248. številka. Ljobljana, v petek 30. oktobra. XXIV. leto, 1891. (shaja vsak dan »eter, iaim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za avstro-ogerske dežule za vse l«to 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 ^ld.. za (eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1*0 kr. na mesec, po 30 metrov visoko. Prve veje bilo so 100 metrov od tal. Orjaško to drevo presega torej po svoji velikosti Strassburški zvonik in Btaro-davno Cheopovo piramido. Euealvpti kaj hitro rastd in Daguin fotografoval jo jedno drevo, katero je bilo 1867. I. uaajeno, a je že 188.0. 1. bilo 30 metrov visoko in je imelo 1.26 »i v premeru. Tudi Afrika ima velika drevesa, mej njimi sta posebno znamenita alpafu in baobab. Največji baobab je v vasi Grand Golaž v Senegambiji. Deblo ima 10 metrov v premeru, a le \) metrov visočine. Srednja veja pno se do 18 metrov na visoko, dočiin druge vodoravne veje segajo 15 do 18 metrov daleč, Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30 oktobra. Iz državnega »bora. Za Kidanje razmere mej posameznimi strankami in proti vladi jako karateristična dogodbiea primerila se je v zadnji seji odseka za odmero pristojbin. Že v zadnjem zasedanji je bila vlada predložila državnemu zboru zakonsko predlogo, določujočo, da je zapuščinsko imetje inozemeev oproščeno zakonite pristojbine, ako je zapuščina premakljiva. Ta predloga storila se je z ozirom na ogerske podanike, ker se je zviševala doslej neka praksa, ki je bila v izrecnem protislovji s principom, da je od premakljive zapuščine dajati pristojbino tisti državi, kateri je pripadal zapustnik. Pristojbinski odsek vsprejel je sicer predlog, da se začne o tem načrtu 8pecijalua razprava, toda že § 1. ni našel milosti pri vet ini odseka. Ta paragraf določa namreč, da je inozemeev zapuščina oproščena vseh pristojbin, kateri1 se navadno pobirajo v bogoljubne namene. Večina odseka zagovarjala je pa nasproti finančnemu ministru načelo, da spada ta predlog v kompetenco deželnih zborov in ga ie zato odklonila. Ker je odklonjeni paragraf jedro vsej predlogi, primorala je vlada umakniti jo docela. Ta dogotlbica, ki se je primerila v pristojbinskem odseku, je pre-karakterističua za razmere v državnem zboru v obče, a tudi za ves politični položaj. JProracanski odsek ra/pravlial je v več sejah proračun naučnega mini-sterstva. Razprave bile so vselej jako obširne iu temeljite in vse stranke, Čehi in Nemci, Poljaki in Rumuni spravljali so v razgovor Bpecijalne svoje želje, le slovensko šolstvo urejeno je tako uzorno, da ni bilo kaj povedati o njem, še menj pa pritožiti se o čem. Proračunski odsek rešil je ves proračun naučnega ministerstva, tako, da pride že prihodnje dni pred zbornico. WetnŠki nari/onalci ine/ sabo. Poročali smo že, da bo v klubu nemških na cijouaicev uastale neke difereuce in sicer radi tega, ker se je načelnik tega kluba poslauec dr Stein-vvender izrazit jako zaničljivo o češko - nemškem sporu, ki upliva na vso notranjo politiko našo dosti bolj, nego je to upravičeno ne samo s stališča države, nego t uiti b stališča Nemcev. Ker ho v klubu nemških nacijonalcev tudi nekateri zastopniki, nemško češki čutili so se ti, po omenjeni izjavi zadete, in bi bili izstopili, da se dr. Steinvvender ni ž njimi pobotal. Druga diferenca nastala je vsled tega, ker so nekateri člani tega kluba podpisali neko interpelacijo poslanca Scbneiderja ter sploh pri vsaki priliki kazali svoje simpatije za protisemite. Poslanca KraUB iu Reruerstorfer zahtevala sta, da izstopijo dolični poslanca iz kluba, a ker se njuni želji m ustreglo, izstopila sta sama. Klub štel je doslej '20 članov vsled izstopa omenjenih dveh poslancev skrčilo se je število članov na 18. Občinske volitve v Pragi. Te dni volili so v Pragi 31 mestnih odbornikov. Mlado- in Staiočehi postavili so za to volitev svoje posebne kandidate. Izvoljenih je bilo 20 Staročehov iu 11 MladoČehov. Staročehi zmagali so samo v prvem in drugem razredu iu to le s pomočjo vlade, ki je njim na korist zastavila ves svoj upliv, Vslic temu dobili so mladočeški kan didati jako mnogo glasov, tako da se sme reči, večina meščanstva oddala je svoje glase za mlado-češke kandidate. Ogerski primas. Javno mnenje na Ogerskem bavi ae zlasti z uprašanjem, kdo bode naslednik umrlega primasa. Vlada spravila bi rada na to mesto odličnega pristaša svojega, nadškofa Samasso, katerega pa v Rimu nič pravne marajo, ker je preveč liberalen in bi vladi dopuščal več upliva na cerkvene zadeve nego ga ima sedaj. Govori ae, da je cesar že pre-zeatoval nadškofa Samasso za mesto ogerakega primasa, da pa kurija še ni dala odgovora, ker Se niso končana diplomatična pogajanja. Skrajni klerikalci na Ogerskem, katerim je nadškof Samassa trn v peti, ker jih ne protežuje, kakor bi radi, pa javljajo v svojih listih, da je kurija na prezentacijo vlade že 24. septembra odgovorila in odklonila imenovanje nadškofa Samaese. V nanje države. Humunski kralj. Z veliko slavnoBtj:), kakor je navadna pri takih prilikah, vsprejeli so v Bsrolinu kralja" Karola ru-naunskega, katerega novejša potovanja so vzbudila toliko senzacije in rodila celo vrsto raznih komentarjev. Brez političnega pomena to potovanje gotovo ni, akopram se ne da povedati, nameravali Humunija res pristopiti k trojni zvezi. Dozdaj se o Berolinskera obisku še nič tacega ne čuje, kar bi dalo povod misliti na kakšna diplomatična pogajanja mej Nemčijo in Rumunijo. Jedino to, kar je govoril rumuuski kralj pri banketu častnikov tistega polka, kateremu je on imejitelj. Rekel je namreč : „ Veseli me, da sem mogel prenesti mej vojsko rumunsko tiste principe, na katerih se snuje moč in slava pruske vojske in cele nemške države.a — Kralj rumunski mudil bo bode v Berolinu le še malo duij in potem odjiotoval domov. Nasproti že javljenim trditvam umaknil se bo kralj Karol prestolnici naši, Dunaju, in jo krenil kar naravnost čez Budimpešto v Bukurešt. JSfaaurt v Afriki. Izredna sreča, katero ima Nemčija pri vseh svojih političnih podjetjih, zapustila jo je v Afriki. Iz začetka zasnovala je kolonizacijo , osvojenih si delov v veliki meri, kmalu pa bila primorana odpovedati se kolikor toliko fantastičnim namenom. O Emin-paši se že zdavna nič več ne čuje, a tudi kolonije pri Zanzibaru bo zmerom bolj krčijo. Odposlali so zdaj iz Berolina novega upravitelja v Afriko, civilnega uradnika, a težko je reči, se mu li bode posrečilo naloženo delo. Dopisi. ■ Tratit 20. oktobra [Izv. d op.) Volilni boj se še vrši, ko pišem te vrstice, o konečnem izidu mi ni še znano, ker »lavna vlada je uničila volitve v S. Vincentu, kjer je hrvatska stranka zmagala, a uničila ni volitve v Poreču, kjer so Lahi zmagali, dasi ho se vršile v nebo upijoče krivice. Vsemu svetu bi moralo biti znano postopanje vladnih komisarjev proti onemu narodu, kateri si hoče priboriti svoje svete pravice po poštenem potu. Nečem iti dalje o tem, nečem opisati posto-jmuja vlade same, saj o tem se bode že še govorilo na od loč i i ne i n mestu. Mi tukaj zdihujemo, tekamo zbegani okrog, naš ubogi isterski narod nima zaščitnika, kateri bi mu varoval njegove svete pravice pred tujim uaBilstvom. Zato se zatekamo k vam, slovenski poslanci, — — a Čuj ! glej t čudi se svet, najdemo li pri vas zaželjeno pomoč, naj- tako da je drevo bolj podobno celemu drevesu, ne^o samo jedueuiu deblu. Muri bo deblo izdolbli in imajo sedaj v votlim svoje občinske seje. Posebno znamenito je indijsko figovo drevo (FicUB indics). Veje širijo se na vse strani, nekatera pošilja odrastke v tla, da nastanejo zopet uova debla. Noben žark solnca ne prodere figove sence iu ua tisoče Ijudu nahaja v uje) zavetišče pred žarečimi solnčnimi žarki. Drevo raste stoletja in stoletja naprej, oriaška rastlinska skupina, ki je svet za se. Največje figovo drevo stoji na nekem otoku v reki Nerbuda. Pred viharjem 1783 leta imel je 1300 večjih iu 3000 muujših debel in večkrat je po COOO do 7000 vojakov hladilo ae v njegovi senci. Pravljica trdi, da je že Nearh, Aleksandra Velikega spremljevalec, to drevo videl iu občudoval. In tako una vsak del Bveta svoja drevesa, katera se odlikujejo po starosti in visokosti. Mi Slovenci pa v tem oziru nesmo posebno bogati, vsaj razveu spredaj omenjene tise, nemamo skoro ničesur, da bi se ponašali in Še o tem, kar imamo, ui nikjer nič zapisanega. In gotovo hi se kaj zanimivega našlo, treba Ie zanimauja. Tu in tam so stara drevesa in ž njimi v zvezi čujejo se pripovedke iz davnih časov, a nikogar ni, da bi jih zabeležil. Pokojni Davorin Trstenjak imel je tudi v tem oziru odprto oko iu pobiral ostanke. Tako je v »Novicah" 1857. 1. v 3, štev. priobčil svoje po- topisue utise po Koroškem. Ondu pravi mej drugim : „Ne daleč od stare Feurnije proti Dravi stoji kapela sv Magdalene. Dalje gori so 3 ponikve, „die Blutmulden" (krvave krnice). Tu bo neki Franki Slovence potolkli in žrtvenik njihovega molika razdrli. Umirajoči Mike [viSji dnhoven), izgovoril je maščevanje: Ko bodo lipe trikrat zrastle, bodo Slovenci tam zakopani dremelj (buzdovan) poiskali iu žena bližujega kmeta Partuša ostalega nemškega vojvodo z burk lam i ubila. Partušica bode na Kersnikovo sina rodila, ki bode oni dremelj našel. Na Lipniškum polji stoji tudi prekrasna lipa. O njej se pripoveduje, da bode po končani bitki sloveuski vojvoda na njo svoj ščit obesil in potem pod njo razsojal pravde in prepire. V obče mora na slovenskem Štajerskem, osobito na Pohorji biti še nekaj starih dreves, katera bi bila omembe vredna. Na Kraujskem je zares znamenita izvirna se-dumvrha smereka pri graščini na Brdu (Lukovica) in orjaške lipe v Novi Štifti pri Ribnici, katere naj bi kdo glede dimenzij in starosti opisal. Na Notranjskem utegnili bi se tudi Še nahajati nekateri ponosni zastopniki naših gozdov. Na Primorskom pa so menda najlepše velikanske tri lipe v Šmariji pri Sežani, dočim se Dutovlje ponaša, da ima najlepše češnje, Tomaj pa najlepše kostanje. I b tem bodi kratka ta razprava završena. demo li pri vas naše zagovornike? Morda. — A kako bo li to možno, ko podpirate take može, ko podpirate ono vlado, katera je pokazala, da ni bila na vaši — to je na slovanski strani v Istri. Vi slavni slovenski poslanci, vi, ki vas je narod izbral iz svoje srede, da bi mu zahtevali svete pravice na odločilnem mestu, vi cvet naroda, vi podpirate de nadalje to vlado, katera je postopala z vašimi sinovi tako Čudno? Vi južnoslovsnski očetje, kaj vi Še nadalje mislite podpirati može, kateri znajo jednakopravni kruh tako čudno deliti vadim otrokom ? Če vse to delate, ste vi še naši poslanci, sle vi Se za-Btopniki slovenskega naroda, ki trpi sedaj z vašim konser vati zrnom take krivice? Vi slavni možje, ple-šete še vedno z ono vlado, katere organ „ L' Adria" je pohvalil z „bravi" one Lahe, ki so z nezakonitim postopanjem pripomogli, da bo zmagali Italijani v Poreči. Vidi se, da je vam še po godu ona vlada, koje organi znajo tako lepo pritiskati na volilce, da očitajo Hrvatom nehvalež-uost, ako nočejo glasovati za Laha. Gospoda! če ste zadovoljni z vsem tem, Če je vam več taka vlada, nego svete pravice našega naroda, nego blagor naših bratov v Istri, tedaj vara* pa kar ua vsa usta povemo, da narod ni s tem zadovoljen — da narod se ne more več za vas ogrevati, ker pokazalo se je, da vi delate proti njega volji — ergo — več niste njega zastopniki. Ne le to, da vlada v Gorici ni nikakor podpirala slovenskih kandidatov, ne le to, da ona sedaj nikakor ni podpirala hrvatskih kandidatov v Istri, postopala je Še drugače. Če torej tako vlado podpirate, koja se pri volitvah nikakor ne kaže prijazna nam ubogim Slovencem, za Boga! kaj naj si misli o vas trezno-misleč Človek ? Le tako gospoda, le tako naprej in potem pa tarnajmo, da se nam slabo godi tukaj na meji. In ti, dragi mi „Slovence", ki se tako ogrevaš za svoje može, ki kar na vsa usta kričiš, kake blage dušice so, ki si Še prejšnji teden trdil, da vi konservativci delate za blagor tukajšnjih Slovencev in Hrvatov, sedaj govori, kaka je tvoja vest, da si spravil take može ua tako odločilna mesta! Če se še jedeukrat drzneš trditi, da ti je mar tlačeni slovanski narod, druzega sredstva ti ne vem, nego da iz Brca milujem onega, kateri bi ti še kaj verjel. Frosvcta. Srednjeevropski čas. S 1. oktobrom upeljali so pri vseh železnicah, poštnih in brzojavnih uradih naše monarhije tako-imenovani »srednjeevropski čas", t. j. dnevni čas se računa sedaj po. 15. poldnevniku vzhodno od Gri> niča, ki odgovarja 30° 40' vzhodno od Ferra. Ta poldnevnik gre skozi Zgorelec (Gorlitz) v Šle-ziji, L i b e r e c (Reichenberg) iu Henrikov Gradec (Neuhaus) na Češkem, Gnoiiud in A niste 11 e u na Spodnjem Avstrijskem, Vordernberg in Frohnleiten na Štajerskem, Spodnji Dravberk na Koroškem, Zagorje in Trebno na Kranjskem, P a g v Dalmaciji in skozi Kata-n i j o na Siciliji. Ta poldnevnik drži pol stopinje vzhodno od Ljubljane in torej tudi vzhoduo od Praškega poldnevnika, po katerem se je poprej čas računil. Ker pride na vsako stopinjo zemljepisne dolžine 4 minute časovnega razločka, zato kažejo sedaj železniške in poštne ure poldne, ko v Ljubljani in Celovcu še manjkata dve minuti do poludne. V Zagrebu kažejo ure poludne 4 minute pred železniško in poštno uro. V Mariboru, na Prager-skem in v Brežicah pade pravo poludne dve minuti pred srednjeevropskim časom, na Zidanem mostu pa le 20 sekund poprej. V Porečah na Koroškem i potem v Radovljici in Šeut Petru na Krasu je poludne 3 minute in 20 sekund po srednjeevropskem času, v Divači ravno 4 minute pozneje, v Trstu 4' 45", v Nabrežini 5' 20" in v Gorici 5' 40" pozneje. Na Trbižu kažejo železniške ure poludne že G minut pred pravim poludnevom, na Pontablju pa G minut in 40 sekund. Kedor po železnici potuje, naj si te razločke dobro zapomni, da ne bode zamudil vlakov in si nakopal nepotrebnih stroškov. Zaradi prispodabljenja navajamo tu še sledeče zemljepisne dolžine na Kranjskem: 13° 40': vzhodne hiše v Belipeči. 14° : Petrovobrdo, Gol, Naklo. 14° 10': Lesce, Dražgoše, Sv. Križ v Poljanah. 14° 20': Veliki most (TeufelsbrUcke), Žabuica, Bistra, Kuteževo, Guli vrb, Kal pri Seat Petru. 14° 30': Kokra, Lahovice, Ljubljana, Iška vas, Bloke, Knežja njiva. 14° 40': Prevoje, Grosuplje, Nova Štifta pri Jar- jevici, Srednja vaa. 14° 50': Litija, Artiža vas pri Št. Vidu, Fužine, Koflern. 15° : Zagorje, Gornji Osredek, Račje Selo, Vrh Trebno, Vrbovec, Srednji Lipovec, Rog (Hornbicbl), Alt Frieaach, Rbmergrund. 15° 10': Cerkev sv. Katarine nasproti Zidanemu mostu, Pijavce pri Mogronogu, Mihelja vas, Otovice. 15° 20': Log pri Boštanji, Bučka!, Mahova, Mihova, Maiinci pri Badovincu, Bojana vas, Grdani pri Vinici. 15° 30': Hrastje pri Drnovem, Sutna pri Sv. Križi. 15° 40': Velika dolina mej Savo in Bregano. NĐ: Deset minut zemljepisne dolžine pomeni razločka glede časa štirideset sekund. Domače stvari. — (Članek „Slovenski državni poslanci" in javno mnenje.) Z ozirom na ta članek došlo nam je nastopno pisemce iz Ljubljane: „Ker Vam je zaradi Vašega izvrstnega članka o popust-nosti naših državnih poslancev došlo že več izjav popolnega zadoščenja, bodi dovoljeno tudi petnajsto-rici Ljubljanskih narodno-naprednih volilcev, ki bo je baš zaradi tega v prijateljskem stanovanji zbrala, javiti, da se z Vašim člankom popolnoma strinja. Kličemo Vam : „Le naprej! Živeli Mladočehi, živeli njih bodoči zavezniki!" Bodite preverjeni, da stoji vsa Ljubljanska inteligenca z Vami iu odobruje Vaše odločno postopanje. Volilci. — (Iz Ilirske Bistrice) pišejo nam o istem predmetu: Hvala Vam za pojasnilo žalostnega postopanja naših državnih poslancev v številki 244. od 26. oktobra t. I. — Govorili Bte nam iz srca in odobrujemo popolnoma Vaše ugovore proti njihovemu postopanju; to ni slovanska vzajemnost, kakor Bi jo mi želimo. Češkim poslancem pa, — ki se v trenotku, ko naši poslanci na svoje dolžnosti pozabljajo, potezajo za slovenski narod, kličemo : „Na zdar!" Tudi za naprej pričakujemo od Vas, da našim državnim poslancem pri vsaki priliki posvetite, za kar Vam bodemo za vsak slučaj hvaležni. S posebnim spoštovanjem volilci Bistriškega okraja. — (Imenovanje.) Carinskega urada kontrolor g. Živny v Ljubljani imenovan je vrhovnim oticijalom pri glavnem carinskem uradu v Gradci. — (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") bodo pelo v nedeljo vseh svetnikov dan .svojim* umrlim članom tri ŽaloBtinke na starem oddelku pokopališča sv. Krištofa, pri velikem križu, ob 1/94. uri popoludne. — (Za reservne častnike.) Po odloku c. kr. državnega vojnega miuisterstva nemajo na lastne stroške aktivno službujoči častniki v reservi ob priliki orožnih vaj, ki se vrše izven garuizacij-skega mesta, nobene pravice, zahtevati stanovanje na račun erarja. —« (V Katoliško knjigarno u 1 o m i I) je skozi okno danes ponoči neznan tat. Predno pa je še mogel dovršiti svoje delo, prepodila ga je mestna straža. Tat popihal jo je proti Ljubljanici in skočil v vodo, ter tako ubežal straži. Odnesel baje ni ničesar. V vodi klical ju na pomoč in se ne ve, je li preplaval vodo ali pa morda ponesrečil. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 18. oktobra do 24. oktobra. Novorojencev je bilo 29, mrtvorojenca 2. Umrlo je 10 oseb, mej njimi za grižo 1, za j etiko 1, za različnimi boleznim 8. Mej umrlimi bili so 3 tujci, 3 iz zavodov. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 15, za škrlatico 2. — (Dobava za c. in kr. vojsko.) C. in kr. državno vojno ministarstvo namerava si potrebščino 800O zimskih kocev, G200 poletnih odej in 5700 konjskih plaht za leto 1892 zagotoviti potom splošne konkurence. Zmožni in solidni podjetniki se s tem vabijo, da svoje ponudbe vlože najkasneje do 2 4. novembra 189 1 do 10. ure dopoldne pri državnem vojnem ministerstvu. Kakovostni in drugi podrobni pogoji razvidijo se iz zvezka pogojev, kateri leži s ponudbenim obrazcem vred vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Te zvezke pogojev je lahko tudi kupiti za 4 kr. tiskana pola pri vojnih intendancijah. — (Umor.) Marija Blatnik, dekla iz Krke, porodila je v zaporu v Novem mestu otroka, za katerega je skrbela domovinska občina matere, dokler ni ta prestala odmerjeno jej kazen. Dne 13. t. m. izpuščena je bila Marija Blatnik iz zapora in s svojim otrokom odpotovala na Gorenjsko, kjer je nihče ne pozna, in kjer, kakor je mislila, bode dobila kako službo vzlic temu, da ima nezakonskega otroka. Ker pa ni dobila službe, in so jej pošli denarji,' vrgla je svoje dete v Savo, potem pa odpotovala v Ljubljano in se v soboto sama ovadila sodišču. — (Iz Trebnega) poroča se telegrafično, da je tam umrl orglar in bivši župan Jan. Mandlin. Naj v m. p. —- (Bralno društvo v Kostanjevici) priredi dne 8. novembra t. I. v društvenih prostorih veselico s tombolo in petjem. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Iz Ilirske Bistrice) s« nam piše: Da kraška burja ni prijetna, to je znano vsakemu, kdor jo je skusil. Toda kar je včeraj popoludne, po noči in danes dopoludne počenjala pri uas, to presega že vbo meje. Brez števila oken je utrla, strehe razkrila, dimnike poškodovala, drevje lomila in sploh tudi ljudem, ki so bili slučajno na poti, zapustila kaj za spomin. Vender upamo, da se še ni za stalim naselila pri nas. — (Osobne vesti.) Vojaški duhovnik gosp. I. Klobovs premeščen je iz Maribora v Sarajevo. — (Nesreča v rudniku.) V Ojstrem zasulo je sekača Martina Ž ter je bil težko ranjen in poškodovan. Uzrok nesreči bil je, da je bil rov slab5 podprt, ker so je za kake tri četrt kvadratnih metrov niuterijata usulo na ponesrečenega delavca, ko je baš imel mal počitek. — (Družba sv. Mohorja.) Kakor Bmo že naznanili, pričela je družba z razpošiljanjem druž-binili knjig za to leto, katerih je Š6Bt, namreč: Koledar za 1. 1892, ki ima poleg imenika razno poučno iu zabavno berilo in več slik; 2. Življenje Marije in sv. Jožefa (obe v veliki 4 obliki); 8. Slovenske večernice, 45. zvezek ; 4. O bč n a zgodovina, 15. snopič; 5. Fizika, ali nauk o prirodi, 2. knjiga ; 6. G o b p od, teci mi pomagat — molitvena knjiga. Vse knjige so prav lično tiskane v družbini tiskarni in bodo gotovo dobro došle narodu za dolge zimske večere. Družba šteje letos 51.82 7 članov, število udov naraslo je v vseh krajih, vesel dokaz, da družba vzlic ogromnemu številu udov še ni dospela do svojega vrhunca. V Ljubljanski škofiji pomnožilo se je število udov za 1853, v Lavantinski za 125, v Krški za 242, v Tržaško- Koperski za 125, v Ameriki za G3 itd. V vsem je pristopilo novih udov 3743, kar je gotovo lepo število in dokazuje, kako globoke korenini; ima družba mej narodom. Naj bi se jednako množilo število udov tudi še zanaprej posebno v onih krajih, ker je ljudstvo še bolj potrebno pouka po knjigah. — (Komisija za regulacijo Drave) na Koroškem podala se je v Rožno dolino ter se bode vozila po Pravi od Huraberga navzdol, da se preveri, se li bode uredila Drava tudi v spodnji Kožni dolini od Rezence naprej, kar dozdaj še ni določeno. — (Kupovalcem vina.) V Skednju pri Trstu pridelali so letos obilo in dobrega vina. Vna-njem kupovalcem priporočamo tudi ta kraj in poudarjamo, da so sedaj razmere veliko ugodnejše, ker jim ne treba plačati izvozne carine, kakor pred odpravo proste luke. Natančnejša pojasnila dobe se pri gospodarskem društvu v Skednju. — (Burja v Trstu) Kakor na Krasu, tako razsaja to dni strašanska burja tudi v Trstu. Po mestu bo uapoljali vrvi, za katere se prijemajo ljudje, da jih burja ne popiše v morje. Vender je zunaj mesta burja vrgla dva človeka v morje. Čutimo jo celo tu v Ljubljani, kjer se je temperatura jako znižala in po toplih dneh postala upravo zimska. • — (Meščanska pivovarna v PI z u u ) dobila je za svoje znane izborne izdelke na razstavi Praški državno častno diplomo kot prvo darilo. Glavni zastop te pivovarne ima, kakor znano, zaKranJ8ko, Kor oš k o, Š t a j e rsko, Hrvatsko in južno 0gorsko gosp. F. Schediwy v Gradci. — („Amerikanskoga Slovenca") došla nam je 7. štev., ki je izšla v Cbicagu dne 15. t. m. Kakor prejšnje ima tudi ta številka prav različno in zanimivo vsebino: — („Matica Hrvatska*) razpošilja v tem mesecu svojim članom „Izvještaj" za upravnu godinu 1890. vabeč jih in druge rodoljube k obilnemu pristopu. Za tekoče leto izidejo knjige meseca decembra: 1. Crte o magnetizmu i elektricitetu, 2. Povjest srednjega vieka, 3. Slike iz svjetske književnosti, 4. Životopisi glasovitih Hrvata, 5. Dve drami: nTenta" i .Grobničko "polje" od dr. De-metra. 6. i 7. Dve zabavni knjižici. 8. „Slike iz Bosne". Poleg tega proti plačilu 1 gld. še 9. zvezek: Prevodi grških in latinskih klasikov : „ Plutar-hovi životopisi glasovitih Grka i Rimljana" I. del. Članov je bilo 1890. 1. 7787. Izdala je* „Matica" za knjige 22.539 gld. 43 kr. Glavnice ima 35.404 gld. 62 kr. in hišo, cenjeno na 60.000 gld. Poleg tega upravlja še razue literarne UBtanove, iz katerih nagrađuje dobre spise, tako, da ves ime tek iznaša 66.119 gld. 09 kr. Izmej slovenskih poverjeoištev šteje: Ajdovščina 22 članov, Gorica 33, Ljubljana 44, Maribor 11, Metlika 13, Sežana 33, Tomin 9, Trst 48 in še nekateri kraji po nekoliko udov. Vsak Slovenec, ki na novo pristopi, dobi povrh še .Rječnik hrvatako-slovenski. Članovina 3 gld. Ljubljansko poverieništvo pošlje Čč. društvenikom „Izvještaj11 na dom ter prevzame udniuo od onih članov, ki je še nise izročili. Poverjenik je Ant. Žlogar, kurat na gradu, pooblaščen za vsprejemanje udnine je tudi knjigovez Ivan Itonač, Poljanska cesta št. 10. Do 20. novembra se vBprejemajo Slani. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Kanfanar 29. oktobra. Včerajšnji izbor v St. Vincentu uničen, danes opoludne novi izbor. Borba strašna, neznosna, neverjetna, škandalozna. Trat 30. oktobra. Po silni borbi zopet zmagali v St Vincentu z 19 glasovi večine. Danes konečna volitev. Mi 110, nasprotniki 105 volilnih mož. Pulj 30. oktobra. Pri d r ikg i v o 1 i t v i v St. Vincentu sijajno zmagali. Živio članek „S 1 o v e ns k i d r ž a v n i poslanci!0 Se z radostjo strinjamo. Živio naš Matko in slovanska vzajemnost! P ulj ski rodoljubi. Trst 30. oktobra. Laginja izvoljen s Štirimi glasovi većine- Živio! Kanfanar 30. oktobra. Dr. Matko Laginja izbran državnim poslancem. Narod oduševljen. Naprej! Sofija 21). oktobra. „Agence Balcani le proti jutru trip nekoliko bolji. Nezavest trajna Praga 80. oktobra. „Illas Naroda4' poroča, da je grof llarrach odklonil prcdsed-ništvo v odseku za etnogratično razstavo v Pragi, utemeljujoč to s preobilico drugih poslov. Beligrad 29. oktobra. Da se Srbija brani obravnavati ob jednom z Nemčijo in z Avstrijo, pripisuje se ruskemu uplivu. Kazno vesti, * (Medicinska fakulteta v L v ovu.) B(Ja-zeta L vevška" naznanja, da je cesar odobril ustanovitev mediciuičue fakultete ua Lvovskem vseučilišči početkom šolskega leta 1894/95, ako bode državni zastop dovolil potrebne fonde. * (Uri pa) razširila se je po vsej Galiciji in Bukovini. V Levovu je ni hiše, v kateri bi ne bilo uekoliko bolnikov. Zdravniki imajo sila posla iu v lekarnah ne morejo skoro več zmagovati dela * (Strajk tiskarjev.) V 67 tiskarnah v LipskSDO odvedalo je delo 900 stavcev, 300 tiskarjev in 110 delavk. V delu ostane še 307 stavcev, 108 tiskarjev in 281 delavk, ki neso odpovedali še dela. * (Čin blaznega.) Neka Dunajska lovska družba nastavila je v vasi VVulleredorf lovca, ki je te dui bržkone v blaznosti, napadel ob drugi uri ponoči, na Bredi trga tri mladaniče s svojim lovskim nožem, .lednemu razklal je črepinjo, drugemu odsekal je več prstov, tretjemu pa je presekal roko. Vsi trije mladeniči ranjeni so smrtno. Resnega lovca so zaprli. * (Nesreča ua železnici.) Osebni vlak iz Lyona v Grenoble skočil je pri Moiranuu s tira. Osem oseb je (mitvin. okolu 25 pa teško ranjenih. e Anatnerinova ustna voda in zobni prašel 3 ohrani uata, krepča Čeljustno mesu ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustnu vode volja 40 kr.; jedna Akatlja cobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 tfld.; 12 fikatelj Harno 8 Kld. (81—134) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila »e izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. TiljCl: 29. oktobra. Pri Mm1I«i : H liollschiii), Hcrtlia. SoBOtl iz Gradca. — Basar rt Ptnja. — Graf, Schufranek, Horowit«, Znmpa, KcIltTiiiiuin, Schulz, Neufeld z Dunaja. — Toll iz Celovca. — Fin^er i/ Prapo. — Kriclmhor iz Celja. Pri Nlonu : Pl. Udvarnokv, Nt:wly iz Trata. — Pohl i/. Warnsdorta. — Tauasig iz Linca. Ibolu, Gebhardt, ROhringer, Goldhamer, Fabiani, IIoriHak, Griinuner z Dunaja. -- Kvas iz Maribora. — Kumur z Gorenjskega. — Švrljuga iz Zagreba. — Wacbtl it IMana. — Zaremba iz Gradca. — Loiičarii iz Selc. — Moline iz Tržiča. — Demšar iz Železnikov. — Dr. Temnikar iz Slovenjega gradca. Pri ImvttrnkeiD dvoru : I Vri* iz Jaake. Pri juftiicui kolodvoru: Ramiuelli iz Vidma — I i »Mtujnit iz Gradcu. — Scblesinger z Dunaja. Pri »VMtrl)Mkem ceanrjl: Scliaflor iz Kamnika. — Porae iz Mokronogu. Meteorologično poročilo. Dan' \ čas opa-■ovanja Stanje barometra v mm. .... Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■S 7. zjatraj 786*2 nrai. 1-6<>C m. vzh. jasnn 2. popol. 736*2 mm. 62° C m. vzh. jasno 000 am. 9. zvečer 737-3 mm. 12« C si. vzh. jasno Srednja temperatura 3*0", za 5*10 pod normalom. XD-a.30.a^sls:a, borza ■.ne 30. oktobra t. I. (Izvirno tfjl^grafiAui* poročilo.> včeraj — umi Puplinn iouIh Srebrna renta Zlata renta . . . . 5°/8 marčna roti ca . Akcijo narodne hunlc Kreditne akcije . . London .... Srebro .... Nit JIM I....... C. kr. cekini . . Kemike marke . . . glfl . SU-55 91 35 \ "9 10 101-40 1004 -27(3 50 17-50 9-34 v 59 r>7-75 — kM. 91 91 109 101 1005 276 117 50 35 30 70 25 55 9 34 5-59 57 75 J. S. n a v st a r em trgu llll.'l ? največji in najlepši izberi vence za grobove t ■M.r> ;i t Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanoem, da je danes v jutro ob 7. uri naša dobra, ekrbnn mati, oziroma stara mati in prababica, gospa v 67. letu avoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjce bode v petek dne 30. oktobra ob 4. uri popoludne. Svete mašo* zadušnice brale se bodo v farni cerkvi Grahovski. Nepozabljivo ranjeo priporočamo v blag spomin in molitev. Grahovo, dne 29. oktobra 1891. Blnko Likar, nadučitelj, Ivan Likar, učitelj, s i-nova. — Josiplna DrmolJ roj. Likar, Amalija KeoelJ roj. Likar, hčeri. — Ivan Troha, o. kr. uradnik v pok., brat. — Marija Troha, sestra. — Karol Ermelj, nadučitelj, Alojzij Kocolj, učitelj, zeta. — Marija Likar roj. Ćerin, s i na h a. — Rudolf Zavrsnik, učitelj. — Karol, Engoltoort, Evgenlja, Joaip, Albina omož. Zavrsnik, Ivan, Lu&ovik, Gabrijela, Miroslav Drmolj; Amalija Kocelj; Minka, Anica Likar, unuk i- — Alfonz Zavrsnik, praunuk. (934) Ker se od znane strani trosijo o meni nesramne laži, izjavim tem potom,, da sem gostilno „Pri avstrijskem cesarji" vsled neznosnih, škandaloznih hišnih razmer prostovoljno zaprl in da sem Jaz diktiral pogoje, pod katerimi se sme gostilna pred 1. majem odpreti. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1891. /985)__Jakob Milavc. Velika zbirka »»grabnih -w®mm®w in g£ venčnih trakov v vseh barvah in vsake slrokostl ud|30 kr. naprej. Najnovejše: (878—8) žalni trakovi iz krepa. Napisi za venčne trake, lepi in trpežni, dobivajo so samo pri ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani. Gostilna „Pri avstrijskem cesarji na, S^r. Petra česti- ti Podpisanec udano naznanja slavnemu občinstvo, da bode v soboto dne 31. t. ra. zvečer zopet odprl imenovano gostilno. Točilo m' hode izvrstno dolenjsko in hrvatsko vino, najboljši prosekar m istrijanec, kakor tudi izborno marčno pivo bratov Reininghaus iz Gradca Skrbel bodi- za ukusna jedila in točno ter prrjazno postrežbo Za mnogobrojno udeležbo se priporoča /> velespoštovanjem (932—2) IVAN TOSTI, gostilničar. I! g'-«i]ipf--v*jpr~ '.v - ••/.-pT.^-.v 11. _ "v;v >— Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene naarobne križe □ prlporiMii po iii/.lttli cenali ANDREJ ORUSKOVlC trgovec ^ železnino X-ij-u."bl3sin.i, Mestni trg- lO. jI'« rahirt timj*- <1i»intitjt'j*► **' ofti1««'* km *