St. 59. V Gorici, v torek dne 25. julija 1905. Letnik VII. Izhaja vsa': torek insobotoob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletnoS "\, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. GORICA (Vefcerno izdaine.) Ureduistvo in upraynistvo ae nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (d^go*.'.jJj Marušič). Obrtni red. Začetkom letošnjega zasedanja drž. zbora je vlada predložila poslanski zbor- nici naČrt zakona, ki naj bi premenil in izpopolnil nekatere določbe obrtnega reda. Obrtni odsek poslanske zbornice se je že pred meseci lotil dela. Izvolil je pododsek, ta pa referente za obširno tvarino, ki jo obsega obrtni red. Preden pa so referenti dovršili svoja poročila, bližal se je konec letošnjega zasedanja, in vladni načrt bi bil obležal v odseku. Zato je obrtni odsek sam sklenil pred- lagati zbornici, naj se izvoli nov obrtni odsek 18 Članov, ki naj je permanenten, to je: novi odsek naj se snide takoj po zakljnčku zasedanja drž. zbora ter na pod- lagi vladne predloge do jeseni izdela nor načrt obrtnega reda, da pride v zbornici že v jeseni v razpravo. Vlada je pritrdila temn predlogu in dne 8. julija je zbor- nica izTolila permanentni obrtni odsek. V ponedeljek dne 17. t. m. je imel ta odsek prvo sejo, katere so se adeležili vsi člani. Predsednik je poljski poslanec dr. Malackowski, vlado zastopajo iz tr- govfnskega ministerstva sek. načelnik dr. Hasenöhrl in sek. svetnik dr. Müller, iz ministerstva za notranje posle sek. svetnik dr. vitez Fries. Sek. načelnik dr. Hasenöhrl pozdravi v imenu vlade zbrane člane ter izrazi Željo, naj bi od- sek izdelal načrt zakona, ki bi ustrezal opravičenim željam obrtnega stann. Vlada ni predložila celotnega obrtnega reda v razpravo, marveč le nekatere pa- ragrase, ki so nnjno potrebni premembe. Vlada pa ne bode ngovarjala, ako odsek dovräi vladno predlogo in se potem loti tndi ostalih določb obrtnega reda. V glavni razpravi so se oglasili skoraj vsi člani odseka. Posl. |Böheim naglaäa : Dva vzroka sta, da zaostaja ali propada obrtni stan. Prvi vzrok je rao- derna tehnika, katere se polaäöata s kapitalom veleobrt in indnstrija. Drngi vzrok je, da si obrtniki sami s ponud- bami delajo največjo konkarenco. Ako imajo potem izgubo, oglašajo se za do- plačila. Treba je vzajemnosti in disci- pline v zadrugah, da si pridobe in utr- dijo svojo veljavo. Posl. Pacher obžaluje, da vlada ni predložila obrtnega reda v celoti ter sploh ni zahtevala öd obrtnih zadrug, naj vladi predlože svoje nasvete. Vpra- äala je pač industrijski in delavski svet, a obrtnega sveta niti nimamo v Avstriji. V enakem smislu so govorili Hueber, Foerg in Hauck. PoBlanec Žitnik omeni med dru- gim: Eer nisem praktičen obrtnik, po- rabil sem minoli teden, da sem se po- svetoval doma na shodn obrtnikov v prvi vrsti o načelnih vprašanjih, katera obsega vladna predloga. V dogovoru z obrtniki brez razlike strank izrazim v splošni razpravi želje in zahteve obrt- nikov. V prvi vrsti moram obžalovati, da je vlada iz celotnega obrtnega reda iztrgala le nekatera točke, ki naj se izpo- polnijo. Gospodje, kolikor mi je znano, doživeli smo od 1. 1883 menda že osem obrtnih novel. Vse to se mi zdi prava krparija na obrtnem redn. Obrtniki in njihovi prijatelji žele celoten in enoten obrten zakon, jasen in pregleden v be- sedila in sestavi, da more tndi navaden, priprost človek razumeti razne določbe, ki živo segajo v dnevno življenje. Obrlni red, ki ga imamo, je labirint, v katerem celo jnristi tavajo v temi. Kot poslanec sem imel mnogokrat priliko posredovati v obrtnih zadevah. In prepričal sem se, da se mnogi uradniki pri obrtnih obla- stih love med teorijo in prakso, da ne znajo praktičnih razmer in „bona side" večkrat razsojajo proti svojema bolj- šemu prepričanju. Temu vzrok so: ne- jasni zakon, krajevne razmere in večkrat politični oziri. Prvo in zadnjo beiedo ima na deželi, kjer je še pomanjkijiva zadražna organizacija, večkrat le orožnik. Zahtevamo torej jaBen zakon, ki varnje in brani poäteno delo in pravično pla- čilo. Poleg kmečkega stana je mali in srednji obrtni stan še vedno za- slomba države in človeške dražbe, ne- usahljiv vir inteligence in obrambe državi. Kmečki in obrtniški stan sta oni mogočni temelj, na katerih slone vsaj trije vogali naše države. Zato izražam zadovoljstvo, da av8triJ8ke vlade v zadnjih letih malo več pozornosti obračajo na ta dva stanova. Odločno pa moram ugovarjati, da bi bile le miložčine, kar vlada, oziroma država stori za povzdigo kmečkega in obrtnega stanu. Kar vlada stori v tem oziru, je itak njena dolžnost v korist države, sicer pa so vse te podpore le kaplja v morje. Načeloma pa izražam željo, da se mora tudi obrtni zakon ozirati na razlike razmer v mestih in na deželi. V mesta nosijo Ijadje srake, na deželi kratke snknje ali hodijo v zavihanih srajcah. Torej ne smemo zakona skovati po enem kopitn, ki je preozko za krajevne razmere. Pač pa moramo imeti pred očmi, da s časom organiznjemo tadi po deželi obrtniSki stan. Tako n. pr. so bile obrtniške zadrnge marsikje le na papirju, istotako izpričevala nsposobjenosti, ka- tera je izrabljala umazana konknrenca na škodo poštenema rokodelstvn. Kar se tiče obrtniäkih vajencev, je treba še mnogo storiti, posebno na de- želi, koder so še stare navade, ki več ne soglašajo s časovnimi razmerami. Va- jenec se mora v prvi vrsti dobro izvež- bati v svoji stroki, v drngi vrsti mora znati brati, pisati in račnnati. Kdor dan- danes nima svinčnika v rokah, da si zapiše kar izda in prejme, ta je slab gospodar, naj je kmet, obrtnik ali kar- koli. V to je torej potrebno tndi obrtno knjigovodstvo, kar omenim le mimogrede. Izvežbanost v delavnici naj izpopolni obrtno-nadaljevalna sola. Žal, da te sole povsem ne ustrezajo svojema namena in tndi ne strokovne sole, ker so po svojem programn preveč teoretične. Vze- mimo strokovne Sole. Učenci hočejo biti nekaki srednjeäolski dijaki, ki uha- jajo k indastriji ali drngim poklicem, najmanj pa k obrtništvn, za katero so narnenjeni. Mimogrede le omenim, da mi ne gre prav v glavo, zakaj so obrtniška vpraäanja podrejena dvema ministroma, naačnemn in trgovinskemn, nad katerima ima Se notranje ministerstvo svojo ku- ratelo. Osnaje naj se za obrtništvo osrednji urad, recimo v trgovinskem ministerstva, in ta urad naj vodi in po- spešaje vse naprave v korist obrtniätva. Glede obrtniških zadrug pripomnim le toliko, da nimajo še prave veljave in discipline. Zadrugam je treba novega, krepkega duha skupnosti in stanovske zavesti. Vsak obrtnik naj je ponosen na Bvoj stan in da je clan zadruge, ki pod- pira svoje člane in zagovarja njih pra- vice. Doslej so bile zadruge brez pravega vodnika in učetfUrtf, vsaj v nekaterih de- želah in pokrajinah. Splosna želja obrtnikov je, da se obrtniške zbornice ločijo od trgovskih. Ne da se tajiti, da velika industrija in veleobrt nimata srca in večkrat tudi ne pojma za male obrtnike ali rokodelce. To tiči v razmerah. Samostojne obrtniäke ali rokodelske zbornice, kakor jib imajo v. Prusiji, to je opravičena zahteva obrtnikov. Končno še pripomnim: Ako so obrtniške zadruge obligatorne ali prisilne, naj so obvezne tadi zadražne zveze. In te zadražne zveze bodo moele obrtnim obla8tvom druge instance dajati potrebna pojasnila in mnenja v obrtniäkih zade- vah, dokler nimamo obrtniških zbornic. Te splošne opazke končam z željo, da vse storimo, kar more pospeševati in okrepiti obrtniäki stan v hudem boju s kapitalom za obstanek. Naslednja dva govornika soc. de- mokrat Eldersch in zastopnik dunajske trgovske zbornice Kitschelt sta pobijala vsak po svojem vse predloge, ki merijo na povzdigo obrtnega stana. Eldersch zastopa načelo, dasi tega ne prizna, da bode 8 časom industrija itak zadušila rokodelstvo in da so torej vsi obrambeni zakoni brez uspeha. Kitschelt, zastopnik velike indu- strije, sicer ne nastopa naravnost proti zahtevam obrtniätva, v kolikor ne segajo v interese velike indastrije. Ker pa in- dustrija z moderno tehniko sega že na vse vr8te obrtništva, zato preostaja in- du8triji jako malo blagohotnosti do obrt- niätva. Končno izjavlja sek. svetnik dr. vitez Fries kot zastopnik politične uprave, da hoče vlada poglobiti in razširiti smisel in raznmnost oblastev za potrebe obrt- nega stanu. Več svežega zraka je treba v zaduhle pisarne, koder birokraški prah mori in duši kali življenja. Istina je tadi, da ministerstvo vedno ne rešuje pritožeb in prošenj v Ijudskem smisla, po krajevnih razmerah. — In z&kaj ne? Uradnik v ministerstvu dobi mrtev, su- hoparen akt, ki ga reäi na podlagi pri- pomenj nižjih instanc. Zato, meni dr. Fries, naj bi se v tem oziru razširila deželna avtonomija in naj bi dež. vlada kot draga instanca razsojala razne pritožbe. LISTEK „Arkadija" v Gorici. Spisal Janko Bratina. Kakor je skoro vsakemu količkaj izobraženemu znano, je bila v Ljubljani takozvana „academia operosorum" (1663 do 1718), ki pa je začela javno delovati äele sedem let po ustanovitvi. Sicer tudi tedaj ni dosegla bogsivedi kakih vspehov; jezik v akademiji je bil namreč latinski ali nemški in druätvo ni imelo prav nikake zveze z narodnim življenjem. Tako je tudi kmalu zaspalo. Priäli so drugi časi in približno sto let pozneje, 1. 1781, je akademija vnovič oživela in sicer takrat na narodni, edino pametni podlagi. Kumovali so akademiji, kakor pravi Glaser, Zgod. slov. II. str. 52? Pohlin, Japelj, Kumerdej in grof Edling. Lepo je začela cvesti — žalibog tudi sedaj • ni bilo posebnih uspehov. Tndi v Gorici takrat niso ravno spali. Tudi tu so se precej zanimali za razne znanstvene stroke. Družili so se največ aristokrati in učenejši stanovi; v tej dobi je nastal „Casino". Czoernig (Das Land Görz und Gradisca pg. 934) pripoveduje tudi, da se je takrat usta- novllo društvo za negovanje lova (la So- cietä dei Cavalieri di Diana cacciatrice)., To druätvo je bilo aristokratsko „von den Görzerz Adeligen gegründet", ni pa imelo obstanka „hatte ein kurzes Dasein". Zakaj je omenil Czoernig to malopo- membno lovsko druätvo, a ono znan- stveno „Arcadia" pa čisto prezrl, mi ni znano. Jaz mislim, da če zgodovinar na- piše poglavje o kulturi, smemo tarn prej iskati znanstvenih, kakor pa lovskih druätev. Poglejmo sedaj, kako je bilo z aka- demijo v Gorici, ki sicer bržkone ni ži- vela dolgo, a je vendar vredna, da se tro- hico pobrigamo za njo. Ignaz de Luca, piše v Bvoji knjigi „Geogr. Handbnch vom Österr. Staate" II, pg. 279 sledeöe: „Die hier (namreč v Gorici) befindliche k. k. Gesellschaft des Ackerbaues und der Künste ist schon von dieser Seite merkwürdig, [da sowohl Cavaliere als sebst Dames daran Antheil nehmen. Im Jahre 1789 waren 42 des höheren Adels, und darunter 8 Dames, welche bei den academischen Versammlungen erschienen sind". Ta družba umetnosti je toraj obstojala že leta 1789, a ime „Arcadia" je dobila äele 1. 1781. Zani- mivo je res, da so bile v tej družbi tudi da roe (Dames), ki so se vdeleževale aka- demičnih zborovanj. Da je moralo biti ženstvo, največ seveda aristokratsko, do- kaj zavedno, to nam dokazuje tudi drugi pisatelj, potopisec Hermann. 0 tem hočem še pozneje govoriti par besed. Že omenjeni Luca piäe v svoji knjigi ,str. 280. dalje o akademiji: „Im Jahre 1781 ist hier durch die Bemühung des Grafen von Cobenzl eins Gesellschaft der römischen Arcadien entstanden. Die- selbe nennt sich: „collonia souciaca". Ihr Zweck ist die Beförderung der Li- teratur, darunter vorzüglich die Dichtkunst zum Augenmerk genommen wird. Auch an dieser Gesellschaft nehmen Damen vom ersten Range Antheil." — Kakor že rečeno, mislim jaz, da je tu govor vedno o i s t i d r u ž b i, le da prej ni imela imena in bržkone tudi ni oficijelno nastopala. Dame so bile tudi sedaj člani. Namen je bil tej akademiji povspeševati literaturo sploh, posebno pa še pesništvo. Isto poroča o ustanovitvi akademije v Gorici tudi Hermann (Be- nedikt Fr. Hermann, Reisen durch Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain, Italien, Salzburg, Tyrol und Bayern) pri- stavlja pa äe, da so se nekateri teh članov poskusili in odlikovali na pes- niäkem polju ob smrti cesarice Marije Terezije (haben sich durch Ausarbeitung verschiedener Gedichte sehr vortheilhaft ausgezeichnet). De Luca našteva v svoji knjigi str. 280 tudi može, ki so se posebno odli- kovali kot člani „Arkadije" ali „collonia souciaca". To so namreč: Rudoll grof Coronini, Janez Nep. grof Edling, Grandi, Morelli pl. Schönfeld in Schauer. Pro- tektor družbe je bil trzaäki guverner, „Das Direktorium bekleidete Johann Kaspar Graf von Lanthieri a Paratieo, k. k. Geheimrath". Hermann, Reisen etc. pripoveduje tudi, da se je v Gorici t oni dobi ustanovila n e m ä k a tiskarna, kar je äe posebno pospeäevalo umetnost in vedo. V Gorici je bil tedaj tudi nekakov Ta misel ima mnogo zdravega zrna, ko bi deželna vlada vedno imela širae obzorje, boljše poznanje razmer v deželi. N. pr. glede obrtnih koncesij je okr. glavarstvo omejeno na poročilo orožniatva, in to poročilo je tudi dež. vladi podlaga razsodbi in odloku. Poro- čila in mnenja žapanstev so le prazna dekoracija občinske avtonomije. Odsek je vso tvarino razdelil v 9 referatov, in Bicer : Splošne določbe (§ 1 do 13), izpričevalo asposobljenoBti (§ 14), koncesije (§ 15—24), obrtniške pravice (§ 36—61), semnji (§ 62—71), vajenci in obrtni pouk (§ 75 in 97—104), zadružniatvo (105 do 130), zadmžne na- prave, prestopki in kazni (131—152). Nato je odsek pričel nadrobno razpravo, katero nadaljuje. D o p i s i. V Ciorici, 19. julija. — Ker nisem do danes še čital v nobenem časopisa o laški slavnosti, ki je bila preteklo ne- deljo ta v Gorici, mi moja čista dina- stična vest in narodna zavest ne pusti, kakor da sporočam kar sem videl in sliäal, kaj so vse počenjali ti neodreäenci, da so celo noč razsajali in apili in pre- pevali nepatrijotične pesmi in še več. Po alici Morelli okoli IP/a are zvečer se je navalila ta druhal ter kri- čala kakor besna pod vodstvom 2 c. kr. stražnikov, da se jim kaj žalega ne pri- peti, ki sta na strani po alici ž njimi korakata ter mirno gledala veselje nad 2000 letno kulturo. Kar pa presega vse meje tega iz- bruha je to, da, ko so se vrnili (osem, jih je bilo) okoli l'/2 are popolnoči, kričal1 so na vse grlo: „Viva Garibaldi ecbe vieni qua aGorizia, ga- ve m o bastanza forza, sorzae forza e forza" in mimo grede so tolkli po vratih in oknih itd. Upila je po tej ulici tako močno ta gospoda, da bi lahko bila čala c. kr. straža, ako bi le hotela, tudi ce je bila na najoddaljäem kraju mesta; ali bilo ni nobenega zraven! V pondeljek zjutraj so odhajali na postajo ti slavitelji, ki so prišli goriäke Lahe navduäit za Garibaldija, to so bila druätva iz Trsta in Poreča, da se od- peljejo proti Trsta. Večkrat imam pri- liko, da se odpeljern s tnkajšnje postaje, ier vsakokrat sem opazil, da je bil vsaj «den c. kr. straže zraven; ali tisti dan ga m bilo videti. Med tisto drahaljo, ki 1 je ponoči t ulici Morelli klicala Gari- baldija, opazil sem, da so bili trije izmed onih nekega društva iz Poreča. To sem Se le na postaji spoznal po druätveni uniformi, da so bili oni najdrznejäi. Ali poreče kdo, da ni temu tako? Opomba uredniätva. Pretekli so časi, da bi se mi zgražali nad takimi pojavi. Drugi činitelji so poklicani, da take dogodke beležijo, razmiäljajo ter .z njih potrebne nauke izvajajo. literarni salon pri grofici pi. Stirk. „Die Gräfin von Stirk, geb, Cobenzel, eine der vortrefflichsten Damen, hält Gesellschaf- ten, die als ein wahrer Tempel des guten Geschmackes angesehen werden können. Sie sind nicht so sehr glänzend als unterhaltend and mit Unterricht ge- würzt. Eine wahre Schale der Frauen- zimmer and Mannspersonen". Že prej sem pisal, da se je ženstvo takrat precej zanimalo za ometnost in ta imamo jasen dokaz za to. Gros Cobenzl je vstanovil „Arcadijo" in gotovo je groüca Stirk, ki je bila iste rodbine, bila tudi istega duha. Njeni večeri niso bili toliko za zabavo, bolj pa za pouk in umetnost. Toliko za sedaj o Arkadiji — po- zneje enkrat morda äe kaj več. Sedaj sem porabil le taje pristopne vire; v goriäkih arhivih in privatnih pismih iz one bode bi se moralo dobiti äe mar- sikaj. Sicer je bila akademija tajega duha, a vendar pomeni to za Gorico kos kai- tarne zgodovine. Iz Sovodeiij. — (Etbin Kristan v Sovodnjah.) — V soboto smo <5i- tali v „Rdečem Praporju" in v — „So- či" (?I) naznanilo, da se bo vršil drugi dan shod pri g. Vuäarju (!), na katerem bo govoril znani Etbin Kristan. Rado- vednost me je gnala na shod in ko sem priäel na zborovaliäöe, sem ugledal orož- nike, kateri so imeli nalog preprečiti ja- ven shod, za katerega, kakor se je go- vorilo, niso imeli socijalci postavnega do- voljenja. Mesto tega vršil se je zaupen shod, h haterema je bil vstop dovoljen proti izkaznici. Pri zaupnem shodu se je zbralo kakih 100 oseb, večinoma nedo- mačinov. Ko je nekdo — katerega nismo poznali — otvoril shod s par nerodnimi besedami, je dal besedo Etbinu Kristanu, o katerem smo že naprej vedeli, da ma ne teöe med in mleko z jezika. Govoriti je pričel 0 narodnosti ter sploh obsojal vse slovenske narodnjake, ki bijejo ljut boj z Italijani ter proglasil ta boj za neumnost in iz vseh njegovih besedij je zvenelo, kakor da bi se morali izročiti Slovenci na milost in nemilost Italijanom. Da so slovenski socijalci brez- domovinci, to smo vedeli že kedaj, in vse njih delovanje stremi za tem, da bi spravili slovensko delavstvo v popolno odvisnost laške socijalne demokracije, katera vse dragače nastopa za svojo na- rodnost kot pa slov. socijalci. Po njih naaku bi morali Slovenci vse krivice, ki se nam godijo na vseh straneh, mirno prenaäati, in ko smo bili tepeni po enem licu, bi morali obrniti še drogo. Za temi nazori pa Slovenci ne smemo, ako no- čemo v narodnem oziru popolnoma za- mreti, pa naj tako uči Kristan ali kdor- koli, marveč bodimo skozi in skozi ra- dikalno narodni proti naäim narodnim nasprotnikom. Potem je začel govoriti 0 povišanju dnhovniških plač, katerim se nad vse dobro godi in kateri imajo naloženega denarja od 50 do 100.000 gld. Pri tem pa je pozabil imenovati tiste kaplane, vikarje, karate in župnike v naši deželi, kateri se valjajo v 50 in stotisočakih. Naäi dahovniki, ki imajo od občin 400 do 500 gld. letne place, gotovo nimajo nagromadenih stotisočakov. — V nadalj- nem svojem govoru se je igral z mili- joni kakor mačka z mišjo ter pravil, ka- ko neizmerno bogata je cerkev in da bi morala ona duhovnikom plače zvišati, ne pa država. V odgovor temu bodi, da je to sklenil parlament, kateri je gotovo bolj moder kakor Kristan. Seveda, v nje- govi zmešani glavi so vsi neumni, po- slanci, ministri, vlada, zakoni itd., le on in njegovi somišljeniki so pametni, le oni so jedli iz sklede učenosti z veliko žlico. Kristanov govor je bil opremljen z raznimi pikantnimi ocvirki, s katerimi so bogati socijalci v svojih govorih in napadih na duhoväöino, S takimi pikan- terijami skašajo socijalci pridobitinevedno maso na svojo stran in ko zinejo kako tako, pa prikipi navdušenje posluänih ov- čic do vrhunca in aplavza ni ne konca ne kraja. Med drugimi nerodnostmi je rekel Kristan tudi: „Da, cenjeni poslu- äalci ! Katoliški duhovnik äe bolnika na smrtni postelji ne gre mazilit ssv. oljem, ako ni za to mastno plačan !" Ali se ne smejejo ovce takim kozlarijam? Spet eno drugo. Rekel je tudi, da dahovniki ne prirede nobenega romanja in procesije, ako niso za to mastno plačani. Ta je tudi salamonsko modra. Naj nam navede Kristan kak slučaj, da bi bil duhovnik plačan za prireditev kake procepije. V svojem govoru se je lizal tudi učiteljem, da so reveži v svojem stanu in da se imajo klerikalcern zahvaliti, da se jim ne poviäajo place. Ali tukaj seje g. Etbin spet zmotil. Ali ni ravno v naši dežeii dr. Gregorčič tisti mož, ki je hotel učiteljem na poäten način zviäati place, isti Gregorčič, na katerega so letele pa- sice ravno od učiteljske strani, da je nasproten zvišanja ačiteljskih plač? Ako bi bil v dež. zboru prodrl njegov predlog, bi bili daaes ačitelji veliko na bolj em, kakor so v resnici. To priznavajo danes že sami očitelji. In kdo je to preprečil? Preprečili so tisti, v katere so stavili učitelji največ zaupanja ! 0 britka ironija! Kristanov govor je bil bogat v na- padih na duhovščino in cerkev, bogatih židovskih delavskih pijavk, pravih tiranov in izmozgovalcev delavcev se pa ni do- taknil. To je jako značiliio za socijalce in skoro bi rekel, da jih kompromituje. Da so delavci reveži, to je britka resnica in tudi mi jim želimo iz srca zboljäanja njih res obupnega stanja. To- da s tem ni še rečeno, da bodo dosegli zboljšanje plač z napadanjem duhovščine in cerkve. Saj to se dabrez tega doseči, in cerkev in duhovščina podpira delav- ska stremljenja. Tako je torej končal ta shod, in hiše sovodenjske imajo še vedno dimnike na strehah, Soča tudi teče mimo Sovodenj svojo pot dalje, in Sovodenjci imajo se- daj po shoda ravno tisto versko prepri- čanje kakor pred shodora. Kristan je ču- til, da v Sovodnjah ni ugodnih tal za njegov evangelij, in hitro po shoda jo je odknril brez nikake ovacije. V Mirnu, 24. julija. — Poročati imam o krasni veselici, katero je pri- redilo naäe „Katoliäko delavsko druätvo" v proslavo našega pesnika velikana Franca Preäerna vöerajänjo nedeljo. Slav- noatni prostori na dvorišču krčmarja g. Alojzija Mozetiča so bili z maji in na- rodnimi zastavami lepo okraäeni. Na pri- mernem kraja se j e vzdigoval ličen oder, na katerem se je vräila veselica in s katerega smo slišali ubrano petje, vznešen govor in zanimivo deklamacijo. Ob 4!/2 popoludne, kakor je bilo naznanjeno, oziroma precej kasneje, imela je veselica svoj začetek ter je konöala okolo osme ure. Udeležba je bila obilna, posebno od strani domačega občinstva; a počastili so nas tudi odlični gostje iz Gorice in sosednjih občin, ki so bile častno in mnogoätevilno zastopane. Predsednikov pozdrav bil je od navzočih z navduäenjem sprejet. Hajdri- hovo „Hercegovsko" je možki zbor iz- vrstno pel; sploh so navzoči občodovali spretnost in krasne uspehe g. pevovodje, priprostega rokodelca. Enako dovršeno je pel mešani zbor Sattnerjevo „Čuj lombardsko petje glasno". Slavnostni govor je imel odvetniäki koncipijent g. dr. Josip Dermaatia, ki je opisal Pre- šernovo življenje in delovanje, njegove zasluge za slovensko slov^tvo ter na po- dlagi „Krsta pri Savici" pojaänjeval moč in vzviäenost krščanskih resnic za po- sameznika in za človeško družbo. Barno pritrjevanje in sploäna pohvala sledila je njegovema izvrstnemu govoru. Sledile so razne pevske točke, ki so občinstvu vse imenitno agajale, a naj- bolj jim je šel do srca slavnoznani ruski prizor „Rudeči sarafan", ki se je že to- likokrat ponavljal na ljudskih veselicah, a kaže äe vedno svojo neusahljivo moö na srca posluäalcev. Nad vse je dopadalo Simcna Gregorčiča, „Rabeljsko jezero", katero je deklamoval sedemletni deček, stojeö na atolici, s tako vnemo, da se mu je vse čudilo. Smeha brez konca in kraja je provzročila igra v dveh dejanjih: „Pra- vica se je izkazala", katero so naäi di- letantje tako izvrstno igrali, kakor da bi imeli vsak dan posla na deskah, ki po- menijo svet. Občinstvo se je na tej igri imenitno zabavalo, in vemo, da ljudje bi pri li k veaelici äe v večjem števila, ako bi se ta igra 0 dani priliki ponovila. Sledila so äaljiva darila na sreč- kanju, ki so vzbudila mnogo smeha in dobre volje, potem pa prosta zabava v v malih gručah, kakor ao se soaedje in znanci naäli ob mizah, katerim je g. Mozetič vestno skrbel, da niso ostale prazne. „Kat. delavskemu druätvu" moramo častitati na krasnem uspehu te veaelice; častitati moramo pa tudi mirenski občini in slavnim sosedam, da so poslale to- liko občinstva k tej izredni slavnosti, kajti 6 tem so pokazale svojo narodno zavednoat in da imajo svoje veselje na poiteni zabavi. Politiöni pregled. Političnl položaj. V avstn'jski politiki vlada mir. Ne- kateri ministri so že odpotovali, dragi pa v kratkem odpotajejo. Ustanovitev če- äkega vseačilišča, naval na ministra Rando i. t. d., vsi ti mali political do- godki pričajo, da ogeuj pod pepelom äe naprej tli. 75-letnlca nasega cesarja. 751etnico cesarjevo bo letos 18. avgusta cesarjeva rodbina slovesno praz- novala. Vsi člani cesarske rodbine bodo takrat zbrani na Dunaju. Moravska unlverza. Iz Brna se „Hlasu Naroda" brzo- javlja: V takajšnjih političnih krogih se äiri poročilo, da bo Češka univerza na Moravskem uatanovljena v Kraljevem Polju pri Brnu. — Kraljevo polje je trg; a bode v kratkem izpremenjen v mesto. Čuje se tudi, da je ministerstvo že v tem pogledu izgotovilo potreben predlog. Kriza na Ogrskem. Minister notranjih zadev je v ?po- razurnljenju s iinančnim ministrom raz- veljavil sklep peštanskega municipalnega odbora, s katerim se je mestnim orga- nom prepovedovalo, izročevati prosto- voljno vplačane davke državni blagajni. Magistrat je dobil ukaz, da sistira izvr- äitev dotičnega sklepa. V veljävi pa ostane prepoved glede normalnega po- biranja davkov in glede nabora novincev. Snldenje nemškega cesarja Viijema li. s carjetn. Iz Petrograda se poroča uradno, da se je v nedeljo zjutraj odpeljal car v sprematvu velikega kneza Aleksandro- viča na Finsko, da se snide v fiaskih vodah z nemSkim cesarjem, ki potaje na jahti „Hohenzollern". f Neki angleäki agenturi poročajo iz Petrograda, da, akoravno se govori, da to carjevo potovanje nima nobenega političnega pomena, je snidenje carjevo z nemškim cesarjem velikega pomena. V nedeljo zvečer srečali sta se jahti v bližini Bierkala. Okolo 10. ure podal se je nemäki cesar na carjevo jahto, kjer se je mudil jedno uro. Po- zneje mu je car vrnil obisk, kateri je trajal do IV2 ore P° polunoči. V pon- deljek zjutraj bil je nemäki cesar pogoäöen na carjevi jahti, na kar se je car zopet povrnil v Petrograd. Legatl barona Rotschilda. Nataniel Rotschild je glasom opo- roke zapastil legat 2 milijonov kron za dobrodelne in občakoristne zavode in draätva na Danaju. Spor med Črnogoro In Rusljo. Danajska „Allg. Zeitung"*, ki je v zvezi z ministerstvom za vnanje zadeve poroča, da je nantal med Crnogoro in Rusijo spor, vsled katerega je bil od- poklican "uski odposlanik v Cetinju. Dogodkl na Ruskem. Iz Petrograda so več listom brzo- javili, da se je car na neki jahti podal na potovanje, ki bo trajalo ätiri dni. uradno je bilo priobčeno, da se bo car vozil ob obrežju, toda meni se, da se car se8tane s cesarjem Viljemom v ävedski vodah. Z Balkana. Pri Resavi, 7 km južno od Tikveaa v Solunskem vilajetu, je priälo do boja z bolgarsko četo pod vodstvom Zahari- basa, pri čemer je bilo ubitih osem mož čete, devet so jih pa ujeli. Na turäki strani je padel en častnik in 2 moža, en mož je bil ranjen. Vaäki dnhovnik, ki je četo izdal, je bil od ustaäev UBtreljen ; 18 hiä s postranskimi poslopji je bilo zažganih. Med bojem je ustašfca četa vrgla baje 300 bomb. Atentat na Sultana. Kakor javljajo „Koeln. Zeitang" iz Carigrada, je bila v petek raej flloveanim sprevodom k opoladanski molitvi vržena bomba na sultana, ki pa ni bil ranjen. Ko sejev petek po selamliku sultan vračal iz moäeje Hamidje v palačo Jildiz, je na trgu pred mošejo z vehkim äumom eksplodirala bomba. Ko se je splošna zme^njava polegla, so konštatirali, da 39 je izvräila eksplozija 200 korako«r oi mesta, kjer se je nahajal sultan. Sultaa in njegovo spremstvo so ostali netaknjeni. Mnogo oseb in konjev je bilo ubitih ozi- roma ranjenih. Zdi se, da je bila ubita tudi oseba, ki je vrgla bombo. Saltan se je, živahno pozdravljen, vrnil v palačo Jildiz; med atentatom in todi potem je bil hladne krvi in popolnoma miren. Valed eksplozlje so bila razbita vsa okna mo- äeje in postranskih poslopij. Poalanik baron Cahce in dragi členi diplomatiönega zbora, ki so se v kiosku za diplomate udeležili slavnosti ao bili price atentata. Poslanik baron Cilice je po atentata radostno pozdravil saltana, ki je dal z znamenji razumeti, da je ostal nepo- äkodovan. Dospeväi v Jildiz je saltan vaprejel barona Calice, ki ma je na rešitvi čestital v iraenu vsega diploma- tičnega zbora. Sultan je odvrnil, da se ne boji ničesar, ker se vrši le božja volja. Za časa avdijencije je bil sultan kakor navadno živahen in zgovoren, kakor da bi se ne bilo niČ dogodilo. Aretovanih je bilo mnogo oseb. Eksplo- zija se je očitno dogodila prerano. Ste- vilo mrtvih še ni določeno. Tadi govo- rica, češ, da je bil storilec Bolgar ali pa Mladoturek, ni š© dosedaj potrjena. Rusko-japonska vojska. General Linevič je brzojavil dne 20. t. m. : Na fronti armad ni nikake spremembe. Dne 17. t. m. je bilo ob korejski obali od ustja reke Tamen do rta Linden videti japonsko eskadro. Prejel sem poročilo, da je japonska eskadra obstreljevala ustje reke Tarnen ter da ata dve japonski torpedovki pri- plali v zaliv Gaškevič, pričeli streljati na vas Ongi in skuäaü tudi obstreljövati šo- torišče našega oddolka. Naše sprednje straže v zalivn Gaškevič so pričele stre- ljali na torpedovke, ki sta pričeli na ogenj odgovarjati, a sta kmalu odpluli na vifloko morje. V istem času sta se dve torpedovki pojavili v zalivu Kornilov, kjer sta izkr- cali dvajset japonskih mornarjev. Ti so poškodovali našo brzojavno zvezo jažno od vasi Ongi, dočim so štirje japonski križarji obstreJjevali naže predstraže v Anskem zalivn: Ob 4. nri popoldne so se japonske ladije zopet združile ter odplule na visoko morje. ¦ * * Rakor se poroča iz Vladivostoka, je postal admiral Kamimura 18. t. m. to le poročilo : Japonska torpedna IIo- tilja je opetovano obstreljevala make patrulje in straže na severnem obrežja Koreje. Raska artilerija je pri Jakivana streljala na naše brodovje, loda naše torpedovke so jo prisilile, da je morala umolkniti in se umakniti. * „Le Patrieu poroča iz Londona, da je ruska armada v Mandžariji veliko mocnejäa, kakor se v obče sodi v Evropi. Nova ojačenja dohajajo dan na dan. Dva arruadna kora sta nedavno dospela na bojišče. Vsi poveljniki in vsa vojska kar hrepene po novera boju, ker so pre- pričani, da si v tej borbi izvojnjejo zmago. Glasom neke brzojavke, ki jo je prejela „Köln. Zeitung" iz llarbina, na- daljujejo Rnsi marljivo avoja oboroževanja. Vladivostok je sedaj najmočnejša trdnjava. Na vsej mestni fronti so vsi poveljstveni okraji in baterije brzojavnim oziroma teleloničnim potom zvezani med seboj, za kar so porabili 2500 km žice. Iz Londona prihajajo poročila, ki zagovarjajo, da vlada tudi med japonskimi četami velika živahnost. * Port Artnr bo odprt inozemcem, ki se prej prijavijo oblastnijam. # Rasko ladijo „Poltava", ki se je bila v portarturski luki pogreznila, so v petek zopet dvignili. * * Rusija je v stvari mirovnih poga- janj odgovorila na kitajsko noto, da se bodo razprave vräile le med obema bo- jujoöiroa se strankama, da je kitajska na mnogo vpraäanjih interesirana. * Roždestvenski poroča carju o svojem porazu sledeče: BaltiSko brodovje je bilo slabo. Oklepna oprema je bila vsled go- ljufivosti ladjedelnic nedostatna. Tudi to- varne za topove so nas prevarile. Dve 'tretjini krogel še se razletele niso. Stroji so bili tako slabi, da so morali kotle vedno popravljati in krpati. Moätvo se je že pri Madagaskarjn uprlo. Roždestvenski je bil celo primoran, nameriti svoje to- pove proti brodovju Nebogatova, ki je že preje sklenilo, adati se Japoncem brez boja. NajboJj aporni sta bili ladiji „Sen- javin" in „Apraksin", ki sta v boju si- gnale RoždesUenskega. ignorirali. Rožde- stvenski je odposlal torpedovko, ki je sporočiila ladjama, da jih bodo potopili, ako se ne udeležita boja. Ko je prevzel poveljstvo Nebogatov, se ladje nanj sploh niso ozirale. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je došlo naSemu apravniätva: Dražba pri Martina v Sam- pasn nabrala 7 R. Sodnijski svetnik M. Ratar kupil za svoj antikvarski muzej S. Gregorčičev 38 let stari cilinder in s tem daroval „Šolskemu Domu 40 R z geslom : „Pač taki starini bi rögal se žid ; a äolski madini zdaj prišla je v prid." Živio ! Promocija. — G. AI. P e t a r i n, tajnik na deželnem odborn goriškem, bil je te dni promoviran doktorjem prava. Odlikovanje — moža! — Mi- nisterstvo za ak in bogočastje je podelilo nadnčiteljn na Opčinah gosp. Antona Valantiču, o priliki njegovega ami- rovljenja častni naslov „äolskega rav- natelja" v priznanje njegovega dolgo- letnega plodonosnega delovanja na äol- skem polju. G. Valantič je bil že prej (I. 1888) odlikovan zlatim križem za zaslbge. Odlikovauje je odkloiiil z za- hvalo dr. Defranceschi, ki je bil te dni odlikovan od cesarja z zlatim zaslažnim križcem s krono. Vstopnino h kouccrtu za nčitelj- ski konvikt so preplačali: (Dalje.) Po 4 K gg. Brezigar Min*, F»egl Anton Pevma; Marij Fonzari, Št. Miver; Terpin Anton, kurat, Valentin Bensu, velepo- sestnik, Podsabotin. — Po 3 K gg. Če- rin Ka ol, Klanjšček Jožef, Pevma; Ema Zega, Kanal; Špacapan Franc, Ozeljan; Mercina Ivan, c. kr. vad. učitelj. — Po 2 K gj?. Boäkin Krane, jarist; Josip Šu- ligoj, Čuk Anton, Kranjo F., Kiegl Karol, Pavlin Ivan, Gravnar Anton, Radikon Albin, Primožič Karol, Krajnik Stefan, Fiegl Anton, Terezija Hlede, Pevma; Tr- pin Franjo, Št. Frjan ; dr. I. Vrčon, zdravnik, AI. Mašera, adjankt, Stefan Sauli, lekarnar, Fr. Ulaga, hotelir, Kanal; Jan Jarec, kürst, Ročinj, A. Kovačič, vi- kar, Sovodnje, Graden Urban, Petovlje; Antonija Kocijančič, Ozeljan; Faganel Miba, Miren; Marušič Antonija, Solkan. — Po 1 K gg. I. Pivetz, polkovnik, Go- rica; Maraž Franca, Mikluä Kristina, Pevma; Klanjäcek Josip, žnpan, Grego- rič Rožica, Oton baron Formentini, Ma- raž Janoz in Štefan Pintar, Št Frjan; Anton Žerjal, jurist. Savo Jelič, inž., Mavricij Prinz, inž., Eiedija MalniČ, An- ton ValentinčiČ, Terezija Ulaga, Alojzij Garlatti, Roža Trdan, Franc Vidic, dekan, Leopold Pečenko, kaplan, Josip Plahuta, kontrolor, Tereza Košir, Josip Bavdaž, Ksaver Gorjup, Kanal; Faganel Alojzija, Josip Mermolja, Mazzoli, Miren; dr. Josip Gabrijelčič, prelat, dr. Andrej Pavlica, stolni vikar, Gorica; Jag Josipina, ačite- ljica, Sovodnjo; Kosovel Anton, nadači- telj, Grantar, učitelj, Sežana; Berginc Anton, nadnčitelj, Povir. (Dalje pride.) ProtestuI shod. — V nedeljo ob- državali so v hotelu „Central" shod so- cijalisti, na katerem so protestirali proti sklepu rnestnega stareäinstva, po katerem bi udova pokojnega župana Venutija uživala pokojnino. Na tem protestnem shoda so sklenili da bodo protestirali proti nepostavnemu sklepu mestnega starešinstva in da bodo rekarirali proti takemu sklepu na deželni odbor, na na- mestniätvo, eventualno na ministerstvo za znnanje reči in na administrativno sodiäce. Za tak sklep bili so vsi navzoči razun petih. Koncert vojaške godbe tuk. peš- polka št. 47, kateri bi se imel vräiti jutri ob 8y2 ari, vräil se bode danes zvečer ob isti uri. Pod voz je padel v soboto na Ribjem trgu kovač Anton Susič. Ko je stal namreč na omenjenem trgu, na- slonjen na svojem dvokolesu, podrla ga je na tla kmetica iz St. Ferjana, neka Jožefa Maraž Pri padcu ostal| je Susič nepoškodovan, t da kolo se je pri ti priliki še precej poškodovalo, in zaradi tega zagovarjati se bode rnorala Maraž pred sodiščem. V tukajšuje zapore pripeljali so te dni nekega lvana Laha iz Kronberga radi zlobne poškodbe na škodo železniške zveze Gorica-Ajdovščina. Tatviua. — Pod tem naslovom smo v zadnji številki poročali, da je nek vrtnar okradel svojega prijatelja v Pod- gori, 8tanujočega v Gorici. Okraden Ivan Jericio (in ne Jerizio, kakor zadnjič ti- skano) stanuje v Podgori in ne v Gorici. Tat izvräil je tatrino res kakor nazna- njeno, ali ko je to storil, nahajal se ni nobeden domačih v hiši. Sum leti na omenjenega vrtnarja. Vso stvar imajo orožniki v rokah ter je bilo zasližanih že več prič. Odpusti ua zcmljarini la hi- §arlul, potem zuižaiije glavne vsote obči prldobarini ia davčnemu rne- rilu za podjetja, zavczaua javuemu dajanju račuuov, za leto 1005. Na te- melja člena IV. do vštevši XI. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 dolo- čajo se zgoraj navedeni davčni odpusti in znižanja za leto 1905 sledeče : 1. Odpustki na zernljarini s 15% in na hišni najemarini in hišni razre- darini, izvzemši 5 odätotni davek od prihoda davka prostih poslopij, z 12l/2% državnega davka. Ta odpust se pa ne razleza tudi na neerarične doklade, katere se torej odmerijo in raztezajo od vse državne pristojbine brez odpusta. 2. Žnižanje glavne vsote pridoba- rine od 25°/o, izvräeno že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3. Davčno merilo za podjetja, ime- novana v § 100 odstavek 1. in r>. na- vedenega zakona, ki so zavezana jav- nemu dajanju računov, določa se kakor minalega leta, z 10% čistega dohodka. Li'tosnja letiiia. — Poročilo po- ljedelskega ministerstva o letini sredi julija pravi, da je velika vročina po- speäila žetev, da si vsled pomanjkanja dežja žitno zrnje ni posebno težko. Spo- mladna setev v sudetskih in planinskih deželah se je precej shujäala, zlasti oves. Samo v severni Češki sta dobro uspela ječmen in oves. Najboljäa letina bode letos v vzhodni Galiciji. Seno je vobče izvrstno, otava bi potrebovala vlage. Krompirju se godi dobro; prav dobra je tudi koruza. Zelje so poškodovale go- sence. Lan je večjidel kratek. Sadjn letos ne bo veliko. VojaiSke vaje ua Alpali. — Iz Gradca javljajo, da so se na Alpah vr- äile vojaäke vaje pehote in konjeniätva na 1000 na višine. Povodom napornih vaj pripetilo se je več nesreč, med dru- gimi je strela ubila nekega vojaka in veö konj se je zrušilo v prepade. Vojaske vesti. — Nov samostojni vojaäki oddelak astanovi se s 1. avgustom 1905 pod naslovom „c. in kr. brzojavni tečaj v Tullnu". Naloga njegova bode izobraževati vojastvo za službo pri vojnem brzojava pehotnih in konjeniäkih polkov. — GarnizijBke izpremembe v jeseni t. 1. bodo le pri 11. dragonskem, 4. kornem topniäkem in 7. alanskem polka ter 4. eskadrona 14. hazarskega polka. Naroduo gospodarstvo. Vabilo poljedelcem goriško-gradi- äcanske deželc za udeležitev posku- äeuj z umetnimi guojili. Ker c. kr. kmetijsko kemično po- skoäevaliäce želi, da se poljedelci te dežele bolje seznanijo z umetnimi gnojili, jih vabi, da se udeleže poskušenj z umetnimi gnojili. Omenjene poskušnje se bodo vržile prihodnjo jesen na travnikih ter detelji- sčih in sicer na Planinah, v Brdih, na Krasu in v nižavi. En del teh poskašenj iina namen pokazati korist pravilnega gnojenja. Za vsako teh poskušenj je treba dva kosa zemijišča v obsegu 200—400 m-\ Kno teh zemljišč se mora gnojiti z gno- jili, ki imajo najvaznejäe redilne snovi, namreČ : fosforjevo kislino, dušik in kalij: drugi del zemljišča pa ostane brez gnojila ter bode služil v kontrolo. Drugi del poskušenj ima smoter režiti naslednja vprašanja glede obdelo- vanja travnikov : 1. Kak učinek ima gnojenje s spo- jinami kalij a ? 2. Kako korist nadi gnojenje s su> perfosfati in Tomaževo žlindro v kraški zemlji. 3. Kak redilen učinek imajo razni fosfati v vlažnih (nnokrih) zemljiäcih, ki se nahajajo v nekaterih delih naše de- žele, bodisi v nižavi, bodisi na Planinah. Tadi za te poskuänje je treba zem- ljiäca, ki merijo 200—400 ra- in sicer je za vsak poskas treba 3 do 5 kosoT 200—400 m-. Za obe vrsti poskušenj mora biti zemljišče sledeče : 1. Jednostavno. 2. Ravno ali pa jednakomerno vi8eče. 3. Ne sme biti obdano ne od viso- kega zidovja, ne od visokih dreves. 4. Ne sme biti že več let gnojeno z umetnimi gnojili in v tem leta tadi ne s hlevnim goojem. Vsak, ki napravi te poskašnje, dobi za vsak poskns brezplačno potrebna gnojila, objednem tadi navodilo, kako ima delati po?kuänje in napraviti za- ključke. Oni, ki se bodo natančno držali navodil in s tem omogočili dober izid, dobe kot plačilo brezplačno in sicer po važnosti poskusov toliko ametnega gno- jila, kolikor se rabi za enkratuo gnojenje travnikov v obsegu '/2 —2 njiv. Tisti ki se hočejo udeležiti eoe ali druge vrste omenjenih poskušenj gnojenja, naj to naznanijo do 15. avgusta t. 1. podpisanemu ravnateljstvu, ter naj dajo ob jednern ustmeno ali pismeno naslednje podatke: 1. V katerem kraju hočejo zvršitt te poskuse. 2. Lego zemljišča, to je ali je v nižavi ali na obronkih. 3. Kakovost zemljišča, to je ali je taisto peščeno, apneno, ilovnato, lapor- nasto, kamenito itd. 4. Je li se zamore taisto močiti. 5. Koliko časa se rabi kot travnik. 6. Kedaj in kako je bilo zadnjiö gnojeno. 7. Ako mogoče tudi koliko sena all detelje se je pridelalo prelečeno in to leto. 8. Katero izmed navedenih posknäenj hoče izvräiti. Podpisano ravnateljatvo upa, da se javi mnogo poljedelcev za te poskuse, ki bodo v spodbujo in v zgled, kako je zboljšati krmo z am no aporabo umetnih gnojil. Gorica, 30. junija 1905. Ravnateljstvo c. kr. kmetijsko- kemičnega p o ska še v a 1 i ä d a. I. Bolle. Loterijske ätevilke. 22. juliju. Trst......38 12 74 49 86 Line...... 20 78 24 17 47 Mladi mož išče primerne službe pri kakem-tr- govcu ali obrlniku. Več pove naše upravništvo. Malo stanovanje v pritličju, obstoječe iz štirih pro- storov, be odda takoj v najem via Harzeliini ši. 12. Oznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu ob- činstvu, da sem odprl novo prodajalnieo vsakovrstnega usnja in podplatov ua Kurilju st, 13. Se priporoöam za obilen obisk udani Valentin Kampiut blvsi uslužbenec tvrtke Hausner & Lokar. „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zahlevanje brezplačno. Cene so stalne. ^ mizar in v lesni trgovec v Pofpri, na voeIü novefia železnišfceca mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica za MXm ntostom pri Pevmi Trguje tiuli z opeko, ima ve- liko zalogo VKsikovrstne^a trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohist- j va, vinskih poHod, stiskaluie itd. Cigoj & Nemec veletržca z vini ulica Municipio hiš. štev. 1 priporočata svojo zalogo prist- nih belih vipavskih in briskih ter črnih istrskih vin. Cene zmerne. — Postraba točna. P ii i an M. Suligoj urar c. kr. železnlc Gosposka ulica 25. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. \ Dr. F. Geiger, *, prakt. zdravnik v Ljubljani, ' ) je dosegel izvrstne uspehe z I 4 uporabo železnatega vina j ; (i. PKCOLI-ja, dvor. zal. N.J. * Svetosti iu lekarjn v Ljub- ) l.jani. — Pollitorska st^lenica , , 2 K, in so naročila točno jzvrše. ' flnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti dubovščini in slavnemu oböinstvu v meBtu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü isterBko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko ät. i 0, 1, 2,3, 4, 6. Ve« vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od V, kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice ŽnideriiČ & ValenČič v II. Biatrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. VBe blago prve vrste. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodaja stroje tud \f na teden-i ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Pozor! Prva kranjska z vodno silno na turbino delujoča tovarna stolov na paro .^_^ bm.^ _t, - ^_^n V .. ^_^_. ^_ ^^^ ^^^m ^M. ^B, na J3regu, p. Jßorovnica, j