedeljah in praznikih vse polno izletnikov, ki gredo v bližnjo in daljnjo prirodo ali pa se iz nje vračajo, že nekaj let sem pa ob tom času vznemirjajo to lepo prirodno idilo ko- lesarski Športniki, ki se posamezno, dva ali pa trije skupaj pripravljajo in vežba-jo za glavni nastop, ki jih bo povezal v ostre konkurenco. Ne strašijo se truda in tudi ne hudega vzpona za Podutikom, ki ga z lahkoto premagujejo, temveč v polnem diru jo nekajkrat hkrati prevozijo osemkilometrsko krožno progo, da si tako pridobijo potiebno rutino. In prav za letos nji javni nastop dirkačev iz vseh krajev naše Slovenije, pa mogoče tudi Zagrebčanov, na pcdutialcih dirkah je rutina nujno potrebna, ker sistem dirk zahteva od vsakega posameznika, pa naj bo to junior ali prvorazredni, da da iz sebe vse razpoložljive moči. če želi po odvoženih f»0 kilometrih zasesti kako boljše mesto, katerih je za to dirko v,opisanih 15. Predvideva se torej huda borba v vhandicap sistemu. Začetek dirk bo ob 2. popoldne ob vsakem vremenu in nastopi kot prva sku. pina turističnih kolesa:jev .t. j. neverificiranih, ki prevozi prog> dvakrat ali 15 kilometrov, nato pa se začne glavna dirka v osmih krogih ali 60 km. Prijave za glavno dirko je poslati DAJkassMjf do vključno 2. maja na naslov Jax in sin, Tvi-ševa c. 36. Ljubljuna kjer bodo teden dni pred prireditvijo nastavljena tudi na. glade, katere je poki nilo zastopstvo tovarne >Diami an t - \V'e iker. Pognoje d'^-le prijave se ne bodo upoštevale. Razprava proti Martinu Brezovniku Kaj so izpovedale danes dopoldne zaslišane priče Celje, 27. aprila Na razpravi se je zvedelo, da je pred kratkim pobegnil v Nemčijo tudi priča Part, ki je leta 1935. zelo obremenjevalno izpovedal za Brezovnika. Davi ob 8. se je razprava nadaljevala. Priča Ivan švarc, ki je bil z Brezovnikom v zaporu, je izjavil, da je Brezovnik vedno trdil, da je nedolžen. Švarc je 1. 1935. pri razpravi opazil na hodniku pred razpravno dvorano Arnica, ki je izjavil, da bi Brezovniku pomagal, če bi mu dal nekaj za to. Priča Anton Jerše, ki je bil skupaj v zaporu s pobeglim Dobrovcem, je izpovedal da mu je Dobrove povedal v zaporu, da mu je Amič poklonil moško obleko. Dobrove je tudi povedal, da bi v primeru, če bi mu dal Brezovnikov oče denar, vse povedal tako, da bi bil Brezovnik izpuščen. Dejal je, da je na sodišču 1.1935. po krivem pričal. Pripomnil je, da je Arnič nagovarjal več ljudi h krivemu pričevanju. Priča Ivan Leskovšek iz Celja je izpovedal, da je 1. 1935. pri razpravi opazil, da je hodila priča Arnič večkrat iz raz-pravne dvorane in spet nazaj ter na hodniku tiho govorila s pričami. Priča Ugov-škova je izjavila, da je bila usodno nedeljo zvečer pokojna Repičeva v njeni hiši. Na sebi je imela plet, ne ve pa, ali je imela Repičeva pod pletom skrito vrv. Repičeva je odšla, ko je odzvonilo Ave Marijo po cesti proti Radmirju. Ugovško-va je ila tudi ona, ki jo je našla usodni torek ob pol treh popoldne obešeno. Repičeva je imela glavo naslonjeno na deblo in je bila s hrbtom obrnjena proti deblu. Priča Franc Venek je videl Repičevo usodnega dne med 5. in 6., ko se je sprehajala po travniku. Obtoženčeva mati je izpovedala, da je sin dejal, da ni oče otroka, ki ga pričakuje Repičeva. Razprava se nadaljuje in bo trajala ves dan do pozne noči. (Glej tudi poročilo na 4. strani.) Drzen roparski napad Radeče, 26. aprila Te dni se je vršila sodna cenitev zemljišča Jožefe Dvorak na Dobovcu, oddaljenem štiri ure hoda od Radeč. Dobovec je vasica, ki spada pod radeški sodni okraj, politično pa pod občino št. Jurij pod Kumom. Posestnica je hotela preprečiti draž-beno postopanje, zato je odšla ob pol treh zjutraj iz Dobovca v Radeče. Z lučjo v roki je tako dospela v škratovo dolino v Podkraj, kjer je nenadoma stopil neznan moški pred njo, nameril samokres na njo in zakričal: »Denar ali smrt!« Zgrabil jo je za roko, ji strgal ročno torbico in ji pobral ves denar — 250 din. Preplašena Žena prvi hip ni niti vedela, kaj se je zgodilo. Zavedla se je šele, ko je ropar pobegnil v temno noč. V bližini je zapazila svojo ročno torbico. Pohitela je v Radeče, hoteč kljub temu preprečiti dražbeno postopanje, žal pa ni imela uspeha, že zjutraj so odšli radeški sodni organi na Dobovec. Ko se je nesrečna žena vrnila domov, je povedala sodnim organom o roparskem napadu, katerega je doživela v škratovi dolini pri Podkraju. Le-ti pa so obvestili orožnike, ki bodo skušali drznega roparja čim prej izslediti. CD ■ CD ■ ■ CD O CD I CD ■ CDB CDI ■ CD1 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 60 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MOŠKI, ki trpite na seksualni nevra-steniji odnosno impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKA S A 100 tablet 220 din ki so jih mnogi zdravniki preskusili in so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost. Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA MR. ROZMAN, Beograd, Terazije br. 5. Izvozna banka. Reg. S. br. 5732-1934 AKO PRODAJA*, KUPUJE* OGLAŠUJ V MALI OGLASNIM »SLOV. NARODA"! Male oglase za »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. (LiSEJE VEČBARVNE T f ■ 1 1 t ' D t r PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s Din CEBULCEK dali je, gladi jole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp Ljubljana. 1382 GOSTILNO na prometnem kraju, dobro idočo, s 7 prostori, bi odstopil reflektantu, ki bi kupil moj inventar. Najemnina Din 600.— mesečno, zaslužek siguren. — Proda se takoj zaradi odhoda v inozemstvo. Dušan Čujovič, gostilničar, Karlovac. 1395 CEPLJENO TRSJE na raznih podlogah nudi žlher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta Moškanjci. Zahtevajte cenik. 1331 KUPIM HRASTOVE KLADE . debeline 40—70 cm, kupim — franco postaja prodajalca. Nujne ponudbe na I. Meštrovič, Zagreb, JelačiČev trg 15. 1397 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej, Najmaniši znesek 8 Din UČENKO za familijarno tamburaško kapelo potrebujemo, ki dobro poje in ima voljo za učenje glasbe. Pogoje po sporazumu na Kovač, kapelnik kavarne :>Ameri-kan bar«, Sušak. 139S MESARSKEGA VAJENCA sprejme za takoj Janko Videm-šek, mesar, Dob pri Domžalah. 1399 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. 5 narodna Tiskarna I L3UBL3ANA a ounjenA t avitSujt vas vrste tbsxovb> BJLBPSOST& Ui Mj Knjiga o starih naseljencih in naselbinah • na Vačah Piše jo naš znani zgodovinar in gaštejski rojak dr. Valter Smid Vače, 26- aprila Najstarejši trg v Zasavju, naše staro-slavne Vače, bodo opisane tudi v posebni knjigji. [Pripravlja jo odlični 2^rodovinar dr. Valter šmid. ki je naš slovenski rejak z Gašteja na Ckvrenjskem. zdaj pa službuje kot univerzitetni profesor in ravnatelj historičnega, muzeja v Gradcu. Vest. da pripravlja odlični zgodovinar knjigo o starih vaških naselnikih in njihovih naslednikih, je zbudila radosten odmev pri nas. prav gotovo ga bo tudi drugod, koder se zanimajo za največjo ilirsko naselbino na našem ozemlju. Te dni se j« obrnil spet na tukajšnje činitelje dr. šmid s prošnjo za nekatera pojasnila, ki jih potrebuje za svojo knjigo. Predvsem je zaprosil, naj bi mu sestavili podroben načrt za naselja Laze, Dolgo brdo. Doberletovo njivo m druge parcele, kjer so našli svoj čas gomile, pa tudi ostanke naselbin. Za poznavalca Zasavja je treba pripomniti, da dr. &mid želi pojasnil za Laze in Dolgo brdo, dva kraja, ki sta v naši soseski. Zgodovinsko vlogo igra tudi Dolgo brdo v Polšniških dolomitih, nazvano tudi Dolgi rt. Tam čez je vodila v starih časih tovorniška pot, ki se je držala najraje višinskih krajev. V dolino pa se je spustila pot v Lazih poleg" Smartna. Toliko pojasnila, da ne pride do morebitnih zamenjav. Dr. Valter šmid je tudi obljubil, da bo porabil del letošnjih počitnic tudi za ponoven obisk in pregled Vač. Na terenu hoče opraviti še nekaj pregledov, ki jih potrebuje za končno redakcijo svoje knjige. Knjigi bodo priloženi tudi razni načrti in Črteži. Ze pred leti jih je izdelal uradnik banske uprave g. inž. Josip ćernjač iz Ljubljane. Zemljepisne skice se nanašajo večinoma na one kraje, kjer je našel dr. šmid stera selisča. Prav dr. šmid je odkril edine ostanke starih ?lirskih selišč. Pred njim so res našli tudi gomile, to je poslednja bivališča staiih vaških naselnikov. Tisti čas so menili, da so našli keltske gomile. Našli so jih prav po naključju. Takrat je učiteljeval na Vačah popularni nadučitelj Perući. V šolo so mu prinesli šolarji nekaj zaponk in igel, ki so jih našli na pašniku. Vaški pastirji se za živino niso preveč brigali, krave so rile po zemlji in izriie nekaj starinskih ostankov. Dotlej seveda nihče ni vedel, da so na Vačah stanovali stari naselniki. Mladina je ba ran tala za najdene igle in zaponke. Po naključju je prišla ena tudi v roke nadučitelja Perucija. Ta je takoj spoznal, da ima v rokah predmet zgodovinske vrednosti. Uvedel je preiskavo in na dan so prišle zanimive stvari. Pastirji so mu opisali dogodek. Peruci je nekaj dni sam kopal na Lestini, malem grebenu nad Vačami, pa tudi na drugih krajih. Izkopavanje ni bilo zaman, kopači so našli še obilo drugih zgodovinskih predmetov lin na dan je prišel dokaz, da so morali tod gori na prijazni polici med Slivno in Slem-škom — oba hribčka se dvigata nad Vačami -— domova t i stari naselniki. O najdbah je poročal nadučitelj Peruci tedanjemu litijskemu glavarju Vestenacku in ta je obvestil o tem tudi ljubljanski deželni muzej. Nato so začeli kopati tudi muzejski odposlanci, kopanje je spravljalo na dan vedno neve dokaze in predmete. Va- če so postale na mah slavne po vsem kulturnem svetu. V tistem času — bilo je to pred dobrimi 50 leti — so zgodovinarji domnevali, da so stanovali na Vačah stari Kelti. Pozneje so našli okrog Vač do tisoč velikih in malih grobišč, nazvanih gomile. Vseh seveda še niso preiskali. Razkosavanje je precej drago. Razen muzeja je kopala na Vač ali tudi bogensperska kneginja Meckleniburska. sestrična bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Zaradi izrednih družinskih zvez je imela posebne pravice do kopanja na Vačah, zal je odšel del po njej najdenih predmetov v inozemstvo, nekaj seveda tudi v Ameriko. Vsi najdeni predmeti: neštevilne fibule, ampere, zapestnice in drugo, dokazujejo, da so imeli starri vaški naselniki izreden umetnostni čut in so bili strokovno zelo razgibani. Največ vrednosti ima stara vaška situla. ki jo je našel eden izmed vaških kmetov, po domače Pleze. Ta stara situla je eden izmed najdragocenejših predmetov ljubljanskega muzeja. Kljub oolgim desetletjem pa fciso našli ni kakih ostankov selišč. Vse izkopanine so našli le v grobiščih. Dr. šmidu pa gre zasluga, da nam je odkril nekaj krajev, kjer so imeli stari vaški naselniki svoje domačije. Prvo naselje je našel dr. šmid na Zgornji Kroni. Na Spodnji Kroni — oba kraja ležita na vzhodnem gričku naših Vač — pa so imeli stari Iliri — dr. šmid dokazuje, da so bili davni naselniki Iliri in ne Kelti — s\*oje kovačniee. Kovali so razne praktične pa tudi okrasne predmete, ki so jih prodajali na svojem gospodarskem območju, ki je segalo od Kranja in do Zidanega mosta. Dr. šmid »e bo tudi letos naselil pri Zarnikovih na Vačah. Zarnikova žena je hčerka pokojnega nadučitelja Perucija. Gospa Zarnikova je svoj čas pomagala očetu pri :zkopavanju. prav tako tudi hčerka Tona. zdaj že pokojna gospa Kol-betova iz Litije. Za knjigo, ki jo pripravlja dr. šmid. vlada veliko zanimanje. Televizija v praktičnem življenju Dva primera praktične uporabe tega novega čada moderne tehnike Tak je aparat za gledanje na daljavo Televizija je še vedno t povojih, omejena v glavnem samo na poskuse v laboratorijih. Le v Angliji so se bolj iz prestižnih ne^o iz praktičnih nagibov že jeseni 1937 lotili rednih televizijskih oddaj. To delo je prevzela angleška radijska družba British Broadcasting Co. Pri tehničnih ne-dostatkih. združenih še z visokimi stroški te najnovejše oblike domače zabave in pri omejenih možnostih doslej oddajanih televizijskih programov se pa še ni posrečilo zainteresirati >iroke javnosti za to novo čudo moderne tehnike. Uspehi na polju moderne tehnike, doseženi v zadnjih letih v neprestanem izpopolnjevanju gledanja na daljavo, so pa prav tako v Angliji kakor v Ameriki in Nemčiji presenetljivi. Če nastopi nekega dne te- levizija ravno pot iz laboratorijev h konzumentom, se bo gotovo kmalu prav tako razširila, kakor se je radio, seveda če sprejemni aparati ne bodo predragi. Dočim gleda m roka javnost ob namenoma brzdani propagandi te tehnične pridobitve na problem gledanja na daljavo še vedno z nezaupanjem in brez posebnega zanimanja, prodirajo v tisk že vesti o tem. kako važno vlogo bo igrala televizija. V ameriških listih >.mo lahko nedavno čitali, da namerava medicinska fakulteta ncwyorŠke univerze preizkusiti televizijo na svoji kirurgieni kliniki. Zanimive praktične demonstracije profesorjev na kirur gični kliniki naj bi bile doi^topnc mnogo širšemu krogu interesentov s pomočjo televizije. Nekatere operacije, ki jih lahko vi- dijo zdaj medicinci samo od daleč z galerije operacijske dvorane, bi lahko videli s pomočjo televizijskega sprejemnika, nameščenega v neposredni bližini operirane« talca, kakor da stoje okrog operacijske mize. Vsa operacija s kirurgovimi pojasnili vred bi se prenašala v posebno projekcijsko dvorano, kjer bi mogli mladi medicinci slediti vsem podrobnostim operacije v večkratni povečavi na projekcijskem platnu. O drugi praktični uporabi televizije poroča angleški letalski strokovnjak Victor Burnett. ki je opozoril v »Dailv Exprcssu« na poskuse s televizijo v letalstvu. Gre za televizijski »gonio« ali pilotiranje letala na daljavo, kakor ga predlaga ameriški inženir Roland Kemp iz Chclmsbforda. Zdaj pilotirajo letala oh slabem vremenu. ko pilot nima nobene orientacije, brezžično z več krajev, odkoder dajejo letalu smer. določajo višino poleta in pot do cilja. Ker pilot tudi pri so-azmerni varnosti tega pilo-tiranja na daljavo nima nobene orientacije, kar jc zlasti nevarno, kadar se letalo spušča na tla. naj bi bila po Kempovem predlogu v vsakem letalu pred pilotom projekcijska plošča televizijskega aparata. Tako bi videl pilot pred seboj sliko letališča, čeprav sicer nima orientacije. Nesreče bi bile tako izključene. Kempovo odkritje bi po mnenju letalskih strokovnjakov znatno poenostavilo pilotiranje letala in s tem bi bilo tudi mnogo varnejše spuščanje letala na tla v temi ali gos/ti megli. Obenem se nag'aša pomen tega odkritja za vojno letalstvo. Bombarder-ji bi se lahko s to napravo vračali brez nevarnosti tudi ponoči ah v gosti megli s svojih poletov. Ta dvojna praktična uporaba televizije ' je jasen dokaz, da ie problem gledanja na daljavo zdaj rešen in da samo nemirni časi na eni ter strah pred nevarno konkurenco za radio in kino na drugi strani zaenkrat še zadržuje industrijske koneerne. ki imajo v rokah najrazličnejše patente, da ne stopijo z aparati za gledanje na daljavo pred široko javnost, da jih ne začno izdelovati v serijah, tako da bi bili dostopni vsakomur. Inserirajte v ,,SI. Narodu u t Senzacionalen preokret med razpravo proti Brezovniku Važna izjava zdravnika izvedenca — Glavna obremenilna priča dan pred razpravo pobegnila v Nemčijo Celje. 27. aprila Med obnovitveno razpravo proti ^-letnemu posestnikovemu sinu Martinu Brezovniku iz šmartnega oh Dreti, ki ga jc okrožno sodišče v Celju dne o. junija 1935 zaradi umora 20-Ietne delavke Helene Re-pičeve. ki je bila z Brezovnikom noseča, obsodilo na dosmrtno robijo, jc prišlo včeraj do senzacionalnega preokreta. Ko je bilo zaslišanje obtoženca, ki je odločno zanikal inkriminirani z'očin. dopoldne končano, je bil zaslišan kot zdravnik izvedenec dr. špoJjai z instituta za sodno medicino na univerzi v Zagrebu. Izjavil je. da je imel že l. 1°35.. ko jc z nekaterimi kolegi prečital zapisnik o obdukciji pokojne Helene Rcpičeve, vtis. da jc Repičeva izvršila samomor in da ni postala žrtev zločina. Tudi sedaj jc mnenja, da je izvršila Repičeva samomor, čeprav ne izključuje popoln orna možnosti umora. Pravi pa. da je skoraj izključeno, da bi mogel kdo zdravega, odraslega človeka usmrtiti s tem. da bi ga obesil, ker bi se napadeni gotovo obupno braml in bi bili sledovi borbe vidni na poškodbah, ki bi jih dobil med tako borbo. Omenil je tudi razlike med simptomi pri človeku, ki sc ic obesil sam. in človeku, ki ga je kdo drugi usmrtil z obešenjem. Okolnosti, ki so bile ugotovljene pri obešenki in na kraju, kjer je Repičeva visela na smrekovi veji. pa bolj kažejo na samomor nego na umor, zlasti ker bi eden storilec sam normalno ne mogel z eno roko vreči svoji žrtvi zanke okoli vratu, z drugo roko pa zagnati vrv čez vejo in potegniti svojo žrtev samo z eno roko kvišku. Razprava je bila ob 13. prekinjena in se je nadaljevala ob 13. Popodne je bilo zaslišanih 14 prič. Brezovnikov oče Anton je izpovedal, da je bil njegov sin vedno marljiv in pošten ter ni prišel nikoli v navzkrižje z zakonom. Smatra za izključeno, da bi bil njegov sin zmožen umora. Posestnik in krojač invalid Ivan Arnič. ki je pri razpravi 1. 1935 obenem z Ivanom Dobrovccm zelo obremenjeval Martina Brezovnika. je povedal, da Dobrove ne mara priti na sodišče kot priča in da je v torek zvečer pobegnil čez mejo v Nemčijo. Pokojna Helena Repičeva in njena mati Elizabeta sta stanovali pri Arniču. Helena Repičeva je bila zadnje mesece pred svojo smrtjo zelo potrta in jc čisto tožila o slabih časih Ko je predsednik vprašal A-rniča. ali zaupa Dobrovcu, ki je že večkrat izpremenil svojo izpoved. jc Arnič odgovoril, da mu ničesar ne zaupa. V Ameriki se širi malarija V Južni Ameriki se je nevarno razširila malarija, katere že od leta 1930 niso poznali. Malarijo prinašajoči komarji se zelo hitro razmnožujejo in postanejo strah celih krajev. Vse kaže. da so prišli komarji v Južno Ameriko iz svoje afriške domovine z letalom. Nedavno so namreč otvorili zračno progo med mestoma Da. kar na eni in Na tal v Braziliji na drugi strani. V dolini te krajine je napadla malarija cio 90 odstotkov prebivalcev, kar pomeni 50.000 ljudi. Največ obolenj je v parahilski dolini .oddaljeni od Natala 700 kilometrov. Iz tega kraja prodirajo komarji vedno dalje in zdaj je nevarnost, da bodo prišli tudi v Severno Ameriko, če se ne bo našlo učinkovito sredstvo, da bi jih hitro zatili. O tej nevarnosti se je govorilo na občnem zboiu Rockefellei je ve ustanove. Predsednik ustanove Ravmund Fosdick je opozoril na nujnost energičnih ukrepov proti malariji. Najpreciznejša tehtnica Kemični 'abc:atorij univerze v Colora-du je dobil nedavno novo tehtnico. Mili-jontinka grama, položena na skodelico te tehtnice, potisne skodelico vidno navzdol. Vsak svetlobni ali toplotni žarek, ki pade na eno izmed skodelic te tehtnice, vpliva na njo tako. da se vidi to s prostim očesom, če se približa človek na en meter k tehtnici, pade takoj skodalica, ki je bližja človeku, pod vplivom iz človeškega telesa izžarevajoče toplote. Občutljivost te tehtnice je tolika, Ja so morali zaradi njenega preciznega funkcio- ObtoŽcnčeva sestra Marija šmnljakova i je izpovedala, da ji je pokojna Repičeva večkrat tožila, da je zelo nesrečna, in dejala, da si bo vzela življenje. Sumljakova je izjavila, da je imela pokojna Repičeva razmerje i Arničem in še s tremi drugimi moškimi. Ivan Po/nič, Fafac! Kolenc in njegova žena Antonija so i/javili, da se jc vrnil Brezovnik usodnega večera kmalu po 19. domov. Obtožnica namreč navaja, da se je vrnil šole okrog 21. Posestnik Jakob šutej je i/povedal, da mu jc Ivan Dobrove pravil, da bi lahko rešil Brezovnika. če bi mu ta dal nagrado. Ludvik Remec pa je izjavil, da mu jc Ivan Arnič dejal, da bi za nekaj jurjev lahko Spravil Brc/ovnika iz ječe. Priča Matevž Vrtačnik je izpovedal, da je prijel Dobrove, ko ie bil Brezovnik že obsojen, nekoč k njeiru in mu rekel, da ga peč« vest. ker je po krivem pričal zoper Bre/ovnika, in da bo svoje krivo pričevanje priznal. Brezovnikov svak Iva:i šumljak je izpovedal, da mu ie Dobrove izjavil isto. Predsednik je nato prečital izpoved Dobrovčevcga brata Janeza, ki je sedaj pri vojakih. Janez Dobrove navaja, da jc bil večkrat v družbi pokojne Rcpičeve. ki ie ponovno izjavila, da bo izvršila samomor. Obtožencev bratranec Alojz Brezovnik je povedal, da je čul Ivana Dobrovca, ko je v neki družbi izjavd. da bo šel na orož-niško postajo in priznal, da je po krivem pričal zoper Brezovnika. Zares ie šel Dobrove v družbi Alojza Brezovnika na orož niško postajo v Gornji grad m tam i/javil, da je po krivem priča' in to pod vplivom Ivana Arnšfka. Orožniški podna rednik Alojz Lenard, ki [e vzel takrat Dobrovč, vo izpoved na zapisnik, je pri razpravi to potrdil. Flizabcta Repičeva. mati pokojne Helene Repičeve, je izpovedala, da ji je hčerka povedala, da je Martin Brezovnik oče otroka, ki ga pričakuje Materi ni znano, ali je rucla njena hčerka ra/merje z Ivanom Arničem Tudi ni opazila na hčerki znakov žalosti ali obupa. Usodnega dne popoldne jc Repičeva v svojem stanovanju kvartala s svojo hčerko Heleno ter z Ivanom Dobrovccm in Partom, ne ve pa, ali je bil tudi Arnič poleg. Ko jc šla Repičeva dva tedna pred svojo smrtjo na sestanek z Brezovnikom. se jc vrnila domov v Dobrovčevi družbi. Dobrove je bil še v torek pri Repičevi in ji je dejal, da ga ne bo k razpravi proti Brezovniku. Razprava je bila ob 19.15 prekinjena in sc je nadaljevala davi ob osmih. niranja postaviti tehtnico v stekleno posodo, dobro izolirano proti svetlobi, toploti, vlagi in izpremembam zračnega pritiska. Tehtnico naravnavajo s kompliciranim mehanizmom od zunaj. Anglija se pripravlja Nemški listi vedo mnogo povedati <» skrbeh angleške vlade, kaj prinese Evropi jutrišnji dan. »Lokalanzeiger piše. da M k?žejo znaki znanega VVilsonovega načela najprej razorožitev potem pa pogajanja. Včeraj teden so bili objavljeni na6iti angleške vlade glede zagotovitve življenjskih potrebščin za primer vojne, v tem primeru je vlada prevzela nadzorstvo nad vso trgovino, pa tudi nad najvažnejšimi panogami industrije. V Angliji imajo piipravljenih že 60 milijonov živilskih listkov. Anglija se je dobio založila z žitom, sladkorjem in oljem za primer, da bi bil devoz nekaj časa prekinjen. Vsa angleška trgovina v mejah dT_ zave in izven nje bo za. primer vojne podrejena državnemu nadzorstvu. Isti poročevalec nemškega lista poroča, iz Londona, da je vse angleško sredozemsko brodovje zbrano pred Malto. V Gibraltarju je ostalo samo nekaj torpedovk. Na Sredozemskem morju ima Anglija zdaj a bojne ladje, 6 križark. 39 torpedovk. 7 podmornic, 5 pomožnih ladij, 6 motornih torpedovk, 12 minonoscev, 6 tovornih ladij za živila in opremo in 1 matično ladjo za letala. Skupaj s francoskim brodovjean je zdaj na Sredozemskem morju 6 vojnai ladij. 19 križa.-k, 64 toi*pe*Jruiih rudilcev. 8 torpedovk, 48 rx>dmornic. 6 motornih torpednih čolnov in 2 matični ladji za letala. ČEMU ? — Zakaj pa nisi klicala na pomoč, ko te je ta nesramnež poljubljal? — C emu ? Saj ni potreboval nobene pomoči. Rorence Riddeliova: 9 Plevatfta LjuGejett Toda v naslednjem trenutku se je dvignil krik in vik. Kričali so drug čez drugega. Slišale so se angleške, nemške in francoske besede, sami pijani glasovi. Fenella k sreči teh besed ni razumela in tudi slišala jih ni. Stala je in zrla izbuljenih oči na Dereka, ki je sedel na kupu umazanih, na tla položenih blazinic. Njegov vrat so ovijale roke dekleta, ki ga je privedlo sem v ta brlog greha. Na njegovih kolenih je počivala glava drugega dekleta, ležečega na tleh, tretja deklina je pa sedela pri njem in pritiskala svoje zagorelo lice k njegovemu. Takih deklin je bilo tu več, toda svojo pozornost so posvečale drugim gostom. Ena je sedela na kolenih nemškega legionar j a, druga se je zadovoljno naslanjala na prsi Arabca, zavitega v težak plašč. Videlo se je pa, da je Derek Ellison najpriljub-Ijenejši gost tega brloga. In videlo se je tudi. kako mu prija pozornost in laskanje njegovih oboževalk. — Pravim, mama — je ogovoril debelo črno la-dy, ki je začudeno gledala Fenello. — Reci temu strašilu, naj se pobere odtod. To mora biti strašno grda, da si ne upa pokazati svojega obraza. ""Crna debela dama je brž stopila k Fenelli in že je srdito kričala na njo v arabščini. Z njo sta stopili k Fenelli dve dekleti in tudi tisti nubijski zamorec. Toda neki legionar, po glasu sodeč Američan, jih je pahnil proč: — Najprej moramo pogledati, kakšna jc Kdo ve, kakšna je pod tem plaščem, — je kričal, — saj je lahko čisto čedno dekle. Kar poglejte te njene oči. Pokaži se, dekle, kakšna si. Toda Fenella nikakor ni želela, da bi morala pokazati tem ljudem svoj angleški obraz. Naglo je razmišljala, kako bi zopet smuknila iz tega brloga, toda ne sama in razmišljala je zlasti o tem. kako bi mogla pošepniti Dereku, kdo je in ga tako spraviti od tod, iz te strašne beznice. Po Američanovih besedah je nastal v brlogu strašen krik in vik. Prihrumel je liki nevihta, kakor tisti čudni opoldanski vihar, ki prihrumi včasi v nekaterih krajih Afrike pod jasno nebo, razsaja nekaj časa in enako hitro zopet izgine. Toda ta krik in vik ni izginil tako hitro. Fenelli se je zdelo, da jo je zgrabilo tucat parov umazanih rok in da ji tucat moških glasov kriči kosmate dovtipe naravnost v uho. Toda v tem splošnem trušču sta se čula čisto jasno in razločno dva angleška glasova. To je bil Derekov glas in glas drugega moža, ukazujoč in osoren glas: Skoraj istočasno so začele štiri angleške pesti žilav boj in odbijale so moške, ki so hoteli Fenello nadlegovati. V naslednjem trenutku se je pridružil tema dvema še ameriški legionar. — Pustite jo pri miru! — je kričal in priključil tem besedam nekaj robatih psovk. Toda bilo je že prepozno. Plašč so strgali s Fe-nelle. Pokazala so se njena ramena v jopiču iz rdeče svile. — Križ božji, saj to je belo dekle, — je kriknil Američan. | Fenella je naenkrat stala sama — njeni za- ščitniki so bili potisnili napadalce nazaj in vsi so se umikali pred njo. Stala je in zrla na Dereka, ki jo je gledal izbuljenih oči in na Davida Kenta, ki mu je curljala po čelu kri. Gledala je zlasti tega drugega moža, zrla je nanj v nemi grozi in v glavo ji je šinila skeleča misel, ki ga je obsojala . . . Torej tudi on, navidez tako plemenit mož. zahaja v take beznice . . . Tudi on . . . Moj bog. katerega moškega more ženska še spoštovati, kateremu še zaupati? III. NEKAJ O TUJSKI LEGIJI Prvi je spregovoril David Kent. Položil je roko Fenelli na ramo in dejal jasno in ukazujoče: — Takoj se morate vrniti v svoj hotel, miss Graveva. Derek ji je pa srdito posegel v besedo: — Fenella. Kateri vrag te je obsedel, da si prišla sem? Strmeča gruča vojakov francoske legije in domačinov jih je gledala v novem presenečenju. Nedolžna drama je bila doživela v njihovih očeh nepričakovan preokret. Videli so, da ta dva Angleža poznata belo dekle in da sta pripravljena zavzeti se za njo. Potem so pa gledali za njimi molče in osuplo, ko je Fenella z Ellisonom in Kentom naglo izginila skozi vrata. Čim so se pa vrata zaprla za to čudno trojico, je nastal v umazani bez-nici takoj nov vik in krik. Kričalo je vse vprek. — Glej no, glej, — je kričal ameriški legionar, — to je torej nekakšna lady. — Tristo vragov, to so vam ti turisti! So kakor kuga, povsod prilezejo, nikjer ni človek varen pred njimi, — je dejal francoski civilist ogorčeno. — Povsod prilezejo, v vse vtaknejo svoj nos hi nam kvarijo naše kupčije, — se je jezila ena rzmed deklet, ki jo je pahnil Derek od sebe, ko je planil pokonci, da bi priskočil Fenelli na pomoč. — Ona je torej prišla za Adairom, — je dejal drugi vojak francoske legije, po naglasu sodeč meščan iz londonskega predmestja. — To je zrela tička. — Hej, mi vsi v tujski legiji smo rx>STeoeni tSS, — se je zasmejal Nemec. — Kdo pozna naša pnva imena, kdo ve, od kod prihajamo, komu so znani temni vzroki, zaradi katerih smo morali poiskati to najzadnje in najslabše zavetišče na svetu? Američan se je obrnil k črni dami, ki je opravljala posle gospodinje bara, — Za božjo voljo, Lizzie, — je kričal, — daj nam no kaj piti, samo da ne bo tvoj strup hi lesnega alkohola. Arabka je hitro natočila čašo, kl ji jo je rjomolil, potem so pa sledili Američanovemu zgledu tudi drugi gostje. Ta čas je stopila Fenella s svojima spremljevalcema iz hiše na ulico. David Kent se je obrnil na obe strani ,toda nikjer ni opazil nobenega voza. Morali so torej peš do hotela Continental. Hodili so hitro. Fenella je stopala med svojima spremljevalcema. Ljudje, ki so jih sreča vali, so se radovedno ozirali za njimi, saj ni bil običajen prizor videti žensko v težkem arabskem plašču, zavito do oči ter v spremstvu čedno oblečenega Angleža in vojaka francoske tujske legije. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Ckristof U Vsi v ljubim