tafttnina plačana v gotovini Leto LXIX. št. 91 aprila Cena SLOfEHSKI iznaja vsaK Jan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraD do 30 petit vrst a Old 'z, do 100 vrst a Din 2-50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati peut vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru. tnseratnJ davek posebej. — > Slo vena kJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO I> UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Bjiafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Volilna nedelja v Franciji: Položaj v Franciji še nejasen Včerajšnje volitve niso dale jasne slike o razpoloženju francoskega naroda — Opažati je porast glasov na skrajni desnici in skrajni levici — Odločile bodo šele ožje volitve, vendar pa izgleda, da ne bo znatnejših sprememb Pariz, 27. aprila. A A. H a vas poroča: Volitve so v vsej Franciji p-ctekle v re* du in miru. Udeležba je bila zelo veli* ka in je bila večja kot pa ob volitvah v letu 1932 in 1928. Glavna značilnost teh volitev je dej* stvo, da je pri prvem turnusu bilo iz* voljenih zelo malo kandidatov. V tem pogledu so te volitve podobne volit* vam v letu 1928. Toda že sedaj se mora ugotoviti znatno ojačenje ekstremistič* nih glasov, posebno v gosto naseljenih okrajih, kakor so Pariz, okolica Tari* za ter okraji Marne, Rhone in Oisc. Desničarske in zmerne stranke so v glavnem ohranile svoje položaje. Te stranke imajo sorazmerno največ po* slancev, ki so bili izvoljeni že pri pr* vem turnusu včeraj. Kar ee tiče takozvane ljudske fronte levice, gredo njihovi kandidati veČino* ma na ožje volitve in to v zelo veliki meri. Te stranke so za prvi turnus po* vsod postavile svoje lastne kandidate, da tako vsaka zase utrde svoje številič no stanje v posameznih volilnih okra; jih. Pri ožjih volivah pa se bo izvajal sporazum, ki je bil sklenjen med levi* carskimi strankami in po katerem bodo levičarske stranke v vsakem volilnem okraju umaknile svoje kandidate v ko* rist tistemu kandidatu, ki bo po pre^ soji prvega volilnega turnusu imel naj* več izgledov, da pri drugem turnusu odnese zmago. Ze pri volitvah v letu 1932 je obstojal ta sporazum med so* cialisti radikalnimi socialisti in je v glavnem pravilno funkcioniral. Pri dru gem turnusu dne 3. maja sodelujejo pri tem sporazumu tudi ekstremistični ele* menti in postavlja se sedaj vprašanje, ali se bodo ti elementi držali spora* zuma in ee ne bodo hoteli izrabiti pod* pore zmernih strank, da spravijo čim več svojih kandidatov v parlament. \ poučenih krogih smatrajo zato, da je še preuranjeno govoriti o nekakš* nem znatnem ojačenju levice v parla; mentu. Najverjetneje je, da bo Ijud* ska fronta imela v parlamentu pri* bližno isto število mandatov, kakor jih je imela v parlamentu v dobi 1932 do 1936, Toda številčno sorazmerje levi* carskih strank se bo spremenilo in to v korist strank na skrajnji levici. Računa se, da bodo komunisti, kate* rih je bilo preje v parlamentu 10, dobili še 15 mandatov poleg deset komuni* etičnih desidenstkrh poslanskih m and a tov. ki bodo najbrž ostali v rokah ko* munističnih disidentov. Socialisti bo* do imeli približno 100 mandatov, nji« bovi zavezniki iz socialistične zveze Kodo obdržali približno 40 mandatov. Za obe stranki se lahko številčno stanje spremeni približno za 10 mandatov na eno ali drugo stran. Kar se tiče radikal* no socialistične stranke, računajo njeni voditelji sami, da bodo izgubili pri* bližno 30 mandatov. Vendar bi oni s 130 mandatov ostali najmočnejša stran* ka v parlamentu. Desničarske in zmer* ne stranke bodo v n^rlam^n^t ohrani* i" s-voje položaje. Prvi rezultati Pariz, 27. aprila, z. Notranje ministrstvo je davi ob 5.30 objavilo pregled včerajšnjih parlamentarnih volitev. Rezultati so znani iz 605 izmed 618 okrožij. Glede 179 mandatov je že pri Prvih volitvah padla odločitev, glede preostalih 426 pa se bodo morale prihodnjo nedeljo 3. maja vršiti ožje volitve. Pri prvih volitvah izvoljenih 179 mandatov je razdeljenih tako-'«: Komunisti 9 (+3, —0); socialisti 23 ( + 2, —6); neodvisna socialistična unija 5 —0); neodvisni sod cistični republikanci 1 (+0, —3); radikalni socialisti 24 (-f-2. —6); levi centrira 12 ( + 2, —3) ; eentrnm 37 (-5, —5); krščanski demokrati 12 (+0, —2); desni centrom 50 (+10, —2); skrajna desnica 6 (-i-2, —0). Kdo je izvoljen P&riz. 27. aprila, z. Po dosedaj znanih 1 .-zvita tih je bil btvši minister Malvv, radikalni socialist, ponovno izvoljen. Doseds-aji predsednik parlamenta socialist Fer- nand Bouisson mora iti v ožje volitve. Med uglednimi politiki so bili izvoljen včeraj trgovinski minister Bonnet, radikalni socialist: predsednik radikalne socialistične stranke Daladier je imel 750 glasov absolutne većine; delovni minister Frossard je izvoljen in prav tako rudi poštni minister M-andel. V okraju Chamberv je bil ponovno izvoljen bivši letals-ki minister, radikalni socialist Pierre Cot. Bivši radikalno^ociali- sfrični minister in župan Havrea kakor tudi Emouard Merrioti župan Lvona. voditelji radikalne socialistične stranke, morata iti v ožje volitva. Bivši notranji minister Frot, socijalist, je ponovno izvoljen, enako rudii bivši minister Louis Marin, vodja desničarske republikanske unije. Predsednik parlamentarnega kluba radikalne socialistične stranke in pravosodni minister Vvon I>cl-Kos gre v ožje volitve, /zunanji minister Flandin je bil izvoljen s 6345 od L&356 oddanih glasov. Med kandidati, ki so bili izvoljeni že včeraj, se med znanimi politiki omenjajo nadalje mornariški minister Pietri, bivši minister M-alarine. bivši državni podtajnik Pet-sche. bivši državni podtajniJc Ybarrw>ga- rav. Med vodilnimi o>ebno*tmi, ki se morajo dne 3. maja podvreči očjrim volitvam. se med drugimi omenjajo bivši minister Ducos, državni podtajnik v ministru za dc- lo Bibie, in bivši minister Danileou. Splošna ocena Pariz, 27. aprila, z. Z izjemo nekaterih lokalnih brezpomembnih incidentov so včerajšnje volitve potekle v redu in miru. Volilna abstinenca je bila mnogo manjša kakor se je pričakovalo in daleko zaostaja za a.bstinenco Pri zad- njih volitvah. Nasprotno pa je število okrožij, v katerih se bodo morale vršiti ožje volitve, neprimerno večje, kakor pri volitvah 1932, Bas ta okolnost pa otežkoča oceno in prognozo zi končni izid volitev. Za sdaj se pa lahko ugotovi izredno velik prirast komunističnih glasov, kar je splošno najvažnejša karakteristika, včerajšnjih volitev. Komunisti s»o pri volit v.di leta 1932 dobili skupno 790.000 glasov, Pri včerajšnjih volitvah pa so svoje glasove podvojili, ponekod celo pot rojili. V Parizu je število komunističnih glasov poskočilo od 90.000 na 163.000. Ta porast komunističnih glasov pa ne bo prišel do polnega izraba pri dodelitvi mandatov, ker bodo komunisti Pri ožjih volitvah v večini primerov ostali napram desničarskim nli radikalnim kandidatom. Vsekakor pa bodo imeli komunisti v novi zbornici namesto dosedanjih 12 okrog 40 do 45 poslancev. Porast komunističnih glasov pa nikakor ne gre na račun levičarskih skupin. Socialisti bodo najbrže ohranili svojih 100 mandatov, radikalna straJika pa bo najbrže oslabljena za kakih 30 mandatov. Sedaj jih je imela 160. Nacionalne stranke se dobro odrezale zlasti v zapadnih obmejnih in južnozapaclnih pokrajinah, kjer 30 celo nekoliko pridobile. V v.<=eh strankah Pa je opnžati preokret " od sredine proti skrajni desnici ednosno levici. Levičarska ljudska frotna ni najbrže nič pridobila, ker je morala oddati precej glasov komunistom in bo ohranila svojih 150 mandatov. Heitnwehr grozi Schusdttiiggu Scfrasduiigg bi se rad otresel heirawehrov$kega varuštva, a Starlicmberg noče o tem nič slišati Dum j, 27. aprila. A A. E»sl3 poroča: Podkanceler knez Starhemberga je včeraj govoril v Hornu in izjavil, da ni misliti na to, da bi se Ifeim\vehr razorožila. Heim-\vehr bo še naprej ostala oborožena zaščita države. Samo preko truplo kneza Star-hemberga bi le lahko iz\*ršila razorožit e\-}Ieimwehra. Starhemberg je nato zelo ostro govoril proti ožirtjanju razredne borbe in strankar ske korupcije in opozoril vse politike na to, da jc llr. Schuschnigg lahko računa na udanost Heimvehra, vendar pa mora zvezni kancelar paziti na to, da ga ne bodo ravno njegovi takozvani prijatelji enkrat izdali. Začasno premirje v Palestir* Jeruzalem. 27. aprila k. Položaj v Jafu* in Tel-Avivu se je v poslednjih dveh dneh spričo zelo ojačene varnostne službe nekoliko izboljšal. Po obeh mestih krožijo po ulicah močni oddelki policije in vojaštva-Včeraj je bil arabski praznik in muslimani so za 13 uro, ko so se po mošejah končali venski obredi, napovedali nove demonstracije, vendar do večjih incidentov ni prišlo. Tudi v Tel-Avivu so bile napovedane demoositracije. zaradi odločnega na stopa policije pa so se ljudje kmalu razšli. Glede na to jp bilo snrvH začasno ukinjeno izjemno s>tanjp. ki je bilo proglašeno po zadnjih proti židovski h demon straci-ja>h in incidentih. Stavkovno Gibanje, ki ga, kaikor kažo. propagirajo komunisti, pa se zmerom bolj ši.ri. Splošna delavska stavka v Jaffi in Te.!-Avuivu ee je razširila na Jeruzalem ki tudi na nekatera druga palestinska mesta. Davi so Se priključili generalni «iavki še arabski lastniki avtomobilov in šoferji. Preis/kava, ki so io uvedle oblashi, da se doženejo krivci zadnjih incidentov, je dognala, da so bili v proti židovsko gibanje zapleteni komunisti, ki eo dobivala iz inozemstva znatne denarne podpore- Dejansko je nekaj Arabcev v zadnjih dneh razpolagalo z zelo velikimi vsotami denaTJi. Ugotovilo se je tudi, da «0 pri požigih židovskih hiš v Jaffi in okolici *r*M-tn«r«li predvsem komunistično orijentrraaii Arabci. Včeraj so v Jaffi in T:l-Avivu aretirali 14 komunističnih agitatorjev. Angleška spomenica Nemčiji London. 27- aprila w. Kakor poroča ; Reuter«, bo vprašal na pola, ki jo namerava poslati Anglija Nemčiji, opremljena še s posebno spomenico, ki jo bo v Berlinu izročil angleški poslanik in bo pozneje tudi objavljena. Ta spomenica bo po zatrjevanju vladnih krogov mnogo bolj konstruktivna, kakor so Hitlerjevi predlogi in kakor je bila francoska spomenica. Upajo, da bo nemSki nclcnvor prispel tako pravo- časno, da jra bo mogel vzeti svet DN na seji dne H- maja že v razpravo. Na to sejo bo povabljena tudi Nemčija, ker se bo razpravljalo o vprašanju Porenja. Kakor kažejo nekatera znamenja, bo Nemčija to vabilo tudi sprejela in jo bo v ženevi zastopal Ribbentrop. Anglija ho"? zastaviti v&e svoje sile, da doseže sporazurn med Francijo in Nemčijo. Van Zeeland v Varšavi Varšava, 27. aprila. DNB poroča: Včeraj popoldne je prišel v Varšavo belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, da vrne obisk zunanjemu minstru Becku. Na postaji je gosta čakal zunanji minister Beck, ki je zvečer na čast Van Zeelandu priredil banket. Van Zeeland ostane v Varšavi dva dni. Ntunan v Bukarešti Bukarešta, 27. aprila. A A. Štefani poroča: Zunanji minister Titulescu je priredil večerjo na čast generalnemu tajniku turškega zunanjega ministrstva. Večerje so se udeležili vsi predstavniki diplomatskega zbora. V zdravicah je bila poveličevana zveza med Turčijo in Romunijo. Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št_ 26. — CEL-JE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Anglija in Italija bo zahtevala zatvoritev Sueškega prekopa? London, 27. aprila. 2. Po informaci; jah poročevalca agencije Havas bo an; gleška unija za DN bržkone že danes poslala generalnemu tajništvu Društ\a narodov v Ženevi vlogo, v kateri bo predlagala zaporo Sueškega prekopa, s katero naj bi se Italija prisilila, da pre: i kine vzhodno-afriško vojno. Za to ak* ci jo se zelo zanima tudi angleško zuna--nje ministrstvo. Neki krogi so mnenja, da se jc vsa akcija sploh pričela na ini cijativo angleških faktorjev v Ženevi, ki jo nameravajo baje tudi z vso odločnostjo podpreti. Angleški škofje za poostritev sankcij Rim- 2~. npriln. r. Italijanski Hsti ?r> za-ČeM novo kampanjo proti Angliji, ki jo obtožujejo, da hoče za vsako opiio nahujsk*-ti Evropo za. vojno proti Italiji. Listi pišejo, da so zAreli angleftk] tankeijonist] daj enako ogorčeno propagando za poostritev sankcij proti Italiji, kakor docrmbra lanskega, leta, ko je prišlo do prve poostritve sankrij. Pc angleški sankcijonisti obnovili pvojo propagando ▼ nameri, da prisilijo anpfleško vlado, da bi na prihodnjem zasedanju sveta DN 11. maja zahtevala, ne samo petrolejske »ankrije, marveč tudi zaporo Sue>kecra prekopa. To 7'Jiievo zlasti podpirajo t »nt. rburijuki nad škof ter vorški. londonski in bristoluki škof. .^.inkcijonisti pe skrivajo za unijo za PN. ki ji mgeluja /nani »ngfoWU državni* lord Robert Cecil. Italijanske grožnje Angliji Rim. april.i. r. »Tribuna« se v daljšem Sinka bavi 1 gonjo angleških ^ankci-jonistov proti Italiji in pi>e med dnijjim: Rabljem, ki bi iz./a plota in 7^1 ceno strašne nove vojne hoteli škodovati Italiji, sporočamo, nnj dobro premislijo in ocenijo položaj na Sredozemskem morju, na Alpah in v Afriki. V par trdnih, ko bodo uničeni zadnji ostanki al»e>inske vojske, bo razpolagala Italija v vzhodni Afriki s prilično vojaško silo. ki jo bo mo^la Italija uporabiti povsod in v vsakem praven. Oni, ki hočejo izzvati vojno proti Ttaliji, morajo resno razmisliti o posledicah take vojne. Bil bi že čas. da se vrne Ancrlija k trezni politiki in da zapre v nori>nico vse one. ki se igrajo 1 oprnjem! 1 Tudi >Giornale (Tltatia« kritizira akcijo 1 ancrle.^kih sankcionistov in smatra, da *e 1k> moralo Društvo narodov v svojem la«d-11 • - r 11 iltaresi ItVOtadtti anirleške^a vpliva. Anglija daje denar Obesim ji, pi*e Hal, d* bi mosria Abesinija nadaljevati vojno prori Italiji, da bi se tako uničili vsi sadovi italijanske vojaško zmajrc v V7-hodni Afriki, Ne MM pa se pozabiti, da je Italija st-oi-fl* vse. da reši Društvo narodov. Drufttvo narodov pa ni storilo ničesar, da bi prišla tn di Italije do svojih ptavfa, marveč jo j« proLrla>ilo za napadalca. Italijanska vojna proti Ahesiniji je v stvari v duhu Društva narodov in le >< iti in poTOčOJe ii£rl*d na presti/, ženovsk** uManovo. Skrajni ćan j*, d.t r»ruštvo n.i rodov revidira «voj*> jst.aJi-m'p in jra popravi dokler je iLe Ča*. V Španiji pokajo bombe Madrid. 27. aprila, r. V Španiji je prišlo danes pri volitvah volilnih mož za predsedniške volitve do več i/gredov. V Afgaodi je v sejni dvorani mestnega sveta eksplodirala bomba, pri čemer je bil en član mestnega sveta ubit, štirje drugi pa ranjeni. Za maščevanje so nato člani ljudske fronte udrli v več hi* kjer PO stanovali pnsfcaA desničarskih strank in i:h zažgali. V Corii del Rio pri ScviIH so radikalni elementi za sedli cerkev in jo spremenili v Ljudski dom Polcija je aretirala znanega voditelja nw-narhistov Irrac Past: hi k t pri se mn j« posrečilo pobegniti. Gospodarska obnova Amerike je draga Washington. 27. aprila. A A. Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je imel snoči na svečanem banketu demokratskega kluba jjovor. v katerem je poudaril, da vodi vlada še nadalje gospodarsko politiko, ki ji je glavni namen omogočiti povišanje delavskih plač in ureditev cen kmečkim pridelkom. Opozoril je na razne kritike, ki so se pojavile v zadnjem času proti taki gospodarski politiki in med drugim je dejai* da se neki Ijodje jejo, da je gospodarska, obnova v _............. nih državah predraga stvar. Tem neaado-voljnežem lahko povem: Res je, da Magi naš proračunski deficit za leto rP3o tri milijarde dolarjev. Toda dohodki p1 letni upravitelj He-mel. ki je imel na tej zgradbi hipoteko. Srt.us.al se je maščevati proti svojim sorodnikom s tem, da je nameraval pognati v zrak vso zgradbo. Iiksplozija je nastala v pralnici. Nemčija in Švica Berlin, 27. aprila. A A. »Deutsche Di-plomatisch-Politische Korespondenz« je objavil članek o novem švicarskem zakonskem načrtu za ojačenje državne obrambe. V Članku pravi, da je povsem razumljivo, da si Švica prizadeva zaščititi svojo nevtralnost, brez ka'e'e *e nen ogoč vsak nadi'j-ni razvoj dT5ave. Ves svet ve, da je ohranitev švicarske nevtralnosti ena izmed osnov nih potreb evropskega miru. Reorganizacija švicarske vojske predstavlja podpiranje miru. Toda Švica bi morala s prav istrn merilom presojati slično postopanje drugih dičav. Angleški predlog Nemčiji London, 27. aprila, z. »Sundav Diap«teaV poroča v zvezi z vprašanji, ki jih namava-va angleška vlada staviti berlinski, dLa bodo ta vprašanja uvod k večjn angleški dtplocnatadc' ■akciji, katero naj bi se kombinirali franoo-ski in nemški predlogi. Po angleškem načrtu naj hi zapadnoevropske države skleni c vrsto dvostranskih r*>godb. Te pogodbe bodo dvojnega tipa. Nekatere bodo sestavljene po vzorcu loka m ske pogodbe, druge p« bodo slonele na načehj nenapadanja ki vzajemne pomoči. Sorzna poročila. UUBUANSKA BORZA Amsterdam 296o.30 — 2979.90, 1754 20 — 1768.08. Brruselj T3&47 — 743.53 Curiti 1424-22 — 1431.29, London 21537 — 217.43. Newyok 4336.79 — 4o73.ll, Pariz 287.75 — 289.18. Praga 180.55 — 181.66. Avstrijski šiling v privatnem kKriiuju 947 — 9.27. INOZEMSKE BORZE Ourih. 27. aprila Beograd 7-. Pariz 20.206 London 15.1575, Newyark 307.-, Bruselj 51.90. Milan 24.15, Madrid 41.876.' Amsterdam 208.20. Berlin 123.35. Dimai 6&25, Praga 12-600 Varšava 57J25, rHiVif^i 9trm J »SLOVENSKI KARO D«, ponedeljek, J7. aprila 1986. Stev. 96 Bežigrajska šola bo letos odprta Ker fe SUZOR odobril posojilo, bo šola do novega šol skega leta dograjena stah predstavnike iuvMh oblasti« ki niao zamudili prilike, da bi dali poudarka airo-kopotezni dobrodelni akciji Rdečega krita. Letošnji izlet Jadranske straže Ljubljana, 27. aprila. Dosedanji binkoštni izleti Jadranske straže so imeli za iztoodiSče SuSak in Split, tako da so &e izletniki seznanili s severnim in srednjim Jadranom Letos pa popelje Jadranska straža svoje izletnike v Šibenik in odtod na sever v > Biograd na moru« in okolico Zadra. Bo to izlet čisto svojevrsten, izjet. ki bo nudil udeležencem prijetno daljšo morsko vožnjo in možnost kratkih izletov po mili volji v okolici Šibenika. Načrt izleta je sledeč: Odhod iz Ljubljane v soboto 31. maja ob 13.36, prihod v Šibenik v nedeljo 31. maja ob 7.30. Po zajtrku odhod s parnikom v Biograd na moru, ob 9.15 v BiogTadu po kosilu ogled spomenikov in kopanje. Odhod proti Šibeniku ob 17 V Šibeniku peiision, po možnosti za vse Izletnike, v najlepšem hotelu »Krka« na obali. Ker ostanejo v tibemku izletniki vse do odhoda r ponedeljek, imajo možnost, da vsak po svoje uživa prostost od nedelje do ponedeljka pred odhodom, ker je vodstvo izleta u ver j eno, da bo čim več svobode boljšo kot pa delitev v svrho ogledov ali krajših izletov v skupinah, kar jemlje mnogo časa in udeležence preveč utruja. Odhod iz Šibenika v ponedeljek 1. ju. ni j a ob 20.30, prihod v Ljubljano v torek 2. junija ob 9.32. Cena je z ozirom na veliko udobnost, ki se bo nudila izletnikom vzlic povišani železniški tarifi tako nizka, da jo bo zrno. gel vsak. ćflani Din 420, nečlani Din 440 vračunano prevoz,, prehrana in prenočišča. Odbor je ukrenil vse potrebno, da doseže še nadaljnje znižanje, o čemer bo v primeru uspeha takoj obvestil vse interesente. Polovico omenjenega zneska je plačati takoj ob prijavi, polovico pa najkasneje do 25. maja Odbor si pridržuje pravico eventuelne spremembe izletnega programa. Obvezne prijave sprejema Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani, Tvrševa cesta la/IV najkasneje do 10. maja t. 1. J tihotapske robe. Pri MAni preiskavi pa so orožniki našli še 42 Škatlic saharina. — Mer Je šmarniea predajat, so orožniki prijavili državnemu pravdniatvu 201 et nega čevljarskega pomočnika Alojza B. iz Seic. Prejel bo zelo občutno kazen. — Stanovanjski najemniki in najemni, ki poslovnih uradov se vabijo, da se udeleže javne seje, ki jo sklicuj*' Društvo stanovanjskih najemnikov poslovnih loka. lov v Mariboru za dne 27 apiila ob 19.30 v prostorih gostilne -Novi svete (Povod nik). Najemniki, razmere nas ailijo. da si s svojo organizacijo priborimo olajšanje svojh bremen Pridite vsi! Odbor — Pregled motornih vozil. Lastniki mo tornih vozil v Mariboru in obeh maribor skih srezov, ki iz kateregakoli vzrc&a do siej še nimajo pregledanih m za promet odobrenih motornih v07.il. naj jih, da se izognejo posledicam pripeljejo k pregledu dne 29. IV. 1336 ob 15. pred poslopje predstojništva mestne policije v Mariboru, S'omškov trg 1. Odkriva se umazana aSera Preiskava v zadevi gradnje novih železniških prog — Država oškodovana baje za 800 milijonov Ljubljana, 27. aprila. še v marcu 1934 je dvignil bivši prometni minister in narodni poslanec Andra Stanič preko Narodne skupščine obširno in z dokumenti podprto obtožbo proti takratnemu prometnemu ministru ing. Lazi Radivojeviču zaradi zgraditve prog Priština—Peč in Bihač—Knin kakor tudi drugih prometnih objektov. Obtožba je dvignila takrat v naši javnosti mnogo prahu in v Narodni skupščini se je vodila več dni ostra debata. Andra Stanič je v svojem govoru obširno obravnaval ogromno škodo, ki jo je utrpela naša država,, ker je bila zgraditev teh važnih prometnih objektov poverjena Edmondu BoverU in njegovim tovarišem. Obtožba je bila zasnovana na tem, da so bile pogodbe o gradnji sklenjene v nasprotju z določbami pozitivne zakonodaje in da je bila celo kršena ustava, da so finančni pogoji gradnje tako težki in poedine cene tako visoke, da bo država oškodovana za dobrih 800 milijonov Din. Prometni minister Lazar Radivojević je obširno odgovarjal na obtožbo, češ da ni zakrivil nobene nepravilnosti in da država ne trpi nobene škode. Sodne oblasti so se pa začele zanimati za to zadevo in preiskovalni sodnik D. Avramovič je uvedel preiskavo, ki se vleče že dve leti. Te dni je zaslišal enega, glavnih funkcionarjev ing. Alfreda Ditroza iz Pariza, ki se mudi zdaj v Beogradu. V kratkem bosta zaslišana tudi ing. Dragiša Vrsalovič in narodni poslanec Jovan Nenadovič, upokojeni polkovnik, ki je zdaj v preiskovalnem zaporu državnega sodišča za zaščito države. Kot priče bodo pa zaslišani med i drugimi bivši ministri Lazar Radivojevič, i Filip Trifunovič, dr. Stanko šverljuga in j dr. Milorad GjorgjeviČ. Ime Edmonda Bo vera je dobro znano iz afere zloglasnega Aleksandra Stavi- j skega. V naši državi je vodil Boyer svoje I posle potom svojega eksponenta ing. Alfreda Ditroza. ki mu naše oblasti nočejo dati vizuma, da bi jo popihal v Francijo, ker je v preiskavi. Bilo je pa takoj jasno, da sta morala imeti Boyer in Ditroz pomočnike v naši državi. Ditroz se je seznanil z VrsaJovičem, ki mu je obljubil, da mu bo izposđoval gradnjo novih železniških prog. Ditroz pa ni imel denarja in zato se je obrnil na francoska bankirja Rochena in Duponta* preko njih je pa stopil v stik z narodnim poslancem in podjetnikom v Franciji Edmondom Boye-rom. Le-ta je prišel na njegovo povabilo v Beograd, kjer je sklenil z našo državo pogodbo za zgraditev prog Priština—Peč in Bihač—Knin. Pri tem so mu pomagali Alfred Ditroz, Dragiša Vrsalovič in Jovan Nenadovič. Boyer je prinesel garancijsko pismo neke neznane francoske banke, ki niti sama ni bila finančno kdo-ve kako trdna. Minilo je nekaj mesecev in Boyer ni mogel več izpolnjevati svojih obveznosti. Bila je nevarnost, da izgubi delo, a ker se mu je obetal masten dobiček, je navezal stike z znanim podjetjem Batignol, da je prevzelo gradnjo novih železniških prog. Odpotoval je z njimi iz Beograda in kmalu se je pojavil kot eden glavnih pajdašev Aleksandra Staviskega. Preiskovalne oblasti so dognale, da tudi pri podrinakih železnicah ni bilo vse v redu in da je imel Boyer odnosno Ditroz mnogo zakulisnih poslov. Na podlagi zbranega gradiva so preiskovalne oblasti odredile kazensko preiskavo proti mnogim osumljencem, med katerimi je na prvem mestu bivši narodni poslanec Petar Petrovič. Posebno važnost polagajo oblasti na izpovedbe bivšega prometnega ministra Radlvojeviča, ki bo zaslišan v sredo. Vse kaže, da je imel bivši prometni minister Andra Stanič prav in da so bile njegove ugotovitve točne. KOI LDAK ^ Danes*. Ponedeljek, >«. anrila katoličani-Žita Raduna. DANAŠNJE PRIREDITVI. Kino Matira: Zlato jezero (oh 16. m ob 21 16). Kino Ideal.- Dezerter. Kino .^loga: A Življenje teče dalje. Kino Union: tariev se!. Kino Siška: Ljubezen na zanoved. Produkcija mladinskega /bora Ulatbrue Matice ob 18 1* v filharmonični dvorani. DEZLRNE LEKARNE Dane<: dr. Kmet. Tyrševa cesta 43. Trci-koezv ded. Mefltal tr^ 4 in 1'star, ialsaV buigova ulica 7. Težka nesreča K rani. 26. aprila Tudi v Kranj je včerai prispela vest o težki kolesarski nesreči, ki se ie pripetila zgodaj dopoldne med Kamno anrlso in Pod-nartom. Franc šparovec. ključavničar 1/ Kamne gorice se je namenil s kolesom okrog 8. ure ziutraj v Kranj- Spotoma je do. hitel Tinco šolarjevo. ki sicer dela na svojem domu za kranjsko tovarno »lkoc in ima tudi njen stfgj doma ob sobotah pa hodi v Podnart jx) po^to. ^olarjevn ic šla Bee\ zato jo je špaiovec povabil na kolo. Blizu štuharjeve lafe jo špa-ovec peljal čez n.al jarek, ki je navadno namenjen za odtekanje vode, cesta je tam strma, zato je imelo kolo večjo brzino. Zaradi podvojene t~ze in sunka pri vožnji Tez Jarek s*> je kolo nenadoma prelomilo in oba i«>tnika sta zlcte-la po tleh, kjer sta » hudimi ranami na (far vi obležala nezavestna in vsa krvava. Kma-lu so ju našli ljudje in prenesli k štuilarju v hišo- Za nesrečo so takoj zvedeli orožniki, ki so uvideli, kaj je treba čimprej storiti ter so telefonično pozvali kranjsko reševalno postajo. Reševalni avto je hitro odbrzel proti Kamni gorici. Tam so ranienra za silo obvezali in pripravili vse potre! no za prevoz. Pred odhodom je nesrečnežema podelil poslednje olje župnik iz Ovsiš. Med vožnjo v ljubljansko bolnico as nobeden tli zavedel, pač pa sta bruhala kar je bilo znamenje, da imata tudi not ran i01 poškodbe. V bolnin so ju takoj operirali. Seveda se Je na kraju nesreče zbrala hilro velika množica ljudi. Pri tej nesreči se je zopet i«>kazalo, kako dobrodošel je v takih slučajih kranjski reševalni avlo, ki je vedno in vsakomur na razpolago in takoj pri rokah, kjer gre za hiter prevoz bolnikov ali ranjencev v bolnico. Tudi to pot so m kranjski reševalci dobro izkazali pod vodstvom svojca načelnika Janka Bidovca. Ljubljana, 2?. aprila Bežigrad živi in 66 razvija. Da ima bodočnost, se kaže najbolj v tem, da tam vedno grade, tudi zdaj, ko so se gradbena dela drugje skoraj povsem ustavila, da se še vedno odpirajo in izpopolnjujejo nove ulice. Najznačilnejši znak. da je Bežigrad začel le?e živeti ter da se mu obeta bodočnost moderne mestne četrti, se kaže v tem da iele zdaj dobiva javna poslopja. Ljubljana se je na drugih krajih širila ter razvijala iz predmestnih, delavskih četrti in obrobnih vasi, ki so imele povsem kmečki enačaj, za Bežigradom pa je nastala mestna četrt sama iz «ehe. brez prehoda iz predmestja. Tu se mesto razvija samo iz sebe. iz svojih sil. Za to so dani naravni pogoj: teren, ugoden za zidanje, solnčna lega, prlav na prometna žila, ki ga veže s središčem in bližina dveh kolodvorov. Bežigrad je se brez najpotrebnejših javnih poslopij: še vedno ni odprta osnovna Šola. Toda zdaj ni več dvoma, da bo dograjena do novečutiti količkaj enoličnosti. ker so aranžerji večera poskrbeli za Živahno in zelo raznoliko menjavo krajših ali daljših nastopov. Ta praktični in plodonosni način jez., priučevanja je vreden najširšega, po snermnin. Vsakemu izmed sodelujočih ho ostalo to. kar je za ta večer tako skrbno pripravil, za vedno v spominu ter ga bo vzpodbujalo k še skrbnejši negi in razširitvi 7r> doseženega jezikovnega znanja. Razume se. da go bile vse točke podane kar najbolj izklesano in izčiščono. saj so bile naštudirane pod nadzorom vestnih in skrbnih učiteljev. Bile so pa zato tudi de-ežne najpn\Tamah se je zbralo polno radovedožnev pred gasilskim domom, od koder so se nekateri odpeljali z avtomobili, nekateri pa pe§ proti Vrhpolju, kjer je pri posestniku Klemencu Juriju zapel rdeči petelin. Gorela je stanovanjska hiša, v kateri sta poleg posestnika stanovali še dve veččianski rodbini. Požar je nastal pri dimniku in je po ugotovitvi žandarmerij-ake patrole, nastal najbrž radi nezavarovanega trama neposredno poleg dimnika, ki je radi hude vročine pričel tleti. Ne Izključuje se pa tudi možnost, da so se vnele butarice d račja, naložene okrog dimnika, da bi se osušile. Pri blSi je bila navada, da se je ob sobotah za vse stranke skupno pekel kruh v krušni peči. Tako je bilo tudi v soboto In je peka bila končana šele ok- Zdaj so v šoli zaposleni predvsem zidarji in tesarji. Zidarji betonirajo tlake v hodnikih, tesarji pa polagajo tako svana kosmata tla, podlago za parkete. Na hodnikih bodo linolejna tla. linolej je pa navadno položen na betonski tlak. Finejših. podrobnejših del jO še mnogo. Delo še čaka po-kladalce parketov. slikarje in pleskarje in še nekatere druge profesijoniste. Vendar bodo lahko vsa ta dela končali do 1. septembra. Zidarji morajo še ometati vhod in delno drugo klet zunaj. Zunanji omet je iz žlahtnega materijala, je zelo lep. prijetne svetle barve. Sola po svoji prijetni zunanjosti in mogočnem obsegu napravi močan vtis. Arhitektura je moderna,* preprosta (arh. ing. V. MuŠiČ) in učinkuje baš po svoji preprostosti. Posebna odlika pa je. da poslopje ne budi vtisa, kakor stara uradna poslopja pri nas. ki odbijajo po svoji uradni monotosti ter nuščobnosti. Važno vprašanje gramozne jame, ki je v neposredni zvezi z novo šolo. še vedno ni rešeno. V jami je še vedno nad 30 barak. Po načrtu bi bil v jami šolski park. zdaj se pa bodo morali zadovoljiti le z začasno ureditvijo. Šolo bodo ločili od koli-barskega naselja z ograjo. Barake pa bodo še čakale boljših časov. Podreti jih ne morejo kratkomalo. saj so si jih postavili najrevnejši ljudje z velikimi žrtvami. Zato bi jih lahko kvečjemu prestavili, odnosno jim sezidali drugje vsaj enakovredne kolibe, za kar jo pa treba denarja. Težava je tudi s parcelami za nove barake, ker so parcele v Mestnem lorru že zazidane. Zato lahko rečemo, da je pri nas lažje sezidati moderno, veliko javno poslopje kakor podreti, odnosno odpraviti barakarsko naselje, posebno dandanes, ko je Še posebna konjunktura za razvoj kolibarskih četrti. rog -2. nakar so vsi domaČi odšli k počitku. Okrog 24.30 so domači naenkrat zaslišali sumljivo pokanje in treskanje na podstrešju. Ko so odšli pogledat, je bila že vsa streha v plamenih in t ramo v je se je pričelo že rušiti. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci iz Vrh polja, ki so takaj pričeli reševati pohištvo, kar se jim je tudi v celoti posrečilo. Kamniški gasilci, ki so prispeli z majhno zamudo, so požar pogasili, vendar poslopja niso mogli rešiti in je lepa visokopritlična stavba pogorela do tal. Ostalo je le golo zidovje. Velika sreča je bila, da je bilo mirno vreme, ker bi se sicer ogenj lahko prenesel na bližnje kmečke hiše. krite povečini s slamo. Posestnik Klemene trpi okrog 50.000 Din škode, zavarovan pa je bil le za 42.000 Din. ker pa je v tej vsoti zavarovano baje tudi pohištvo, ki jo bilo rešeno iz plamenov, bo prav gotovo prejel mnogo manj. V kratkem razdobju zadnjih nekoliko let je to že tretji požar na Vrhpolju. Ker sta bila prejšnja dva požara podtaknjena, se je pričela med ljudstvom danes širiti vest. da je bil tudi ta požar podtaknjen. Preiskava se vodi Še nadalje, vendar je bilo takoj po požaru uradno ugotovljeno, da je mogel nastati le na prej omenjeni način. Akademija podmladka RK Ljubljana, 2'. aprila V karitativni službi Rdečega križa so tudi Podmladkarji vseh naših nižjih in višjih šolskih zavodov. Tisoče in tisoče jih je. ki po svojih skromnih, malih močeh podpirajo to dobrodelno idejo nesebičnega samaritanstva. Včeraj zjutraj <>b pol 11. uri je Podmladek Rdečega križa narodnih, meščanskih in srednjih šol ljubljanskih priredil v dobrodelni namen v Unionu akademijo. Vršila se je v proslavo »Dneva Podmladka R. K. Spored so izvajali Podmladkarji drž. nar. šole na Viču. TV. drž. deške nar. šole ^Prule*. Znsebne deki. nar. šole »Lichtenthure«. V], drž. deš. nar. šole. IT. drž. deš. nar. -ole. L dekl mešČ. šole. oktet drž. učit. šole, mestne ženske real. gimnazije, mladinski zbor I. drž. real. gimnazije, mešani zbor IT. drž. real. gimnazije, mladinski zbor TTI. drž. real. gimnazije in komorni trio drž. kla-s. gimnazije. Slišali smo pesmi v dvo. tri in večglasnim zboru a capella in s sprcmljevanjem klavirja, eno celo ob spremstvu harmonik, deklamacije, dvogovore, en šaljiv samogovor. videli smo dva srčkana rajama nastopa, polmi-nutno »opero«, ter bili hvaležni za dobrodošlo izpremembo komornemu triu klasične gimnazije, ki nam je zaigral prav gladko Mozartov d-dur trio. Godalni kvartet drž. učit. šole. ki bi moral zaigrati Schuber-tov Moment musical št. 1 in 3 je iz neznanega vzroka odpadel. Poleg učenk iz lichtenthurnSke šole in učenk mestne žen. realne gimnazije, ki so izvajale dva rajalna nastopa, se je odrezal pevski, prav posebno dekliški zbor T. dekl. mešč. šole pod vodstvom učit. glasbe g. Saršonove. Partnerjeva pesem »Po zimi iz šole«, prirejena za dekliške glasove je pokazala prav Tesno in dosledno pevsko šolo. Seveda tudi že rutiniranim pevcem iz vseh treh realnih gimnazij ni kaj manj pohvalnega reči. Ljubko je zapel otroški zbor — treba pač razlikovati otroške zbore od mladinskih — viške narodne šole pod vodstvom učitelja Berceta. Mnogo veselja in smeha nam je dal mali Ivan iz VT. deč. nar. šole s svojim poredno-Šaljivim samosrovorom. Kajpada so tudi vsi ostali, vsak po svo-iih večph ali manjših silah doprinesli svoje. d» Tp aknd^m'JT dosegla svoj blagr? namen. Občinstva j*1 bilo mnogo. Lahko bi ga bilo pa £e več. Videli smo v prvih vr- Iz Kamnika — Mom sredi belega dne. Klepar J. A. je v soboto popoldne vlomil skozi ograjo tovarne ^Tilan< in odšel v poslopje, kjer je vedel, da je cin. Razmere so mu bile dobro znane in hitro je nabral čez o0 kg cina, s katari in jo je po isti poti ubral zopet iz tovarno. Sled potjo ga je srečal neki delavec in ga vprašal, kaj nosi. a on mu je odgovoril-. Nekaj za kruh pa moram imeti« in je odšel nemoteno dailje. Ukradeno blago, ki predstavlja vrednost okrog 2000 Din je skril za grmovja in odšel iz Kamnika. Ponoči se je pripeljal z avtobusom zopet v Kamnik in je avtobusnemu podietniku slovesno zatrjeval, da se ho ponoči obesil, ker sicer ga bodo zaprli. Očividno pa si je to premislil in je raje odšefl na Vrhpolie, kjer Je prav korajžno pomagal gasiti požar, ziutraj pa ga je. vsega skesanega in udaneea v voljo božjo, prijel inož postave. Na sodišču, kjer se ho moral za svoje dejanje zacovarjati. mu bodo prav gotovo pojasnili, da cin sicer spada v kleparsko stroko, nikakor na si gs ne sm^ Človek prisvajati na tak način. Izenačenje pristojbin Ljubljana, 27. aprila Na seji mestnega sveta dne 7. t. m. je bilo sklenjeno, da se pristojbina za ogled živali, za izdajo živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja izenačijo in se določijo za ves teritorij mestne občine ljubljanske, počen-Ši s 1. majem 1936, sledeče zadevne pristojbine: Taksa za ogled živali: a) za govedo, konja, osla nad 2 leti Din 2.50; b) detto do 2 leti Din 2.50; c) za prašiča in drobnico Din 2.50. Taksa za izdajo živ. potn. listov: a) za govedo, konja, osla nad 2 leti Dm 4.90: b) detto do 2 leti Din 3.40: c) za prašiča in drobnico Din 3.70. Skupaj: a) za govedo, konja, osla nad 2 leti Din 7.40; b) detto do 2 Teti Din 5.90: c) za prašiča in drobnico Din 6.20: d) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljno žival ogledni-na še po Din 0.50. e) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa Din 1.—. f) Za potrdilo 10-dnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa Din 1.—. Oponrta: Ker znaša tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) Din 1.10. pod b) Din 0.60 in pod e) Din 0.80, bo veljal stranko živinski potni list po a) Din 8.50. pod b) in c) po Din 6.60. Zgoraj navedena ogledna taksa pripada žrvinogiednikora za ogled £rofi ta jest s vitev živinoglednega lista. Ostale pristojbine pa se v smislu Čl. 14 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni plačujejo v korist >občinakemu veterinarskem skladu«. Ta sklep je bil v smislu § 146 zakona o mestnih občinah ra7glasen na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani v predpisanem roku in ni bila proti njemu vložena nikaka pritožba. Odobren je tudi v smislu § 134 cit. zakona po nadzorstveni oblasti in tedaj pravomočen. Iz Maribora — Repriza »Direktorja čampe«. Prva ponovitev ob premieri z navdušenjem sprejete Kranjčeve drame .Direktor Cam-pat bo v torek 28 t m. za red C. — Igralski uspeh Cirkovcanov. V soboto zvečer so v mariborskem Narodnem gledališču gostovali kmetski fantje bi dekleta iz Ctrkovcev na Dravskem polju. Talentirani daletantje so se nam uspešno predstavili 9 Koržetovo veseloigro »Mici-ki je treba moža?.. Poudariti je treba, da so igro uprizorili v pravi >polonščini«, v dialektu z. Dravskega polja. To in pa, da so nam prikazali pravo kmelsko življenje in dušo >polonca z Dravskega polja, je privabilo v Talijin hram toliko gledalcev, da je bilo gledaišče do vrha razprodano. Simpatični in nadarjeni igralci so dosegli v Mariboru popoln uspeh. Cvetje in navdušeno odobravanje jim je bilo za nagrado. — Otroku ukradel stotak, Roza Gojgo-vičeva iz Mlinske ulice je prijavila policiji, da je neznani moški iztrgal njenemu nečaku Mirku Ferbacu, 8 letnemu učencu iz rok stotak, ki ga je hotel menjati v neki gostilni v Mlinski ulici. Tat je po predrznem dejanju izginil — Mladina beži. V Mariboru je zadnje Čase nastala med mladino prava manija pobegov z doma V enem tednu je policija zabeležila včeraj že tretji tak slučaj Zasebni ca Marija Kajzarjeva je prijavila, da je pobegnil ia Vrbanove ulice njen 141et-zti sto Ferdo Deček je že tri dni z doma in manjka aa njim vsaka sled. — Saharincek je nevaren ... To je občutila že mnogokrat zaradi tihotapstva kaznovana S21etna Liza T. Is Prepolj pri Racah. Oni dan so jo orožniki zasačili, ko je po vasi prodajala saharin. Na begu je odee^la košaro, v kateri je biLo mnogo že zopet merijo cesto Višnja cora. '26. aprila Težnja po prestavitvi klancev v Stehsnu nad Višnjo goro je stara že nad 30 let. l>a si bi bilo to zelo potrebno, »e v tej smeri vendar še nič določenega ukrenilo, tako da ljudje že ne verjamejo mnogo v njeno uresničitev, saj v doglednom času ne. Sicer so prišli lansko leto inženjerii. ki so izl rali primeren prostor in ea zakoličili, vendar pa se stvari niso premaknile naprej. l*o lanskih načrtih bi se pričela nova cesta južno od Višnje gore pri hi M u. 1'eČka in Jla ves čas za železnico preko Dednega il -.1 in Spodnjega Brezovega na Peč in od tod nekje pri Grosuplju na državno cesto, ker bi se cesta po teh načrtih popolnoma izognila mesta ViSnje gore, je nastalo v m seveda silno razburjenje: katti ta cesta bi odvzela mestu še te dohodke, ki jih danes ima. Saj brez državne ceste izgubi Vi&nja gura mnogo na svojem |»omenu zato se j«* v mestu takoj pričela akcija rvoti temu načrtu. Takrat je bilo na merodainih mestih obljubljeno, da se l>odu upoštevale žeji je \ 1 šnjanov. ki zahtevajo da gre re*da Čez nv -sto in šele tu zavije v stran Od tistega časa pa ni bilo o presta, ceste nobenega glasu več. Mno^i *o že mislili, da je vse skupaj zaspalo. ljetos pa *o se pred veliko nočjo spet poiavili inženjer-ji. ki so samo deloma popravili lanski načrt od Dednega dola naprej. Predvsem to nekoliko skrajšali silne ovinke, ki ao bili v ianskih načrtih. Saj bi bila po teh računih samo proga Višnja ^ora-(»rosuplje za okrog 5 km daljša kot ie sedanja cesta. Ke»r letošnji načrti spet ne upoštevaio vi^njego'-skih zahtev, je me>tno starešinstvo sklenil, da tudi proti temu načrtu nastoni. Prav bi bilo, da bi merodaini faktoni končno že vendar rešili to zadevo in prestavili strmine v Stehanu. kar bi bilo velik a gospodarske važnosti zn vso Dolenjsko, kajti sedanja cesta silno ovira avtomobilski pro met in povzroča razne n.»sreče. Tako je že več avtomobilov zaradi velike strmine na cesti zgorelo, še več pa iih je na ozkih ovinkih zletelo pod cesto. To gotovo ne more pospeševati tujskeaa aVSSSJStSj ki se je pričel zadnje Čase tako leno razvijati. ODGOVOR Gospodična snubaču: Vzeti vas ne morem, pač vam pa rada putstim prostorček v svojem srcu. Snubač: Hvala lep*;, toda m tlačenko nisem nrič kaj navdušen. DVOUMNO — Si ze videl Alfredovo nevesto? kako ti ugaja? — Č^o hočem biti iskren, moram priznati, da je najlepša na nji njena starce*. Stev. 96 »SLOVENSKI NAROO«. ponedeljek, 27 aprila 19W. Stran 3 DNEVNE VESTI — Nov vozni red. Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 15. maja, se bo število potniških vlakov povečalo. Na prošnjo turističnih organizacij je uvedla železniška uprava posebne sezonske vlake, ki bodo vozili samo v poletni sezoni. Tako bo uveden na progi Beograd-Jesenice sezonski brzovlak, ki bo vozil vsak dan od 15. junija do 15. septembra z odhodom iz Beograda ob 20.55. ter prihodom v Ljubljano ob 7.31 in na Jesenice ob 9.32. Vračal se bo z Jesenic ob 20.15 iz Ljubljane ob 22.02 in prihajal v Beograd ob 7.23. Ta vlak je uveden zato. ker je na tej progi poleti vedno velik promet in ker potujejo iz Beograda odnosno iz drugih mest na jugu države potniki večinoma direktno na Bled. v Bohinj in druga letovišča v Sloveniji. V mednarodnem prometu pa dobimo več novih direktnih vagonov. Gledalo se je tudi na to. da bodo imeli pomniki, ki potujejo na Susak. v Split in Dubrovnik, dobre zveze s parniki. — Težak položaj naše hotelske industrije. V Zagrebu so zborovali v soboto in včeraj hotelirji iz vse države in sprejeli obzirno resolucijo, v kM*eri zahtevajo, naj bi se ustanovil za hotelirstvo in turizem v naši državi poseben kreditni zavod. Po vsen fnrov«.kil« Solati naj bi se vršila obvezna predavanja o turizmu in hotelirstvu, na visokih komercij.Tlnih šolah naj bi se uvedla katedre za hotelirstvo in turizem, po vseh drugih fnnu. Dalje naj vlada čimprej sklene turistične pogodbe z vsemi 7.1 naš turizem v po^tev prihajajočimi državami pn«phnn 7 Madžarsko. Avstrijo. Rumuniio. Bolgarijo Orško. Nemčijo. Poljsko. Dansko. in skandinavskimi državami. Glavni skupščini je prisostvovalo razmeroma malo hotelirjev. Bansko upravo ilravske lianovinc je zastopal referent za turizem .loško Soth r. — Osebna v«»s*. Zasebni uradnik v Ljuh-liani q. Leo Grom je imenovan za sodnega izvedenca za splošno knjigovodstvo v območni okraineea sodišča v Ljubljani, obenem pil vpisan v seznam poravnalnih in konkarznih upraviteljev. KINO SLOGA, tel. 27*30 Prvi jugoSl. zvočni film v srbohrvaščini! Ita Rina in Zvonimir Rogoz v filmu čigar zibelka je tekla v naši solnčni Dalmacr A življenje teče dalje ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. Vsled velikega zanimanja priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji ■sVBaVaVBaVal — VI. gospodinjsko-gospodarska razstava Z>eie gospodinj na |h>mladanskem velosej-mu v paviljonu bo v naslovu »Sodobna gospodinja prikazala dolžnosti in skrbi naše gospodinje. Delokrog gospodinje ;e med vsemi najbolj obsežen, sai predstavlja konsumenta ki naj prislužeri denar obruča v prid svoji rodi ini. v prid domači obrti in industriji, domači trnovi;;! in v prid našemu delavstvu. Prireditev ie dopolnilo lanske modne revije, ki je ;>okazaJa pot vsem nadaljnjim modnim revijam in dala pobudo naši domari obrti, ki je spozna.a, da se je treba do kopca potruditi in mu pokazati svoje zuanje. Ze samo s tem moralnim uspehom je fanko zadovoljna Zveza gospodinj. Letos hiti na začrtani poti dalje. Letošnji program l>o posvetil vsakemu opravilu in dolžnooli tiospodinie posebnj t>ozornosl. Razstava * Sodobne gospod inje u bo sprem ;ana s poljudnimi razlagami naših najboljših strokovnjakov Zveza ga^pi.r-dinj vabi obrtnike in trgovce k sodelovanju. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, če/, dan toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 21. v Zagrebu 20. v Ljubljani 18.6, v Mariboru in Beogradu 18. v Sarajevu 15, v Rogaški Slatini in Skoplju 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani Ttil.l temperatura je znašala 6*6. — Petrovgraj^ka afera sa širi. Poročali smo že o umazani aferi v Petrovgradu. kjer ■so prišle oblasti na sled družbi homoseksualcev. Ljudje se zelo zanimajo za to aferi in pred policijo se zbira dan za dnem mnogo radovednežev, ki hočeio vedeti kdo vse je pripadel klubu homoseksualcev. Zaslišanih je bilo že nad 60 uglednih meščanov in prišlo je do burnih prizorov. Neki splošno znani gospod, ki ima ženo in odrasle otroke, je pred policijskim uradnikom pokleknil in ga lepo prosil, naj ne pride njegovo ime v javnost. Drugi so zagrozili policiji da si bodo končali življenje, če pridejo njihova imena v javnost, že v soboto smo pofo. čali, da si je v zvezi s to afero končal Življenje^ Edo Prem. Njegova služkinja Vil™* Kovač je pripovedovala liudcm neverjetne stvairi iz gospodarjevega življenja. Baje je na lastne oči videla njegovo homoseksualno početje. Povedala je tudi več imen njegovih prijateljev, ki ao hodili k niemu. V soboto zvečer je bil Prem pokopan. Mrtvaški voz so spremljali plačani pogrebni iahaci, pred njim je pa igrala ciganska godba. Razen najožjih sorodnikov ni bi!o za pogrebom nobenega moškega, kar je razumljivo, ker se ni hotel nihče izpostavljati nevarnosti, da bi ga osumili homoseksualnih srrdotij. Če bi šol m Premovim pogrebom. — Sneg t črni gori in v Sandiaku. V soboto je po planinah v Črni eori in v Sandžaku ves dan snežilo zvečer ie pa začelo snežiti tudi v nižinah in včerai zjutraj je bila vsa okolica Berr.n pod belo snežno ode jo. Pritisnil je tud: občuten mraz. v pkini-nali ie padla temperatura na — 1q. pa tudi v nižinah se suče okrog nlele Boje se celo, da bo promet med Beranami in Podgorieo ustavljen. Ta cesta je bila šele pred tremi dnevi očiščena snega ki ie r.il zapadel pred dobrim tednom. V prvi polovief aprila so pa imeli v Črni gori že 25 stopinj nad ničlo. — 2s štiri Ista raka aa krematorij. Društvo za sežiganje mrliČev »OganJc v Beogradu dela že 92 let na zgraditvi prvega krematorija v naši državi, a krematorija se vedno ni. Včeraj Je imelo društvo občni zbor, na katerem je predsednik prečital več pozdravnih pisem iz vrst Članstva. Eno pismo je vzbudilo splošno veselost. Neka žena piše, da je priklenjena že štiri leta na bolniško posteljo, pa še ni umrla, ker čaka na krematorij. Iz Ljubljane —lj Oibinčkove mame ni več. Številne Ljubljančane je danes presenetila žalostna vest, da Ožbinckove mame. znane aostilničarke, pocestnice in mesarice ge. Ane Aniičeve ni več med živimi. V noči od sobote na nedeljo je po daljšem trpljenju v starosti 80 let izdihnila Pokojna je vzorno vodila znano gostimo na Poljanah in ji ohranila dober do-ves do svoje smrti. Zgovorno, vedno živahno gospo bodo pogrezali vsi ki so jo poznali, pa siromaki, za katere ie imela vedno odprto srce. Pokojnica zapušča sina in več hčera, ki so dobro poročene. Pogreb bo jutri ob 16. izpred hiše žalosti Poljanska cesta 08 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! VSE DOSEDANJE PREDSTAVE RAZPRODANE! Film po slovitem romanu JULES VERNE-A Wli&ai£e Strogev c&atjev set Adolf VVohlbruck, Maria Andergast Največji in najboljši film zadnjih let! Nad 10.000 sodelujočih! — Velefilm svetovnega triumfa! — nov FOX-ov zvočni tednik! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Kino Union, tel. 22-21 —lj Prepoved rođenja psov r javne lokale. Uprava policije razglaša: Dnevno se množe pritožbe, da vodijo posamezniki v javne lokale pse in da imetniki lokalov toleriraju tako postopanje gostov, kliub ponovnim opozorilom, da je to nedopustno in. da je vodenje psov v javne lokale prepovedano tudi v § 41 mestnega cestneea reda. Že v letu 1927. se je proti temu uritožilo tudi >l)ruštvo za narodno zdravje« v Ljubljani, ki navaja v svoji vloui med drugim tudi sledeče: »V Ljubljani je še vedno razširjena navada, da vodijo posamezniki pse po javnih lokalih kot so gostilne kavarne, mesarije, pekarije itd. Žival prevoha razne kote, liže po pljuvalnikih. dostikrat se pa tudi posluži kake vreče, zaboja ali kaj slicne-ga za odpravo svoje »potrebe« Nekateri godlje dovoljujejo psom celo posedanje po stolih, jim dajejo lizati iz krožnikov s katenh so zavživali samic. Ker so vsi trrajani nedo-statki res skrajno nehigijenični in škodljivi za zdravje godov, ki posočaio lokale, sem izdal podrejenim organom nalog, da v^aU slučaj vodenja Živali v lokale prijavijo in da se uvede kazep-ko pc.-to;\an!° tako pro ti lastniku psa kakor t;«di i»roti imetniku lokala, ki to dopušča. Blagovolite o tem Članstvo obvestiti da ne hi trro'o T>,i tem po nepotrebnem ^kodf1- Opozarjamo na ta ruzglas poikijoke uprave v Linbl.tani našo javnost, ki naj pravilno razume umestnost tega postopka. Goste naših gostinskih •oka-lov prosimo, da v bodoče ne vodijo s seboj v lokale pse, da ne bo nepotrebnih poseganj s strani policijskih orsanov. Lazari&ijev cviček iz Gadove peči dobite v Daj - Damu —lj Živahno 5c gibljejo v Liuhljanici. Po neštetih preizkušnjah jim je vreme kontno naklonjeno in zdaj nemoteno delajo v Ljubljanici. Hite da bi čimprej zbe'.oniralj dno ob izlivu GradašČice. Material >o po večini izvoziii in bo zdaj betoniranie lahko hitreje napredovalo. Ob levem Uresu je duo že zbetonirano. desno i*>iovico Da bodo. čini hodo končali betoniranje tik ob ustju Gra-da^čice. Tlakovali so tudi že dno Gradašči-cc pod mostom. Kakor kaže, betonskega opornika za novi most ne bodo podrli, ker je tlak gotov tudi ob njem. Ta opornik sani na sebi sicer ni poškodovan samo premaknil se je in nekoliko sesedel kar pa baje ni taksna nesreča, da bi ne nioi^li nanj položiti mostišča; ko bodo pač gradili novi most Zdaj še aeveda nihče ne \ e. kdaj ga bodo gradili in dotle i se bo tudi .ahko izka-za'o. če bo opornik vzdržal ter če bo lahko služil svojemu namenu. Podreti pa rodo morali razpokano. narušeno oporno zidovje, ki bi se »tak podrlo samo. Upanje je. da bo vreme toliko časa vzdržalo, dokler ne bo zbetonirano dno Ljubljanice. Dela imajo samo se za nekaj dni. če jim bo šlo od rok vsaj tako dobro, kakor doslei. PRIDE! PRIDE! Cirkus Barni i —lj Umrli so v Ljubljani »d 17. do 23-t.m.: Knez Ivan, 1 mesec, sin posestnika: (»rile Jožef. 35 let. trg. sotrudnik; Rotar Angela. 47 let hči kajžaria in tesar, pomočnik;! ; Vidic Jerica, roj. Blaznik, 5*5 lel žena mestnega delavca; Nolda Ana, l in poj leta hč: krovca Moste: Volašek Fran 47 let. bivši rudar; Kauschegg SI let, zasebnik. Adlešič Marija, roi. Dobrowo'>ky, 55 let. žena že>' inšpektorja v o.; Klemen-čič Lucija. 59 let. služkinia: Jeruc Oton, 53 let. tajnik Mestne hranilnice: Seljak Angela, roj. Margetič, 59 let vdova sreskeja tajnika; Mohar Marija. 81 let. branjevka: Može Ana. 40 let, hči truovca in posestni ka. Dvor pri Žužemberku. Ban Frančiška. 48 let, perica V ljubljanski bolnici umrli; Cerne Leopoldina. 22 let natakarica: Eržen Jernej. 29 let. dninar Ostri ve»rh pri Železnikih; Boilek Marija 42 let žena dninarja. Št. Vid pri Krhkem. Leuovič Franc. £2 let, vratar javnih skladišč: Peterlin Marijan, pol leta, sin trgovca. Komenda pri Kamniku; Omarinovič Ramo 49 let, kroŠ-njar s preprogami; Brozovie Rudolf 14 let. sin »luiitelja, Stranje pri Kamniku; Naglic Franc, 52 let. delavec: Marinčie Ivana, 06 let. godbenica; Bavdek Krna. 1 mesec. Osredek pri Vel. Laščah: Mohar Ana, 08 let, kajžarica, Kobilja pri Dol. Lendavi; Belec Jakob, 00 let dninar, Brezovica pri Medvodah, Pečenko Nataša. JK let hči trgovca; Poljanec Kristina, roj. Podli on i k, 29 M, žena polic, stražnika. —lj Skozi najlepše predele Slovenije in Gorskega kotara potujete z novimi, izredno udobnimi avtobusi, ki obratujejo dnevno na progi Ljubljana-Sušak. Zaradi izvrstne konstrukcije vozile je vožnja priietna. L rez tresljajev in utrujanja. Odhod iz Ljubljane izpred hotela Miklič ob 6.30 zjutraj. Prihod na Sušak ob 12. Povratek ob 14-20 in prihod v Ljubljano ob 20. Vse informacije in vozne listke v pred prodaji dobite v Ljubljani v Putnikovi biljetarnici (hotel Metropol), na Sušaku pa v pisarni Aeroouta Vozovnice lahko rezervirate tudi telefonično na št. 33-84. Vožnja v eno smer velia 76 Din. povratna vozna karta, ki velia 8 dni. pa 125 Din. PRIT PRIDE! Cirkus Barnum —lj Regulacija Malega grabna to počivala nekaj mesecev- Prvi sektor ie reguliran in zdaj se že pripravljajo za regulacijo drugega odseka, toda dela ne bodo začeli, dokler ne bo končana košnja. Ozirati se morajo namreč na Številne posestnike ki imajo ob Malem grabnu lepe travnike. - Zemljišča so sicer odkupljena, kolikor ie potrebno za novo strugo, pri regulaciji pa bodo trpeli travniki tudi daleč na obeh straneh struge. —lj Na nogometno tekmo Avstrija-Anglija G. maja na Dunaju vozi avtobus. Cena Din 34^>. Prijave izletna pisarna Okorn. Ljubljana hotel Slon. —lj Avtobusni iilet r dolino gradov na Do lenjskem priredi dne 14. iunila združenje žel. uradnikov. Ogleda se Novo mesto, gradove Struga. Otoče, K«levevž Tolsti vrh. Šmarješke toplice. St- Jernei. Kostanjevico in samostan Pleterje. Vožnja iz Ljubljane in nazaj ter kosilo stane 90 Din. Prijave sprejema prireditelj na glavnem kolodvoru za vse interesente. O tem izletu bo predaval (s slikami) g. Viktor Pirnat dne 25. maji, nakar že danes opozariamo-—lj Društvo »a pravno filozofijo In sociologijo sporoča, da se bo vršilo predavanje univ. prof- Aleksandra Makleeova o kriminalni sociologiji in etiki v četrtek 30. t. m. ob 18. uri v seminarski dvorani juridične fakultete. Vabljeni vsi, ki se zanimajo, po predavanju občni zbor. —lj 9- do 11. maja avtoiilet Plitvice, Senj, Crikvenica 240 Din. Prijave izletna pisarna Okorn Ljubljana, hotel Slon. — lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Drevi in v sredo obvezni vaji vsesa zbora. P. — i j Udobne avtobuse 1a vase ijlete dobite pri Okorn Ljubljana, hotel Slon. —lj Družabni večer s plesom Sokola I na Taboru v soboto 2. niaia bo zadovoljil stare in mlade saj bo sodeloval celokupni društveni orkester in jazz-orkester. Pa tudi za okusna in cenena okrepčila bo dobro poskrbljeno. Iz Celi —e Lavt ryjevo dramo Prva legija« bo uprizorila ljubljanska drama v torek 28. t. m. ob 20. v celjskem ;jlt daUšču. Igra je zelo učinkovita in 9e godi v ameriškem jezuitskem kolegiju. Neabonent: še dobijo vstopn ce \ predprodaji v trafiki g. Fraj-leta na Dečkovem trgu. —o Dve nesreći. V okolici Vojnika je nf*ki deček .-a^nal v 134etnega. posestniko-v?ga cina Ivana Drob'nška sekiro in ga težko poškodoval po levi nogi. Dveletna posestn.kova bčerka Terezija Fricova iz Tlak pri Rogatcu si je pri padcu hudo poškodovala levo roko. O^a. se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v potek SOletni posestnik Martin Vrbnik iz Sp. Doliča pri Vitanju. —c SK Celje : SK Amater 2:1 (0:0). V nedeljo popoldne je gostvoval SK Amater iz Trbovelj v Celju in odigral na Glaziji prijateljsko tekmo .s SK Celjem, ki je nastopil 3 kombinirano postavo. Celjani ao zasluženo zmagali. Razmerje golov bi bilo lahko mnogo višje, napad Celja pa je bil pred nasprotnikovim golom premalo odločen. Gostje so igrali hitro in požrtvo. vaJ.no. njihov vratar je bil odličen. V prvem polčasu je bila tekma prvih 10 minut izenačena, nato je predlo Celje v lahno premoč, a ni znalo izrabiti niti ene prilike. Po odmoru je Celje krepko pritiskalo prešlo v absolutno premoč in stal no oblegalo nasprotnikov gol, a šele v 25 minuti s Pfeiferjem uspelo poslati žogo Elitni kino Matica — TcL ai-14 DANES PREDSTAVE OB 4. in 9 U VELESKNZACIONALNI SOVJETSKO-BURMI FILM ZLATO JEZIEIRO a kota v mrežo. V 38 minuti je padel častni gol gostov iz enajstmetrovke. V zadnji minuti je Pfeifer zabii drugi gol za Celje in postavil končen rezultat. Koti 12:4 za Celje. Tekmo je sodil e Seitl objektivno. Josip šušteršič umrl Ljubljana. 27. aprila. Na svojem idiličnem domu v S-mičici pri Medvodah je po daljšem trpljenju zatianil oči g. Josip Šešteršič, posestnik, trgovec in gostilničar ter /upan občine Medvode. S pokojnikom leže v grob markantna osebnost, izredno delaven in dober mož, ki ga je cenil vsak. kdor ga je poznal. SuSter^ič je nad 20 let županoval medvod»ki občini. Prvič" je bil izvoljen leta 1°14 ter je n -čelo val občini vsa štiri huda medvojna leta, pozneje je bil pa leta l*^ spet izvoljen za župana in je z majhnimi presledki ostal do svoje smrti na čelu občine Kot župan je kazal mnogo razumevanja zi potrebe in napredek občine, pod njegovim županova-njem jc bila zgrajena krasna šola v Pre&ki. ki jo danes občuduje z vlaka vsak potnik, ko se vozi mimo Medvod. Pokojnik je bil rudi velik dobrotnik siromakov, član raznih humanih in nacionalnih društev in zelene bratovščine. Podlegel je raku. star šele 64 let. Uglednega pokojnika polo-žc jutri ob 17. k večnemu počitku na pokopališču v Preski. Naj počiva v miru v domači zemlji, preostalim naše iskreno sožalje! Naše gledališče DRAMA Ponedeljek 27-: Zaprto. Toiek *28.; Zaprto. (Gostovanje v Celju--Prva legi.ia). Sreda 28,: Juarez in Maksimilijan. Red Sreda. tf Četrtek 30.: Prva lesiia. Ped Četrtek. OPERA Ponedeljek 27-; Zaprto (generalka). Torek 28-: Othello. Premiera. Trven Sreda 29.- Pesem ljubezni. Red C. Četrtek 30.: Zaprto. jo bo spremilo na poslednii ootl v tor-*k 28. t m. ob IG. uri. ostaJo članstvo pa v a bimo, da se v čim večjem številu pridri/.i odposlancem. Zbirališče pred hišo JSJOSti, Poljanska cesta 68. Obleka civilna z znakom Hlagopokojnici časten spomin Zd»r\v<>! Uprava. 1 PRIDE! PRIT>E! Cirkus Barnum 1 SOKOL — Sokol 1 Tabor poziva vse starejše člane ki imajo slavnostni kroj. da se udeleže obveznih rednih vaj. ki bodo ob Bredah od 7. do S. ure zvečer v telovadnici na Taboru. Prva vaia lo v sredo 29. t. m. oh navedenem fam Vaje se bodo vršile kot priprava za društveni na>top 7. VI. in sa župni zlet 14. VI. Na obeh prireditvah bodo tvorile redovne vaje članstva ooeebno točko nastopa. Po sklepu društvene uprave se te vaje obvezne za vse člane, ki Imajo slavnostni kroj in ki nameravajo pri teh prireditvah v njem nastopali- Zato vabimo članstvo, da se teh vaj polnostevilne udeleži. Uprava Sokola I Tabor. — Sokolsko dru-stvo Ljubljana - .^tepauja vas obvešča avoje članstvo, da ie preminula njega od početka društva zvesta članica, sestra Anžič Ana Društveno odposlanstvo Peti pedagoški teden v Maribor?; Mat iloi. -7. Spri a Danes teden se je pričel v Mariboru V. ivedagoški teden, za kritereira vlada BSSd starši, ki se zanimajo m pravilno vzgojo svojih otrok veliko /ani-> aDr. Vrto-vec je imel v ponedeljek aktualno 7.dra\i ško predavanje. Na S| oredu SO bila p*1 re*ča vprašanji otroka in sodol nega šolstva, d. Vilko Mazi iz Ljubljane ie predava! s defektni deej, g, prof. šiiib Gaatav o vlagali kazni in aagiad v domači vzgoji, Rode o zaposlitvenih možnostih predsol skih otrok. g. Vrane Emast. u-itelj iz Stu donOS i in £. Albert Zerja\ sla očitovala v obliki dialogov razne otroke napa.< Za pedagoški teden i** vladalo ve 1U0 zan manje najširših plas'i MSribsviJfcSgl prebi vMslva, ki stremi za pravilno vzgojo jih otrok. S podporo Iranske uprave !*> izdala P>-dp£oŠka centrala anketno }hiIo o soeialnsss stanju šolske dece v dravski banovini. Pole bodo izpolnili učitelji širom dravske hano vine Miniotrrede lx»di om**nj*mo. da uaui • rava poslati baneka uprava. >IU"-ne popisni ce tudi kmetskim in irospodinjskim nadalje valnim solatn v bano\ini. Ti anketni podat ki t«e bodo porabili za referat na vseslovan skem pedagoškem kongresu, ki Ih) 1. 1997, v Beojrradu. S to Sirokopotezno akcijo bo Pedagoška centrala i/.polnila vrzel mladost ne dobe otroka, ki jV še vodna tajnostni obraz, pokrit s kopreno nevednosti. Sreda, 2'J. aprila 12; Pestra vrsta priljubljenih lučk (plošče). — 12.45: Vremenska uaooved, poročila. — 13; Napoved ča*a obiava sporeda obvestila. — 13.15: Muni^rov šramel kvartet. — 14; Vremensko poročilo, borzni la čaji- — 18: Otroška ura: Pravljice, ilu^tri rane z reproducirano glasbo. Govori »!a. Mila Saričeva, Čl. Nar. vrl*d. — 18.40: Smer niče društva za otorokovo varstvo (g. Vojko Jagodic). — 19: Napoved časa \Temen>k.i napoved, poročila objava sporeda, obvosl -la. — 19.30: Nac. ura: Stari Zagreb (An-djeb DjuTski) Zgb. — 20- Preno« opere iz Ljubljane v I. odmoru- Glasbeno preda-i vanje (tj. Matija Bravniča.rl: II. odmoru. Čas poročila, objava sporeda. Ob£ias Ljubljana f VT3em sorodnikom, prijateljem in znancem aporoćamo žalostno veet, da nas jc za vedno zapustila nasa iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta. svakinja in tašča, gospa ANA AH2IČ MESARICA, GOSTILNICARKA DS POSESTNICA dne 26. t. m. v 80. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 28. aprila 1936 ob 4. uri popoldne iz hise žalosti. Poljanska cesta štev. 68, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Ljubljana, Buden b. VV., San Franclaco, dne 26. aprila 1936. Žalujoče rodbine: ANŽIC, INŽ. SANDER, DR. SMOLE. BEŽIVA J in ostalo sorodstvo. POUK Beseda AO pai. daven 3-- Dti Najmanj** sneeek 8 Din NEMŠKA konverzacita se nudi. \aslov v upravi >Narodac. 1385 STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) ?a začetnike in izvežt>ance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na '2 Din. Vpisovanje dnevno. Pri-četek novega tečala 4. maja Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 1390 RAzno •eseda SO pat davna S.- Dfn Najmanjši eneeea 8 Din CEBULCEK nudi po izredno aizki ceni Sever * Komp., Ljubljana 26 R. Priporoča se KOSAK IVAN slikar ta pleskar LJubliana ^ORUPOVA ULICA 4. TRENCH0A TE ter vsa obla 1 ?ila v ogromni izberi odlirno izdelana si nabavite na.iuijodne je pri Preskerju Sv Petra c. U. Telefon 3S—83 « R. Telefon 20S9 Soha drva, K.arbopaket r dobita pn h POGAČNIK Bohoričeva oL St. 6 nm rlTTTYTTTl KBGUIdč« najmodernejše v naši državi za igranje ob sobotah in nedeljah, je na razpolago v restavraciji Miklič. Na večer 50 Din. 1302 nEPREMičninE Seseda HO par. davek S. Najmanji) snaoa* 8 Din STAnOVATlJA Seseda 90 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO stanovanje s* odda v bližini bolnice Poizve se Ljubljana. Stara Pot 1-1. nadstropje. 1980 SLUŽBE Beseda 00 par, Najmanju 1 davek 3.- Din šansa 8 Din IZVB&BANEGA metlarja id lovodjo) sprejme Tovarna metla, d.zo.i. Stara not 1. 137'> V NAJEM >Jdam htio z vsemi prostori in sadnim vrtom solidni družini. Primerno za upokojenca ali obrtnika. Cena in pogoji po do-rovoru. Vprašati pri Ambroži«*. Ljubno Gorenjsko. 137 i Narodna tiskarna LJUBLJANA Stran A fcSfcOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 27. »paril« 1336. 5tcv. 56 Trboveljska občina je morala ukiniti kuhinjo za brezposelne Trbovlje, 25. aprila, Docim je začela gospodarska stagnacija v ostalih panogah nase industrije po statistiki okrožnega urada za zavarovanje delavcev v letošnji pomladi kolikor toliko popuščati, se ista v slovenski rudarski industriji še stopnjuje. O vzrokih ne bomo razpravljali, ker smo pisali že dovolj. Danes ugotavljamo to, da je položaj v slovenskih rudarskih revirjih radi skrajno skrčenega obratovanja, zlasti pa radi bojazni pred novimi redukcijami postal zadnje tedne zopet precej kritičen. Naša dolžnost je, da javnosti prikažemo vse težkoce, ki se pojavljajo v črnih revirjih spričo poostrene krize. Število orezpe-selnih v revirjih se množi iz dneva v dan z doraščajočo mladino, s katero starši i.e vedo, ne kod ne kam. Proračunska siedst-va občine in subvencije oblasti so prcpičli, da bi se mogli zaposliti vsi brezposelni pri javnih delih. In tako je doraščajoća :n odrasla mladina v breme staršem, Ki zaradi skromnih zaslužkov skrčenega obratovanja že itak z največjo težavo vzdfžirje-jo sebe in nedoraslo deco. Ce vzamemo zaslužek 11 delavnikor, kolikor jih je pred-vidno odrejenih za mesec maj, ter ga z odbitkom rednih odtegljajev delimo s Številom dni v mesecu, dobimo okroglo Dm 10.-. s katerimi bi moral naš rudar prehranjevati in oblačiti dnevno sebe in svojo družino. Da so naši rudarji epriČO takega položaja nujno potrebni pomoči, pa naj pride odkoderkoli. pač nihče ne bo mogel dvomiti. S 1. aprilom je bila občina Trbovlje primorana ustaviti kuhinjo za brezposelne. Sredstva, ki jih je občina imela na lajioo-lngo deloma iz občanskega pr">?#io*ma, 3e-loma pa iz banovinske subvencije, .so dce-la pošla. Nekaj brezposelnih je dobilo zaposlitev pri delih na rekonstrukciji r.nr.o-vinske ceste Trbovlje-Sv. Pavel, nekaj pa preložitvi ceste španc-stara občina, toda slednja bo gotova že v prehodnjih tednih, pa tudi dela na prvi bodo predvidno v dven, trnh mesecih končana in kaj potem? Govorilo se je sicer o gradnji ceste preko Slač-nka v Zagorje, vendar pa je vprašanie. kdaj se bo z gradnjo te ceste pričelo. Na merodajnem mestu bi morali pospešiti to odločitev, ker je potreba zaposlitve Špancu z le 52 delavcev, vsi ostali so pa brez vsake zaposlitve j in pomoči. Občinske finance že itak »ežko ' obremenjujejo številni občinski reveži in starovpokojenci, v zadnjem času pa tudi že kmetovalci in bajtarji, ki prav tako čutijo posledice rudarske krize. Dohodki občine se stalno krčijo, kar je razumljivo, saj so pridobitni krogi povsem odvisni od obrato- vanja rudnikov. Stari rudarski izrek: >Ce knap nima denarja, ga tudi trgovec in obrtnik v revirjih ne bo imel«, se sedaj uresničuje. Ogrožene so eksistence in marsikateri solidni, marljivi trgovec in obrtnik gleda danes z največjo bojaznijo v bližnjo bodočnost. Razumljivo, da občina trajno ne bo zmogla vseh danšnjih težkih bremen, fti jih je povzročila kriza in ki jih utegne še povzročiti, če bo rudarska industrija še nadalje pešala v sedanjem tempu. Iskati bo treba pomoči drugod. Pomisliti je treba na doraščajočo mladino. V Trbovljah je 2.502 šoloobveznih otrok, ki so brez izjeme slabo hranjeni. Ce bo zaradi pomanjkanja sredstev ukinjena še mladinska kuhinja, se bo beda še pomnožila. Treba je misliti na zdravje mladine, da ne bo vzraslo v po-mankanju nekaj tisoč bolehne, za vsako resnejše delo nesposobne mladine. Lani poleti je banska uprava priskočila trboveljski občini na pomoč z večjimi denarnimi subvencijami za mladinsko in kuhinjo brezposelnih. Poslala je 10.000 kg koruze, 5000 kg fižola. TPD je razdelila med rudarje 60.000 kg pšenične moke, pa tudi druge ustanove in dobrotniki so izdatno podprli občino v njenem trudu, da se pomaga trpečim rudarjem. Ker je letos položaj zaradi slabe zime in manjših naročil mnogo težji, naj bi merodajni činitelji tudi letos ne prezrli trpečih v pomanjkanju v črnih revirjih, ki so pomoči nujno potrebni. Maršal Petain 80 letnik Ena najmarkantnejših postav francoske vojske in vojaške zgodovine vobče, maršal Petain, je praznoval te dni 80Metnico rojstva. Rojen je bil v Couchv la Tour v severni Franciji. Pred vojno je služil v pariških posadkah in štabih ter vojaških šolah kot instruktor, končno pa kot profesor pehote na vojni šoli v časuf ko je deloval tam poznejši maršal Foch. V začetku vojne je bil poikovndk, poveljnik pehotne brigate, ob koncu avgusta 1914 je postal brigadni general in poveljeval je brigadi v Belgiji. V maju 1915 ga pa vidimo že kot divizijskega generala, ko poveljuje v krvavih bojih pri Arrasu 33. armadnemu zboru. V juniju 1915 je v Champagni poveljeval IX armadi in se izkazal kot izboren vojskovodja. Prišla je kritična doba ofenzive pri Verdunu. Trdnjava Douamont je bila izgubljena, francoske čete so se umikale. Vrhovno poveljstvo je že razmišljalo o izpraznitvi desnega brega Meuse. Tedaj je prišel general Castelnau s pooblastilom ukreniti vse, kar je bilo v kritičnem položaju potrebno. Poklical je generala Petaina, ki je takoj prevzel poveljstvo, razširil in izpopolnil je ukrepe generala CasteLnaua in pripravil Verdun za obrambo. V verdunsko posadko je prlšej nov duh. 1. maja 1916 je bil Petain imenovan za poveljnika srednje skupine francoskih armad, a v aprilu 1917. je postal načelnik generalnega štaba. 15. maja istega leta je prevzel po generalu Nivellu poveljstvo nad vso francosko armado na zapadnem bojišču. Tn ko je priša spomladi 1918 velika nemška ofenziva, je naletela na odločen odpor. General Petain je znal francosko armado dobro pripraviti na zaključne boje ob koncu svetovne vojne. Deset dni po sklenitvi premirja. 21. novembra 1918. je postal maršal. Leta 1931 je bil izvoljen v Francosko akademijo, kjer je zasedel po maršalu Fochu izpraznjeno mesto. Mistinguett o Edvarda VII. in VIII. Slavna zvezda pariških kabaretov je ie napisala svoje Večno mlada in nedosegljiva zvezda pariških revij, svetovno znana igralka Mistinguett. je že napisala svoje spomine, čeprav še nastopa in čeprav se ljudje kar trgajo za vstopnice, kadar je na programu njen nastop. V svojih spominih omenja večkrat tudi pokojnega angleškega kralja Edvarda VTL in sedanjega kralja Edvarda Vin., ko sta bila še prestolona- slednika in v Parizu zelo popularna S kraljem Edvardom VH. sem se seznanila po premieri revije, v kateri sem ustvarila z M. Dcarlym apaški ples iz davne preteklosti. — piše Mistinguett Kralj me je hotel spoznati kot avtorico tega drznega pariškega plesa Takrat ni več hodil za kulise kakor prej. ko jc bil še prestolonaslednik, vendar je pa še vedno imel rad umetnike, nerazdruženo zvezane s Parizom, ki ga je tako ljubil Nekoč mi je dejal Edvard VII . >zele! sem se seznaniti z vami. ker ste z dušo in telesom Parižanka. Prave Parižanke, kar sem jih poznal, so bile bodisi dame visoke družbe, ki so znale biti pikantne kot igralke, ali pa igralke, ki so imele takt dam iz vsoke družbe. Samo v Parizu lahko sreča človek tako vsestranske, temperamentne in duhovite ženske« Pozneje sem se dala večkrat voditi njegovim pobudam in eno najpriljubljenejših točk svojega programa >>C*est Pariš« mi je nara "-ti ost inspirira! veliki gentleman Edvard VII. O sedanjem kralju Edvardu VIH. piše Mistinguett na drugem mestu 3vojih spominov. Z njim se ie seznanila pred tremi leti v Londonu na banketu, ki mu je predsedoval takratni francoski prezident Gaston Doumergue, kjer so se sestali predstavniki Anglije s predstavniki francoske politike in narodnega gospodarstva. Takratni veseli in brezskrbni VValeški princ je sedel kraj prezidentove soproge in neprestano ji je pripovedovaJ nekaj zabavnega, da se je ves čas smejala Samo on in prezidentova soproga sta se zabavala, vsi drugi so bili resni. Vsi gostje so bili zelo radovedni, kaj je angleški prestolonaslednik ves večer pripovedoval soprogi francoskega preži den ta, da se je tako smejala. Kmalu je bila njihova radovednost potolažena. Zvedelo se je da je princ šepetal svoji sosedi na uho ves Mistinguettin repertoar in naravnost mojstrsko posnemal zvezdo pariških kabare- tov. Vnuk Edvarda VU. je bil prav tako zapadel zapeljivim čarom pariActh popevk, kakor pred leti njegov veliki ta enako prijazni ded, — pripominja Mistinguett. gorah Strasne doživljaje so imela tri dekleta v gorah d'Oisans blizu Grenobla. Tri »r-stre so se napotile v gore in starejša je padla v pričo mlajših dveh v 800 m glo bok prepad. Prestrašeni sestri si nista upali niti prestopiti in preživeli sta grozno noč ter še pol dne v skalah nad prepadom, kamor je bila strmoglavila njuna sestra. Nesreča se je pripetila včeraj te. den in šele v ponedeljek dopoldne je prispela v gore rešilna ekspedicija- Štiri hčerke mojstra v neki tovarni v Bourg d'Oisans Cadija, od katerih je bilo najstarejši 16, najmlajši pa 7 let, so se napotile včeraj teden na izlet v gore. Ker jih do večera ni bilo nazaj, sta jua šla roditelja iskat, pa sta se morala zaradi teme vrniti, ne da bi jih bila našla, ftele v ponedeljek dopoldne je našla rešilna ekspedicija tri premražene in prestrašene deklice na ravninici nad globokim prepadom. 151etna Yvonna je pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo Deklice so v gorah zašle in v mraku so prišle do prepada. Najstarejša Alice je šla naprej, nesoč sedemletno Simono, ki ni mogla voč hoditi Naenkrat je A lici spodrsnilo, v zadnjem hipu je pa še posadila svo mojem odhodu s Krete. Ničesar vam ie utajim. Prosim vas samo. da ohranile vse to zase. dokler ne odpotujem e Francije. Moja prisega fe bila takoj potrjena n zapečatena kakor prejšnja. Ta čas se je pa že začelo daniti in T Aiglementovo pripovedovanje o nie-covih pustolovščinah in sijajni karijeri e bilo treba preložiti. Krali je moral nekaj časa ostati v svo-f palači, da bi si po burnih zabavah odpočil. To je moral stoniti no nasvetu svojih zdravnikov, ki §o se bali. da bi se nc izčrpale negove moči in zdravje. Vsak dan sem hodila k vladarju, toda samo za trenutek, deloma po svoji dolžnosti, deloma Da ker me ie skrbelo, kako ie z njegovim zdravjem Prav nč me pa ni motila svoboda, ki sem to uživala med kraljevo boleznijo. Nasprotno, horda sem io čim bolj izkoristiti in povabila sem turškega poslanika v svoo najožjo družbo, da bi nam pripovedoval, kaj vse je doživel. Pr šel ie k meni čez tri dni. Bil je pa tudi že skrajni čas. ker sem bHa slno radovedna. XVII. PUSTOLOVŠČINE V TURCLIL Objel je nas vse do vrsti, potem ie pa napravil turški pripovedovalec resen obraz in iel patetično pripovedovati: — Spoštovane dame! Vedeti morate, da sem bi mlad. niti sedemnajst let ma še na balo. Bil sem prvi paž vojvode de Beauforta, ki ie brez sledu izginrl pri obleganju Kandže. Bil sem do ušes zaljubljen v očarlfvo kuristko. ki je osrečevala admirala, mene pa spravljala v obup. Tega žal ne bom nikoli pozabil. Ves sem se posvetil svoji lepi boginji. Upal sem. da sem omehčal njeno srce. ko me je mogočni tekmec (vi ga poznate, je dejal zroč name), ljubosumen na mojo srečo, skrivaj priporočil francoskemu generalu in le-ta mi je zapovedal. nai takoj prevzamem poveljstvo nad oddelkom vojaštva ter udarim na turško stražo pri kandijski trdnjavi. Ni blo lahko nreslepioi budnega Kjuprilija. spretnega vojskovod;e veHk-e turške vojske. Komai smo prišli do trdnave. so nas obkol-ili ian:čar:-i. Več:no mo^ih nesrečnih tovarišev so pobili, druge pa odgnali v suženjstvo. Ko so me pripeljali v Carigrad, me je obdržal KiuDrili pri sebi. moje tovariše so Da Drndali Židom Moj gospodar mi ie ukazal, nai posta-nem musliman. Videli* bomo. ie de;al. ali t: bo ugajala služba v vojski v mojem haremu, v moji palači ali ni moriih vrtovih. Vse bo odvisno od tvoje nadarjenosti. Strogemu povelju se seveda nisem mogel upreti. Bal sem se in zato sem se brez ugovora uklonil V roke so me dobili imami ali doktorja" zakona, seznanili so me z Mohamedovo vero ter me prisilili k vsem obredom obrezovanja, očiščenia in korana. Slednjič sem postal pravi Turek. K sreča sem ušel kruti operaciji, ki bi 1 me bila določila za službo v haremu. Niso me smatrali za dovoli starega, niti dovoli grdega, da bi postal strogi ču-vai lepih Cerkesk ali poglavar evnuhov. K:up.rili me je dolgo preizkušal, sled-inič me je pa imenoval za upravnika svojih nasadov. Na tem mestu sem se kmalu odlikoval. Vezir je opetovano pohvalil mo:e ukrepe. Kmalu sem spoznal, kai mu uga'a in kako rad ima rože. Za jo1 sem zbirati najlepše in delati iz nih krasne skup'ne. Tako sem uredil veznu lep vrt in z morim delom je bilo zelo zadovoljen. Storil sem še več. Posrečilo se mi je dati tem rožam dar govora, da so izražale orientalsko dobrikanje. Fino gredico le pokrivalo krasno cvetje, riiie. nagef'ni" in druge rože na tri *o tvorilo besede: »To ie nepopisna) Tenofa." Na drum' gredici je nagibal ananas svoio 7 rdeč'm čopom okrašeno glavo nad Dr^krasno cvetje, ki se je zdelo. kaV-or da govori svoiemu gospodarju: >K \\*k* vzvišenost ip čarobnost.« Nn rre»t*; gred'ci so bile posajene rože tako da so se stikali cvetovi v črke in tvoril* napis: »0 nehvaležnes! O ^rezsrcnež!« Ne bom vam razlagal, kaj vse sem si izmislil, da bi napravil iz rož hram solnca, lunine krajce, mavrico, hram spanja sredi maka, galerije in slavoloke Ne čudite se veliki množini najkras-nejših rož, niti obsežnosti vrtov m velikemu številu na njih zaposlenih sužnjev. Karkoli si je. mogel človek želeti, vse je bujno uspevalo v tem milem podnebju in pod najkrasnejšim nebn-sklonom na svetu, po volji vebkega vezirja Kjuprilija, vladarja turškega cesarstva, ki mu ni bil nihče enak po bogastvu, sreči in slavi- Nekega jutra me je pa očaralo in obenem prestrašilo oporno čustvo, ka si ga niti sam nisem upal priznati. V tem rrr kliče vse do 1'ubezni. obenem pa prepoveduje to lubezen strah pred najstrašnejšimi mukami. Mislil sem, da sem sam na vrtu in zaio sem zapel nesem, izražajočo vso mom radost in bolest. Slavček na bližnjem grmu me »e poslušal in že je zagostolel kakor da hoče tekmovati z menoj. Tako sva pela skrita v gostem grmovju. Naenkrat sem pa zaslšal globok vzdih iz mladih prsi. Ves prestrašen sem nadel z obrazom na tla. Nisem si upal dvignirtii glave od strahu, da zagledam odalisko, ki s« I nisem smel pokazati pod kaznno strašne smrti 87 9D