Ameriška Domovi ima /% E R MOlWiE AM€RICAN IH SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 25, 1964 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPCB ŠTEV. LXII — VOL. LXII (e rdeči ne popuste, večja vojna neizbežna državni tajnik Dean Rusk je kazal v svojem govoru, da je razširitev vojne v jugovzhodni Aziji neizbežna, če komunisti ne bodo opustili svojih osvajalnih načrtov. Washington, d.c. — v pe- tek je govoril državni tajnik D. ^Usk pred Ameriškim pravnim ^štitutom največ o položaju v Jugovzhodni Aziji, posebno v Laosu in J. Vietnamu. Razložil ■le zgodovino celotnega boja in ^ato poudaril, da Združene države ne bodo pustile ljudstev iega predela, ki hočejo ohraniti svojo svobodo in neodvisnost, na csdilu. To stališče naj bi si po-Sebno dobro zapomnili v dru-§ih glavnih mestih in “zlasti v L Francijo, Ameriko in An-^ bo, za vojaško in gospodarsko ^°thoč, ki ji naj pomaga ohraniti e°dvisnost Laosa. Novi grobovi Caroline Boticki V Doctors bolnici je umrla Caroline (Dragica) Boticki, roj. Gregorič, stara 65 let, stanujoča na 19108 Cherokee Ave. Zapušča soproga Ignaca, doma iz Pa-vočmoka na Hrvatskem, hčeri Dorothy Sternen in Florence Eveckovich, vnuka in dve vnukinji tu, v Jugoslaviji pa brata Steva Gregoriča. Rojena je bila v Vlasahovcu na Hrvatskem. V Ameriki je bila 50 let. Bila je članica Hrvatske Bratske Za-jednice št. 99. Pogreb je danes popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Marko Perkovicli Po dveh mesecih bolezni je preminul v Cleveland Metropolitan bolnici Marko Perkovich, star 75 let, stanujoč na 1169 E. 72 St. Bil je vdovec, soproga Amalija (Lucy) je umrla leta 1957. Zapušča sestro Anno E-veckovicb in nečaka Johna Eveckovich (oba v Chagrin Falls, Ohio). Rojen je bil v Slavoniji, v Ameriki je bil 50 let. Bil je orivec in vodil svojo brivnico na 6628 St. Clair Ave. 30 let. Zadnjih 7 let je bil v pokoju. Pogreb bo jutri popoldne ob 1.30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. Na mrtvaškem odru bo danes od štirih popoldne do devetih zvečer. Družina prosi name- Sodelovanjezaobnovo IZGREDI PRI N0GOMETME mest in dežele v ZDA p p Predsednik L. B. Johnson je v govoru na univerzi v Ann Arborju, Michigan, razvil načrt o obnovi ameriških mest in ohranitvi podeželja. ANN ARBOR, Mich. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je govoril v petek v stadionu tukajšnje univerze pred kakimi 85,000 ljudmi o ustvarjajočem sodelovanju krajevnih in zveznih oblasti in ustanov pri obnovi naših mest, ki jih; naj bi v naslednjih 50 letih popolnoma modernizirali in preuredili, ter o ohranitvi našega podeželja z njegovimi polji, gozdovi, travniki in parki, s čistimi vodami, rekami, potoki in jezeri. Predsednik je poudaril potrebo po razširitvi našega šolskega sistema v taki meri, da bo imel vsak otrok možnost dobiti svoj sedež v učilnici, ki si jo bo sam izbral. Prav tako se je zavzel tudi za zvišanje ravni našega šolstva. Šole naj bodo odprte vsem neoziraje se na njihova finančna sredstva in naj revnim z izobrazbo pomagajo iz revščine. Zbrani so govor predsednika navdušeno pozdravili. Vse, kar je našteval in predložil, je brez dvoma lepo in potrebno, vendar je nevarno, da bo vlada na vse te predloge in načrte pozabila, oporišč ZSSR na KšiIk? MEXICO CITY, Meh. — Modesto Vazquez, mehiški delegat pri Zvezi kubanskih žurnalistov v tujini, je objavil, da ima zanesljivo poročilo, da so gverilci, ki se borijo proti Castru na Kubi, napadli sovjetsko podmorni-ško oporišče, ki je tako tajno, da ne smejo do njega niti Castrovi lastni vojaki. Oporišče naj bi služilo sovjetskim atomskim podmornicam. Napadalci naj bi pri napadu ubili pet Rusov, Vazquez pa ni povedal, če so imeli tudi sami pri tem kaj izgub. Prav tako ni hotel navesti vira za svoje poročilo. Zastopnik kubanske vlade, ki so ga vprašali o tem napadu, je dejal, da mu ni o njem nič znanega, da ga ne more niti zanikati niti potrditi. Nekatere vesti trdijo, da je uspelo Castrovim nasprotnikom organizirati do neke mere gverilske oddelke v pokrajini Pinar Del Rio, ki so postali v zadnjem času bolj razgibani. sto vencev darove za SND na' St. Clair Ave. v namen ureditve prostorov za upokojence. Josephine Gregorčič (Prosen) I kakor hitro bodo mimo volitve predsednika in Kongresa. Velik vpliv kongresnike Passmana zašel padati WASHINGTON, D.C. _ Kongresnik Passman je do sedaj kot načelnik pododbora za podpiranje tujine lahko po svoje škar-jal zakonske predloge o podpiranju tujine v veliko nezadovoljnost vsakokratne administracije. To je lahko delal, ker ga je podpiral umrli predsednik od- greb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz , bora za nakazila Cannon. Sedaj Louis Ferfolia zavoda, v cerkev | se pa Passman ne more več Po dolgi bolezni je premimi-'sv. Lovrenca ob devetih, potem j sklicevati na Cannona in njegov lav Holy Family Home v Parmi, J na Kalvarijo. I vpliv je začel padati, v soboto zjutraj 84 let stara Mrs. j , | Passman je tudi član odbora Josephine Gregorčič (Prosen).’ Pauline L ulick ; Za zunanj0 politiko, ki mu na- Pred odhodom v bolnico je bi- V Euclid Glenville bolnišnici čeluje kongresnik Morgan. Mor-vala pri hčeri Mary Beechuk na je umrla preteklo soboto Pauli- ganov odbor je ravno sedaj na ne Chulick, preje poročena Za- tem, da odobri Johnsonov pred-kacs, z 19105 Pawnee Avenue, rojena na Poljskem, od koder je TEKMI V UMI ZAHTEVALI OD 400 D0J00 MRTVIH! Pri mednarodni tekmi med Argentino in Perujem je prišlo v glavnem mestu Peruja Limi do izgredov. ko je sodnik razveljavil gol v korist Peruja. Domači navijači so napadli sodnika, ki pa ga je policija varno odvedla z igrišča. Med izgredi je bilo od 400 do 500 mrtvih in toliko ali še več ranjenih. LIMA, Peru. — Nogomet je v državah južne Amerike narodni šport v veliko večji meri, kot je v Združenih državah baseball. Izgredi in pretepi na takih tekmah, ki se jih udeležuje na deset tisoče navdušencev za ta sport, tu niso nič nenavadnega. Kar se je zgodilo sinoči, je vendar nekaj, kar športni svet menda še ni doživel. Ko je sodnik razveljavil gol, ki ga je zabil argentinski igralec, ko je po nesreči pogna' žogo v lastna vrata, so domači igralci njegovo odločitev vzeli dosti mirno. Razgreti navijači domačinov s tako odločhvijo niso bili zadovoljni. Začeli so metati v sodnika vse, kar so dosegli. Ta je moral zato predčasno tekmo zaključiti. Policija je njega in obe moštvi varno spravila z igrišča. Pri zadrževanju množice, ki je štela okoli 45,000 ljudi, je uporabila solzivne bombe. To je povzročilo pravo zmedo, ko so ljudje pritisnili z vso silo proti izhodom. Večina mrtvih je bila pohojena ali stlačena. Množica je tako naglo pritis- ’ nila proti izhodom, da jih ču-J '7 7* * varji niso mogli pravočasno oh-; "VfŽSLt preti, kar je zmedo še povečalo, j Do novih izgredov je prišlo nato ; WASHINGTON, D. C. — Upa-še zunaj igrišča, ko so množice j začele napadati policijo zaradi! njenega trdega nastopa na igrišču izven njega. Policijska konjenica je zajezdila naravnost v množico, da bi jo razgnala. Prišlo je do hud&b izgredov, predno se je policiji posrečilo igrišče in njegovo okolico očistiti razljučenih množic. Očividci mečejo glavno odgovornost za nesrečo na nerodnost policije, ki je uporabila solzivne bombe in povzročila paniko. Vlada je oklicala omenjeno obsedno stanje, da bi preprečila prišla v Ameriko ko ji je bilo 15 let. Poročila se je zgodaj in je živela v Noblestown, Pa., kjer so se ji rodili otroci: Andrew, William in Joseph Zakacs, Mlar-garet Resnik in Pauline Mocil-r.ikar. Bila je pisana mati Verone Robertson in Josepha Chulick, teta Williama Rankin, 14-krat stara mati in 3-krat prastara mati. Pogreb bo iz Grdi- log o podpiranju tujine vkljub nove izgrede in nemire. Passmanovemu odporu. | -------° Predno je odbor imel odločil- "VeRk požar V Bostonu no debato, se je 23 njegovih de- mokratskih članov zbralo na posebno posvetovanje, kaj naj napravijo z zakonskim, osnutkom. Med njimi je bil tudi Passman, pa se na njegova izvajanja niso dosti ozirali. Vsi so radovedni, kaj bo Passman napravil takrat, ko bo v de- BOSTON, Mass. — Požar je uničil pretekli petek 29 dvonadstropnih lesenih hiš, pri čemer je 87 družin izgubilo streho. 3812 Strandbill Rd. Pokojna je bila doma iz Žužemberka na Dolenjskem, od koder je prišla sem pred 65 leti. Bila je med ustano-t it el ji fare sv. Lovrenca. Pokojna je bila vdova po pok. Martinu Gregorčiču. Bila je članica Društva Dom št. 25 KSKJ, Društva Bled št. 20 SDZ, Bratovščine sv. Rešnjega Telesa, Tretjega reda sv. Frančiška in Podr. št. 15 SŽZ. Tukaj zapušča hčer Mary Beechuk, sinove Johna Prosen, Rudolpha Prosen in Josepha Prosen, vnuke in pravnuke ter -----0„ „ - . , pastorke Antonijo Rozman, Ma-'Shore Blvd. jutri ob devetih na, v Domu debata šele o poobla- kom. Ves prerijski svet se od- ry Simončič in Sophio Kelly. Po- Ail Souls pokopališče. etilnem zakonu za podpiranje. taka v Atlantik. Kontinentalno razvodje Skalne gore, iki se vlečejo po zahodnem delu Severne Ame-bati nakazilni zakon o podpira- rike, tvorijo v glavnem razvod- novega pogreb, zavoda na Lake^iju tujine. Sedaj se namreč vrši je med Pacifikom in Atlanti- V Argentini bodo Postavili spomenik tjpkojneimu Kennedyju PANTAROSA, Arg. — Pokoj-jj1 Predsednik ZDA J. F. Ken-bo dobil svoj spomenik tu-v v Argentini. Postavili ga bodo k Provinci La Pampa. Spomenilc A izklesal Juon Presno. Bo 100 roV^eV v*s°k W 30 čevljev ši k ' Kipar upa, da bo svoje delo dokončal. Vremenski prerok pran: ^^činoma jasno in hladnejše aivišja temperatura 65. Odbori Predstavniškega doma pridno na delu WASHINGTON DC _Grož- miio v znesku 71 centov za mer- nihče ne mara. Debata o bolni- cerkve od države. Njihovi pro- ’ j # J ■ -• • i - 1 . • • ^— T — -_ — nja predsednika Johnsona, da bo niK Kongresu skrajšal volivno kampanjo s podaljšanim kongresnim Smithov odbor za dnevni red je pa poslal v plenum dva za- škem zavarovanju bo predvidoma končana še ta teden. Millsov odbor je začel obravnavati tudi tivniki pa tako sodelovanje zagovarjajo in izredno dobro utemeljujejo svoje stališče. Zakon , . predlog federalne administraci-J skl načrt je naletel tudi na od- zasedanjem, je vplivala na kon- kona: Prvl zakonski predlog, naj se gornja meja za fede- por pri republikanskih kongres- gresnike, da pridno zborujejo v pooblašča federacijo, da lahkozadoigitev zviša. Sedaj nikih, ki trdijo, da ima načrt raznih odborih. Seveda ne zane- fin^nčno P° pira mod®rini^acij0| znaša $309 bilijonov. Federacija, bolj političen kot socialen na- marjajo tudi dela v plenumu. Tako so pretekli teden izglasovali v plenumu nakazilni zakon za poljedelstvo z zneskom $5.2 bilijonov. Pri tem se je pokazalo, da je predstavniški dom osebnega prometa v velikih me- ^ prosiia za zvišanje na $320 do men. Hoče preganjati revščino stih “ "J* ?.redmTiih; d?fi 325 bilijonov, bo pa ta zahteva zakon pa povišuje place za fed. J ^rinnr r>H uradnike, pa tudi za člane Kongresa; zanje znaša predvideno povišanje samo letnih $7,500 in ine $10,000, kot se je glasil pr- naletela na odpor pri kongresnikih. Najhujša bitka se vrši v odboru za izobrazbo in delo, ki mu v taki obliki, da bodo od tega imeli korist demokratski kandidat je. Zato je voditelj republikanskih kongresnikov Halleck j dal “navodilo” vsem svojim kon- delo na nje, da bo rdeča Kitajska sodelovala pri poskusu pomiritve jugovzhodne Avije, je šlo po vodi, ko je vladno glasilo v Peipingu zavrnilo predlog, naj bi mejo med Kambodžo in Južnim Vietnamom nadzirali Združeni narodi, češ, da je to le poskus ameriških “imperialistov” vojno v jugovzhodni Aziji razširiti. KAIRO, ZAR. — Danes je bilo izdrno zaključno poročilo obisku Hruščeva v Egiptu. V njem je sporočeno, da bo dala Sovjetska zveza Egiptu posojilo 277 milijonov dolarjev, — Egipt pa je v celoti podprl sovjetska politiko tako proti ZDA kot proti rdeči Kitajski. NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower je zavrnil predlog, naj bi podprl boj za preprečitev imenovanja senatorja Goldwaterja za republikanskega predsed. kandidata neposredno, storil pa je to posredno s člankom v New York Herald Tribune, kjer je označi! program republikanske stranke. Ta je v jasnem nasprotju s tem, kar zagovarja v sedanji vclivni kampanji sen. Goldwater. VIENTIANE, Laos. — Predsednik vlade princ Suvana Fuma je izjavil, da se je pripravljen udeležiti konference v Ženevi, ki naj bi razpravljala o položaju v Laosu, le, če levičarske vojaške enote Patet Lao ustavijo sovražnosti m se umaknejo na položaje, kjer so bile pred zadnjo ofenzivo. Iz Clevelanda in okolice Rojenice— Mr. in Mrs. Franku Čebul z 20470 Lindbergh Avenue se je rodila hčerkica. S tem je postala Mrs. Josephine Čebul četrtič stara mati. Čestitamo! Seja— Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob osmih zvečer sejo v 3DD na Recher Avenue. Asesment— Danes je 25. v mesecu, do društva običajno pobirajo asesment. Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 4.30 popoldne do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Zadušnica— V torek ob sedmih bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Road sv. maša za pok. Louisa Kramer ob 6. obletnici smrti. Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Alice Pinculič ob 28. obletnici smrti. Nov naslov— Rev. Dr. F. Jaklič, ki ga pre-nekateri rojaki v našem mestu in drugod poznajo, se je preselil iz Cudahy, Wisconsin, v St. Camillus Hospital, 101000 Blue-mound Rd., Milwaukee, Wis. Dr. Maks Rak odsoten— Zdravnik dr. Maks Rak, ki ima svoj urad na 15517 Waterloo Rd., bo od 28. maja do 3. junija izven mesta. V odsotnosti ga bo nado-rnestoval dr. Robert Bowman v istem uradu. Asesment— Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment samo nocoj od 6. do 8. v Slov. domu na Holmes Avenue. Molitev— Članice Podr. št. 15 SŽZ so vabljene nocoj ob osmih v Fer-folijev pogrebni zavod k molitvi za pok. Josephino Gregorčič. Neurje prekinilo električno napeljavo— Včeraj popoldne ob nekako pol petih je pridivjalo nad mesto hudo neurje z grmenjem in bliskanjem, ki pa ni povzročilo večje škode. Le okoli 1500 domov je bilo za nekaj časa brez električnega toka, ko je strela udarila v transformator na E. 222 St. in Lake Shore Blvd. ter poškodovala napeljavo še na nekaterih drugih krajih. Rdeča Kitajska postaja za Ameriko sovražnik številka ena! WASHINGTON, D.C. — Gal- zelo malo navdušen za trgovino j;7p^adPeT "-eluje znani črni kongresnik grešnikom, naj zavirajo c vnmn ni stičnimi deželami. Re-I, P, + J Pa propW, |P0Well iz Harlema v New Yor-1 zakonskem osnutku. Njegovega blikanci so namreč zahtevali !°ba zakoI}a 03 a pnS a pred de'|ku. Odbor obravnava Johnsonov j navodila se bodo republikanski 5 rtkonTS oo^lSttlo Ibat° V ,P1TTU V JUm]U načrt o pobijanju revščine. Na-! kongresniki držali, kajti Halleck za federacijo da da^je izvozne!ah m°rda tUdl P02^6’ jčrt sam je naletel na celo vrstojbo tudi odločeval, kdo bo dobi- lup je spraševal po deželi, kdo Heželne pridelke kil Zelo delaven je bil pretekli težav, ki nanje Johnson ni ra- val podpore iz strankine blagaj- je najvecji sovražnik nase ae-premije nd ^ I, ,n/mi-------jt_ __ ... v_i an ce ____z I..._žele. Leta 1961 je 49% vpra- šanj smatralo Rusijo za naj večjega sovražnika, le 32%' je videlo v Kitajski večjega nasprotnika. Letos pa misli dežela ravno narobe: 56% se jih boji Kitajske in samo 27% misli še zmeraj, da je Rusija nevarnejša. iih kupujejo pri nas komunistič-. teden tudi Millsov odbor za na- čunal. Najprvo so se kongresni-j ne za volivno agitacijo, ne" države. Ta predlog je le s te-1 čine in sredstva. Za zaprtimi ki sprli med seboj na vprašanju, j Johnsona jezi taktika repu-žavo prodrl. Zanj je glasovalo' vrati je obravnaval predlog o^li naj zasebne šole, v glavnem i blikanskib; kongresnikov. V svo-samo 186 kongresnikov, večino-! bolniškem zavarovanju. Tam katoliške, sodelujejo pri bojeva-Jji okolici ne varčuje s kritiko ma demokratov, proti pa kar 185,'zmaguje Millsova struja, ki hoče nju z revščino. Tako sodelova-! republikanske politike. Ako bo-večinoma republikancev. V glav- zvišati federalne pokojnine za nje predvideva zakonski načrt, j do republikanci res hoteli tornem se je šlo za to, ali naj fede-j 6-6%, zato pa nekoliko prede-(proti njemu so pa vsi tisti kon-1 pedirati v predstavniškem do-racija plačuje za 'izvoz pšenice;lati znani Kerr-Millsov zakon o,grešniki, ki vidijo v takem sode-1mu Johnsonov načrt, bodo goto-železno zaveso izvozno pre- bolniškem zavarovanju, ki ga pa lovanju kršenje načela ločitve vo dočakali hudo politično burjo. Vloga žensk v katoliški cerkvi vzor segregacije? WASHINGTON, D.C. — Konservativni senatorji, ki obstrui-rajo v senatu zakon o civilnih pravicah, so čim dalje bolj v zadregi, o čem naj bi govorili. Senator Long iz Louisiane se je na primer spravil na vlogo žensk v katoliški Cerkvi. Sam sebe je spraševal: Ali ste že kdaj slišali, da bi bile v katoliški cerkvi ženske za duhovnike? Ali ste že kdaj videli ministranta v ženski podobi? Ali ni to očitna diskriminacija ženskega spola? Ali ni to tudi očitna hinavščina za tistega, ki bere “Pridigo na Gori”? Ker pa se za Longovo “diskriminacijo” ni v senatu nihče zanimal, je moral senator preiti na drug predmet, da je lahko govoril toliko časa, kolikor mu je bilo odmerjenega za obstrukcijo. ------o------- ____V Združenih državah porabimo 60 odstotkov vse kave na svetu. £ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 25, 1964 Amerisb^ Bomyim //w i>i** I m—. ■ __ /v *0» k: r/;i <- ^>-1,1, «?iSBS2!®E) 6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 103 Mon., May 25, 1964 Narodnostnega vprašanja Jugoslavije tudi titovcem ni uspelo rešiti ii. Način, kako je bilo zedinjenje proglašeno in izvedeno, je vršel prve sence na novo skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko se je sestala ustavodajna skupščina in začela razpravo o ureditvi nove države, je navdušenje za njo med Slovenci in Hrvati začelo naglo plahneti. Pristaši federativne ureditve so ostali v manjšini in bili končno preglasovani z običajno večino kljub krfski deklaraciji in drugim svečanim obljubam, da se morajo za novo ustavo izjaviti večine vseh treh narodov, ki novo državo sestavljajo. Vidovdanska ustava je ozemlje nove države razdelila, kot bi bilo enotno in ne sestavljeno iz pokrajin, ki so bile naseljene z ljudmi različne vere, navad, kulture in kulturne ravni. Raztegnila je v bistvu upravo in uredjtev predvojne Srbije, ki je bila za to čisto primerna, na Črno goro, Bosno in Hercegovino, na Vojvodino, Srem, na Hrvaško in Dalmacijo, na slovenske dežele. Uvidevnejši Srbi, kot na primer Protič, so svarili že tedaj, da se tak način državne ureditve ne bo obnesel, da bo povzročil vrsto sporov in morda na kraju spravil v nevarnost sam obstoj skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvatje in Slovenci so pokazali od vsega začetka, da z novo ureditvijo niso zadovoljni, zavračali so centralizem, ki je hotel urejati vse iz Beograda in ni imel razumevanja za posebne potrebe posameznih pokrajin in njihovega prebivalstva. Slovenci so bili končno pripravljeni poskusiti živeti v novem okviru in pri tem upali, da bo čas že prinesel potrebne spremembe. Zavedali so se svojega položaja na meji proti Italiji, ki je spravila pod svojo oblast pol milijona Slovencev, in na meji Avstrije, kjer je še vedno ostalo preko sto tisoč Slovencev na Koroškem, v nekdanji zibelki slovenstva. Poskus sodelovanja Hrvatov s Srbi v okviru vidovdanske ustave se ni obnesel. Hrvati so začeli nastopati proti njej vse odločnejše in odkritejše. Spori so privedli končno do streljanja v narodni skupščini v Beogradu junija 1928. Kralj Aleksander je nato 6. januarja 1929 ukinil vidovdansko ustavo in preimenoval z novo ustavo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslavijo. Nova ustava je hotela uzakoniti jugoslovansko narodno edin-stvo, ki ga je bilo tedaj manj, veliko manj kot ob rojstvu skupne države. Nasilno narodno zedinjenje je napetost med Hrvati in Srbi povečalo, namesto da bi jo zmanjšalo, kot so upali kralj Aleksander in njegovi svetovalci. Tudi med Slovenci je prišlo do močnega odpora proti vsiljevanju jugoslovanstva kot skupne narodnosti. Znane punkta-cije SLS iz leta 1931 to lepo dokazujejo. Atentat na kralja Aleksandra v Marseillesu je napravil konec nasilnemu uvajanju jugoslovanstva in odprl pot k notranjemu pomirjenju, h kateremu je stremel regent princ Pavel, ki je opravljal posle krone namesto mladoletnega kralja Petra II. Prišlo je do sporazuma Cvetkovič-Maček, ki bi lahko služil kot trden temelj za notranjo preureditev Jugoslavije, da ni druga svetovna vojna prinesla sprememb, ki jih je komaj kdo pričakoval. Klanja Srbov na Hrvaškem in v Bosni pod vlado Ne-zavisne Hrvaške in maščevanja za nje so prepričale vodnike zahodnih sil, da Jugoslavija v stari obliki ni več mogoča. Dokaz za to so bili tudi stalni prepiri v begunski vladi, ki je našla končno zatočišče v Londonu. Komunisti, ki so propagirali pred drugo svetovno vojno Zvezo balkanskih socialističnih republik kot rešitev narodnih sporov med Hrvati in Srbi ter med Srbi in Bolgari, so organizirali “Osvobodilno, borbo” v Jugoslaviji in na svojem prvem zboru v Jajci sprejeli federativno ureditev nove Jugoslavije s šestimi republikami. S tako rešitvijo so stopili pred Angleže in tem se je zdela sprejemljiva. Čeprav so vedeli, da je Titovo “osvobodilno gibanje” vodeno od komunistov in predstavlja dejansko komunistično revolucijo, so se odločili zanj v prepričanju, da morejo imeti od njega več koristi kot od v Londonu se prepirajoče begunske vlade in z njo povezane “Jugoslovanske kraljevske vojske v domovini”. S podporo zahodnih zaveznikov je komunistična revolucija končno tudi zmagala in komunisti so uredili Jugoslavijo po svojih načrtih in zamislih. Trdili so, da je vsega spora med Hrvati in Srbi kriv spor med obema huržuazijama, da bo ta sam po sebi izginil, ko bo prevzel vodstvo države delavski razred in bo diktatura proletariata varovala novi red. Proletariat ne pozna državnih in narodnih meja, gradi na mednarodni delavski solidarnosti. V zadnjih letih ie postalo očitno, da narodnostno vprašanje v Jugoslaviji ni rešeno, da je morda celo bolj pereče, kot je bilo. čeprav to zaradi komunistične diktature na prvi pogled ni bilo vidno. Lanska debata med Srbom Čoši-čem in Slovencem Pirjevcem je pokazala, da skuša Komu- S!o¥@iiska poroka ¥ Oallwesdn Justi por. Ovsenik Cleveland, O. — V soboto, 16. maja 1964, sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila g. Marjan Ovsenik in gdč. Justi Zorman. Nevesta Justi je iz znane družine g. Franka in ge. Alojzije Zorman s 716 E. 157. ceste v Collinwoodu. — Kakor vse naše begunske družine, je tudi ta morala bežati maja meseca 1945 iz domovine na Koroško, kjer je končno dobila zavetišče v begunskem taborišču v špitalu na Dravi. Družina je imela štiri o-troke, katerih naj mlajša Frank in Justi, dvojčka, sta imela šele dve leti. V taborišču se je rodilo še troje otrok: Helena, Jože in Mili. Pet let so čakali, da so končno dobili prosto pot v Ameriko, kamor so prišli junija 1950 v državo Sev. Karolina, kjer je družina bila zaposlena na neki tobačni farmi. Vsa družina, tudi Justi, ki je takrat bila stara šele sedem let, je morala trdo delati na farmi. Leta 1951, meseca avgusta, se je družini posrečilo preseliti se v Cleveland. V Clevelandu se je rodila še hčerka Rosemary. Skozi vsa ta leta je družina trdo delala, varčno ži vela in božji blagoslov ni izostal. Mici je poročila g. Lojzeta Moharja in sedaj s svojo družinico živita v lastni hiši na Kil-deer Ave. Druga po starosti, Stana, je sedaj sestra uršulin skega reda, Sister Mary Joseph Labre in je učiteljica na St. Mary’s High School v Mentorju, Ohio. Justi je obiskovala osnovno šolo pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti je završila Sacred Heart Academy in je sedaj zaposlena pri Richman Bros., Frank študira v kalidžu. Helena je završila šole in je zaposlena tudi pri Richman Bros. Jože, Mili obiskujeta višjo šolo, Rose-mary pa osnovno. — Oče Frank je sedaj zaposlen pri mestu Cleveland kot “Street Opening Inspector”, mati Alojzija pa je preddelavka pri GE. Ženin Marjan je sin ugledne družine g. Janeza in ge. Ivane Ovsenik s 7505 Cornelia Ave. Družina je prišla v Ameriko delno leta 1949, delno pa leta 1957 in 1960. V družini so 4 dekleta in 5 fantov; Marjan je prišel v Ameriko leta 1957, je pohajal tu šole, odslužil svoj dveletni vojaški rok in sedaj dela v tovarni Rishar. Poročno slavje je bilo v soboto zvečer v Slov. domu na Holmes Ave., kjer so številni prijatelji in znanci teh družin čestitali novoporočencema vso srečo Zveza Oltarnih društev vabi Cleveland, O. — V četrtek, 28. majnika, praznujemo praznik Sv. Rešnjega Telesa — Corpus Christi. Sklenjeno je bilo, da bomo tudi letos obhajale ta praznik s peto sv. mašo ob pol enajstih pri Sv. Vidu. Med sveto mašo bo skupno sv. obhajilo, po sv. maši pa procesija z Najsvetejšim. in kličem: “Novomašnik bod’ pozdravljen, od Boga si k nam poslan!” Mary Marinko nistična partija Jugoslavije prav tako izvajati narodno ze-|nu Oltarnega društva iskreno dinjevanje, kot ga je skušal nekdaj pokojni kralj Aleksan-1 čestitam, tako tudi Vašim star-der, le na zunaj z manjšo uporabo sile, pa tudi, da je odpor, šem — proti temu prav tako močan, kot je bil nekdaj. Izjave vod- "‘-J: nika hrvaških komunistov dr. V. Bakariča letošnjo spomlad so dokaz, da hrvaški komunisti spoznavajo, da ne morejo mimo stališča, ki ga zavzema večina Hrvatov do Beograda in njegovega izkoriščanja Hrvaške na račun Črne gore in Makedonije. Federativna ustava je samo zunanji okvir jugoslovanske državne ureditve, njeno vsebino predstavlja dejansko Komunistična partija s svojim osrednjim vodstvom v Beogradu, ki skuša držati vajeti trdno v rokah. V 20 letih oblasti se je KP utrudila, množice so se začele očitnejše o-bračafi od nje in izpod na zunaj mirne gladine so butnili stari narodni prepiri pred oči iznenadene zahodne javnosti, domača je za nje vedela že — davno. “Izdaj alca-duhovnika Dupon- prostora niti še za enega otroka Klub upokojencev v Mewburgu Cleveland, O. — Zadnja seja aprilu je bila v Slovenskem narodnem domu na Maple Hgts. in je bila dobro obiskana Nad 50 članov in članic je bilo navzočih. Predsednik Anton Pelko je vzorno vodil sejo. Kako lepo in 'koristno je, da svoje jesenske dni življenja v slogi končujemo. Spominjam se preteklih dni, ko smo radi prihajali na društvene seje. Če je društvo štelo 100 članov, jih je bilo gotovo nad 50 navzočih. Kar v gručah so šli proti nekdanji Plutovi dvorani na E. 81 St. Danes pa, ko nekatera društva štejejo nad 600 članov, jih še toliko ne pride, da bi se seja mogla vršiti. Prihodnja seja upokojencev bo v sredo, 27. maja, v Slov. narodnem domu na 80. cesti. Začetek ob dveh popoldne. V fari sv. Lovrenca imamo tri slovenske narodne domove, zato imamo ta!” je bil surov odgovor. Vdrli so v misijonišče ter med pretepanjem, brcami in prekli- 1 ~-----'---j--------j —------------- ---- jr---------- . j\_ v ciu., ure v njanjem so za lase vlekli miši- kam naj se dam s 300 sirotami.” Pristopimo k mizi Gospodovi J sej0 vsak mesec v enem. Pridi-m izkažimo čast Jezusu, katere- te, dragi člani, zopet v tako lega kot clamce Oltarnega društva'pem številu kot zadnjič. Pa še s ponosom zastopamo. Naša tisti se pridružite, ko ste stopili piedsednica Mrs. Katie Roberts nedavno v pokoj. Zdravniške m ves odbor vljudno vabi člani-Jpreiskave ni nobene, le pridite ce od Sv. Kristine, Sv. Lovren- in vpišite se. ca, Marije Vnebovzete' in Sv I tv + v v Kot sem ,ze omenil, m bila na- Vida, da se v obilnem številu u-L o . . ’ JC u , j-t^v . , , sa aprilska seja nad vse zadovo- deleze te pete sv. mase, katera -d „„ k , v. . Ipva. Po seji so nam. dobre žene se be darovaja za z,ve in mrtve lz M le Heiglitsa leno nostres-clamoe. Pa drug, verndd in fa- Ie , in ram na, se nam pridružijo. Cer-'grizkom. Na prihodnji seji bodo za po T d0TOli P* uewbur&ke upo- e rTt? T Se„UStaV1- za postrežbo, te v cerkven, dvoran,, kjer se da .borno vsi zadovoljni in vesei Vam bo postreglo s kavo in pecivom. Ker je naša fara zopet blagoslovljena z novomašnikom, dovolite č. g. novomašnik Rev. Arthur D. Zanutič, da Vam v ime- li. Veselega človeka ima pa še Bog rad, kajne? Lepo pozdravljam upokojence vseh klubov v Clevelandu in drugod! Jakob Resnik Deška vas v džungli Južnega Vietnama Pol poti okoli sveta: je v Juz- vincialom o njegovem, načrtu; nem Vietnamu kraj po imenu to je storil takoj naslednjega ‘Deška vas Kristusa Kralja’. Je dne in p. Dupont je dobil dovo-pod vodstvom salezijanskega Ijenje, da prevzame vodstvo u-duhovnika g. Andreja Majcena. I stanove. To ga je nad vse raz-Njegovih osebnih dogodivščin veselilo in s prvim letalom se je bi bilo za prav zanimivo knjigo, j odpeljal v Hanoi. Tam ga je ča-a g. Majcen v svoji skromnosti ■ kalo 500 dečkov brezdomcev, rajši pove zgodbo g. Duponta in Sirotišnica je bila lepo zgrajena sam začetek deške vasi. Bilo je leta 1940 malo pred izbruhom druge svetovne vojne. G. Majcen je 'bil predstojnik salezijanskega misijona v Kun-mingu na Kitajskem ne daleč od Tibeta. Vsak dan je postajalo bolj napeto in vse je kazalo, da bodo zveze z redovnimi pred- in vlada jo je podpirala. Nekaj časa je vse gladko teklo. G. Dupont je zaslovel kot izvrsten govornik. Po pridigah je cele ure presedel v spovednici in spravil z Bogom mnogo takih, ki dolga leta niso bili pri zakramentih. Začel je organizi-rati skupine Katoliške akcije in stojniki verjetno kmalu, pretr-jnavdihovati mnogo fantov s pogane. Odločil se je iti v Hong gumom in navdušenjem, ki so ga Kong k svojemu provincialu po j bili res potrebni, da bi se lahko navodila za razne slučaje. Naj- upirali komunističnim vabam. Prej je bilo treba iti v pristani-J Ko so deželo zasedli Japonci, ško mesto Haiphong (na severu so se razmere kmalu poslabšale. Vietnama), odkoder bi lahko od-'G. Dupont jim je moral prepu-potoval z ladjo ali letalom v stiti šolsko poslopje in preseliti Hong Kong. Prispel je pozno ^ dečke na katoliški misijon v Ke-zvečer in jse je odločil, da osta- si kakih 100 km južno od Hane čez noč. noia. Kmalu so mu Japonci za- Drugo jutro je g. Majcen na čeli omejevati potovanja in se O U fc,- na v a c i jJULUVčUlja lil se poti 'k zajtrku srečal francoske-' vmešavati v njegovo delo, kjer-ga vojaka. Bil je to mlad mož,' koli so le mogli. Red so vzdrže-kakih 30 let, mogočne postave vali le na pol in niso .storili ni-m bistrih oči. Njegov tovariš ga česar, da bi preprečili komuni-je predstavil: “To je p. Franci- stičnim priganjačem maščeva-šek Dupont, prav tako salezija- nje nad svojimi nasprotniki, nec, in tolmač za japonščino pri Med prvimi na seznamu za francoski vojski.” G. Majcen je ‘likvidacijo’ so komunisti uvrsti-bil Si'Ino vesel, da je srečal re- h ime g. Duponta. Vedel je, da dovnega sobrata, ko je na kun- ga iščejo in se je odločil iti v minskem misijonu tako dolgo Hanoi, kjer bi se za nekaj časa pogrešal njihove družbe. Zve- skril pri prijateljih, toda Japon-del je. da se g. Dupont ni poču-(Ci mu niso hoteli dati potnega til srečnega v francoski vojski.! dovoljenja. Jasno mu je bilo, da Hotel je delovati med dečki, zla- je v pasti, a mu ni kazalo dru-sti še med tistimi mladcL ki jih'gega kot čakati. Priporočil je je .vabila komunistična propa-^vojo dušo Bogu. in se začel na ganda. Hanoiski škof je bil na- tihem pripravljati na smrt. Ti-prosil g. Duponta, naj bi prevzel sto noč so komunistične tolpe vodstvo sirotišča, a zadeva s prirobantile na misijonsko po-predstojniki še ni bila dokonč-, stajo in začele razbijati po vrano urejena. itih. G. Majcen je obljubil g. Du- “Kaj hočete?” jih vpraša . v . . j'- wxjuuil g. _UU- IUA a s mpm življenjski poti! IP I pontu, da bo govoril z g. pro-j g- Dupont. jonarje na dvorišče. “Jaz .sem Dupont! Vzemite mene in. pustite druge pri miru!” je prosil duhovnik. Toda oni so kar naprej pretepali in brcali duhovnike, medtem ko so se prestrašeni dečki tresli plašno stiskali na dvorišču. Po sili so jih vojaki postavili v krog okoli p. Duponta. “Glejte .svojega pogumnega voditelja!” so se drli; “On je izdajalec”. A dečki so ga predobro poznali, da bi jim verjeli. “Pljuvajte na izdajalskega psa!” so zahtevali komunisti. S puško v rokah so prisilili dečke pljuvati na p. Duponta in potem so ga odvlekli k nadaljnjemu trpinčenju. Rafal strojnice je končal p. Dupontu noč grozote. (10. avg. 1945.) Duhovnikovi morilci so izginili tako na hitro, kakor so prišli. Nihče ni vedel, kaj so storili z njegovim truplom. Gospa Dubois, blaga Francozinja, ki je pomagala gospodu skrbeti za dečke na misijonu, je pripravila iskalno skupino. Vsepovsod so iskali, prosili so vaščane za pomoč, a vaščani so se bali, da bi se komunisti vrnili in mučili vsakega, ki bi kaj povedal glede duhovna. .Dejali so, da ne morejo pomagati. Z žalostnim srcem so dečki z gospo Dubois še nadalje iskali. Potem se je en vaščan le opogumil in jih peljal k reki, kjer so našli truplo p. Duponta, vse prestreljeno s kroglami. Z ljubeznijo in spoštovanjem, med molitvami in solzami, so ga pokopali na misijonu. To je bilo pred več kot 15 leti, a spomin nanj je še danes živ. Smrt g. Duponta bi lahko pomenila konec načrta, ki naj bi pozneje postal Deška vas Kristusa Kralja. Toda njegov dobri prijatelj g. Seitz, duhovni vodja skavtov, je začel v deško vasjo ___________ blizu gore Bavi. Prišla je držav- poveljstvo po Ijanska vojna in naselje se je j je bil hiter moralo seliti nič manj kot osemkrat. Leta 1952 je bilo nastanjeno blizu Hanoia. Zdelo se je, da so stvari vendarle začele teči bolj gladko. Te-daj Je §■ Seitz postal škof in dečki so bili znova brez ravnatelja. A novi škof se je zavedal, da mera najti koga, ki bi nadaljeval njegovo delo. Kako dobro se je spominjal p. Duponta, svojega junaškega prijatelja, ki je prvi začel z delom za dečke! P. Dupont je bil salezijanec; morda bi njegov red prevzel vodstvo Deške vasi Kristusa Kralja? Salezijanci so z veseljem poslali g. Andreja Majcena za ravnatelja deške vasi. S svojimi sobrati je prispel 3. oktobra, na praznik Male Cvetke, zavetnice misijonov, in takoj začel organizirati delo. Prav ko je življenje bilo v lepem teku, je Vietnam bil razdeljen. Severni Vietnam, kjer je bila deška vas, je prišel pod komunistično oblast, medtem ko je južni del dežele ostal še pod francoskim nadzorstvom. Osiroteli dečki, razcapani in sestradani, so se iz dneva v dan zgrinjali v Hanoi. Deška vas jih je sprejela, kolikor jih je le mogla; ostalim ni kazalo drugega kot prosjačiti in krasti, če so hoteli ostati pri življenju. Boji med francosko in komunistično vojsko so se kmalu približali Hanoiu. Mnogo prebivalcev je že zbežalo proti jugu. V Hanoiu ni bilo več varno. G. Majcen je uvidel, da bo treba začeti misliti na selitev. Toda kam naj se zateče s brezdomnimi dečki? bi že šli Duhovnik je šel k vladi. :Kakšno pomoč nam morete nuditi?” je moledoval; “ne vem, “Morda nekoliko riža,” je t>u odgovor. G. Majcen se je oprijel še zadnjega upanja in se obrnil škofa južnega Vietnama. Toda ta je razdal že vse, kar je imel Kaj naj stori? Tedaj je prišel telegram od škofa Seitza: “Pridi takoj v Ban Me Thuot!” se je glasil0 naročilo. G. Majcen si je izprosil prevoz, na francoskem vojaškem letalu. Pri sestanku s škofom je bilo sklenjeno, naj se deška vas preseli v džunglo, na le' tovišče cesarja Bao Dala. Kraljevski avto je popeljal g. Majcena na lovišče, kjer je našel štirisobno lovsko kočo & veliko lopo za sušenje kave; še zdaleč ne dovolj prostora za številne sirote. Vrnil se je v Hanof da .se pogovori s sobrati, ki s° vodil deško vas. “Ne vem, kako bomo izhajali,” jim je dejal. “Samo majhen dvorec in velika lopa za sušenj6 kave je prav sredi džungl6-Ljudje okoli so zaostali hrib.i0V' ci, ki utegnejo biti nevarni. P°' leg tega bomo obkroženi s ce' sarjevo divjačino. Toda to je za' enkrat edino mesto, ki se dobi' Z božjo pomočjo je moram0 spraviti v tek.” Sedaj so se težave šele zač6' le. Kaiko bi ,se dalo' spraviti dečke, postelje in opremo v oddaljeno hribovsko zatočišče? Fani' je so pomagali mojstrom vzed narazen težke stroje, da bi bilo moči prepeljati s tovornim1 avtomobili. Vietminh (komun1' stične) čete so obvladovale ve' cino cest proti jugu, a nekateP tovorni avtomobili so venda1 srečno prišli skozi. Pet fanto' je bilo zajetih in prisiljen^ pridružiti se Vietminh četam toda pozneje so ušli in pribeža1 na jug. Stanje ,se je še poslabša' lo in potovanje po cesti je P°' stalo prenevarno. G. Majcen sS je obrnil na francosko vojašk0 pomoč. OdgoV'01-in velikodušen ‘Težke stroje bomo prepelje pod vojaško zaščito,” je razi02’ poveljnik; “Vaše fante bomo Pa prepeljali z letalom.” In tako je 23 avgusta 1954 bajalo na hannisfco letališče vo stvo Deške vasi Kristusa Knafi3 s 300 dečki, ki so bili brez d° ma. Tam je čakalo nanje 20 kota letal, last francoskih zra° nih sil. Vanje so naložili p°s^e Ije, prtljago, klopi, oltar!6’ skratka vse premičnine. Za tem so prišli na vrsto d6 ki, pogumno prepevajoč Regina. Ko so bili enkrat v talu, so začeli moliti rožni ',e nec. Malo stvari so imeli di so v negotovo bodočnost, _ Šli to& njihova srca so bila polna z upanja v Boga. j, ;Pet ur pozneje so letala rg stala v Ban Me Thuot, kjer 5 čakali francoski vojaški tov(^ ni avtomobili, da prepeljejo d6 ke na novi dom v džum? , Kakšen prizor jih je čakal Na stotine opic je skakal0) z 0, budralo in se drlo na drevja., koli lope, kakor da bi bilo Z6 ne seznaniti se s čudnimi bl ’ ki so se priklatila v džuu»^ Med smehom in kričanjem ^ dečki oponašali opice. Potem ^ prišli domačini, ki jih je Pr^L bilo glasno smejanje in P" -e Sicer so bili videti divji, n se ^ le zdelo, da so jim fantički všeč. Kmalu je lopa postala spalnica, obednica, učilnica-red in kapela, kjer so vsako jutro bili pri maši-so imeli streho nad glavo, P^-o za pod zobe. Povrhu je še m11 ° 300 dečkov zbolelo za malanij6 jj] Kamorkoli beri-beri. En pater se je nap ^ strojev iz obrtnih de-!proti Saigonu prosit živeža . Javmc m druge dragocene opre- denarja, pod vodstvom dn<^ me ne bi mogli vzeti s seboj. G. Majcen je letel v Saigon, da bi skušal najti kako novo bivališče. Mesto je bilo natrpano z begunci, ki so. bili brez strehe in živeža. Šole in domovi so bili j vsi prenapolnjeni; nihče ni imel so se dečki razdelili v in iskali po džungli užitnih ^ .g Katerikrat L ujel celo kakega ntiča in korenin. lin kdo ujel celo kakega PT zajca. _ Ko je deževna doba uaie (Dalje ua o. strani) luimmimiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiimmiiiiiiiiiiiiin ROKOVNJAČI IZPOD TATRE iiiiiimiiiiimimiimmmmiHiiummimmiiummimmmmmimmmiiimmmmi Tukaj počiva malo nekršče-no dete. Umrlo je od mraza in ker je materi manjkalo mleka v prsih. Ne kaznuj ga, Bog, s peklom, saj ni nič krivo. Amen. Dolgo je stala ta smreka s tistim napisom, dokler je ni strela raztreskala. Tisti, ki so to vedeli, so na razne načine Razlagali to stvar. Nekateri, da je Bog hotel pokazati, da je uslišal prošnjo in dete, čeprav ni bilo krščeno, vzel v nebesa. Drugi so govorili, da je hotel pokazati, da tako gori v peklenskem ognju, kakor je ta smreka gorela od strele. “Bog je Bog”, je rekla stara Gadejka, njih teta, “tak je, kakor orel na nebu. Kdo ve, kaj namerava? Nič ga ne ovira, ne dež, ne tema. Leti, kamor hoče. Tak je tudi Bog — prost. . .” Vojtek Sarnek iz Zakopanega, strasten lovec medvedov, imenovan “Vidovac”, ker ma streloma ubil dva volka; tretji je zbežal. To je pripovedoval zvečer, vrnivši se domov, v topli sobi, jedoč kadečo se kašo, lepo zalito z vročim sladkim mlekom. Resno ga je poslušala žena, rojena iz gazdovskega (pastirskega) rodu Sobčakov, trije postavni sinovi in tri brhke hčere z visokimi grudi in rdečimi lici, ki so tkale platno na statvah, dokler je bil dan, sedaj pa sedele ta na klopi, ta na čebru, ona na stolcu, podpirale okrogle brade z dlanmi in poslušale, povest, kakršne je oče navadno prinašal z gora. Poslušala sta tudi dva prijatelja in tovariša Samko-va, znamenita lovca, Jasjek Valčak iz Skibovke in Macjek Tatar iz Tatarov. Pila sta ogrsko vino, ki so ga bili postavili pred njiju, in puhala iz pip gost in duišljiv dim. Jutri sta nameravala iti s Samkom k rokovnjaški koči po kože ubitih živali, katere niso izgu- so se mu prikazovale čudne'bile cene, čeprav so bile raztr- stvari, kakršnih ni videi nihče drugi (pravijo, da je videl v Morskem očesu (Gorska je-zerca v Tatrah) ribo s koštru-Povo glavo), je videl v tisti rokovnjaški koči neko noč v oktobru ob polni luni strašnega tatranskega jezdeca, risa na jelenovem vratu, kako je dirjal čez laz pod rokovnjaško kočo in ga je kot vihra nesla obupana žival. Ko je slišal od daleč jek in je ugledal strašno prikazen, se je Samek najprej prestrašil, ker je mislil, da je prikazen, in se je Prekrižal. Jelen je letel mimo in izginil v goščavi. Tam je videl tudi obupen boj medveda z volkovi, ki jih Je bilo pet. Ves gozd se je tresel od rjovenja in hropenja in mrak svežega snega se je vabi -po zraku nad klobčičem teh zverin. Iznenada napadeni medved ni imel časa pobegniti v gozd med drevje in volkovi so ga obkolili. Samek je gledal ta boj skozi vrata rokovnjaške koče z dvocevko v i’oki. škoda se mu je zdelo medvedove kože, a bil je radoveden, kdo bo zmagal. Med-ved se je ljuto branil in se hmikal v gozd mladega smrečja. Bojevita duša Samkova se je veselila ob pogledu, kako se je mogočna zver spenjala na zadnje noge, kako je mahala z močnimi šapami rjo-več in hropeč. A urni volkovi so odskakovali v stran in zahirali medvedu pot v gozd. Že Se je eden, na glavo zadet, ječeč zvalil v sneg, in kri mu le lila iz razmesarjenega gobca; že je drugi, s trebuhom, °d medvedovih šap razmesar- gane v boju, in po medvedje meso in mast, silno dobro za razne bolezni, dokler ne uničijo bogatega plena drugi volkovi, risi, lisice, kune in roparske ptice. Tam je imel Samek tudi čudno prikazen, 'zaradi katere so ljudje govorili, da gotovo pride v nebesa, če bi bil še tako hudoben, ker mu je Bog dal videti tako stvar. In Samek ni bil hudoben. Nesreča je hotela, da je šel od doma z dvema tovarišema, da bi v MjenguŠovski dolini izkopaval svizce; tam je naletel na edem liptovskih strelcev in od njih dobil kroglo v bok. Ne bil bi je dobil, ker je imel čas uiti in tudi njegova tovariša sta ušla nekam proti Koprovemu sedlu, a bojevita duša Samkova se ni hotela umakniti z bojišča brez strela, ne da bi se bil pokazal Lipto-vakom. Obstal je torej in naj-večjega Liptovaka vzel na muho. A ni bilo božjega blagoslova, kajti strel je odpovedal, bodisi da je smodnik na prašnici postal vlažen, bodisi kaj drugega, in takrat mu je nenadoma eden izmed liptovskih strelcev kroglo zasmodil v rebra. Z njo se je Samek umaknil v gozd v svesti si, da se umika častno, in je krvaveč prekobalil Mjengušovsko sedlo, prišel do Ribjega jezera pod Volišin brez jedi in pijače, ker ni imel kaj; vse je ostalo v jami pri svizcih. Nazadnje ga je pod Vaksmund-sko premagala slabost in takrat je samo prosil svojo dušo, naj ne uide iz njega, dokler DEŠKA VAS V DŽUNGLI JUŽNEGA VLETNAMA (Nadaljevanje z 2. strani) ceste neprehodne, je bilo še težje priti do živeža. Ko je deževje enkrat prenehalo, je začelo prihajati iz Hanoia nelkaj strojev in druge opreme, toda veliko je bilo poškodovanega na poti in nekaj tudi ukradenega. S tem, kar je ostalo, bo treba začeti na novo. Prav ko se je vse zdelo skoraj brezupno, je nepričakovano prišla pomoč. Sočutni Francozi in Amerikanci so darovali riža in denarja. Deška vas v džungli je prebila najtežje čase. A ves čas so g. Majcen in sodelavci vedeli, da bo treba poiskati kakšen drug kraj. 'Otroška vas v džungli ne bi mogla životariti kar naprej. Delavnice in obrtna šola ne bi mogle delovati in povrhu je bilo podnebje zelo nezdravo. G. Majcen se je spet napotil v Saigon iskat primerne lastnine. L. 1955 mu je uspelo kupiti zemljišče v Thu Due. “Z božjo pomočjo bo to postal naš pravi dom,” je naznanil. Dečki so molili, da bi se to uresničilo. Na zemljišču ni bilo nobenih poslopij, tako da so spali kar v šotorih. Polagoma so si zgradili lope in spali v njih zavetju. Prijazni sosedje so jim dajali vodo, toda kmalu je je začelo primanjkovati. “Ne preostaja nam drugega-, kot da si izkopljemo lasten vodnjak,” jim je dejal g. Majcen. Željno in pogumno so dečki kopali z orodjem, ki jim je pač bilo na razpolago. Kopali so in kopali, mnogo dlje in težje, kot bi se jim kdaj sanjalo, da je sploh mogoče. A uspeh je poplačal ves trud, kajti končno so imeli tri izvirke čiste studenčnice. Ena težava manj. L. 1958 so salezijanci kupili še eno zemljišče pri Go-Vap. Mlajši dečki naj bi živeli tukaj, medtem ko bi v Thu-Duc-u o-stali starejši fantje, izmed katerih se jih je mnogo želelo posvetiti duhovskemu stanu. Znova je bilo treba začeti z gradnjo. Polagomo so izprosili ali kupili stroje za delavnice. Zdelo se je, da je Deška vas Kristusa Kralja končno vendarle pognala trdne korenine. Tedaj je prihrumel vihar. Monsunski vetrovi so poškodovana, knjige, obleko in postelje je vihar razmetal na vse 'konce in kraje. V teku njene viharne zgodovine bo treba že šestič začeti z gradnjo Deške vasi Kristusa Kralja. Ko pišem to zgodbo, se Deška vas Kristusa Kralja dviga znova s tal. Nekaj ameriških prijateljev pomaga, a najtežje breme sloni na ramah pogumnega vodstva in vaščanov samih. Dečki so veseli in polni upa. V pismu ameriškim prijateljem piše g. Majcen o njihovem brezmejnem navdušenju: “Naši dečki so ubogi, res ubogi, a so dobri in neverjetno trdoživi. Bog jim je dal veliko odpornosti, nenavadno vedrost in pa smeh, ki se dviga veliko više kot katerikoli ‘sputnik’, kajti prihaja jim iz srca, da izrazi Bogu in ljudem njihovo veliko ljubezen in hvaležnost.” To so vaščani Deške vasi v Vietnamu. (Children Welcome: Villages for Boys and Girls, by Rose-marian V. Staudacher, Vision Books, No. 60; Chapter Four: Boys’ Town in the Jungle.) Odnosi med Kitajci in Mongoli se zategujejo V glavnem mestu Zunanje Mongolije je prišlo do spopadov med kitajskimi delavci in domačini. ULAN BATOR, Mongol. — Sedanji mongolski režim pod vlado predsednika Tsendenbala stoji odločno na strani Moskve, da-siravno se Peiping prizadeva že cela leta, da bi ga spravil na svojo stran. Odnosi med obema sosedoma so sicer hladni, toda ne preveč napeti. Mongolska vlada je celo dovolila, da so v Mongolski zaposleni kitajski delavci, največ pri javnih delih v sami prestolici. Med domačini in delavci ni bilo do sedaj nobenih trenj, zadnje tedne pa je prišlo do več spopadov. Sumijo, da so delavce nahujskali tajni peipinški a-gentje. Kitajski komunisti imajo namreč tudi na Mongolskem dobro razpredeno mrežo podtalnih organizacij. V Moskvi se bojijo, da so ta trenja samo uvod za hujše spo-rjoveli !pade, kar bi samo zaostrilo sti-kot divje zveri. Oblaki so se tr-jke med obema državama. Mon-gali, plohe so se vlivale ter za-^golski komunisti so sedaj na ganjale v poslopja in opremo-, moskovski strani, toda vsi zna- straže, kolikor se to da doseči na 4,000 km dolgi meji. Ob višku neurja se je pojavil nov in še nevarnejši vremenski sovražnik. G. Majcen in dečki so ga videli bližati se: teman, grozeč lijak se je v silnem vrtincu pomikal proti njim in spotoma pometal, razdiral in razmetaval vse, kar mu je bilo na poti. Brez moči proti velikanu raz-dejalcu so prebivalci deške vasi molili, medtem ko jim je vihar odnašal -strehe. Novi dom, ki so vanj vložili toliko truda, je bil vpričo njih razdejan. Ko se je neurje poleglo, so si ogledali škodo. Nekatera poslopja bo moči popraviti z novim Jenim, zletel visoko v zrak, se ne privleče do rokovnjaške Padel na zemljo in se zvijal v lastnem drobu, ko se je posrečilo naj večjemu volku od Zadaj skočiti na medveda in za ušesi mu zasaditi zobe v vrat. Sedaj je drugi volk med-veda zgrabil za grlo in tudi koče. Tam se je zgrudil na dračje, ki je ostalo tu od zadnjega prenočevanja rokovnjačev ali strelcev, ter obležal. Takrat — a Bog ne daj, da morda v mrzlici od rane ali po božji volji — je videl, če- iretji mu je skočil na vrat. sar ni videl še noben horal.— Bavljeni medved je padel in iztegnil šape. Sedaj je nastal sam skrotovičen klobčič te-J be krvi, da ni mogel gibati niti roke- niti noge, Naenkrat (gorjanci v Tatrah.) Bil je tako slab vsled izgu- Ms in dvignil se je tak krik, rjovenje in hropenje, zmešano s tuljenjem obeh poginjajočih Volkov, da se je Samku stresla Puška v roki ob groznem hrupu. Kake pol ure je trajalo premetavanje borečih se zveri, ki so se bile tako pomešale, da je bilo, težko razločevati drugo od druge. Nazadnje se Je medved zadavljen nehal braniti, in volkovi, vsi rdeči od krvavečih ran, so pričeli pa se- mu je zdelo, — bilo je po solnčnem zahodu v temi, ker je bil dan meglen in je pršelo — da se je neka senca prikazala med vrati, čeprav so bila zaklenjena, in takoj nato druga. Ena je obstala na levi, druga na desni strani vrat. (Dalje prihodnjič) ki kažejo, da je med njimi tudi dosti pristašev kitajskih komunistov. Ako bi se ti spoprijeli med seboj, bi lahko- padla sedanja vlada, na njeno mesto pa prišla v najboljšem slučaju nevtralna, verjetno pa kar naravnost taka, ki bi se naslonila na Peiping. Mongolska vlada si začasno pomaga s tem, da je kitajskim delavcem dala za stanovanja posebne barake, ki so ločene od stikov z domačim prebivalstvom. Namerava tudi, da pošlje nazaj na Kitajsko precejšen del delavcev, ki jih je vseh skupaj med Ta šeden bo Kalifornija poslala cela Imerlka WASHINGTON, D. C. — Prihodnji teden bodo primarne volitve v Kaliforniji. Tam se bosta borila za 86 republikanskih delegatov na republikanski konvenciji senator Goldwater in guverner Rockefeller. Rockefeller ve, da ima le malo upanja, da bi zmagal na konvenciji, zato bi se rad postavil na čelo gibanja proti kandidaturi senatorja Gold-waterja. Tako gibanje dejansko obstoji med republikanci, toda manjka mu voditelja. Po prirodi posla bi moral biti voditelj gibanja bivši predsednik Eisenhower, ki se pa tega posla noče prijeti. Zato ga Gold-water j evi nasprotniki hudo napadajo. Eisenhower jih mora celo slišati kar dosti na ta račun. Ravno te dni so mu pristaši bivšega senatorja Tafta, ki mu ne morejo odpustiti, da je leta 1952 zmagal nad senatorjem na republikanski konvenciji, očitali, da je zanesel v republikansko politiko “amaterstvo,” ki je stranko dejansko ubilo, dasirav-no je v Beli hiši sedaj republikanski predsednik. Amaterstva se Eisenhower ne more otresti niti danes, tako trdijo Eisenhower j evi kritiki, zato je pa tudi republikanska stranka pred razsulom. . To so seveda navadni obračuni med posameznimi republikanskimi strujami, ki pa končno govorijo v Goldwaterjevo korist. Rockefeller hoče iz take zmešnjave izbiti zase čim več politične koristi in sedaj križari po Kaliforniji, da bi premagal Goldwater j a. Goldwater mu ne ostaja dolžan ničesar in tako se oba republikanska politika pobijata ta teden od jutra do večera v zabavo naši politični javnosti. Kar je resnega na tem dvoboju, ki ga te dni zasleduje vsa naša dežela, bo samo rezultat boja, izražen v glasovanju. Ako zmaga Goldwater, mu bo mogel le težko kdo preprečiti zmago na republikanski konvenciji. Ako ne zmaga, bo njegova akcija doživela do sedaj najobčutnejši poraz, ki bo za senatorja najbrže tudi pomenil poraz na konvenciji. Goldwater se tudi zaveda, kaj pomeni zanj Kalifornija. Za ta teden je mobiliziral kar 23 republikanskih kongresnikov, da agitirajo zanj od kraja do kraja. 4 ZA OHRANITEV POTOMCEM — Delavec v o-spredju čisti teraso in marmornato vezo novega poslopja Marshallove knjižnice v Lexingtonu, Va. Vanjo bodo spravili vse važne spomine in dokumente pok. gen. G. C. Marshalla. lesom iz gozdov, druga bo treba 20,000 in 40,000. Mongolska vla- Hruščg'/ bil zapesten na pcšlisiieali ¥ Egipta KAIRO, Egipt. — Hruščev je svoj čas sklenil, da bo kar 16 dni na počitnicah v Egiptu. Vsi so mislili, da bodo to take počitnice, kot so bile zanj lani v Jugoslaviji. Pa ni tako. Egip- jajo z njimi, kako bi bilo, ako bi tovski diktator Naser je pova-, Španija posredovala za boljše bil na slavnosti ob priliki do- odnose do ZDA. V Madridu pa končanih del na jezu v Asuanu pravijo, da tako posredovanje ne tudi celo vrsto afriških in arab-' bi trenutno pomenilo ničesar, skih politikov, med njimi tudi treba je počakati na izid ame-Ben Bello iz Alžirije in Arefa iz 1 riških volitev. Pa tudi takrat tudi s Hruščevim. Tako je bil na primer iraški diktator Aref kar trikrat skupaj s Hruščevim. Koliko je bilo na slovesnostih ostalih azijskih in afriški politikov, naše časopisje ne poroča. Hruščev in Aref sta tudi obnovila stike med Rusijo in Irakom. Stiki so bili več kot hladni po iraški revoluciji v letu 1961. Takrat so namreč iraški revolucionarji ubili ne samo takratnega diktatorja Kasema, ampak tudi celo vrsto odličnih komunistov, ki so bili Kasemovi prijatelji in zavezniki. Hruščev ni mogel tega Arefu odpustiti. Sedaj ju je Naser spravil za skupno mizo. — Politični opazovalci pravijo, da sta se pobotala. Bolj v temo zaviti so stiki, ki jih je Hruščev imel z afriškimi politiki. Hruščev je bil gotovo vnet zanje, toda afriški politiki ne hodijo radi v goste k svojim arabskim tovarišem, tako daleč še afriška solidarnost ni dozorela. Castro proti Franca, mj im pomaga tb miraoga sožitja z 7.M MADRID, Špan. — Španski diplomatje ne tajijo, da se kubanski poslaniki radi razgovar- podreti. Vodna napeljava je bila da je tudi zboljšala obmejne Bagdada. Vsi ti so se sestajali bi moral biti Castro pripiavljen, da se odpove bratovščini z Moskvo in da opusti podtalne akcije v Latinski Ameriki. Značilna je tudi novica, da se Kubanci selijo v Španijo v vedno večjem številu. Gospodarski razlog bo gotovo merodajen, toda ne edini. Emigranti se tudi bojijo burnih političnih dogodkov. Mislijo takole: ako je res, da bi se Castro rad spravil z Ameriko, potem seveda Washington ne bo več podpiral kubanskih beguncev in upanje na padec Castrovega režima bi hitro splahnelo. Zato si kubanski politični begunci ravno sedaj prizadevajo na vso moč, da prekucnejo Castra. — Lahko pride kmalu čas, ko bo postal vsak tak poskus že v samem začetku brezupen. -------o-------- — Za en funt mleka v prahu je treba 2.2 funta svežega mleka. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje urada en večer v tednu. Prednost ima žena iz Euclida. Kličite RE 1-7111. (104) Gospodinjsko pomočnico Slovenska družina z dvema otrokoma na St. Clairju išče gospodinjsko pomočnico za splošna hišna dela. Mora stanovati v hiši. Pokličite EN 1-6134. (103) Delo za žensko Iščem žensko, da bi varovala 2 otroka 5 dni v tednu v mojem domu. Kličite 391-3544. —(104) MALI OGLASI V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj, na novo dekorirane, na 1128 E. 6? St. Kličite EN 1-0805 po 6. uri pop. —(105 Hiša naprodaj 7-sobna hiša, brez kopalnice, zidana cementna garaža, 2 aki'a zemlje; blizu Rt. 6— Montville. Kličite po 6. uri 968-3663. (112) V najem E. 58 St. 3 opremljene sobe, udobnosti vključene, $65. Pripravno za zakonski par, 2 moška ali 2 ženski. Kličite za sestanek 881-7138. (108) Izvršujemo cementna j if© Dovozne pon, pločnike, ] £11* t d brezplačna ocenitev. j JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 i V najem 8-sobno stanovanje, neopremljeno, kopalnica, furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite po 7. uri HI 2-2009. (104) Veliko jezero Veliko suženjsko jezero v Ka-trgati njegovo meso in goltati nadi je 300 milj dolgo in 50 milj kri. Tedaj pa je Samek z dve- široko. . V najem Na 1083 E. 71 St., 5 neopremljenih sob, zadaj, zgoraj, mirno. Oglasite se pri oskrbniku. Teh: 881-7529. (x) V najem Oddamo 6 lepih sob zgoraj; plinski furnez, klet, garaža. Na 982 E. 78 St. (20,25,27 maj) ' ZA RAZISKAVO GLOBIN — Slika kaže delavca, ko pregledujeta težka zaporna vrata za krno nove podmornice “Aluminaut” za potapljanje v večje globine, ki jo končujejo v Milwaukee ju, Wis. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite ne do nas jos, 986 E. 74 ih Sc HE 1-6607 IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. F HA N K KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio | tel. JOrdan 4-5503 Frijaief’s Pharmaci IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA 'OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONt-St Clair Ave. & S8th St.. EN 1-42 2 ■4 AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Boga rodnica, Devica, od Boga češčena Marija! Od Gospoda, svojega Sina, Mati izvoljena, edina, sprosi odpuščanje nam, Kyrie eleison!...” In takoj je stopila moč v njihove kosti, a srca so bila pripravljena na smrt. Bila je tako neizmerna zmagovalna sila v teh glasovih in v tej pesmi, kakor bi se zares grom začel valiti po nebu. Zadrgetala so kopja v rokah vitezov, za-drgetali so prapori in prapor-ci, streslo se je ozračje, zazibale so se veje v gozdu, a zbujeni gozdni odmevi so se začeli oglašati v globinah in klicati, kakor bi ponavljali jezerom in lokam in vsej zemlji, kakor je dolga in široka: “Sprosi odpuščanje nam! Kyrie eleison! . ..” A oni so peli dalje: “Svojega Sinu, pripetega na križ glas usliši in razsvetli z njim ljudi; daj, usliši naših src molitve, vsakemu ti milostno dodeli: srečno zemeljsko življenje, a po smrti vsem nebesa! Kyrie eleison! . . .” Odmev je ponovil: “Kyrie eleisooon!” — A medtem se je že bila bitka na desnem krilu in se vse silneje bližala središču. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE —---------------------------I BY OWNER — 2 APARTMENT | BRICK Building. 5% rooms. Excellent condition.. A-l neighborhood. Phone GR 6-4772. (103) MT. PROSPECT — By owner. — Lovely 2 bdrm. brick expandable ranch., in parklike setting, on 'k acre. Gas hot water heat, plastered, full bsmt. $18,500. HE 7-1640. — C01 S. Meyer Rd. (104) NORTHWEST 2 FLAT — 2 — 6’s, 3 Bedrms. each. Separate diningrooms, 2 car garage. Close to schools, churches, trans portation. Priced in 30’s. — PENN, Tel.: 827-7116; — 2590 E. Devon, Des Plaines, 111. (106) Treskanje, rezgetanje konj strašni kriki mož so se mešali s pesmijo. A včasih so kriki utihnili, kakor bi tem ljudem zmanjkalo sape, in takih trenutkih si lahko še enkrat zaslišal grmeče glasove: “Adam, ti služabnik božji, ki sediš v nebeškem zboru, nas otroke svoje k angelom popelji! Tam radost, tam ljubav, gledanje Boga angelsko, brez konca . .. Kyrie eleison! . . In zopet se je razlegel od mev po gozdu: “Kyrie elei-soon!” Kriki na desnem krilu so se že povečali, toda nihče ni mogel ne vedeti ne razločiti, kaj se dogaja tam, kajti veliki mojster Ulrik, ki je vrha gledal bitko, je v tem hipu pognal pod poveljstvom Lichtensteinovim dvajset praporov proti Poljakom. A k poljskemu “čelnemu’ oddelku, v katerem so bili najodličnejši vitezi, je pridrve kakor grom Zindram iz Ma-škovic, pokazal z mečem na bližajoči se oblak Nemcev, in zakričal tako glasno, da so se konji v prvi vrsti pospeli na zadnje noge: CHICAGO, ILL. MALE HELP WANTED LGE. 6 Rm. Brk. Bung. Mod. cab. kit., tile bath, new gas heat, 2 car gar. w/side dr. 65th & Sacramento By owner. WA 5-2169. (105) 10627 S. HARDING — BY OWNER 6 Rooms, Bi-level, 3 bedrms., two baths, large kit., paneled family rm S/S, 2 car brick gar. PR 9-6897 (105) WOODDALE — BY OWNER 3 bedroom frame; 2 car garage, acre beautiful property; low taxes; $19,900 — 253 Forest View — Call FO 6-1307. (105) HARVEY — By Owner. 2 bedrm. expandable Ranch. Cor. lot. 58x127’, crptg., thruout. Nat. fireplace. 2 car gar. Landscaping. Close to everything. $23,000. Ph. 339-1975. (106) LOMBARD — 7 Rooms, 4 Bedrm. £rk. Cape Cod. 2 car gar., tile bath. Storms, screens. By owner. $14,700. Phone 629-0297. (106) WESTMONT — BY OWNER, 4 Rm. Ranch type home. Full basement, DIE SETTERS SETUP MAN FOR PUNCH PRESS AND BRAKE PRESS EXPERIENCED GOOD HOURS. — EXCELLENT WORKING CONDITIONS. TOP WAGES FOR TOP MEN APPLY EMPLOYMENT OFFICE Rock-ola Mfg. Go. 800 N. Kedzie Ave. NE 8-7600 (104) BEAL ESTATE FOB SALE VIC. 79th & CICERO. Brk, 4 year old, 2 bdrm. Lge. dinette kit. and parlor. 1 % baths. Upstairs fin. Ideal tor lge. fam. Overhd. sewer. Lge. bsmt. Lot 78 x 132. Refrig, stove, drapes & crpt. $20,000. By OWNER. Call GA 3-7740. (103) WILLOW SPRINGS — BY OWNER 5 rm. brk. ranch. Att. 2 car garage. Vk baths, 2 frplces., full bsmt., nr. church & schools. Call TE-9-5128. (103) OAK FOREST — BY OWNER 7rms., 4 bdrms. f. brk. bi-level, 2 baths, 2 c. att. gar., full din. rm. S/S. Indscpd. cor. lot. Asking $23,950. Call 687-2859. (104) So. STICKNEY — 4 bdrm. 2 baths, frplce., att. gar., Gas heat. S/S. Close to schools, churches. $17,200, BY OWNER. Call GA 4-8531. (104) OAK LAWN — BY OWNER 3 bdrm. brk. veneer ranch, nat’l. frplc., 2 cer. tile baths, att. gar. H. W. ht. S/S. built-ins. Call eve’s. — GA 2-8707. (103) NILES — BY OWNER, BRICK 7 Yr. 3 bedrms. 2 baths, 2y2 car gar. gas hot water heat, storms and Patio, fence, many extras. Walk to screens. 1% car garage. $14,000. PH. WO 8-8091. (106) schools, shops, bus. Priced to sell in 20’s. YO 6-9870. (103) “Po njih! Bij!” Vitezi so se sklonili na konjske vratove, namerili pred seboj kopja in zdirjali, * * * Toda Litva se je uklonila pod strašnim nemškim navalom. Prve vrste, ki so bile najbolje oborožene in sestavljene iz najmogočnejših boljarjev, so popadale na kupe. Druge so se besno spoprijele s križarji, toda nobena hrabrost, nobena vztrajnost, nobena človeška moč jih ni mogla rešiti pogina in poraza. In tudi ni bilo mogoče drugače, ko so se na eni strani borili vitezi, popolnoma vkovani v jeklene oklepe in na konjih, zavarovanih z jeklom, na drugi strani pa ljudje, sicer visoki in silni, toda na drobnih konjičkih in pokriti samo s kožami.. . Zaman se je pač trudil vztrajni Litovec, kako bi prišel do nemške kože. Sulice, sablje, konice kopij, kiji, nasajeni s kremenom ali z žeblji, so se odbijali od železnih oklepov kakor od skale ali od grajskega obzidja. Teža ljudi in konj je gazila nesrečna Vitoldova krdela, sekali so jih meči in sekire, bodla in lomila koščena kopja, teptala so jih konjska kopita. Knez Vitold je zaman pošiljal v to smrtno past nenehno nova krdela, zaman je bila vztrajnost, nič ni pomagala besnost, nič preziranje smrti in nič reke krvi! Razpršili so se najprej Tatari, Besarabci, Valahi in kmalu je mu je načeloval Povala iz Ta- počila litovska stena in divji j čeva. Vendar se je bitka razv- stepi ogenj, ki požira grmičje strah je prevzel vse bojev-Inela najhuje šele takrat, ko|in travo. Prvi je tam Lis iz j so polomili kopja in zgrabili i Targoviska zgrabil hrabrega meče in sekire. Takrat je uda-jkomturja iz Osterode Gamra- trije smolenjski polki,- se je umikal proti poljskemu krilu; gonilo jih je šest nemških praporov potem pa še tisti, ki so se vračali s četovanja. Toda bolje oboroženi Smolenjčani so se uspešneje upirali. Bitka se je tu izpremenila v klanje. Potoki krvi so zalivali vsak korak, skoraj vsako ped zemlje. En smolenjski polk so skoraj posekali do zadnjega moža. Ostala dva sta se branila obupno in besno. Toda zmagovitih Nemcev ni moglo nič več zadržati. Nekatere njihove prapore je prevzela prava bojna besnost. Posamezni vitezi so bodli in izpodbujali svoje žrebce in se z dvignjeno sekiro ali mečem slepo zaganjali v največjo gnečo sovražnikovo. Sekanje njihovih mečev in sekir je bilo skoraj nečloveško, a ves ta val je, pobijajoč in teptajoč smolenjske konje in viteze, naposled prišel v bok čelnemu in glavnemu poljskemu oddelku; ta dva sta se že nad eno uro borila z Nemci, katerim je poveljeval Kuno Lichtenstein. * * * Kimonu tu ni šlo tako lahko, ker je bila tu večja enakost orožja in konj, a tudi enaka viteška izurjenost. Poljska kopja so Nemce zadržala in jih celo odbila, zlasti zaradi tega, ker so prvi udarili nanje trije strašni prapori: krakovski, zasledovalni pod Jendre-kom iz Brohovic in dvomi, ki ril ščit ob ščit, mož se je oklenil moža, padali so konji, prevračali so se znaki, pokale pod udarci sekir in kijev čelade, naramnice, oklepi, železo se je oblivalo s krvjo, valili so se s sedel vitezi kakor podsekane smreke. Tisti križarski vitezi, ki so že pod Vilnom spoznali bojevanje s Poljaki, so vedeli, kako “trd” in “silovit” je ta narod, toda novince in tuje goste je prevzelo tako začudenje, da je bilo podobno strahu. Marsikateri je nehote zadržal konja, pogledal negotovo predse in preden je pomislil, kaj naj stori, je padel pod udarcem poljske desnice. In kakor se toča neusmiljeno usipa iz temnega oblaka na žitno polje, tako gosto so padali okrutni udarci, bili meči, bile sekire, bili topori, bili brez oddiha in usmiljenja, žvenketali kakor v kovačnicah železni oklepi, smrt je ugašala življenja kakor veter, stoki so se izvijali iz prsi, ugašale so oči, a osivele mlade glave so se pogrezale v večno noč. Letale so kvišku iskre, ki jih je kresalo železo, odlomki so gazili po krvavih, na zemlji ležečih oklepih in konjskih truplih. Kdor je padel ranjen, tega so poteptala kopita. Toda padel še ni nobeden izmed odličnejših poljskih vitezov, pomikali so se naprej med truščem in v gneči, kličoč imena svojih patronov ali pa rodna gesla, kakor gre po suhi nike. Večji del vse vojske se je razpršil proti jezeru Lubječu in za njimi so se pognale glavne nemške sile in kosile tako J strašno, da je bilo vse obrežje, pokrito s trupli. A drugi, manjši del Vitol- j dovih čet, v katerem so bili RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj •! Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1-0965. NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI ta, ki je izgubil svoj ščit, zviljci. svoj beli plašč okoli ramen in j {Dalje prihodnjič) se s plaščem branil pred udar- j ------0------- MAJ % fr Id i n < —i li r2 illi 5 1 9 io m 12 13 14 15 ie H7;i8 19 20 21 22 23 mm 2& 27 P 29! KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 7.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na društvenih prostorih na White Rd. 14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 20. —Slov. telovadna zveza priredi telovadne tekme na Slovenski pristavi. Začetek ob desetih dopoldne. 21. —Slovenska telovadna zveza priredi velik telovadni nastop na Slovenski pristavi. Začetek ob pol štirih popoldne. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania. JULIJ la. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. SEPTEMBER OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holm®8 Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—Društvo slov. protikomuni' stičnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni v®' čer (card-party). Začetek sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Ho'” mes Ave., praznuje 45-ietnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K-J- društev priredi proslavo 70' letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pP Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilir*' ja pripravi svojo običajno Je' sensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Sl°' venskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La - Traviata.” 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu fla Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 ■ popoldne. 19.—Slovenska moška zveza ima DECEMBER konvencijo v SDD na Recher c.—Pevski zbor Slovan priredi Avenue. Zvečer ob osmih ples svoj jesenski koncert v SDD in prosta zabava. Igra E. Ha- na Recher Ave. Začetek ob batov orkester. štirih popoldne. NAJVEČJA GUMA — Marlene Tracy in Marilyn Chase čistita prah z velikanske gume “vozila prihodnjosti” na svetovni razstavi v New Yorku. LE KDO JO JE NAUČIL? — Muca na sliki se obnaša kot poklicni fotograf.