Leto LXV^ št. 178
Ljubljana, ponedeljek S* avgusta 19)2
Din 1.*
labaja vsak daa popodne, Izvzemat nedelje tn praznika. — Inaeratt do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnserati petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Knafljevm aH ca M. 6
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3123
-
PODRUŽNICI:
MARIBOR, Grajski trg ftt. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — Fel 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tet ftt. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351«
POGAJANJA S HITLERJEV«
Po povratka vodilnih državnikov v Berlin
z narodnimi socialisti za vstop
Berlin, 8. avgusta. Državni kancelar Pa-pen se je vrnil danes v Ber.ia, zarali česar se bodo že te .dni pričela pogajanja o preosnov: državne ter pruske »la-le in s;-eer najpreO z narodnimi socialist.. Kako "bo nova državna vlada sestavljena, je Že povsem negotovo. Gotovo je samo to. da bodo vstopili vanjo narodni zociaUstJ Iz več *zjav merodajnih krogov Je znano, da dali hoče sedanja vlada pritegniti k fcodeio-vanju, pri čemer pa si zamišljajo pr-insno vaao vlado kot predsedniško, v katero N ♦vstopil"! posamezniki ne kot strankaij'.. ampak kot osebe, ki uživajo zaupanje ir-»žavnega predsednika Hlndenburga. To pomeni, da sedanja vlada ni pripravljena 5>re5>ust.i'ti Hitlerju  vse oblasti.
Tudi centrom ln bavarska ljudska stranka, ki postopa soglasno, se zavzemala za pritegnitev narodnih socialistov v •vlado, ne da bi za sedaj izjavila, aH si ^predstavljata bodočo vlado kot koalicijsko, večinsko al! manjšinsko, ki bi se opirala le na nemške nacionalce in bi mogla računati na podporo obeh katoliških fctrank.
Pogajanja o bodoči vladi bodo precej težavna zaradi načrta, po katerem naj bi se izvedla personalna unida državne in pruske vlade, s čimer bi bili predvsem zadovoljni narodni socialisti. Pogoj za to bi bil, da bi bil Papen, ako bi narodni socia listi pristali na to, da ostane še nadalje predsednik državne vlade, izvoljen v pruskem deželnem zboru za ministrskega predseinlKa. Do take izvolitve more seveda priti samo s pomočjo cen truma. Doslej ni nobenih znakov, da se je izpreme-nllo odklonilno stališče centroma proti Papenu. na katero vplivajo razna osebna nerarpoloženja Vprašanje je torej, ali se bo Papenu posrečilo odstraniti odpor centruma
Hitler se je v soboto mudil v Berlinu, kjjer se le nastanil pri bivšem stotniku Gohringu. Ob tej priliki je imel razgovore z raznimi m erodaj njim i zastopniki vlade, ki so mu izrekli svoje pomisleke glede na narodno - socialistična nasilstva. Hitler je baje obljubil, da bodo voditelji njegovih napadalnih   oddelkov   vplivali pomirjeval-
se pričela pogajanja v vlado
no, tako da ne bo treba uveljaviti pripravljene zasilne odredbe protd terorističnim dejanjem.
Po nekaterih vesteh je Hitler že v soboto zvečer odpotoval v Schwerin, kjer se je sestal z voditelji napadalnih oddelkov. Baje jvm je priporočal, naj se izogibajo glede na bližnja pogajanja o preosnovi vlade vs°m nasilstvom Po rem razgovoru so bi.ia izdana r»r'merna navodila podrejenim v<xtiTei 'em narodno socialistične orean:7.acije V vladnib krofih upajo. da bo Hitlerjevo posredovanje v napadalnih oddelkih imelo zaželjeni nspeh
Rsrlin, S. avgusta Včeraj so v Schle^-wig-lio!!stc;nu aretirali več o*eb ki so h -le ude'ežene v zaditift dneh pri atentatih z eksplozivi. Aretirane; so pripadniki narodne sociia'istične stranke. Doslej je bilo aretiranih sedem oseb.
Ratibor, 8. avgusta. A A. V Ratiboru v Zgomr Sieziji ie eksplodirala bomba :n raznesla uradnike prostore ceTitrnmskega glasila »Oberschlesische Rundschau*. Atentatori« v še niso izsledili.
Lebrun o miroljubnosti Francije
Odkritje ogromnega spomenika 400*000 vojakom, padlim pred Ver-dunom — Herriot o srancoski politiki
Douaumont, 8. avgusta. AA.  Včeraj je predsednik rep-u-blifee Lebrun  svečano odkril veličastni spomenik 400.000 vojakom. kJ so padJi pred Verdunom med svetovno vono. Spomenik je zgrajen v obsft Kost nlce ter stoj.1 na vrhu griča sred-i prostra txte planjave in pokopališča z 20.000 gr->bo *va. ki so jib vse okrasili šolarji s e-7eu. 'rami.     Kostnica   ima 140 metrov visoK obok. pod katerJm so pokopane "kosti pred Verdunom padlih voiakov. Predsednik re publike je v svojem  govoru pri odkr tju spomenika  poudarjal, da so  žrtve,  k* jih £e  Franc-'ja   doprinesla   po   končani vojni rzj. boljša razumevanje  med  narodi   m za gospodarsko obnovo  srveta,  najboljš do-•kaz, da si Francija ne želi zopet dosod-'kov, ki bi ji pustošili njena tla in po katerih \n bilo zopet treba postavljati kost •niče za kost; stotisočev brezimni kov, «ia Iti njihovi otroci mogli občutiti vso groso vojne. Franoija si žeLi miru in bo pri tem vedno vztrajala,  nihče pa ne sme zatue-•vati od nje, naj opusti skrb za svojo va--•roet, dokler ne preveva vseh ljudi na sve-Itn želj** po miru in dokler ni varnosc tako lagotovljena, da se bodo nanjo lahko za-•neeli vsi narodi, mali prav tako kakor ve-
VannPS, 8. avgusta, A A. Na proslavi .'Stiristoletnice združitve Bretagne s Fran-•cdjo je imel predsednik vlade Herriot go-
vor, v katerem je omenil uspehe na lau-sannski in ženevski konferenci in dejal med drugim:
Danes še ne vedo ceniti dela, ki smo ga izvršili v korist miru. Strankarski duh, ki vlada pri nas, noče priznati žrtev, ki jih je morala Francija doprinesti, da reši stvar. ogroženo od toliko nasprotnikov. Mislim, da smo zvesti Briandovemu duhu doseg-li spričo težkoč, ki so nam stale na poti. vse, kar smo mogli doseči v sedanjem motnem času, ko se mora volja za mir boriti s tolikim; ovirami. Ko se zahvaljujem narodom, ki so nas pri tem podpirali, izjavljam, da je Francija lojalna in da zavrača očitke o hipokriziji: Francija se ne bo dala pri svojem budnem delu za mir od nikogar motiti.
Na proslavo obletnice združitve Bretagne s Francijo je neprijetno vplival zločin, ki se je pripetil včeraj zjutraj pred pričetkom svečanosti. Neznani zločinci so namreč razstrelili spomenik, ki predstavlja združitev Bregatne s Francijo in stoji na glavnem trgu v Vannesu. Eksplozija je porušila vsa okna na mestni hiši in v gledališču. Prva preiskava je pokazala, da so zločinci morali rabiti posebno močno razstrelivo >cheddrtec, ker navaden smodnik ne bi bil mogel nanraviti takega razdejanja.
Pred izpremembami v francoski vladi
Vesti o skorajšnji krizi Herriotove vlade —  Vprašanje sodelovanja
socialistov z radikal!
Paril, 8. avgusta V zadnjih dneh so se pojavile vesti o skerajsnji vladni krizi. V desničarskih krogih zatrjujejo, da so dnpvi Herriotove vlade prešteti in da bo sedanji manjšinski vladi radikalov kmalu sledila Vlada kartela z udeležbo socialistov. Desničarski politiki, ki so razširili te vesti, pristavljajo, da bi vlada kartela trajal« Mm« par tednov in da se bo morala umkniti trajnejši koalicijski vladi radikalov in srednjih strank.
Ne zdi se verjetno, da bi došlo brez posebnega povoda do preosnove vlade med parlamentarnimi počitnicami, vendar pa računajo tako na levici kakor na desnici z možnostjo, da bo do*lo kmalu po zonetnera sestanku parlamenta do nove opredelitve. Parlamentarne počitnice, ki trajajo običajno do jeseni, bodo bržkone letos prekinjene ob koncu septembra ali pa začetku oktobra i izrednim zasedanjem, na katerem naj bi se sprejeli važni predlogi za sanacijo državnega gospodarstva. Med te predloge spa da tudi konverzija rent, ki se v bančnih in borznih krogih pričakuje z zadovoljstvom, ker bi se z njo dvignili tečaji rent z nizkimi obrestmi, vsekakor pa bo zadela pri socialistih na odpor in ni izključeno, da bi se pri tej priliki zopet vzpostavila enotna fronta levice Za uravnoteženje državnega proračuna postavljajo socialisti dve zahtevi, ki so jim radikali načelno nasprotni, in sicer državni monopol za zavarovalne družbe ter podržavljenje prometnib sredstev. Socialno - politično so razlike med obema levičarskima skupinama zelo majhne. Minister za delo D ali mi er je naklonjen sooli-
stičnim zahtevam glede podpiranja brezposelnih in velja tudi kot kandidat za bodočega ministrskega predsednika v primera, ako bi socialisti vstopili v vlado kartela z radikali.
Glavni vzrok nasprotstva med radikali in socialisti je razorožitveno vprašanje. Mnogi znaki kažejo, da se bo nasprotstvo v skorajšnjem času še povečalo. Radikali se pod vplivom dogodkov v Nemčiji ter poostrene proti francoske smeri v Italiji nagibajo vedno bolj k stališču, ki sta ga doslej zavzemala Herriot in desno krilo stranke, dočim vztrajajo socialisti na svojem načelnem stališču. Vodja njihove stranke Leon Blum se zavzema £e nadalje za povečano razorožitev Francije ter zahteva predvsem, naj Francija odpravi bombna letala, kakor je bilo sklenjeno v ženevi. Ako v prihoi-njib mesecih ne bo došlo do zbližania med radikali in socialisti, je pričakovati, da se bodo socialisti še boljj oddaljili od sedanje vlade, za katero bo zaradi tega nastala potreba, da si ustvari tesnejše vze-^ ? Brankam! srede.
Uničevanje kave v Braziliji
Rio de Janeiro, 8. avgusta. Preteki* dni so zopet sežgali ogromne količine kave. Samo v petek so sežgali tukaj 300.000 kg kave. Kakor objavljajo uradno, se v Času od 3. do 10. julija uničili ▼ Rio de Jane-iru 33.000 vreč kave po 150 kg, v Santosti 40.000 vreč. v Sao Paolo 270.000, v Vitto riji 12.000 , v Paraguai 13-000, torej skupno 377.000 vre« s 56^50.000 kg kave.
Vojna v Južtii Ameriki
Buenos Aires, 8. avgusta. Ob reki Pil-comayo so se razvneli bodi med bolivijski-mi in paragvajskimi četami. Bolivijsko čete odhajajo na fronto s klici: V Asun-cion!
Asuncion. 8. avgusta. S paragvajske utrdbe Aguin so sestrelili bolivijsko bojno letalo PUota in opazovalca so vjeli, dočim se je letaio popolnoma razbilo.
Ncwyorkf 8. avgusta. Bolivijske čete so zopet napredovale na ozemlju Gran ✓laca. Na raznih mestih je prišlo do novih oojev. Bolivijski predsednik je v posebni poslanici parlamentu protestira] proti poizkusu nevtralnih držav, da vmešavajo v boLlvij&ke notranje zadeve. Piedsednik bolivijske republike poudarja vnovH! pravice Bolivije do spornega ozema-ija. ob reki PHoomayo
Newyork, 8. avgusta. Argentinska železniška družba je sporočila argentinskemu zunanjemu ministru, da bo zabranila vsak prevoz orožja .in streLiva. ki je namenjen v Bolivijo in Paraaruav. Med tem so se pričeli na ozemlju Gran Chaca novi boji med sovražnimi oddelki. Bojujejo se
Ponesrečena pogajanja z Gandhijem
London, 8. avgusta. Iz Bom ha y a poročajo, da pogajanja med vlado in Gandhijem o novi indski ustavi, ki so vršila že nekaj časa, niso uspela. Angleška vlada je ponujala delno avtonomijo pokrajinskih vlad z obljubo, da bo v bodoče pristala na avtonomijo centralne vlade s kontrolo vojaških in finančnih zadev. Gandbi je vztrajal na zahtevi, naj bodo pokrajinske vlade popolnoma neodvisne od vsakega angleškega nadzorstva, zaradi česar so bila pogajanja prekinjena
«—i—
Smrt diviziionarieve
hčerke
Ljubljana, 8. avgusta. Ugledno obitelj komandanta dravske divizije generala Bogoljuba Ilica je zadel hud udarec. Neizprosna smrt je ugrabila hčerko edinko ftadmilo Cico Iličevo, ki i« sno-či ob 20-15 po kratkem in mučnem trpljenju na pragu življenja, stara komaj 20 let, v garnizijski bolnici izdihnila. Pokojna Rad-mila je študirala pravo na beograjski univerzi, v Ljubljano je prihajala vsako leto na počitnice. Tu je pa koščena roka segla po njenem mladem življenju. Pred dobrim tednom se je Radmila prehladila in dobila vnetje možganske mrene. Vsa skrbna nega zdravnikov in ves njihov trud, da bi ji It-šili življenje, je bik) zaman.
Pokojna je bila ljubeznjivo in simpatično dekle, ki jo je vzljubil vsak, kdor jo je poznal. Bila je pridna dijakinja, izredno nadarjena in bistroumna. Njena smrt je tudi udarec za beograjsko sokolsko društvo, katerega zvesta članica je bila. Pogreb mladenke bo danes ob 16.30 iz pravoslavne kapelice na glavni kolodvor, odkoder prepeljejo krsto z zemskimi ostanki * Beograd, kjer jo polože v rodbinsko grobnico Na zadnji poti bo pokojno soremila tudi vojaška godba.
Bodi ji lahka zemlja, težko prizadeti di vizijonarjevi rodbini pa naše globoko eo-žal je!
Odpor proti novim
davčnim bremenom
Z državno trošarino na električni tok in sladkor bi bila najbolj prizadeta dravska banovina
Ljubljana, S. avgusta. V petek dopoldne je predložil finančni minister v sporazumu z ministrom trgovine in industrije Narodni skupščini predlog o spremembi zakona o davku na poslovni promet, ki naj bi se občutno zvišal, poleg tega pa osnutek zakona o spremembah v zakonu o državni trošarini na sladkor in pa zakona o trošarini na električni tok. Ce bi bil sprejet zakon o trošarini na sladkor v taki obliki, kakor ga je predložil finančni minister, bi davčne oblasti popisale ves sladkor kar ga je v prometu po veletrgovinah in pri trgovcih na drobno, in razlika na trošarini v znesku 1.50 odnosno 2 Din pri vsakem kilogramu bi se morala plačati na zaloge preko 5 kg. Seveda bi se s trošarino sladkor za toliko podražil. Na električni tok bi se pa plačevala državna trošarina tako, da bi prišlo pri razsvetljavi na kw 1 Din, za električno strujo, ki se rabi k->t gonilna sila motorjev in pri raznih instalacijah pa 0.25 Din za kw. S tem bi bili seveda hudo prizadeti na eni strani vsi po-edini konzumenti električnega toka, Še mnogo težje bi pa bile posledica za našo industrijo. Malo je verjetno, da bi bili predlogi finančnega ministra v taki obM-ki. kakor so prišli pred Narodno skupščino, sprejeti.
Narodni skupščini predloženi predlogi glede povišanja trošarine na sladkor, povišanja prometnega davka ter uvedbe nove trošarine na električni tok, so izzvali posebno v vrstah poslancev iz dravske banovine veliko nezadovoljstvo. Na včerajšnji klubski seji so poslanci rase banovine z vso upravičenostjo poudarjali, da hi nova bremena, kakor jih je predlagal finančni minister Djordjevič, v prvi vrsti zadela dravsko banovino. Navajali so, da bd uvedba trošarine na električni tok prisilila mnoga podjetja, da ustavijo svoj obrat, ker bi ne bila zmožna plačevati trošarine. Tvornica za dušik v Rušah na primer bi morala plačati na trošarini nič manj kakor 25 milijonov Din, medtem ko jo stane električni tok komaj 7 do 8 milijonov Din. Podjetja, ki so priključena na Falo, bi morala plačevati kakih 35 milijonov Din za trošarino na električni tok. Poslane? is dravske banovine so poudarjali, oa M dravska banovina morala plačati približno eno tretjino trošarine na električni rok, drugi dve tretjini pa v«e ostale banovh.e.
Ravno tako so poslanci dravske banovine naglašali, da bi povišanje trošarine na sladkor v prvi vrsti zadelo našo banovino, kajti naša banovina plača 16% celotne trogarine na sladkor, torej skoraj dvakrat več, kakor bi jo morala po številu svojega prebivalstva.
Pestra policijska kronika
Ljubljana, 8. avgusta. Kronika včerajšnjega in današnjega dne ie bila zopet pre-ced pestra. Včeraj se je po mestu nagloma raznesla vest o krvavem zločinu na Sv. Petra cesti, kjer je bil do smrti zaboden mlad delavec, davi je pa vzbudil precejšnjo pozornost poskusen vlom v poslovne prostore in blagajno Kmetske posojilnice v Tavčarjevi U'lici. Po-Hci.;a je prejela rudi zanimivo ooročilo od orožniške postaje v Kranju o poskušeni drzni slepariji.
UBOJ NA SV. PETRA CESTI Na Sv. Petra cesti sta v soboto zvečer v neki gostilni sedeli dve družbi. V prvi ie bil 291etni delavec France Hočevar, zaposlen pri inž- Dukiću, pri drugi je pa bil 301etnj delavec Ivan Zumer z ženo. Bilo je okrog 22.30, ko je nastali nenadoma v gostilni prepir. Zumer, katerega ženo je baje Hočevar razžalil, je stopil k Hočevarj« m mu prisoKl krepko* zaušnico, da je padel s stola. Hočevar se je naglo pobral rn pograbil stol ter začel opletati po 2umru, nato je pa še potegni] n žepa nož in ga dvakrat zasadil Zumru v prsa, da je ta čez nekaj minut v naročju svoje žene rz-krvavel. Ubijalca je aretiral stražnik in ga oč&peMal na policijo, kjer so ga zaslišali, nato pa izročili sodišču.
Pokojni Zumer je bil znan kot miren in trezen delavec in je njegova tragična smrt vzbudila mnogo sočutja. Tragedija je tem težja, ker je bil šele 10 mesecev poročen.
POSKUSEN VLOM V BLAGAJNO KMETSKE POSOJILNICE
Snoči okro« 23.20 je opazil nočni čuvaj Kan Leskovec, zaposlen pri Prvem za&Je-patoem druStvu, da je nekdo vlomil v prostore Kmetske posojilnice v Tavčarjevi uH-ci 1. O tem ie obvestil policiio. Vlomilec je s ponarejenim ključem odfpri vezna vrata, v veži dvignil železni rolo, v katerega je zapičit vetrih, izbil v ena vrata odprtino m zlezel skozi luknjo v pisarno, kjer se je lotil velike železne blagajne. Navrtal jo je na dveb krajih, vendar se mu ni posrečilo, da bi jo odiprl. Nato ie še stfkal po pisarni, vzel papir m nanj pritisnil več pisamiškib žigov ki se na posebno čuden način tudi podpisal. Vse kaže, da ga je najbrž pri po s hi kxk> zmotil. Vlomilec je odšel brez plena. Skoda, ki jo je napraviU znaša okrog 300 Din.
POSKUŠENA SLEPARIJA.
Pred dnevi se je oglasil prt solastniku Jadransko - posacvske čevljarne v Kranju g. Antonu &tefetu neki moški, ki se je Iz-dagal sa ekonoma finančne direkcije v Zajrrebu Začel se je pogajat* s štefetom glede nabave 700 parov čevljev ln napravila sta tudi tozadevno pogodbo, štete mu je daroval par novih čevljev. Neznanec se je podpisal kot Josip Tomdč H Zagreba Drugega dne se je zopet oglasil pri Stefe-tu, kjer bi t*i moral polotiti 5000 Din kavcije, štete ga je povabil s seboj na Bled, od koder sta se pa vrnila v Kranj, kder je
neznanec prenočil pri Stani po3uL Tedaj je Stefe opazil, da se je v tujsko knjigo rvipisal kot trgovski potnik Franoo Novo-self*c \-l Ljubljane. Ker ga al bilo več brt-*n, je skoraj potovo, da je hotel na poee-ben način priti do 700 parov čevljev m se je pač samo srečnemu nak]tfnčj3i zahvaliti, da je bdla njegova namera pravočasno odkrita. Neznanec, ki je taiel pri sebi več-ijo vsoto denarja, jje visoke, srednje postave, suh epa obraza, plavolas. Gotovo bo svojo sr»ečo posknšal tudil drugod.
Kongres trarrsporTTriri delavcev
Prag*, 8. avgusta, AA. Včeraj so v Pragi na svečan način otvorili kongTes niednarodne federacije transportnih delavcev. KongTesu prisostvujejo delegati iz 21 držav. Zastopana je tudi Jugoslavija. Predsednik federacije Kramp je v svojem govoru poudaril, da sedanja kriza zeJo škodljivo vpliva na industrijo in transport.
Nova stavka v Belgiji
Bruselj, 8. avgusta. KongTes sociaino. demokratskUi rudarjev je včeraj sklenil, da proglasi v vseh premogovnikih stavko. Sprejet je bil tuđi sklep, da se pozove vodstvo socialistične stranke, naj razpravlja o proglasitvi splošne stavke v vseh industrijskih podjetjih Belgije.
Gobavost na Dimaju
Dunaj, 8. avgusta. Kot prva žrtev gobavosti je na Dunaju umrl mizar Venzel Schmalz. Dognali so, da se je pojavil tudi že drugi primer gobavosti, in sicer pri nekem potniku, ki je prispel na Dunaj iz Carigrada. Odrejeni so vsi varnostni ukrepi, tako da m* vzroka za paniko.
Z olimpijade
Los Angele«, 8. avgusta. Včerajšnji dan olimpijskih iger, ki jim je prisostvovalo nad 80.000 ljudi, je prinesel zopet odlične uspehe. Vnovič so bili doseženi mnogi svetovni rekordi, tako na primer v damski štafeti na 4 krat 100 m, v moški štafeti na 4 krat 100 metrov in 4 krat 400 m. in v skoku v višino za dame, ki so jih dosegli vse Američani. V prostem plavanju na 100 rn za dame ;e dosegla rekord De Noudel iz Holandije. V msrathonskem teku je dosegel rekord Zabel., tz Argeutiuije. v grško rimski rokoborci je bil prvi Šved VVestergreen. dru£;i Čeh Urban, tretji pa Avstrijec Herschl.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2291.24 _ 2302.60, Berlin 1361.S0 — 1362.60. Bruselj 790.24 — 794.18. Curih 1108.55 _ 1113.85, London 196.08 — 197.68, Newyork cek 5672.14 — 5700.40, Paria 222.93 — 224.05, Praga 168.45 — 169.31, Trst 290.24 — 292.64
INOZEMSKE BORZE. Curih, 7. avgusta. Paruz 20.11%, London 17.73, Newyork 514, Bruselj 71.30. Milan 26.23Vt, Madrid 41.80. Amsterdam 206.721/,. Berlin 122.17H, Sofija 3.72. Praga 15.20, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. avgusta 1932
Stev 178
S srbski
izletniki
na Gorenjskem
Včeraj se Je pripeljalo na Gorenjsko 7it izletnikov iz Beograda In Vojvodine — Vrnefo ac dreri
Izbijana, 8. avgusta. Ljubljana, ki zna sprejemati goste In ki je t tem pogledu rea gostoljubna, je bila se mračna in pusta, ko je hitel proti nji — naravnost mogočen izletnifei vlak. Čemerno je bilo nebo ob 4. in tudi Ljub. ljančani so bili pusti na peronu, kjer so pričakovali turi stovski vlak, da odrinejo Iz mesta. Le taborniki, mladi fantje, so Drenkali na kitare in tamburice, potem so sa de okitili svoj vlak z vejevjem, kot da Se peljejo na najbolj veselo svatbo.
V splošnem ljudje niso niti vederl, da prihaja v Ljubljano velik izletniški vlak
z Izletniki ix Vojvodine in Srbije.
Prispeti bi bil moral že ob 4. in 10 minut, e> je imel polurno zamudo. Nihče ni pričakoval dragih gostov, nihče se ni belil gla-Ve, kako jih bo pozdravil. Včasih tudi po-feabimo na gostoljubnost in lepe običaje.
Ko je vlak prisopihal, so ga ljudje samo nemo gledali, nekateri so se pa hoteli odpeljati z njim. Čudili so se, da je tako poln; 12 dolgih Pulmannovih vagonov je bilo natlačeno polnih. Izletniki so živahno pozdravni Ljubljano. Bili so vsi budni in sveži kljub nočnemu potovanju. Ljubljana je pa ostala hladna; ljudje so se čudili, čemu jih pozdravljajo — >tujci«.
Samo 10 minut so se ustavili izletniki ▼ Ljubljani. Vodniki so imeli mnogo posla in skrbi, da so spravili potnike pravočasno nazaj v vagone. Sploh so bili vodniki prave žrtve; povsem so se morali žrtvo, vati interesom izletnikov, niti trenutek si niso utegnili oddahniti.
Težko sem našel glavnega vodjo g. V. Zubkoviča, direktorja somborskega >Putnika«,
med 760 izletniki.
V zadnjem vagonu je delil vozovnice za avtomobilski prevoz z Lesc na Bled. Večina vagonov je bila tretjega razreda, gneča je pa bila povsod. Mnogi potniki so morali stati in precej jih je bilo, ki niso vso noč zatisndli oči. Toda nihče ni bil ne-razpoložen. 2e pojem Gorenjske ima čar v sebi in gorski velikani so kot mogočen magnet, ki kličejo že, ko jih samo še slutiš. In večina teh izletnikov je potovala prvič v zanosno lepo Gorenjsko, mnogi pa sploh niso bili še v naši banovini. Zlasti je vplival nanje gorenjski svet tudi zaradi tega, ker jih je večina doma s prostranih obdonavskih ravnin. Tam zemlja teži nekam v nedosežne, brezbrežne daljine, na Gorenjskem je pa svet tako po svoje ve-jličasten, vzvaiovan k solncu, oblit z ne. .Štetimi odtenki nebesnih barv, v njegovi 'lepoti se združuje mrzla veličastnost z ^najtoplejšo milino ter mehkobo, n. pr. baš «na Bledu, kjer obdajajo venci gora tiho •vabijivost jezera, ki zbuja lirično nastrojen je.
Izletniki pa seveda niso gledan Gorenjske skozi megle poezije tako doslovno, pač •je pa takšno izletniško nastrojen je dojemljivost za lepoto, o kateri ni treba modrovati in o čemer niso modrovali niti izletniki. Vlak drdra, kot da ga nosijo želje — do SO km na uro, morda Še nekoliko več — in na izletnike prehaja neka sveča-"nost, da molče, oči pa Izdajajo stmnenje.
G. Zubkovič je končno razdelil vozovnice in postregel neštetim potnikom z informacijami. Ljudje so pač na potovanjih vedno zelo radovedni in ne morejo se nikdar popolnoma otresti vseh skrbi. Vodja izletnikov mora biti pravi oče, izletniki so pa popolnoma otroci, ki najraje prepuščajo vse skrbi odgovornim. In vodje tega izleta so se dobro založili s potrpežljivostjo.
Ni bilo časa za oficijelne in poloficijel-ne pomenke. Prerinila sva se iz zadnjega v prvi vagon. Hodniki so bili povsod zavedeni. Vodja je prosil na vsakem koraku, 'da so naju pustili skozi. Pisana množica ljudi, vendar pa ni bilo posebne razlike med potniki po razredih. Sicer si naletel v I. razredu na nekakšen aristokratski nadih ter na gostejše d:šave močnih parfumov in pariški kroj; s tem pa ni rečeno, da ostali potniki niso bili evropski ljudje kot nekateri mislijo Še vedno o juž-njakih. Zbrali so se pa vojvodinski bogati kmetje, ki so nekakšni farmerji, vojvodinski >švabje«. delavni, skromni ljudje, inteligenca, meščani, uradniki itd. Videl si lahko tudi skromne mamice v rutah, ki so zavzemale ponižno prostore ob koncih hodnikov, in častno so bile zastopane povsem svetske dame ter tipično letovisčar-■sko občinstvo. Skratka.
zastopani so bili v*l sloj! in med vsemi je vladala sloga. Zlasti si pa moral opaziti nekaj, kar je treba še posebej naglasiti: d očim si pri nas ne moremo zamisliti izleta brez popivanja ter se moramo založiti z vsemi mogočimi >kaplji-cami« in steklenicami, ki jih praznimo še bolj navdušeno kot Američani izven mej prohibicije, so bili vsi ti izletniki popolnoma trezni in nihče ni bil obložen z nahrbtniki.
G. Zubkovič je od koraka do koraka, ko sva se rinila skozi vagone, ponosen opozarjal na popolnoma zaseden tako dolg vlak. Organizacija je res dosegla popoln uspeh, kar bo prirediteljem v najlepše zadoščenje.
Izlet sta organizirala skupno beograjski >Putnikt in turistovsko društvo »Fru-ška gora« iz Novega Sada. To društvo je precej močno. Njegov teritorij je dunavska banovina. Obstoji okrog 10 let in šteje 34 podružnic. Pobudo za izlet je dal direktor novosadafcega »Putnfka« g. G r a -čanin, ki je v glavnem tuđi organiziral izlet, a se ga nI mogel osebno udeležiti. Ostali prireditelji, spremljevalci izletnikov, pa seveda niso hoten*   mnogo govoriti o
svojem delu, čeprav m bilo tako brezpomembno. Nekateri prad izletom niso spali po več noči. Vae je bilo organizirano komaj v treh tednih — zbrati v tako kratkem času 730 ljudi za izlet (40 izletnftcov je potovalo brezplačno kot vodje, novinarji itd.), nedvomno ni mala reč. Pohvalno bi morali tudi omeniti g. Zubkoviča, ki je samo iz somborskega okoliša, čeprav ;'e Sombor že ob meji. zbral 86 izletnikov. Pa tudi sicer mnogo propagira za Bled in je izven izletov posredoval, da je obiskalo 150 SomborCanov Bled. Iz Novega Sada in okolice je bilo 220 izletnikov, iz Beograda in Srbije pa 180, ostali so bili iz drugih krajev Vojvodine.
Zamisel takšnih izletov je zelo lepa in pomembna; na ta način se
konkretno pospešuje tujski promet pri nas in sodržavljani se seznanijo pobliže z našimi lepotami, ki jih še vse premalo poznajo in cenijo. Na« kraji so dovolj lepi, letovišča na višku, da si pribore doma sloves, ki ga zaslužijo in da se jih ne bomo več izogibali z nezaupanjem. Kdo bi potem ne pozdravljal Se posebej v naši sredi vrlih bratov od Donave m iz prest oL nega Beograda, ki so nas prehiteli bal v tisti točki, kjer naša tujskoprometna propaganda nI popolna — naša propaganda je premalo konkretna in tudi v tem pogledu smo si še mnogo preveč tuji. da ne poznamo krajev iz drugih pokrajin drža ve in se tudi sami ne poznamo.
čim se je ustavil viak ob 6. na Lescah, se je takoj začelo pred kolodvorom nervozno vrvenje. Avtobusi in avtoizvoščki so čakali na izletnike, da jih prepeljejo v ho. tele. odnosno v Zdraviliški dom. Sklenjeno je bilo da hoteli prevzamejo po 40 izletnikov na hrano in prenočišče, kdor bi ne
mogel dobiti prenočišča, hi prenočil v posebnem vlaka. Na Lescah Je izstopilo samo nekaj potnikov, peiblUno tretjina; vlak je atal samo 1 minuti in nekateri so nameravali te izstopiti, ko jo je ta odso-pihal naprej. Povsem po pregovoru, da Je čas zlato, no naložili potnike v avtomobile, đa ni bilo niti časa pomišljati, kam kdo spada. Avtomobili mo oddrveli, de preden so se potniki dobro zavedli, so bih* že na Bledu.
Zdaj to ne tele zaceli
krm in tala u za vodje!
Treba Je bik) nastaniti ter razporediti to maso ljudi. Vat potniki pa seveda niso imeli popolnega razumevanja a temi skrbmi. Poleg tega pa v hotelih tudi niso povsod rezervirali sob, ker pač niso računali s tem, da beograjski izletniki rea pridejo. Zdaj je sezona na Bledu v popolnem razmahu, kot da je čez noč »kopnela kriza ki praznih sob je malo.
In tako so vodje delali nepretrgoma do 15. popoldne, ne da bi utegnili popiti po-žirek vode ali se vsaj umiti. ^Cdor je bil kdaj potni maršal pri taktnih izletnikih, že ve, kako se oznojiš, pa vendar te še vedno oblegajo nezadovoljneža.
Izletniki seveda niso tratili časa. že dopoldne so bili na Vintgarju, obred"*! so ves Bled, romali so na otok in oa Grad, mnogi so se pa kopali. Povsod si jih lahko srečal — povsod ena m ista vnema ter navdušenje, štrkanje fotoaparatov, avtomobili drve in škripi je jo vesla. Precej se jih je tudi takoj odpeljalo s avtomobili v Bohinjsko Bistrico. Po prosrramu je bil prvi dan predvsem ogled Bleda, drugi (danes) pa izleti, k Bohinjskemu jezeru in Savici.
Drevi odpotujejo iz!etnlki domov, približno ob 21. se bodo peljali skozi Ljubljano.
Želimo dragim bratom iz južnih krajev čim prijetnejše bivanje med nami. me. rodajne činitelje tujakejra promeha pri nas pa opozarjamo, da bi kazalo organizirati tak izlet iz Slovenije v Beoprad in sploh v južne krale naše države, ki jih večina Slovencev Se ne pozna.
Gasilski praznik
v Stražišču pri Kranju
Prvi zlet Kranjske gasilske župe — Odlikovanje al zaslužnih gasilcev
Kranj, 7. avgusta.
Da dostojno proslavi 301etnico zaslužnega Gasilskega društva v Stražišču je priredila Kranjska gasilska župa v Stražišču včeraj popoldne prvi župni zlet, ki je bil skrbno pripravljen in je temu primerno sijajno uspel. Že kmalu po opoldanskih urah so se začele zbirati v vasi številne čete gasilcev, ki so prikorakale od vseh strani v širno Stražišče. Na vseh straneh so zapeli gasilski rogovi. Okolti treh popoldne se je formiralo pred lepim društvenim domom nad 200 gasilcev iz vseh društev kranjske župe v lepo povorko, Kl je krenila od gasilnega doma po vasi. Na čelu jI je korakala znana gasilska godba iz Šenčurja. Sprevod sta vodila župni načelnik g. Mayr Riicl in načelnik stra-žiškega društva župan g. Anton Krlžnar. Na vseh straneh so gledalci natvdušeno vzklikali vrlimi gasilskim četam, V6e hiše so bile v zastavah.
Povorka se je ustavila pred Gasilskim domom. Sledili so slavnostni govori raz tribuno, na katere obeh straneh sta bila gasilska prapora društev iz Šenčurja in Cerkelj. Prvi je spregovoril v imenu kranjske gasilske župe načelnik g. Mayr Rici. Pozdravil Je sreskega načelnika f. dr. Franca Ogrina, stražiškega župana g Knžnarja ter vse odlikovance Omenil je tudi napredek stražiškega Iruštva, ki ga dokazujejo izvežbanost članov, lep dom in moderno orodje. V imenu župe se je zahvalil sedanjemu in prejšnjemu načelniku za neumorno delo.
Za njim je govoril straž i šk! načelnik župan g. Križnar. Pozdravil je navzoče v imenu občine, nato pa lepo In Izbrano ocr« tal zgodovino društva od ustanovnega občnega zbora do danes. Končal je s željo, najj močna gasilska organizacija pomaga ustvarjati veliko, mogočno Juaoalavljo. Nato je povzel besedo sreski načelnik g.
dr. Franc Ogrin. Posebej se je obrnil na odlikovance, ki so prejeli za svoje 251etno delo v gasClekih vrstah odlikovanje od Nj. Vel. kralja. PovdarH je, da je gasilska organizacija osnovana na nesebičnosti, v čemer je izražena ona bratska ljubezen, ki je podlaga vsake močne države; tudi naše lepe Jugoslavije. Potem je pa razdelil odlikovancem srebrne kolaone za državljanske zasluge. Gunljiv (Je bil prizor, ko j.Lm je g. sreski načelnik pripenjal na prsa odlikovanja Gotovo se je vsak spomnil lepih in nevarnih trenutkov, ki jrih je doživel v 251etlh kot član gasilskega društva. V imenu vseh 21 odlikovancev se je zahvalil za visoko odrikovanije upokojeni šolski upravitelj g. Završndk Kari iz Kranja, ki je vzpodbujal vrste »branih gasilcev, naj vztrajno delujejo vsak v svojem društvu. Kdor vzdrži 25 let, tega ne časa nobeno plačilo v denarju aM blagu, temveč plačilo z najvišjega mesta. V imenu vseh se je zahvalil Nj. Vel. kralju Aleksandru za podeljena odlikovanja Godba je zasvi-rala državno himno, potem so pa gasilske Čete strumno defilirale mimo vrste odlikovancev.
Po svečanem odlikovanju se je vršil nastop gasilcev. Najpreje je izveddo 52 članov lepe vaje s sekiricami, ka so bile novost za občinstvo. Večino članov so tvorili ttražlški gasilci. Končno je vrsta kranjskih gasilcev vešče nastopila z nevarno plezalsko vajo, ki je zelo dobro uspela. Po oficijelnem delu se je vršila na Pantah prisrčna narodna veselica.
Kranjski gaellsKl lupi in društvu i« Stražišča moramo castltatj k tako uspeli prireditvi. Upamo, đa bo tupa nadaljevala še naprej s prirejanjem župnih zletov. StražUkemu društvu pa žeMmo tudi v bodoče mnogo takih uspehov, kakor >!h je doseglo do sedaj.
Zmešana Jera
Ljubljana, 8. avgusta. Ljudje so se zadnje čase že nekoliko odvadili kričati ter je brcanje privilegij. Posebna predipravica ie, da smeš biti flaše« in se je seveda tisti, ki so tako srečni, vneto poslužujejo. So pa tu nekateri, ki si ne puste krati« te pravice. Čeprav jim je nihče ne priznava. Med te puntane moramo v prvi vrsti prišteti bratce, k* vedno proglašajo vsemu svetu, ko jih pač dofleti ta sreča, da so nakresani. Teh gre-štifkov je pa toHko, da je odveč govoriti o njih.
Bolj zanimivi so pa tisti krrčači, ki »o jih ljudje že proglasili ki Jfc smatrajo za uboge na duhu. Čudna reč ie nrtoh, 4e vsakega tako radi proglase za omejen ca. ki ga De morejo ukrotiti in ki ga ne spravijo med duševno bolne, kamor spada. Kričati torej vendar še ni popolnoma prepovedano.
Dopokme pa meščanom ni prtilo oa misel, da kriči kakšen človek, mtoKH so, da muka krava a4i da je uda kakšna zver. Od častitljive mestne hiše proti Vodnikovemu tr^u je lla. Pred magistratom se ic začelo. Morda je hotela vprizorrti demonstracijo ter se potegu iti sa svoje pravice pred gospodi ali je pa začela po naključju protestirat! baš nred magistratom. Toda zaradi njenega res mogočnega kričanja se ni podrl magistrat n niti se ni nič uganilo
za okni. To je ubogo žensko nedvomno še bolj užalilo. Zato je napihnila pljuča še boli. Ljudje so prestrašeni drveli skupaj, povsod so odpirali okna in se zgražali.
— To ie pa res grdo! Pijana baba! Nekatere je mučil maček, zato so se
zgražali še tem bolj.
— Vraga, v Ljubljani pa res ni nočnega miru! — so protestirali. — Zakaj pa ne zapro icopernice«? — so se vpraševal: ogorčenu — Će bi n. pr. jaz kihnil ponoči na cesti, bi se moral takoj zagovarjati zaradi kaljenja nočnega miru!
Stražnik pa ne more ničesar ukreniti proti zmešani Jen, s katero je imela policija že tolfko opravkov m ki ji ne more nihče do živega.
— Moža ste mi požrli, zdaj me pa obkladate s p...! Seveda sem, pa le kakšna, samo organizirana nisem kot so druge! Tistim pa ne more nihče n#C. Le zHaite. zHa-la požrešna, pokore zmešane, »longe« nebeške, grfnte garleve...
In čim več cvetk Je deževalo, tem več radovednežev jn je pobiralo. Raztrosila jih je po vsem mestu in zlasti si je privoščila ljudi na živilskem trgu. Ljudje so bili seveda popolnoma zadovoljni. Tudi taksni reveži so potrebni, ljudem is pač treba pri-vosčtn zabavo... _
Ljudje ne bodo nikdar vsega povedali, čeprav govore navadno vedno preveč.
Odlikovanje zaslužnih gasilcev
Novo mesto, 7. avgusta.
Danes dopoldne so bili v mestni dvorani na slovesen način odlikovani gg. J a r c Andrej, J e r e 1 e Josip in R e c e l j Ivan z zlatimi, a Tvrdi Rihard a srebrno medaljo sa neštete zasluge, ki so si jih pridobili kot gasile! v dolgih štiridesetih, uzironia tridesetih letih; odlikovanja so jim bila izročena na sestanku, na katerem so bili navzoči poleg NnvoraeiSanov tudi zastopniki vseh drugih društev novomeške gasilne župe. Slavnostni sestanek je otvoril načelnik novomeškega Gasilnega društva g. Fori M i k o 1 i 5. ke je po kratkem pozdrav nem govoru pozval tajnika, da prečita od lok o odlikovanju zaslužnih gasilcev Kolajne je pripel odlikovancem sreski poct-nacelnik  g. Anton  K r a j Š e k.
V imenu odlikovancev se je zahvalil a. Rihard Tvrdi, ki je naprosil odbcr, na' pošlje Nj. Vel. kralju zahvalno udanostn • brzojavko- Končal je svoj zahvalni govor s pozivom na Članstvo, kakor tudi navzoč^ občinstvo, naj trikrat zakliče oživio Nj. Vel. kralj in kraljevski dorat!
Nato je povzel besedo g. dr. Josip R e že k, župan novomeški, ki je vzpodbuja! in navduševal članstvo, naj sledi poti da našnjih slavljencev, razložil velik pomen in plemenit namen gasilnega društva, jih opomnil na mnoge težkoce, s katerimi Je zvezano njih delovanje in končno iskrenu čestital odlikovancem. Oficijelno sta ?e Čestitala poveljnik novomeškega Gasilnega društva g. Franc R e i t z in načelnik novomeške župe g. J e v š e k.
Svečanost je bila končana ob pol 12. uri dopoldne Popoldne ob 3. ur! pa se je začela vrtna zabava pri g. Josipu VViiuiischer-i" v Kandiji, ki^ere obisk je bil povoljen.
Občni zbor veterinarjev
Ljubljana, 8. avgusta.
Včeraj dopoldne se je vršil v restavraciji >Prl Levu« na Gosposvetski cesti občni zbor dravske sekcije Udruženja ju^o-slovenskih veterinarjev, k5 se ga je udeJe-žilo 25 veterinarjev i-z vseh krajev banovine. Občni zbor je v glavnem proučeval zakonski načrt o uredbi veterinarske službe. Na sestanku so se obravnavali posamezni členi tega zakonskega načrta in primerjal se je original, kd ga je izdalo centralno udruženo e, z načrtom zakona, ki ga je pripravila savska sekcija udruženja.
O tem se je vršila daljša debata in predlagane so bile razne korekture. Občni zbor je razpravljal tudi o pripravah za veterinarsko razstavo v Zagrebu, ku se bo vršila od 3. septembra, v zvezi s tem je pa bilo sprejetih več p rent logov za letno skupščino Jugoslovenskega veterinarskega udruženja, ki se bo istočasno vršila v Zagrebu to sicer od 3. do 5. septembra. Skupščina bo veLlke važnosti zlasti glede ureditve veterinarske službe za vso državo.
Ker je dosedanji sekcitfski predsednik g. Rebek stopil v zasluženi pokoj in po uradniškem zakonu ne sme iavrševati funkcije predsednika, so sledile volitve novega predsednika in je bil »oglasno izvole en dosedanji podpredsednik dr. Veble i« Litije za predsednika, v odbor je bil pa izvoUjen namesto enega odetop-ivšega odbornika dr. Kune iz Ljubljane.
Pri slučajnostih se ge še enkrat razpravljalo o razstavi v Zagrebu in sklenjeno je bilo, da bo dravska banovina na zagrebški veterinarski razstavi bolj častno zastopana kakor je blda lani na razstavi v' Beogradu.
Avtomobilska nesreča na Ljubelju
Kranj, 7. avgusta. Pretekli petek ponoči okrog dveh je vozil šofer Matevž V., ki je uslužben pri Trži-škem avtobusnem podjetju in je bil že pr*--je trikrat kaznovan zaradi prehitre vožnje, v avtomobilu iz Tržiča po cesti preko Sv Ane in Ljubelja v Avstrijo dva tržaška brivska pomočnika, Stankota K. in Štefana G. Ustavili eo se v gostilni Ridovec, ki stoji že v Avstriji, in se zadržali tam do petih zjutrai, nakar so se vrnili po isti poti nazaj. Na povratku pa je šofer Matevž V. blizu 15 km pri Sv. Ani za vozil z avtomobi lom v zidano kolibo, ki stoji kraj ceste, pri čemer se je avtomobil skoraj popolnoma razbil-
Brivski pomočnik Stanko K., ki ie doma iz Kranja, je dobil zelo občutne telesne poškodbe. Takoj eo ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Kakor izjavljajo priče, je vozil šofer počasi, trezno in previdno. Pač oa je bil avtomobil ie precej pokvarjen, imel je defekte zlaeti pri krmilu in zavorah. Proti večeru so naložili razbiti avtomobil na tovorni avto in ga previdno pokritega r rjuho prepeljali ▼ Ljubljano Lastnik avtomobila je oškodovan za 30.000 Din; avtomobil namreč proti nezgodam ni bil zavarovan.
Požig v Bohinjski Bistrici
Bohinjska Bistrica, 7. avgusta.
V petek zvečer okrog pol 23. ure. ko so ljudje že po večini spali, *e nenadno začelo biti plat zvona. Ljudje so prestrašeni vstajali iz postelj tn hiteli na pomoč. Gorela je hiša posestnike g. Sivca, po domače Lovreta.
Prvi je zapazil ogenj tukajšnji pekovski mojster g. Penič. Iz pekarne je namreč videl čudno svetlikanje na svinjaku pri hi«. Takoj je hitel tjakaj, da vidi. kaj je Gorela je se z ne velikim plamenom stelja O. Pen!« je neraudno stopil po vodo. da v< pogasil tlečo steljo, toda bilo je prepozne ker se je pod štreno nahajala še velikn asnnSnasi sena. IzeuSeno seno je na mah vzplamtelo te že eo vae poslopje objemali plameni. G. Penič je začel klicati domače in je moral precej razbijati po vratih, da
jih je zbudil, tako trdno so spali. Okrog-njih je bilo že vse v plamenih, ko so vstali in si resili življenje.
Marljivi gasilci so bdU kmalu na kraju nesreče in so se z vnemo lotili omejevanja potara. Gre jim pohvalno priznanje, da so onemogočili prehod ognja na sosednja poslopja ki bi s<? brez njihove pomoči gotovo užsrala. Na pomoč so pr hiteli tudi vrli gasilci iz Nomnja. ki jim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so že domačiji pogasili požar.
Pogorelec trpi veliko škodo, ki je le delno krita z zavarovalnino Kakor je razvidno iz okoliščin, je ogenj gotovo zanetila zlobna roka, ker v delu poslopja, kjer je začelo goreti, ni ne električne napeljave, ne kuhinje in ne dimnika, ki bi opravičevali misel na nesrečo. Oblastva vodijo preiskavo.
v e
KOLEDAR. Danes:   Ponedeljek,  8 avgusta,
čani:   CIrijak  in  tov.; pravoslav.i,.
katcli-26. ju-
DANAŠNJE PR!RED!^"VE Kino  Matica:   Viktorija  in uien Kino  ideal:  Zmagovita <caravana.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik. MarirV> trg 5. in Kuralt. Gos;-osvetska cesta 10
O amsterdamski razstavi
Pef-lstok. Črna gora, 5. avgusta.
Slučajno sem dobil tu v roke polemiko >prizadetib« o imenovani razstavi z dne 30. julija, t. 1.
Resnici  na  ljubo tole pojasnilo:
>Cvijeti Zuzori?; je dal pojasnilo slikar M. S. Petrov iz Beotirada, res, da niso bili
povabljeni vsi ali vsaj važnejši Slovenci _
in da se je zgodila s tem njim krivica.
Ko sem prišel v juliju v Beograd, mo je pozval k sebi g. dr. Ka^anin, direktor muzeja princa Pavla, in še posebej predsednica »Cvijete Zuzoriec rja. Gjorgjevic. Vprašala sta me, ?e se res čutijo mnogi slovenski slikarji zapostavljene, oziroma prezrte. Rekel sem jim. da je to res, imenoval nekatera imena in da se za našo umetnost nikdo ne brica, niti tisti, ki bi jo morali podpreti.
Ga Gjorgjevic mi je odgovorila, da jI je žal, da se je zgodilo to proti njoni odnosno proti volji vodstva >Cvijete ZuzoriJk, da je organizacijo in vabilo Slovencev pm-vzel Zagreb. Hoče to popraviti, samo da se Slovenci razstave udeleže in sicer tako, da bodo pravilno, po kvaliteti z nevelfkimt deli zastopani. Pošiljatev se zato nekoliko zakasni. — Da bodo pa nase upodabljajoče umetnike v Beogradu bolje poznali _ priredi imenovano društvo jeseni ali spomladi posebno slovensko umetniško razstavo, ki bo popolnoma v njih rokah.
Napisal sem po t**m razgovoru pismo Fr. Kralju da obvesti o »tvari g. Jakopiča in druge, da se stvar popravi. Istočasno sta pa poslala ga. predsednica >C Z.< Gjorgjevic in direktor Kašanin pismo v tem smislu — da bi se stvar uredila pravočasno, ker se vrši razstava v Amsterdamu pod visokim pokroviteljstvom tu in inozemstvu — in so zagotovljeni tudi odkupi. Obširneje bo stvar pojasnil v slovenskem časopisju slikar M. S. Petrov iz Beograda.
Ker sem že delj časa na študijskem potovanju in nimam zveze z domom — zato je s tem zame stvar končana.
Fran Znpan.
OUZD v jttlijn
Ljubljana, 8. avgr»ta.
OTJZD v Ljubljani objavlja statistfčme podatke o svojem delovanju v juliju. Članov je bflo v juliju 81.020 (— 16.625), od tega moških 52.773 (— 13.974), žensk 28.247 (— 2651), bolnikov je bilo v juliju 1869 (— 678) aH 2.31%. Povprečna dnev. na zavarovana mezda je znašala, pri moških 27.67 (— 2.01). pri ženskah 18.20 (— 1.65), skupaj 24.37 (— 2.20). Celokupna dnevna zavarovana mezda je pa znašala pri moških 1.460.327.20 dinarjev (— 520.512), pri ženskah 514.162 dinarjev f— 99.072.80), skupaj 1,974.489.20 dinar, jev (— 619.584.80). številke v oklepaju pomenijo prirast oz. padec v primeri z julijem lanskega leta.
Gospodarska kriza se je v juliju zopet zelo poostrila. O tem priča nazadovanje števila zavarovanih delavcev. Dočim je bilo predlanskim 30. julija še 102.695, lani 30. julija pa 98.108 zavarovanih delavcev, jih je bilo letos 30. julija samo 80.810.
Zdravstvene razmere Članov so bile v juliju neznatno boljše ngo v lanskem letu. Padec odstotka ženskih bolnikov za —0.84 % je posledica zmanjšanja porodniških dajatev.
Povprečna dnevna zavarovana, mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je v juliju napram prejšnjim mesecem zelo padla. Padec v zadnjem letu povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal v januarju Din 1.01. februarju 1.15. marcu 1.30. aprilu 1.54. maju 1.76. juniju 1.84, juliju 2.20. Značilnost sedanje faze gospodarske krize je torej ta, da delavske plače mnogo hitrejše padajo nego zaposlitev delavstva.
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla v juliju za Din 619 584.80 Delavstvo, zavarovano pri OTJZD ^srublja dnevno tako blizu % mili^^a dinarjev na zaslužku ali mesečno -»lizu 20 milijonov dinarjev. — Rad; tega »o padli dohodki OTJZD fbolniSki prispevki) vkltub poviša, nju tarifa od 6^ na 6 dnevno za ca Din 27 300 ali mesečno za Din 700 000.
Mož in žena.
— Le zaksV< nisem uboe^ila matere, ko me 1e svaril?., naj te ne vzamem!
— Kai. svarila te je. praviš? Jaz ^em ji pa net W d>lM Wvico!
Pri zdravniku.
— Kako vam pa tekne jed?
— Zelo slabo, gospod doktor, ne diše mi niti jedi, ki ste mi jih prepovedali.
»SLOVENSKI NAROD«, dne S. »»guta 1932
Dnevne vesti
— Imenovanja v naši mornarici. Odrejeni so za sksabo o« brodu »Dubrovnik« za
upravitelja strojev inženjerski kapitan I. klase Anton Oslsk. za službo na brodu »Hvar« poročnik korvete Pavel PLaninšek, na službo broda »Spasilac« poročnik korvete Bojan A Min, na službo na torpedovko »T I« poročnik korvete Ivo Horvat, fregate »Karlovac« poročnik korvete Franjo Born, rečnega remorkerja »Triglav« poročnik korvete Ladislav Leh, v tehnrični zavod pomorskega arzenala inženjerska kapitana I. klase Alfonz Leibenfrost in Ivan Rojnik, vojno pomorski oddelek pomorskega arsenala poročnik korvete Beldomir Saje. v hidrografski urad mornarice rx>ročnik fregate Franjo Podboj, v mornariški oddelek v Ohridu poročnik korvete Franc Valeotinčič in k vojno pomorskem oddelku pomorskega arzenala strojni poročnik Ivana Ma-zele.
— Novi pooblaščeni inieiijerji. Minist»r javnih del je dovolil javno prakso na vsem ozemlju nase države inženjerju Marijanu Roju iz Splita specialno iz strojne stroke, inženjerjema Josipu Petraku in Franjn Got« iz Zasjrcha rz arhitektonske stroke, inženjerjema Antonu Suhadolniku in Frrnju Cadiu iz Ljubljane pa iz gradbene <*trouce.
— Pogreb senatorja dr. Andnca. Trup lo pokojnega dr. Vlade Andrića so pripekali v Sarajevo včeraj zjutrajj. Prepeljali so ?a v njegovo rojstno hišo. k\jer so se zbrale množice sarajevsKih meščanov, da zadnj-ič pozdravno svouega vekikega prijatelja In someščana. Iz vse države in Inozemstva je prišlo mnogo sožainih brzojavk Iz Beograda sta prispela v Saradevo tuli pesnik Jovan Dučić in senator Atanasije Šola. Popoldne ob 1<5. uru so pokojnega dr. Andriča pokopali. PogTeba se je udeležilo mnogo zastopnikov Sarajeva, senatorjev in narodnih poslancev. Med poslanci so bila Ferdije Urukalo, Ante Adič, Ž-itomir Vidaković. Omer Kajmaković in Vekoslav Spimller. Pokojnikova krsta je bila vsa pokn'ta z venci, med katerimi so bl-M venci Nj. Vel. Kralja, predsednika vlade dr. Sr fekića, predsednika senata dr. Paveliča, bana dninske banovine Popovnča, pesnika OučJiča in mnogih drugih.
Smrt odličnega hrvatskega pisatelja. V soboLo zvečer je umrl po kratki bolezni anani hrvatski književnik    in dramaturg narodnega gledališča v Zagrebu prof. Joža pva-tac.  Pogojni je bil  rojen  v V.nkovcih leta 1879. Po gimnazijskih študijah je ab-solvlral klasično in hrvatsko srbsko filo-logCjo na univerzi v Zagrebu, potem je pa deloval  kot  srednješolski profesor na Sušaku, v Osijeku in v Zagrebu. Med vojno je biil direktor drame prt osiješkem gledališču.     Pozneje  tadnlk  društva hrvatskih 'književnikov,  urednia  >Oma.l<line<  in >Sa-vremeni.Ka^ ter končno dramaturg Narodnega gledališča v Zagrebu. Bil je dober hrvatski  pripovedovalec in  dramatik. Napisal je >Zbirko Novel«, >Iz našeg sokačac, >Mladost i živote, kot dramatik  pa >Po-uzdani  sastanak«, komedija v treh dejanjih, in druge. V zadnjem času je sodeloval  zlasti  pri  izdelovanju propagandlstič-nih £Mmov šole in narodnega zdravja, pisni tekste in  sam režiral.  Z  njim   izgubi hrvatska in sploh j u gos lov en sk a knj'-" vnost enačilnega reprezentanta, zagrebšk » gledališče pa dramaturga, pisca in režleerja.
_ Ureditev izvoza opija. Zunanje ministrstvo je izdelalo predlog zakona o sporazumu s Turčijo glede ureditve Izvoza opija v smislu mednarodne konvencije o opi^u. Zakonski načrt predvideva ustanovitev posebne jugo« loven ske in posebne turške izvozne družbe za op-'-O z izključno pravico do nakupa in prodaje opija. Sedel
obeh družb bi bil na ozemljil obeh zainteresiranih držav, skupni organ obeh družb za proda.]o opija pa K imel svoj sedež v CarsTadu.
— Nov tednik v Zagrebu. V Zagrebu je
zače] izhajati nov tednik z naslovom jugoslavenska Riječ«, ki ga izdaja konsorcij z istrim imenom. Za konsore/J odgovarja dr. Juraj Korenič, glavni dn odgovorni urednik lista je LtiKa KostrenčiC, list }e organ Jugoslavenske akcije.
— Dom Aerokluba v Beogradu. Včeraj Bo na svečan način posvetili temelje doma Aerokluba. Kralja je zastopal general Pavlovi**, temelje {Je posvetil sam patrijarh Varnava. svečanosti pa se je udeležilo mnogo nacionalnih društev.
_ Odličen gost v Dubrovniku. Feliks "vTeingarten je priapel v Dubrovnifk in se nastanil v penzijonu >Victonialu«. V 'Dubrovniku ostane na dopustu. Weinga.rten je nameščen v Baslu kot generalni glasbeni direktor.
— Naše zastopstvo na svetovnem espe-rantakem kongresu. 31. julioa je bil ctvor-jen na pariški Sorbonni 24. svetovni esperantski kongres pod častnim predsedstvom preziđenta Lebruna. Udeležili so se ga za »topniki 36 držav. V imenu Jugoslavije pozdravil kongres g. Nešič iz Novega Fo-da Zastopan pa je bil na kongresu tudi ljubljanski esperantski klub m sicer po «\oji članici gdčni. Ljudmili Jereb. Predat dnik pripravljalnega odbora G*:orges Wamier je med drugim opisal veliko delo avtorja esperantskega jezika Zauu.uhota m pozdravu prisotno njegovo na;in a šo hčerko dr. Lidijo Zamenhofovo. Poudarjal je važnost mednarodnega pomožnega je-sdka In čestital zastopniku švedske, kjer je ž* polovica prebivalcev dobrih esperan-t:s-.ov. Slavnostno sejo je zaključila prele-8 3 himna >La eapero«.
— Prvi Kongres stenografov Jugoslavije. PoročaL smo že. da bodo imeli naš* stenografi 18- 20. in 21. t. m. v Zagrebu svoj prvi kongres, združen s proslavo BOletnl*"? hrvatskega stenografskega društva to st?-nografsko razstavo, prvo te vrste v naši držav-. Poleg važnih specijalnih vp»-a*anj kakor vprašanja unifikacije stenografije v Jugoslaviji, bodo obravnavali na kongresu tudi vprašanja splošnega značaja, zlasti organizacije slovanskih stenografov in pristopa naših stenografov k mednarodni svezj  stenografov. PnLpravijalni odbor je
zaproau ta četrtlnako vožnjo. bi bo najbri
dovoljena.
— Naši mornarji resili dva italijanska
ribiča. Iz Pariza poročajo, da je posadka j u gos lov enakega pamika >Ljubice Matao-vič< redila dva člana posadke neke italijanske ribiške ladje, ki se je potopila v tuni&kih vodah. Na ribiški ladji so K41 trije ribiči, eden je utonil.
— Studij medicine. Na Slo»ejGXo a-irav-nlško druatvo in na Zdravniško zbornico prihajajo vprašanja --g »traa. abHurijen-to- .r njih etarlev. kakšne lagieie imaj i medicinci po dovršenem študiju medicine. Ker je vsakemu posamezniku nemogoče • •Jgovar. atri, sporoča:* omenj-j; kepora-wij-i, da je danes 51 mladih zdravnikov v
bolnicah   dravske  banovine _        neiteM so
asistent; — ki čakajo na nameatiter, po.eg tega približno 300 medioincev, ki bodo v dogilednem času aončali studij. V bolnicah je par praznih začasnih sekundarnih mest ter razpisana ena služba za nauovinskega zdravnika. Prostih pa je nekaj mest v vojaški službi.
— Pegoji za aprejam v državno strokovno šolo za pletarstvo v Ptuju. Pletarstvo more nuditi kot domača ob; t mnogim lep zaaluieK, posebno takrat, ko kmet j-sko delo počiva. S to obrtjo so pa iani ž*vijenski pogojii tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svo„e pohabljenosti ne morejo opravljati  drugih poslov  in je njih iivljenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Državna strokovna šola za pletarstvo v Ptuju ima predvsem namen izvežbati praktično <In teore tično v pletarstvu in vrborejj učence obo jega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli  pletarstva  izvrševati  na svojih domovih, šolsko leto se bo pr.čelo 1. septembra 1932.     V prvi razred  se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šesi letnikov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti.  Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico;  3. odpustnico, odnosno zad njje spričevalo;  4.  izjjavo  staršev (varu ha), s katero se zavezujejo vzdrževat! go jenca. Soli je priključen Internat, ki je v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposloval° mesečne podpore. Prijave je vposlati najkasneje do 25  avgusta t. 1. Vsak priijavlje-nec prejme  p.smeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. _ Upra-viteljstvo pletarske sole v Ptuju,
— Vreme.  Vremenska napoved prav', da bo toplo, deloma oblačno vreme. Včeraj je  bilo  v  Beogradu   in   Sararjevu deževno, drugod pa večinoma lepo  Nadvlftia tempe ratura je znašala v LjubldanJ 30, v Skop lju 27. v Zagrebu 26. v Mariboru In Beo gradu 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.D. temperatura je zifašala 15 stopfr.j.
— Požar v Selnici ob Dravi. Včeraj po ?oMne se je nenadoma iz neznanih vzrokov vnela hiša župana v Selnici ob Dravi g. Hernata. H.iša je pogorela do tal. škoda znaša okrog 80.000 Din. Oškodovani bo tudi najemniki, od katerih trpi vsak okrog 10.000 Din škode. Gasilci iz Selnice in Ruš
in H. so bil sicer takoj na mestu, pa je bila njihova intervencija brez vsakega uspeha zaradi pomanjkanja vode.
_ Neurje na Gornjem Jadranu. V petek ponoči je divjala nad otočjem na Gornjem Ja-dranu huda nevihta, kj je prizadela
večjo škodo zlast-i otoku Rabu. Vihar je oovz-ročil   paniko   med   letov iščar ji.   Ob 3
zjutraj je v vas! Barbatu udarila strela v htiso ribiča Ante žige. Strela je šla skozi dimnik in sobo, v kateri sta spali ribičeva žena in njena hč&rka. Hisa je pogorela do
taj. Zavarovana ni bila. Odbor Rdečo?.-« križa je   nakazal   prizadeti   družini večjo
podporo.
— Nesreče in nezgode. Na Selu pri Mostah  sta  našla  včeraj 71etni   kajžarjev sin
France Doiinar in 61etni Jože Jankovič. a!n poljs-kega dninarja, »tare patrone. Dečka sta se z njim! radovedno igrala in toliko časa bezala vanje, da je ena eksplo dirala Oba sta bila ranjena na rokah !n Po telesu in so ju morali prepeljati v bolnico. — Aloj-zij Tane, sin posestnice iz Zaloga, je včeraj popoldne padel pod voz in
zadobil preceo resne notranje poškodbe. _
S hudimi notranjimd poškodbami so prepevali včeraj popoldne z gorenjakim vlakom v Ljubljano 121etnega Franca žerjava Iz Kranjske gore, ki ga je tam povozil nepreviden avtomobili«* in ga hudo poškodoval. S kolodvora je reševalni avto dečk* prepeljal v bolnico
— Z notom v prsa, kor a« je naveličal življenja. V Zagrebu se je zabodel včera; v »rsa 32!etni delavec Leon Brosinčevič Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo Zapustil Je poslovilno pismo, kil v n.ieim nravi, da so eosedje krivi, da se je žena ločila od njega. Devet let je srečno živel z ženo, zdaj je pa ostal naenkrat sam, naveličal se je fcivljenda in •e hotel preseliti na oni svet. pa te nI dobro zabodel
— Smrt najstarejšega gasilca v državi.
V Donji Stubici je umrl te dni Mletnl predsednik gasilskega društva Ivan Kn-čas. Pokojni je bil baje najstarejši gasilec
v državi.
— Samomor • plinom ne bo več mogoS. ZssTsbiki tehnik Ivan Laszlo, ki ima le več Humov, j« Me teumuJ aparat, ki isključuje vse nesreče s plinom bi tudi samomor. Aparat je selo eoos ter en tn se laško montira povsod, kder preti kakršnakoli nevarnost od plina.
U Ljubljane
—ij Nove hiie in vile. Razen ponosnoga Delavskega doma, ki bo stal le letos t grobem stanju zgrajen na vogalu Blei-vveisove in Gosposvetske ceste, poganja Iz tal še nekaj drugih stsrb. Tako je v delu temeljno betonsko zidovje za Vajenski dom v Kersnikove ulici. Poslopje bo petnadstropno ter 38 metrov dolgo in 17 metrov Široko. Dograjeno bo prihodnje polet je. Gradnjo vodi mestni stavbni* Emil Tomaiič. — Trgovec Josip Gagel bo imel svoj dom ob Lončarski stezi. Napravljen je opat za betonski temeljni zid. Gsglova vila bo enonadstropoa in bodo v njej tri moderna stanovanja. Stavba bo dograjena Sele prihodnjo pomlad. Zidanje vodi stavbno podjetje šefic. — V Kostovi ulici kopljejo že nekaj dni svet la temeljno aidor-je enonad strop ni domačiji Franceta Poč-kaja, V Kostovi ulici je araslo zadnja leta nekaj prav ličnih hiš in vil. Kadar bo še Fodkajeva vila postavljena in pade ob u*Hoj stara z.idana ograja, kar se utegne Že letos agoditi, bo Kostova ulica ena najlepših v tem deJu mesta. Gradnjo Počkajeve domačije je prevzelo stavbno podjetje Pro-buda.
—ti Z rožami okrašena okna, verande, balkone, terase in pomole, da je veselje pogledati, imajo še naslednje hiše in ulice: v Stro sam averjevi ulici hiii št. 5 in 7, v Zrinskega ulici sL 7, v Gregorčičevi uH-ci št. 19, na Poljanski cesti št. 15, 17, 21 in 23, v Tobačni ulici št. 18, v Kostovi ulici št. 3, 8 in 16, v Linhartov.i ulicj št. 3, na Rimski cesti št. 19 in 21, na Borštnikovem trgu št. 3 (terasa ob Rimski cesti), v Pleteršnikovii ulici št. 13. na cesti Ob Ljubljanici št 1, 3 in 5, v uMci Na Kode-ljevo št. 1, v Tržni ulici št. 6 in v Gasilski ulio; št. 6.
—lj Mednarodno razstavo ženskih ročnih del priredi ga dr. Stei<nova pod okriljem Splošnega ženskega društva lomaču v Ljubljani. Razstavo bodo priredili še v drug»h večjih krajih v državi. Nedvomno bo 2bJ-dila veliko zanimanje, saj bo posebno r»o-geta in vzorno pripravljena.
Samo še kratek „skok" do Petrinovićevega pokala
Mrlja iztrgala Jadranu naslov najboljšega plavalnega fclaba v Jugoslaviji in s njim dragoceni Petrinovićev
pokal
Iz Celja
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju. napihnjen osti. motnjah presna v-ljanja, oprišeti. srbečici, osvobodi naravna > Pran z Josefova« voda telo vseh nabranih stn— gnilobe, ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova* voda obnese kot povstm zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. >Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah to špecerijskih trgovinah.
—c Nedeljski sport. V nedeljo 7. t m. ob 9. dopoldne   se je   pričel na teniškem igrišču pri evangeljski cerkvi teniški turnir med SSK Celjem in celjskimi Atletiki, v katerem    je po obojestransko   lepi igri zmagal SSK Celje v razmerju 6:3. Ob 10-dopoldne se' je pričela na Glaziji prva nogometna  tekma    novega    športnega kluba Jugoslavija«-, ki  je igral  proti  SK Šoštanju in zmagal v razmerju 6:1  (2:1). SK Jugoslavija je bil ves čas v znatni piemoči. Gosp. VVagner   je sodil zeio zadovoljiv*. Ob 17-30 se je začela na športnem igrišeti prj >Skalni kleti« z napetostjo pričakovana druga nogometna tekma za vstop ▼ podsa-vezno ligo med SSK Celjem in SK Atletik. Ta tekma se je zopet končala neodločeno in sicer v razmerju   2:2,   polčas   1:0 za SK Atletik. Atletiki so zabili prvi gol v 10. minuti prvega polčasa, drugi gol pa v 19. minuti drugega polčasa, SK Celje pa dva go la zaporedoma v 33. in 34. minuti drugega polčasa in nekaj minut pred koncem -gre še tretji  gol, ki ga pa sodnik  ni priznal, Čeravno je bil gol regularen. Igra je bila izenačena. SK Celje je pustilo dve sigurni poziciji tik pred golom neizrabljeni. Atletiki  so  zopet   igrali   precej  surovo. Sodnik g.  Doiinar iz Ljubljane je sodil zelo nezadovoljivo in izgledalo je, da je bil pristranski v korist Atlotikov. Tekmi je prisostvovalo okrog 700 gledalcev. Poznalo so je, dfi Atletiki   trenirajo   marljivejSe   nego S K Celje.
—c Dva koncerta v parka. Moški zbo< celjske »Svobode« pod vodstvom znanega pevovodje     g.   Cirila   Preglja   je  pnr*»dil \
soboto zvečer svoj drugi letošnji pevski koncert v mestnem parku. Koncerta se je udeležilo mnogo Celjanov, okoličanov in le-toviščarjev. Zbor je pel slovenske, hrvatske, ruske in eno moravsko pesem. Kot su-Iisti so nastopili g. Kobula (bariton) in tenorista gg. Tele in Rebernak. Zbor je izenačen, prozen in discipliniran ter je dosegel že precej visoko stopnjo- Občinstvo m štedilo z aplavzom, zaradi česar je morai xbor ponavljati tri pesmi. Včeraj od pol 11 do 12. dopoldne je priredila celjska žele*-ničarska godba pod vodstvom kapelnika s Albina Petermana v mestnem parku dobrodelni koncert v prid slepemu celjskemu skladatelju g. Edvardu Tnterbsrgerju. Na sporedu so bile večinoma skladbe Inter-bergerja, ki so žele splošno priznanje. Orkester je igral eksaktno in učinkovito ter zasluzi vse priznanje za svojo požrtvovalnost.
—e Ponovno opozarjamo na predavan)«, kf se bo vršilo d revi ob osmih v dvorani Obrtneaa doma. Tajnik Zbornice za 101 z. dr. Pless bo predaval o mojstrskem socijalne m zavarovanju, ki gt predpisuje novi obrtni zakon za trgovca in obrtnike.
—t Družabni večer »Sočec, ki se je v»-iil v soboto 6. t. m. pri >Skalni kletic, je lepo uspel, Np sporedu so bile recitacije* Šaljivi prizori, petje, godba in ples- Prr* srčno. veselo raspoloženje je trajalo posnu ▼ noč.
Drago najde.
— Dragec, priznati ti moram, da jo izgubil moj ode z zadnjo špekulacijo vse svoje premoženje.
— Nikar si zato ne beli glave, dušica, jaz že najdem drugo nevesto z denarjem.
Naše napovedi so se uresničile, Ilirija je na tem, da odnose Petrinovičev pokal, ki ga dobi vsako leto klub. ki se najboljše plasira na vseh šestih prvenstvih v plavanju- Tekmovanje sicer še ni zaključeno, 20. in 21. t m se bodo vršili še skoki v Karlovcu, toda v teh je Ilirija povsem siguren favorit za obe prvenstvi, za juniorsko -n seniorsko, PetrinoviČev pokal bo na vsaic način romal v Ljubljano. To moremo z največjim veseljem konstatirati, to bo«ii obenem naš odgovor na pisanje splitske »Nove Dobe, ki se je še nedavno zgražala med tem, da si Ljubljančani sploh upajo misliti na PetrinoviČev pokal. No. beseda je meso postala in »Nova Doba« se bo morala že kako potolažiti.
Plavakni sport je bil pri na6 vedno čislan, vendar se ni mogel povzpeti do nadpovprečne višine, dokler nisrno dobili v Ljubljeni največjega    in  najmodernejšega športnega kopališča v JugosLarviji. ki je po zatrjevanju inozemskih strokovnjakov tudi eno izmed najlepših in najbolje urejenih v Evropi. To so naglašala vsa madžarska moštva, ki eo gostovala v Ljubljani, to je izjavil tudi evropski prvak dr. Barany, ki je imel priliko plavati  v vseh  večjih  bazenah v Evropi. Splvrčani so letos po juniorskem državnem prvenstvu pisali, da je voda ljubljanskega bazena nemogoča, d očim so še lani na niorskem prvenstvu v Ljubljani, ko so postavili celo vrsto novih državnih rekordov, govorili ravno nasprotno.    Z zgraditvijo vsem športnim  zahtevam odgovarjajočega bazena, se je prveel v Ljubljani sistematični trening, ki je prav kma.lti pokaral sadove. Že doslej smo bili Slovenci brez konkurence v vodnih skokih, sedaj smo napredovali še v plavanju in po triletnem napornem smotrenem delu je Ilirija dosegla visoki cilj. ki si ga ie postavila — osvojila je naslov najboljšega plavalnega kluba v Jugoslaviji, To, kar se ie prej zdelo nemogoče,   da bi kak sladkovodni klub   odvzel pcmors.k;rn klubom primat v plavanju, se je uresničilo. Pokal imamo že skoro doma in sedaj gremo z našo napovedjo še korak naprej in upamo smelo trditi   da Petrinovičev pokal ne bo tako hitro romal iz Ljubljane. Zakaj? Treba je samo logično misliti. Ljubljana e po številu prebivalstva   neprimerno večja kot sta Split in Sušak in bo imela na razpolago  vedno  večjo   maso  plava5ev, *.ot omenjeni mesti. Iz večje mase se bo naravno rzcLmilo več talentov, kakor jih bo n. pr. zmogel Split ali pa Sušak, ki nimata toliko materijala To naj bo piscem v »Novi Dobi« v blagohoten premislek in v tolažbo.
Se nekaj glede postavljanja rekordov. Spltitsik« »Nova Doba» se je zavzemala, ca
bi savez prignal Jadranovo plavališce in £.a verificiral zs rekorde. Upamo, da se tO ne bo ^godilo ker bi savez s takim sklepom osmešil samega sebe. Pred dvema letoma je glavna savezna skupščina namreč uklonila, da se anulirajo vsi jugoslovenski plavalni rekordi, ki so bili doseženi v morju :n da se bodo odslej prizna4i le oni, doseženi v predpisanem bazenu, Ici ima sladko vodo. Ta sklep je bil povsem naraven, kajti tako je po vsem sverju. nikjer ne priznajo časov, doseženih v morski vodi, kjer se da mnogo lažue plavati. To dokazujejo vsa državna prvenstva, ki so se doslej vršila v morju. Vsi nastopajoči, tudi Ljubljančani, so dosegli neprimerno boljše čase kot v sladki vodi in obratno so bili Časi obmo- Ivi h k'u-bov v Ljubljani znatno sl&bv v morju. Najboljši dokaz je letošnje prvenstvo, čeprav je n. pr. Dubrovničan Ciganovič v ilirijanskem bazenu dosegel boljše čase 'rot doma v morju.
Kako je s Petrino vičem? Na juniorskom prvenstvu v plavanju in waterpolu je do-ssgla največ todk Ilirija in sicer 45. V postev zs naslov najboljšega plavalnega kluba v Jugoslaviji so prišli poleg Ilirije še Viktorija z 28 točkam i. Jadran s 16 in Jug z 41 točkami. Na seniorskem prvenstvu v Splitu je v plavanju odnesel I. mesto Jadran, drugo Viktorija, tretje Ilirija, četrto Jug. dočim je bil placcment v waterporu: 1. Jug, 2. Jadran. 3. Viktorija, 4. Boh, 5. Ilirija, kar Ja po točkah Jadranu 39 in 16, Jugu 9 m 26, Viktoriji 24 in 10. Iliriji 15 in 4. Skupno z juniorskim prvenstvom imajo torej to9k: Jug 76. Jadran 71, Ilirija in Viktori'ja po 64 točik. Preostaneta 5e obe prvenstvi v skokih. Tu je Iliriji I. mesto povsem s;gur-no. ker ima največ skakačev, pri damskih skokih s stolpa celo edino tekmovarko v državi. Jadran računa, da bo pri juniorskih in seniorskih skokih dosegel povsod drugo mesto, kar pa vseeno ne zadostuje, da bi prekosil Ilirijo, čeprav je malo verjetnosti, da bi Jadran zasedel 2. mesto, ki bo po našem skromnem mnenju (priipadlo Karlovcu, ki ima v Grilcu zadostno garancijo za to. Viktorija in Jug nimata f?kakačerv in <*ta že dosegla maksimum took. Viktorija se bo mogoče plasirala na eno izmed nitjih :n sit, kar pa ne more iz^p remeni ti situacije, ki »o po končanih skokih predvidoma nasle-lni*: 1. Ilirija 90 took, Jadran v najboljšem primeru 87. mora pa bitn v skoflefh drugi. Jug 76 itd. Račun ni težak in prav nič optimističen, kar bodo morali pminati tudi gg. irz Splita. Eno je gotovo: Petrinovičev pokal roma v Ljubljano. 2*veii rn^a^ovsicil
Mednarodni tenis turnir na Bledu
Naša najboljša igraflca Ravniharjeva je dosegla največ zmag
Ljubljana, 8. avgusta
— C« nastopim na odru, pozabim na vas okrog sebe. Vidim samo svojo vlogo. Občinstvo sploh izgine,
— Saj mu ne morem mat&riltL
V petek, 5. t- m. se je pričel na Bleiu mednarodni turnir za teniško prvenstvo Bleda pod pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljice Marije. Zanimanje za turnir je bilo veliko, najavljala    so se blesteča    imena teniških
zvezd, od katerih so se pojavili kot mani inozemci le Madžar Kehrling, Herbstova m Barwarowski i Dunaja, ter Riboiu^va * Reke.
Takoj moram ugotoviti, da prostori pri zdraviliškem   domu   nikakor   niso pfimeml
za prirejanje večjih turnirjev, kajti pn veen treh igriščih je iztek tako kratek, pn prostoru ob galerijah, kjer so sedeži yn celo hribovit tako, da mora igralec pri dolgib
Žogah poleteti v hrib, ce hoče ali sploh more še dobiti žoqo. Sodniški stoli in sploh vse priprave z barako vred, vse to je ▼ prav nepovoljnem stanju, Je pogledamo * Hute mrože, pridemo do zaključka, da bi se moral konzorcij, ki te prostore oddaia pobrigati za neprimerno boljšo uredbo igrišč in ostalih naprav. Sodnikov ob črtan sploh ni mogoče nastaviti, če se igra na vseh treh igriščih, ker leže igrišča tesno drug ob drugemu. Želeti bi bilo, da se uprava konzorcija zavzame za preuredite, in prenovitev, da bodo igrišča v bodočno sti res taka kot bi morala biti.
Turnir prireja vsako leto beogradski tenis klub, ki S svojimi funkcionarji pride na Bled  in organizira turnir.
Nekaj ae je govorilo po Bledu, da bo prihodnje leto beogTajski tenis klub opu-»til prirejanje in da bo najbrže Ilirija vzela stvar v avoje roke! Tako se je govorilo — res pa se nI, Ilirija bo predvsem zahtevala, od uprave igrišč, da so lgrttcs za turnirje v uporabnem stanju, za kar pa sedanja niso v vseh zahtevah.
Finale »e je vriUl v nedeljo popoldne ob precejSnem  zanimanju letoviKarjev.
Rezultati so sledeči:
Prvenstvo gospodov v singls: Kehrling, Budimpešta:     drugi    Schaffer (Zagreb) tretji Punčec (Zagreb).
Kehrling je z izvrstno igro porazil Sehaf-ferja 6:3, 6:3, 4:6, 6:3, Schaffer pa Punčo-ca 6:3, 6:3 ter mu vrnil pora«, ki mu ga je zadal Punčsc v dri. prvenstvu;
prvenstvo dam v singli: GostiŠa, Zagreb, druga Ribolli (Reka), tretja Ravnikar Ksenija, Ilirija, Ljubljana. Oostiševa je bila ▼ izredni formi in je v sem i finalu pora-eila avstrijsko prvakinjo Herbstovo 7:5, 6:0. Ribollijeva ja GosHievi odviela v Opatiji prvenstvo, danes je uspelo GostiS*-vf dokazati tvoje znanje. Pripomniti treba, da Je bila Ribollijeva slabo razpoložena;
prvenstvo Jnaisrjsv: Bo jo vič, Beograd, drugi Ma jer, (Mlaki, tretji Šivic Gustav, Ilirija, Ljubljana;
prvenstvo gospodov v d rabin: Schaffer-Ksbrling, drugi Tomica Kukuljevic* - Bar-
warowski (Dunaj), tretji Beniield - Radovi ć. Drugo plasirani par je igral proti ob<r-ma prvakoma Kehrlingu in Sehiferju, ki sta oba svoje države zastopala v moštvih zh Dawis - Cup prav lepo m dobil tudi dva seta. Scor: 6:3, 3:6, 6:3, 2:6, 3:6.
Prvenstvo v mixed donblu se ni še igralo, ker se ima igrrati še semifirtale. Nadaljuje se danes.
Ilirijanski igrači so dosegli dvoje tretjih mest Drugi so izpadli.
Šivicevi uspehi v jun. tekmovanju: Sivi c : Roder 6:2, 6:1, Sivic : Sehidlof 6:0,
7:5, Sivic : Bojovic 7:9, 2:6.
Truden je v prvi rundi zmagal proti Maierj-u 6:2, 6:1, v drugi rundi pa je žreb določil Kehrlinga za nasprotnika, ki je zmagal 6:4. 6:1.
Ravnihar - Truden sta igrala v prvi mndi mixed-doubla s parom Gostiga-Sch??-fer in zgubila 4:6, 5:7,
Branko - Sivic sta zmagala v prvem kolu nad grofom Bombelles - Pongracz 12:10. 6:2. izpadla pa proti Kehrlingn - Schfiffer-ju 2.-6, 2:6.
Truden - Ebner v doublu proti Fridricb-Post 4:6, 9:7, 2:6.
šivic je v singlu izpadel po boju s Friedrichom v treh setih.
Ravniharjeva, naša najboljša igralka, Je dosegla največ zmag, ki so sledeče:
Ravnihar : Glininger 6 K), 6:1.
Ravnihar : Fischten 6 K), 6:3,
Ravnihar : Maksimović 6:0, 6:0 w o.
Ravnihar : Ribolli (Italija) 2:6, 0:6.
Mnogo igralcev pride z Bleda za ta teden v Ljubljano ter v soboto nastopijo na nac. prvenstvu dravske banoivne, na kar ljubitelje tenisa že danes opozarjamo.
R. Kos.
Iz Novega mesta
— Pomagajmo po gorel cem! Jutr. bo.io po novomeški občimi pooirail podporo pogorele! iz Stavce vasi. Novom* sca n., iz-katlmo 8e plemenite in usmiljene ter po magadmo ljudem, k: jim je bilo v eni sami afaTOČEŽ noči uničeno vse imetje! Nujna pomoč jim je silno potrebna, fle pomislimo, da so «1 nekateri rešil: le go.o ž:vrenje *n da so sedaj brez hrane, b-o: ob!eke, obutve in bo*ez strehe, ne bomo nikogar, ki tK> i>cjeee potrkal na naša vrata, osorno zavrnili, temveč aa bomo podnrl s hrano, mn dali kaj stare al: ponosan« obleke In oo iaoinoatl nesaj denarja, da it nesrečnež: orpomorojo H grozne bele. v kacero
j*J» ir pahnila nesreča
Pravi razlog.
— Papa, zakaj pa grrade sedaj toliko hiš z ravrdrni strehami?
— Najbrft nato, dragi smko, da bi mogle hipoteke na njm varno ležati
*
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. avgnsto 1932
8t«v 178
ly
Roman.
— Dobro, — je odgovorila Helena. Približal se je čas ločitve. Krepko
so si stisnili roke in se poljubili. V naslednjem hipu se je začel vlak sopiha-joč premikati. Ramon in Helena sta ostala na peronu in mahala z robci za odhajajočim vlakom.
— Pojdiva, — je deja! Ramon. ko se vlak ni več videl.
Helena si je otrla solze, prijela moža pod roko in odšla z njim s kolodvora. Ali naj verjamemo, da plete ta.ma roka med zaljubljenci nevidne vezi? Ali pa je bila ljubezen med Heleno in njenim možem tako močna, da je vplivala celo na njune misli? Čudno je namreč, da sta med vožnjo s kolodvora oba misli'la na sinčka.
— Kaj neki počne zdaj? — je vprašal Ramon tiho.
— Jaz pa vem, — je odgovorila Helena. — Moja pisma so ti to oove-dala. Bliža se osma ura. Zdaj se i.sra pred velikim travnikom v parku, dokler ne pride ponj babica, da ga odnese v posteljo.
Med kramljanjem o sinčku se je kočija približala prvim vilam Knežjega parka. 2e od daleč se je dobro videla na koncu ulice Montlaurova hiša.
— Čudno, — je dejala Helena. — zadmje čase se mi zdi vsak otrok podoben našemu.
— Kaj so tudi drugi otroci tako ljubki? — se je zasmejal Ramon.
— Saj veš, da nisem mislila tako. toda mnogi me močno spominjajo nanj. Recimo oni tamle, vidiš, pred našo hišo, ki tako radovedno ogleduje mimo vozeče kočije.
— Saj res, — je pritrdil Ramon, — naš sinko mora biti močno podoben temu dečku.
— Bože moj! — je kriknila Helena, ko se je kočija približala hiši, — saj to je... da. on je!
— Sinko! — je kriknil tudi Ramon. In res, ko se je kočija ustavila pred
vrtno ograjo, je prihitel dražesten deček in razprostrl svoje nežne ročice.
— Dete moje!
Ramon je naglo skočil iz kočije, dvignil sinčka v naročje in ga začel poljubljati.
— Pusti tudi mene malo k njemu,
— se je oglasila Helena vsa srečna.
— Kako lep in krepak je! — je ponavljal Ramon venomer.
— In kako nežen, prijazen obrazek ima! Na las ti je podoben, — je zatrjevala Helena.
— Jaz pa mislim, da ima tvoje oči.
— Da. toda usta ima tvoja in če'o tudi.
— Kaj pa to pomeni, — je vprašai Ramon sinčka, — da te je babica poslala sem, ne da bi bila poprej pisala? Kaj se je zgodilo? Morda je pa dala pismo guvernanti.
— Pismo? — se je začudil deček.
— Cemu pa, papa? Ce ima pismo zate, ti ga lahko sama izroči, saj je tu.
— Tu! — je viklifcrnl Ramon osupla
— Tu! — je zajecljala Helena v nepopisni grozi.
— Seveda, papa. Odšla je v svojo sobo, pa mora biti vsak čas tu. Evo je. že prihaja.
In deček je pokazal s prstkom na stopnišče, kjer se je pojavila grofica de Momlaur, gredoč smeje m razprostrtih rok sinu naproti.
— Otrok moj! Moj Ramon! Torej te vendar še vidim pred smrtjo, — je Šepetala starka vsa srečna. — Ah, kako sem vesela in srečna! Nisem hotela, da bi Carmen odpotovala z možem, ne da bi si za slovo sesrli v roke. V mojih letih je taka ločitev resna zadeva. Iz njune brzojavke sem sktepala, da se odpeljeta šele jutri. Lahko si misliš, kako sem bila žalostna, ko sem zvedela, da sta prav kar odpotovala. Tedaj so mi pa sporočili radostno vest, da si se ti vrnil. Prišla sem pa tu#i zato, ker moje zdravje ni več trdno. Zdravnik mi je namreč naročil, naj se odpeljem v Pariz in se dam operirati; dal mi je priporočilno pismo za znamenitega kirurga.
Nenadna vest o materini bolezni je napravila na Ramona grozen vtis; obraz se mu je izpremenil, da je grofica takoj opa«zila. da nekaj no v redu.
— Kaj ti pa je. dragi sin? Starost ni radost, to sam dobro veš. vendar se pa ni treba posebno razburjati. Operacija ni nevarna m zdravnik je dejal, da bom po nji takoi zdrava.
— Že razumem, mama. Presenetilo me je pa. da niste omenih svoje bolezni Heleni, ko je bila pri vas v Pen-hoetu.
In Ramon se je vprašujoče ozrl na ženo, kakor bi bile te besede namenjene nji.
Helena je čutila, kako se jd šibe kolena. V očeh se ji je temnilo in najraje bi se bila oogreznila v zemljo.
— Heleni? — je ponovila stara grofica, ki ni opazila silne Helenine zadrege. — Kako bi ji pa mogla kaj omeniti, ko mi je Da zdravnik šele pred dobrim tednom povedal da se bnm morala dati operirati, a Helene že dobrega pol leta nisem videla.
— Ah, oprostite, — je dejal Ramon bled ko zid in se vprašujoče ozrl na svojo ženo. — Mislil sem, zdelo se mi je, da je bila Helena v Penhoetu šele nedavno.
— Dobrega pol leta je že tega, ko mi je pripeljala malčka, ki vama ga zdaj vračam. Je-H, draga moja? — se je obrnila grofica k Heleni.
— Da, mati ... Seveda ... res je .. tako je, — je jecljala Helena zroČ na svoiega moža, ki k> je nepremično gledal.
Stopila je k njemu in mu zašepe-tala:
— Pozneje ... takoj... zveš vse ... Toda rotim te, ne vpričo nje!
Ženine besede so vznemirile Ramona ki ga je silno presenetila vest, da Helena mi bila v Pemhoeru. Žena, ki jo je ljubil, ki je veroval v njo kakor v svetnico, se mu je naenkrat pokazala v luči grešnice. Kri rmi je zarila oči in v glavi se mu je zavrtelo. K sreči se je kmalu obvladal in ko so sedeli vsi štirje za mizo v oni rodbinski intimnosti, ki jo je tako dolgo pogrešal, ko je Helena rezala sinčku kruh in mu ga mazarla z maslom, je postalo Ramona sram in na tihem si je očital neutemeljeno surrrničenje.
Po večerji je odšel malček takoj spat. Ramon je pa hotel še malo posedeti pri materi in prečitati pismo domačega zdravnika slavnemu pariškemu kirurgu. Tako je ostala Helena sama. Odšla je v sinčkovo sobo in težke misli so ji zarojile po glavi.
Najbolj jo je skrbelo pismo Roberta d'Alboiza. To vražje pismo je bilo treba čim prej uničiti. Ce bi prišlo Ramo-nu v roke. bi bila katastrofa neizogibna.
Vzela je pismo izza nedrfja in ga brž odpečatila.
Med norišnico in giljotino
Vprašanje, ali je morilec francoskega prezidenta pri zdravi pameti ali ne, ie vedno ni reieno
Ko so Gorgulovu prečitali smrtno obsodbo, je zaklical. da želi čim prej umreti. V zadnjem hipu je pa le podpisal prošnjo za pomilostitev in tako se je usmrtitev zavlekla. Psihijatri si še sedaj niso na jasnem, ali je Gorgu-lov pri zdravi pameti ali blazen. Trije znameniti psihijatri so še pred obravnavo izjavili, da dvomijo, da bi bil Gor-gulov pri zdravi pameti. O pismu, ki ga je poslal slavni psihijater dr. Le-grain Gorgulovemu zagovorniku, smo že poročali. Dr. Legrain pravi, da m nobenega dvoma, da je Gorgulov blazen. Tik pred atentatom je mnogo pil. naslednjega dne je bil napol trezen in to je stanje, ki v niem vsi pijanci-zlo-činci store svoje zločine. Gorgulov je bil avtomat, ki ni mogel odgovarjati za svoje deianie.
Tako to mučno vprašanje še vedno ni rešeno. Postaja pa tem mučnejše, ker je odvisno od njega človeško življenje. Zagovornik Gorgulova Geraudje izjavil pred poroto: Dan po usmrtitvi bomo vedeli, kdo je imel prav, jaz aH državni tožilec, ali dr. Legrain ali dr. Truelle. Slednji namreč trdi, da Gorgulov sicer kaže nekatere znake abnormalnosti, ki bi mogli biti pri Francozu sumljivi, doČim jih pri Rusih lahko opažamo tudi. če so popolnoma normalni. Vprašanje, ki nanj niso mogli odgovoriti, naj bi torej dobilo odgovor šele pod prosektorjevimi rokami. Laiiku se zdi nekam čudno, da se da duševna bolezen človeka ugotoviti Šele, ko ga ni več med živimi. Dr. Paul, ki naj bi Gorgulovo truplo obduciral. je pa izja-
vil, da more prosektor ugotoviti duševno bolezen samo v primeru, če so v* možganih dotičnega človeka težke anatomsko-patološke poškodbe.
Dočim o Gorgulovu razpravljajo pravniki, psihijatri in prosektorji. pa sedi on v celici na smrt obsojenih in čaka svojo usodo. Vse* kaže. da bo ka-sacijsko sodišče potrdilo smrtno obsodbo in da Gorgulov ne pojde v umobolnico. Edino predsednikova pomilostitev bi ga še lahko rešila. Baje je prosila za pomilostitev sama Doumerjeva soproga. Gorgulov presedi po cele dneve za mizo med čitanjem in pisanjem. Roke ima proste, noge pa v okovih, tako da lahko dela samo kratke korake. Prosil je. naj mu prineso Dostojevskega roman »Zločin in kazen«. Hrano dobiva po želji in rudi kaditi sme. Vstane vsak dan ob 6. in se sme eno uro izprehajati po dvorišču. Pred njegovo celico stoji noč in dan paznik, ki strogo pazi nanj. K obsojencu smeta zahajati njegova žena in njegov zagovornik.
Gorgulova žena prihaja k možu skoraj vsak dan. V kratkem bo porodila. Najstrašnejša je njena usoda. Kot priprosto in grdo dekle s skromno doto je iskala moža potom novin; dobila je doktorja medicine in »književnika«. Večje sreče pač ni pričakovala. Seveda pa ni mogla slutiti, da postane njen mož zločinec in da bo morda vdova moža, ki je končal svoje burno življenje pod giljotino. Najmani ie pa še mogla slutiti, da se bo to zgodilo v času. ko porodi prvega otroka.
Nova trgovina v Rusiji
Moskovski tisk posveča veliko pozornost vprašanju, kako je organizirana in kako gre trgovina z vsakdanjimi potrebščinami na kmetih. Razvoj te trgovine je postal sedaj glavna naloga sovjetskih gospodarskih organizacij in krajevnih organov komunistične stranke, ki jim je bilo naročeno, naj pomagajo širiti trgovino po kmetih, da s tem pospešijo izmenjavo blaga za živila. Industrijskih izdelkov je po kmetih že preveč, konzumenti dobivajo blaga v izobilju, trgovati se pa še niso naučili, kakor pravi moskovska »Pravda«. Zanimive vesti prihajajo iz melitopolske-ga okraja na jugu Rusije. Tja so poslale tovarne mnogo blaga, toda ljudje nimajo ne igel, ne sukanca, ne gumbov, tako da jim blago ndč ne pomaga. Gumb je postal na kmetih v Rusiji sploh velik problem. Dobiti v vasi gumb pomeni skoraj toliko, kakor zadeti glavni dobitek v loteriji.
V nekaterih krajih, kjer še imajo gumbe v zalogi, jih prodajajo po rublju ali v našem denarju približno po 25 Din. V melitopoteki okrai so poslali namesto šivalnih potrebščin več tisoč svilenih kravat. Moskovska »Pravda« pripominja k temu: »Zanimivo bi bilo vedeti, ali so v Moskvi pomislili na to, da mora imeti človek vsaj srajco, če hoče nositi kravato, za srajco pa potrebuje vsaj iglo in sukanec, da ne govorimo o gumbih, ki so tudi potrebni, če si hoče človek narediti srajco.« Zanimiv je tudi primer z obutvijo, ki so jo poslali nekam na jug. Poslali so več tisoč parov ženskih čevljev z nizkimi petami, ki jih na kmetih zelo radi kupujejo. Obenem s čevlji so poslali rudi galoše. Nesreča je pa v tem. da so
bili čevlji z nizkimi petami, galoše pa narejene za čevlje z visokimi petami. In zato jih nihče ni mogel nositi.
Na kmetih ljudje večinoma izmenjavajo blago in živila. V nekaterih krajih so postala valuta jajca. Nogavic in slanikov za denar sploh ne prodajajo. Nogavice dobiš lahko samo za jajca. Enako je s tobakom, ki ga dobiš samo za živila.
še dve smrtni obsodbi na Madžarskem
Pred Lzredmim sodiščem v Kečike-metu se je pričela v četrtek obravnava proti 50 letnem u Janušu Lorinczu in 26-lernemu mizarskemu pomočniku Josipu Sedlacsku. Obtožena sta bila, da sta pred* dnevi v okolici Cegleda napadla dva kmeta, ki sta kradla sadje in da sta enega ustrelila, drugega pa težko ranila. Obtoženca sta to priznala, izgovarjala sta se pa, da sta bila pijana. Po določilih prekega soda bi morala biti obsojena na smrt na vešahlh. Sodba bi morala biti razglašena že v četrtek popoldne in po kratkem presledku tudi izvršena, ker pa krvnika Ko-vacza pnpoldne še rH bilo v Kečkeme-tu, je predsednik sodišča obravnavo prekinil in nadaljevala se je v petek dopoldne. Že dopoldne je bila izrečena obsodba. Oba obtoženca sta bila obsojena na smrt.
Ko je predsednik razglasil smrtno obsodbo, se je nekaj žensk v dvorani onesvestilo, obsojenca sta pa krčevito zaplakala. Sodišče je predložilo državnemu upraviterju prošnjo za pomilostitev in odločitev po padla ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Obso-
jenca sta bila popolnoma strta, ko so ju pazniki odvedli iz dvorane. Sedlacz-kova žena se je onesvestila.
Nevaren vlomilec
Orožniki v Prostejovu na Češkoslovaškem so že dolgo zasledovali Štefana Grunta, enega najnevarnejših vlomilcev v Evropi. V petek dopoldne so Grunta končno aretirali. Zasačili so ga v okolici Prostejova. Ko so stopili v hišo. je vstal izza mize mož visoke postave in jim mirno stopil naproti. Brez najmanjšega odpoda se je dal aretirati in odvesti v preiskovalni zapor. Obenem so orožniki aretirali tudi zakonca Konečna, ker se je Grunt pri njima večkrat mudil.
Grunta so iskali orožniki že od leta 1930, ko je prišel iz ječe. S svojimi pajdaši je hodil po Moravskem in nobena blagajna ni bila varna pred njim. Števila njegovih vlomov in tatvin točno sploh ni mogoče ugotoviti. Oblasti domnevajo, da je vlomil najmanj v 300 blagajn, od teh se mu je 230 vlomov posrečilo. Odnesel je nad milijon Kč. Njegov glavni pajdaš brat Franc Grunt se je te dni v preiskovalnem zaporu obesil. Grunt je imel v okolici Prostejova razkošno opremlieno vilo, za katero je plačal 300.000 Kč.
žrtve suše v Braziliji
V Severni Braziliji je vladala letos tako strašna suša. da je bila uničena vsa letina in da gladuje na tisoče ljudi.
V nekaterih krajih je bila vegetacija popolnoma uničena, tako da prebivalstvo ni imelo kaj jesti in se je moralo preseliti v druge kraje. Oblasti so na hitro roko napravile za žrtve strašne suše več koncentraciji ;li taborišč. Eno taborišče je v okolici mesta Caira. V tem taborišču je zda i nad ?5.000 IjtKfi, navezanih na dobrodelnost. Mošlki bi radi kaj zaslužili in zato so začeli graditi veliko opekarno, da bi si lahko s prodajo opeke vsaj deloma pomaga H iz hude stiske.
Jasno je pa. da se v taikrh taboriščih rade pojavijo nalezljive bolezni rn zato so morale oblasti ukreniti vse potrebno, da bi ljudi ne zadela še hajša katastrofa. Drugo taborišče so napravili ob stoku rek Itapucura in Mearina.
V tem taborišču je nad 2000 begrancev iz države Maranhao. Ker bodo morali begunci ostati v taborišču dolgo, jkn je poslala vlada poldedelsko orodje, da bodo obdelovali zemijo okrog taborišča.
NaJbofrŠl dokaz
— Počakaj sestrica, zdaj ne moreva v salon, ker imamo goste.
— Kako pa to veš?
— Ker pravi mamica oapaou »ljubi mož«.
DOBER ZNANEC
_Ta mož me je prosfl, naj mu posodim nekaj denarja. Ga morda poznaš?
_ Seveda, tako dobro, kakor tebe.
Ne posodi ran mri bebca,
PRIJAZEN SNTJRAČ
Oče snubačo, M je prišel snubit njegovo hčerko: Hči podeduje vse mojo premoženje, dobra dva milijona.
Snubač: Kako je pa kaj z vašim zdravjem ?
UBOGAL JE
— Zakaj pa piješ fa tako ogromnega vrča?
_ Ker mi je zdravnik   dejal, da
smem popiti na dan samo en vrček piva.
% MSRE
za tanjšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg.
Doza  IDO tablet  Din 46.—, doza
200 tablet Din
Proizvaja:
Lekarnar
Nr, BAHOVEC, Ljubljana
PLESKARSKA in
SOBOSLIKARSKA DELA
izvršuje po najugodnejših pogojih
GENUSSI IVAN
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA ŠTEV. 10.
Makarska
Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu
Vsako beseda. SO> p v- Plača, me lahka auti 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brc* znamka m _ ndaamoM lam**        HahnanM o&la* lHl» S*—^^m»
KUPIM
KOVAŠKI MEH
okrogel, velikost 80—100 «~m, dobro ohranjen, kupi Ivan Rome, Vioem - Dobrepolje.
3068
MALI »TATRA«
dvocilindrski. kupi ako je v dobrem stanju in poceni — Oskar Maric  Ptuj. 3067
SLUŽBE
NATAKARICO
ali dobro starejšo gospodinjo, osebo prijetne zunanjosti s kavcijo 5—10 tisoč Din, kateri bi zaupal nadzorstvo vseh poslov, išče za takoj gostilni, čar, samec, 36 let star, k dobro idoči gostilni v Zagrebu. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe na Pero stevmovič, go. stilna. Zagreb, Biča 246 a.
3072
KATERA STVUjJA
bi vzela 16 let staro deklico brez staršev, ki se je že nekaj časa učila šivanja — pa jima srestev, da bi se popolnoma izučila — da bi imela vso oskrbo brezplačno v hiši. za kar bi pomagala tudi pri gospodin istvu. Naslov: M. Strmele. Vrr-Stična. 3070
FOTO-POMOCNICA
verzirana v vseh delih moderne fotografije, išče namešče. nje v boljšem ateljeju. Ponudbe na naslov: šebešoer, Dubrovnik,  Tabakarije  157. 3071
GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »šlager«, Aleksandrova cesta 4  (prehod Viktorta palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T
TRICEVN1 RADIO
prodam. Vpraša se pri Dolenc, Cesta v Mestni log št. 33.
NOV RADIO APARAT
Hartlej, 4-cevni z mrežasto anodo, 200 volti, fin zvočnik, vse kompletno, za prav nizko ceno prodam. Stjepan Kralj, brivec Dunajska 58. Ljubljana 3074
STALEN ZASLUŽEK
nudimo potnikom, upokojencem in drugim agilnim osebam s posecanjem privatnih interesentov. Obširne ponudbe na TJnioreklam Zagreb. Masa. rvkova al. 8, pod šifro »Budućnost«. 3044
PRODAM
popolnoma novo kompletno opravo za delikatero ali vino-toč. Vprašati v restavraciji Gajev hram, Gajeva 9. 3075
LESENE SODE
od približno 200 1, v katerih je bil loj in druga tehniška olja, popravljene, pripravne za tekočine, poceni prodajamo. Cena po kakovosti od 40—60 Din za komad. Kupcem na veliko popust. Jugoslavensko
d. d. Schicht-Liever, Osijek.
4069
POSOJILA
POT DO LASTNEGA DOMA
in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana, Miklošičeva 15. 68/T
NtPMMlCSINt
ENOSTANOVANJSKA HIŠA novozgrajena, z vrtom in sa-donosnikom, v lepem in zdravem kraju v Sevnici ob Savi, 5 minut od kolodvora, ugodno naprodaj. Posebno priporočljivo za upokojence. Pojasnila daje Josip Mere, restavracija Sevnica — kolodvor. 3066
REDKA PRILOŽNOST!
Srednje veliko posestvo s prvovrstnim zemljiščem poleg cerkve, šole in kolodvora, v ravnini, z obilnim inventarjem, takoj ugodno naprodaj. Nadalje prodam gostilno z 8 orali zemljišča. 10 minut od manjšega mesta. Krasna lega. Natančnejše pove Peteline, Otiški vrh   pošta Meža. 3065
DVA LOKALA
za trgovino ali pisarno odda
D. Rovšek, Kolodvorska ulica
št. 35, 81/T
PAZMO
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
72/T
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi).
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6
56/T
TUDI POHIŠTVO
NA OBROKE!
Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 >
postelje od 250 >
kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 >
Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah  — samo pri
MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18
Dunajska cesta 36. 77/T
OTROŠKI VOZIČKI
športni od Din 220.—, globoki moderni od Din 650.—. Sv. Petra cesta 52. 3007
OPOZORDLO! Mestna občina, ljubljanska bo tlakovala cesto Za Gradom še v tej sezoni z drobnim granitnim tlakom, S tozadevnimi predpripravami in planiranjem se prične že prihodnji teden, na kar se ljubljansko občinstvo opozarja, da bo imenovana proga od ponedeljka dne 8. avgusta do nadaljnega za vsak promet zaprta. 3054
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno ta po konkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBS
družba z o. z.
pleskarstvo in soboslikarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon 3070.
Goajuje: Josip Zupančič, Za »Narodno tiskarno«; Fran
— Za upravo In tnperatPl dal Usta: Oton Chiiatof, — Vsi v Izubijani.