PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEJ GLAVNI UREDNIK JANEZ VIRPTNIK ODGOVORNI UREDNIK FRANC ŠETINC Tnwr>. IZHAJA OD 1. MAJA 1859 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 8. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Sporazum • \ ...... '' s ri* .v- *l. > 'I blagovni menjavi z Romunijo ■ jH Beograd, febr. (Tan-s *■% jug) S podpisom protokola ._ SB ' * BL ^Sfe. gradu zaključena trgov in- §1 ‘ 1 * * ’ ' . Pp, , s-ka pogajanja med delega- 9 sl/'■£■"_ 'V-* -r '. 5 V*. VhL, 9H|f!' cijama Jugoslavije in Ro- S.t.^V- , ' J~> J ■,'-,*! * *i* - «'■*'* ^9k’ mumije. Protokol sta pod- ■ $&{■. '^v'. J 4^5 S!6L>pisala voditelja obeh dele-t&f**??•'-Aa^ v .• 'I ™ gacij — generalni sekretar ,. ministrstva za trgovino ! j .•1'Ji ’’Z!. *' i y?:-~: '."* š *■”’ iV ' Romunije Anghel Nicclae 't i in načelnik v državnem se- '. kretariatu za zunanje za- k H' ' t Jr. . *tj§( ' ■*-' deve Feliks Gorski. Pogani- ,vjf. - * !j£y 't ' £-;> ' janja so potekala v duhu |_y' __ * ;š|_ .,. , -, - -'! Mp'- ' obojestranskega prijatelj- - Z ZJ SP skega razumevanja. , ' tu. ' : ' .JHk * Protokol o blagovni me- :t- njavi za leto 1962 predvide- ^ T ' 3 goslavijo in^ Ronrunijo ^in .tiSp': ; * • je za v« kot dvakrat NA LETALIŠČU V KARTUMU: Predsednik Ibrahim Abud pozdravlja predsednika Tita no steklo, stroje, opremo ob njegovem prihodu na obisk v Sudan. Telefoto: AP in drugo. v Zdravici obeh predsednikov na slovesni večerji v Palači republike miru in uresničitev aktivne koeksistence vseh narodov, ima v tem posebno mesto in vlogo OZN, ki kot univerzalna organizacija, vzlic svoji nepopolnosti, pomeni in bo pomenila tudi v prihodnje nenadomestljiv instrument politike miru. Gospod predsednik! V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko ugotovim, da se sodelovanje med našima državama razvija čedalje bolj uspešno tako na političnem kot tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Rad bi Vam zagotovil. da si bo jugoslovanska vlada še nadalje prizadevala, kolikor je v njeni, moči, da bi se to sodelovanje tudi v prihodnje razvijalo v obojestransko korist, tem prej, ker so za to vsi pogoji. Širše gledano je razvijanje v vsestransko sodelovanje med neangažiranimi. pa tudi drugimi državami, zlasti na gospodarskem področju, čedalje bolj potrebno v sedanjem svetu, v katerem razna gospodarska združevanja — gospodarski odnosi, ki v bistvu slone na politiki hladne vojne — ne le ogrožajo pridobljeno neodvisnost posameznih držav in njihov gospodarski napredek, ampak hkrati tudi zavirajo njihov splošni družbeni razvoj. Izražam svoje največje zadovoljstvo, det sem med vami, v glavnem mestu prijateljske republike Sudana, z Vami, gospod predsednik in z Vašimi sodelavci ter Vas prosim, da mi dovolite dvigniti to čašo na Vaše"'zdravje, nazdraviti za Vašo oselbno srečo, za srečo in napredek sudanskega ljudstva, za trajni razvoj plodnega sodelovanja med našima državama in za popoln uspeh njunih naporov za uresničitev miru med vsemi narodi sveta.« Glas beograjske konference je močno odjeknil in napravil velik vtis na svetu, ker so njeni sklepi dejansko izražali težnje vseh narodov, ki ne glede na razlike med njimi enalko želijo, da bi v miru. v enakopravnih odnosih in v razmerah, ko je moč napredovati, izgrajevali svoje države in svoje življenje. Mislim, da lahko rečemo, da je bil od beograjske konference pa do danes na raznih področjih mednarodnega življenja vzlic raznim težavam dosežen spodbuden napredek. Zlasti spričo zavzemanja neamgaži ran i h držav, prav tako pa tudi spričo stališča čedalje širšega kroga manjših' držav — članic OZN — -je k temu zlasti prispevalo 16. zasedanje Generalne skupščine OZN. Na tem zasedanju so prispevali nove napore za to, da bi bili čimprej odpravljeni ostanki kolonializma, za zboljšanje pogojev za pogajanja o vsen vidikih razorožitve, za olajšanje stikov med Vzhodom in Zahodom in drugo. V tem pogledu pa še ni bilo dovolj storjenega. Na nekaterih občutljivih točkah so se celo povečale ali pa se povečujejo negotovost in krize. Problem Alžirije je na primer še vedno odprt in ljudstvo mora prenašati nečloveški teror in trpljenje. Angolsko ljudstvo je prav tako prisiljeno, da prispeva hude žrtve v boju za svojo svobodo, Indoneziji odrekajo zakonite pravice do Zahodnega Irijana. Bližnji vzhod je še zdaj področje raznih mahinfvcij,^nekaterih kolonialnih sil,' polno nevarnosti, v Kongu pa je še nadalje najvažnejša neizpolnjena naloga, naj bi v duhu sklepov OZN odpravili razne oblike tuje intervencije in uresničili enotnost države. Glede na te in druge neurejene probleme v sedanjem svetu, ki ogrožajo mir in onemogočajo konstruktivno mednarodno sodelova. nje. je treba po mojem mnenju povzeti sklep, da se morajo vse države, predvsem pa izvenblokovske. v svojem in v splošnem interesu nadalje zavzemati in v vseh možnih oblikah okrepiti 6voje zavzemanje za stvar miru, prenehanje hladne vojne, odpravo kolonialnih odnosov, gospodarske nerazvitosti m neenakopravnosti kakršnekoli vrste, za razorožitev in prepoved atomskih poskusov in tako dalje. Beograjska konferenca je opozorila na nujnost, da izvenblokovske države tako delujejo ter na stvarne možnosti takšnega zavzemanja. V obdobju po beograjski konferenci je bilo dovolj jasno potrjeno, da je v interesu miru nujno potrebno nadalje nenehoma krepiti sodelovanje med iz-venblokovskimi državami, katerih enotnost je od časa do časa izpostavljena raznim pritiskom od zunaj. Kelt zadeva zagotovitev KARTUM, 16. febr. (Tanjug). Predsednik Vrhovnega vojaškega revolucionarnega sveta Sudana Ibrahim Abud je sinoči priredil slovesno večerjo na čast jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu v Palači republike v Kartumu. Pri večerji so bili vsi člani spremstva jugoslovanskega predsednika kot tudi člani Vrhovnega vojaškega revolucionarnega sveta in vlade Sudana. Med večerjo sta oba predsednika izmenjala zdravici. bilo, naj obiščem vašo lepo deželo, za prisrčne besede. ki ste jih pravkar naslovili name, in za izredno topel sprejem, k; sem ga bil tudi tokrat deležen. Rad bi izrazi' svoje veliko zadovoljstvo, da sem na obisku v prijateljskem Sudanu, iz katerega sem s svojega prejšnjega obiska odnesel nailepše vtise. Čeprav bo moj obisk tukaj zelo kratek, sem vesel, da bom imel možnost, da se vsaj do neke mere seznanim z uspehi, ki jih je vaše ljudstvo doseglo v izgradnji svoje države v zadnjih letih, in da bom lahko z Vami, gospod predsednik, in z Vašimi sodelavci izmenjal mnenja o možnostih za nadaljnje zboljšanje sodelovanja med našima državama ter o perečih svetovnih problemih. Prepričan sem, da bo tudi ta kratkotrajni obisk zelo koristil splošni stvari miru in napredka, za čimei dosledno težita naši državi v sedanjem svetu globokih nasprotij in sporov. Gospod predsednik, v zelo prijetnem spominu mi je ostalo najino zadnje srečanje v Beogradu, med konferenco voditeljev izvenblo-kovskih držav in vlad. Na tem srečanju obrazložena gledišča so še enkrat potrdila naše skupno pojmovanje, da se je treba aktivno zavzemati za okrepitev miru na svetu. Vsi udeleženci na beograjski konferenc; so se strinjali, da je nujno potrebno. da izvenblokovske države prevzamejo nase del odgovornosti, za zagotovitev miru, neodvisnosti in enakopravnosti narodov. in močno spodbuja upe in cilje, ki smo jih sklenili uresničiti za srečo človeške skupnosti, tako da bi dosegli stabilnost, pravičnost in mir. Na koncu, Vaša Ekscelenca, moram poudariti, da mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko izrazim najiskrenejšo hvaležnost prijateljski republiki Jugoslaviji in Vašemu hrabremu ljudstvu za plemenita in bratska čustva do sudanskega ljudstva, ki so prišla do izraza v številnih primerih in na razne načine, zlasti med mojim obiskom v vašj čudoviti državi. To nam veleva, da izrazimo našo najglobljo hvaležnost Vam in plemenitemu jugoslovanskemu ljudstvu. Štejemo si v čast, gospodje. da nazdravimo maršalu Josipu Brozu '“Titu, za prijateljstvo sudanskega in jugoslovanskega ljudstva ter za mir na svetu' in srečo človeštva. Predsednik Tito je potem odgovoril na zdravico sudanskega predsednika z naslednjimi besedami: »Gospod predsednik, gospodje, dragi prijatelji! .Predvsem Uu^BaJ/am, gospod predsednik, rad zahvalil za ljubeznivo pova- Predsednik Abud je v 6voji zdravici dejal: »Vaša Ekscelenca, gospod predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije! V veliko zadovoljstvo mi je, da Vas lahko pozdravim ob Vašem prihodu v Kartum, ki Vas je že prej toplo sprejel. Vam z zaupanjem stisnil roko in s: spoštovanjem spremljal Vaše napore. Ko se zahvaljujemo v imenu sudanskega ljudstva za ta obisk, ki je sicer kratek, izražamo naše zadovoljstvo nad tem. da se nam je ponudila priložnost obnoviti naše sestanke, okrepiti naše bratske odnose in utrditi stike prijateljstva med narodi Sudana in Jugoslavije, prijateljstva, katerega trdne temelje smo položili pred tremi leti. kot ideal prijateljstva med narodi, medsebojnega spoštovanja in plodnega ter zvestega sodelovanja. kot stebre, ki so jih utrdila naša prizadevanja za poglabljanje načel in človeških idealov, za katerimi težimo v naših domačih zadevah in ki jih uveljavljamo v naši zunanji politiki. Vaša Ekscelenca predsednik! Ko občudujemo Vaše napore na vseh teh področjih. moramo s spoštovanjem poudariti Vaše napore, ki ste jih prispevali za polaganje temeljev prijateljstva med vsemi narodi, zlasti z afriškimi. Afrika sc še bori za stvar svoje neodvisnosti in svobodo, za to. da uveljavi svojo pravico do življenja, tako da bi lahko u-brala pot napredka, ki ji jo krate brez vsakega sprejemljivega razloga, da s svojo prosto voljo in v popolni svobodi sodeluje pri ustvarjanju idealne skupnosti, kakršno smo si zamislili na beograjski konferenci. Ta konferenca, ki je napovedala, da bo napočilo novo svetlo obdobje, v katerem bodo vihrale zastave miru in se bodo razlegale pesmi srečnega človeštva, je aktivno vplivala na področje mednarodne politike. Zadovoljni smo, Vaša Ekscelenca, ko gledamo, kako Afrika zmagovito stopa v neodvisnost in svobodo, in kako to vpliva na načela samoodločbe, likvidacije imperializma in prepovedi vojne. Vaša Ekscelenca! V tem obisku, s katerim ste nas počastili, v teh radostnih dneh, se zrcali prepričanje o važnosti prijateljstva, ki se ,ie razcvetlo med našima dvema ljudstvoma. Ta obisk je nedvomno važen korak v krepitvi sodelovanja med našima državama REDNA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU Ih ZUNANJE ZADEVE Drogo Kunc je odgovarjal na vprašanja novinarjev o sovjetskem predlogu za vrhunski sestanek, o položaju v Kongu, o nedavni Ruskovi izjavi itd. je dopisnik ČTK hotel »pojasnilo«, v čem je »bistvo tega, da komunistična Jugoslavija šluži ameriškim nacionalnim interesom«. »Predvsem bi rad povedal. da vaše vprašanje ni pošteno,« j^e odgovoril Drago Kunc. »Lahko me vprašate za mnenje o govoru Deana Ruska, ne morete pa vzeti stvari kot dejstvo in samo postaviti vprašanje, v čem komunistična Jugoslavija služi ameriškim nacionalnim interesom. Politika Jugoslavije je znana in ni odvisna niti se ne spreminja, če se spreminjajo interpretacije te politike, kar se občasno dogo j a tako v ZDA kot v drugih državah ob raznih priložnostih. Svojih dvostranskih odnosov za drugo državo mi ne podrejamo niti jih pogojno ne vežemo z odnosi našega partnerja do kake tretje države,« je poudaril Kunc, »marveč težimo za tem, da bi razvijali sodelovanje in dobre odnose z vsemi državami, ki to želijo. Ravnati drugače bi pomenilo, sprejeti negativne metode m sredstva politike hladne vojne. V teh okvirih obravnavamo tudi naše odnose ZDA, ki so obojestransko koristni.« Na vprašanje, kakšen je bili namen obiska pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Lea Matesa pri zunanjem ministru Velike Britanije lordu Homeu in pri lordu — čuvarju pečata Heathu, je Drago Kunc dejal: »Namen obiska Lea Matesa v Veliki Britaniji je bil, predavati v Imperial Defence College o »politiki neangažiranja kot nacionalni politiki«. Med obiskom v Veliki Britaniji j'e bil na vljudnostnih obiskih pri Homeu in Heathu.« BEOGRAD, 16. febr. (Tanjug). Na današnjem rednem sestanku z novinarji je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc komentiral predlog Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije v zvezi z razorožitve-nim problemom. Kunc je dejal: »Tisto, kar je po našem mnenju pri tem najbolj bistveno je, da se pogajajo s trdno odločenostjo, da bi naposled dosegli napredek.« »V tem je treba pričako- praviti bližnji sestanek od-vati m po tem je treba oce- bora za gospodarsko sode-njevati resnično konstruk- lovanje, ki naj bi bil v pri-tivnost vseh udeležencev«, hodnjih mesecih v Beogra-je nadaljeval Kunc. »V tem du. »Lahko vas opozorim smislu je celo bistveno, da na to,« je pripomnil Kunc, ne odvračajo truda in po- »da zastopa Združeno arab-zornosti od poglavitnih, de- sko republiko v tem odbo-j anskih problemov, kakor ru podpredsednik vlade se je to doslej redno doga- ZAR Bogdadi, Jugoslavijo jalo, in se ukvarjajo z ne- pa podpredsednik Zveznega pomembnimi in umetno na- izvršnega sveta Todorovič, stalimi vprašanji.« Razvof dogodkov demontira neutemeljene napade Ko so novinarji vprašali Kunca, kaj meni o napadu sekretarja KP Sovjetske zveze Suslova na Jugoslavijo, je odgovoril: »Tu ni prostor za razpravljanje o stanju družbenih ved v Sovjetski zvezi. Kar zadeva tako imenovano »kritiko«, ki jo je Suslov naperil proti Jugoslaviji oz. »jugoslovanskemu revizionizmu«, o čemer So sovjetski tisk in listi drugih držav tabora na široko pisali, mislimo, da je razvoj dogodkov demantiral in da ponovno demantira te neutemeljene napade, ki so znam iz preteklosti in ki jih ponavlja Suslov. Očitno je, da so ti napadi v nasprotju z dejanskim položajem in s pravilnimi odnosi med socialističnimi gibanj; ter da lahko samo škodujejo njihovemu pozitivnemu razvoju«. V odgovoru na vprašanje o zasedanju donavske komisije je Kunc dejal, da je uspešno zaključila svoje 20. zasedanje, ki je potekalo v duhu medsebojnega sodelovanja. Aretacija Gizenge vzbuja zaskrbljenost Neki novinar je vprašal Kunca, kako ocenjuje položaj, v katerem je Antoine Gizenga, glede na vesti, da je izpostavljen nevarnosti, da ga zastrupe. Drago Kunc je izjavil: »Če te vesti držijo, so v nasprotju z izjavami, da v postopku z Gi-zengo strogo upoštevajo zakonitost. Kongoška vlada in poveljstvo sil OZN bi s tem prevzela veliko odgovornost.« Ko je Kunc nadalje komentiral položaj v Kongu, je izjavil, da je Jugoslavija lahko samo vznemirjena ob vsakem dogodku, ki povzroči nove zaplete v Kongu in otežkoča konsolidacijo vseh nacionalnih sil v tej deželi, ki je toliko pretrpela zaradi tuje intervencije kolonialistov in njihovih najemnikov. Ta zaskrbljenost se je povečala spričo aretacije in sedanjega položaja An-toina Gizenge, ki je bil znan kot ugleden predstavnik pravih nacionalnih sil v Kongu in je bil kot tak skupaj s predsednikom osrednje vlade Adudo na beograjski konferenci. »Prepričan sem. da je mnogo drugih držav, med njimi tudi izvenblokovske, zaskrbljenih zaradi tega,« je pripomnil Kunc. »V tem smislu je naš predstavnik v OZN dobil navodila.« tiazgovor Staneta Kavčiča z inženirji in ekonomisti Ljubljana, 16. febr. — V Klubu ljudskih poslancev je popoldne predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Stane Kavčič odgovarjal na vprašanja predstavnikov Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Zveze ekonomistov Slovenije. Razgovor se je nanašal na bistvena vprašanja gospodarstva, proizvodnje in delavskega upravljanja. Pri tem so poudarili tudi vse večjo vlogo visokokvalificiranih strokovnjakov — inženirjev in ekonomistov in njihovih orgamijacij v današnjem družbenem razvoju in v perspektivi, ki jo odpira nova ustgva. Program zajema vse najvažnejše gospo darsko socialne probleme Italije RIM, 16. febr. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi je danes sprejel mandatarja za sestavo nove vlade Fanfanija, ki ga je obvestil o dosedanjih razgovorih z voditelji političnih strank. in podprli v parlamentu vlado levega centra. Ti krogi pravijo, da je treba zdaj še proučiti razdelitev ministrskih resorov, predvsem najvažnejših. Stvar ni preprosta, ker si nekateri krogi prizadevajo, da bi ostali v vladi posamezni krščanski demokrati, ki so sicer nasprotniki politike levega centra. Socialisti pa so se odločno izrekli proti prizadevanjem, da bi novo politično smer izvajali skupaj z ljudmi iz stare krščansko-demokrat-ske garniture. Podobne izjave so dali tudi socialni demokrati in republikanci. Kakor se je zvedelo, je že dosežen sporazum med Kr-ščansko-demokratsko, Social-no-demokratsko in Republikansko stranko o novem vladnem programu. Niso pa še znane nobene podrobnosti tega programa, čeprav krogi koalicijskih strank poudarjajo, da so v sporazumu o programu »upoštevali novo politično smer« in da so vse sklepe sprejeli v tem duhu. Hkrati trdijo, da program zajema vse najvažnejše gospodarsko-socialne probleme Italije, ter izražajo prepričanje, da ga bodo sprejeli tudi socialisti Gospodarski razgovori s Sudanom in ZAR O konferenci Vseafriškega gibanja za osvoboditev vzhodne in centralne Afrike — konferenca je biila nedavno v Adis Abebi — je Kunc izjavil, da je po mnenju Jugoslavije konferenca prispevala svoj delež k boju Afrike za osvoboditev. V zvezi z obiskom sudanske gospodarske delegacije v Jugoslaviji je Drago Kunc dejal, da so pogajanja, ki potekajo v okviru stalne ju-goslovansko-sudanske komisije za tehnično sodelovanje. zdaj v teku in da vlada na njih prijateljsko vzdušje obojestranskega razumevanja. O rezultatih pogajanj bo tisk obveščen po končanem delu komisije. Na vprašanje o vsebini razgovorov med gospodarsko delegacijo ZAR in jugoslovanskimi predstavniki je Drago Kunc odgovoril, da bodo na teh razgovorih posebej proučili možnosti za nadaljnjo razširitev gospodarskih odnosdv. Hkrati je treba na sedanjih gospodarskih razgovorih vskladiti stališča . ' glede nekaterih konkretnih vprašanj in pri- Odprli so nove zgradbo Filozofske fakultete Ljubljana, 16. febr. Filozofska fakulteta, ki je bila do pred kratkim utesnjena in razmetana po raznih zgradbah, je dobila na Aškerčevi cesti v Ljubljani novo poslopje. Danes dopoldne so ga slovesno odprli. Na slovesnosti, ki so se je udeležili med gosti tudi predstavniki republiških institucij, so dekan Filozofske fakultete prof. Emil Štampar, prodekan prof. Fr. Bezlaj in rektor Univerze v Ljubljani prof. Makso Šnu-derl poudarili kulturno in družbeno vlogo Filozofske fakultete ter izrekli priznanje skrbi, ki jo je družba pokazala s tem, da je omogočila sezidati novo poslopje za fakulteto. Ta novi objekt ni edini, ki ga je zadnji čas ali pa ga bo v bližnji prihodnosti dobila ljubljanska univerza. Sodelovani« in dobri odnosi z vsemi Dopisnik CTK je postavil več vprašanj, med njimi tudi vprašanje, ki se je nanašalo na izjavo ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska o odnosih med. Jugoslavijo in ZDA. Sklicujoč se na nekatere besede ameriškega ministra Sovjetski premier Hru- Laburistični voditelj Hugh ščev je »prejel v Sočiju na- Galtskeli je Izjavil, da »ničeln tka štaba Indonezijske- hče v laburističnih vrstah ga vojnega letalstva vice- ne želi obnavljanja jedrskih maršala letalstva Danlja In poskusov«, toda »če bi pre-veleposlanika Indonezije v prlčljlvo dokazali, da je Moskvi Adama Malika, Ve- nujno potrebno, da Zahod leposlanlk Malik je Izročil nadaljuje s poskusi zaradi premiera Hruščevu brzo- vzdrževanja učinkovitosti javko predsednika Sukam a, našega jedrskega orožja, s katero se indonezijska tedaj zares ne vidim, kavi ada zahvaljuje SZ v zve- ko se lahko temu ugovar-zl s sporočilom, da bo pod- ja«. GaRskeU, ki je odpo-pria bortto Indonezije aa taval v ZDA, se bo razgo-osvobodttev Zahodnega Irt- varjal s predsednikom Kea> iona. J nedrjesn. V Washlngtonu so se začela neformalna posvetovanja predstavnikov vlad ZDA, Velike Britanije, Franclje, Italije in Kanade, katere bodo zastopale Zahod na Ženevski konferenci osemnajstih držav o razorožitvi. Predstavniki zahodne skupine razpravljajo o tem, »kateri deli Iz začetne faae ameriškega programa o splošni razorožitvi Imajo največ možnosti aa zbtlža-nje a stališči Vkboda^, ditvi diržave, sodeč, da mo- organi pričakujejo poslancev, da bodo oba veleposlanika in svetovalci za evropska vprašanja in odnose z Vzhodom so prisostvovali samo razpravam o »tekočih vprašanjih-«. Iniciativa za današnje srečanje je prišla od zahod-nonemšikega kanclerja, potem ko je delo tako imenovanega Fouchetovega odbora šestih v Parizu, ki naj bi našel skupno plat-,formo Francije, Zahodne Nemčije, Italije in držav Beneluxa, naletelo na ne- pa nas za uro tn etenciozno nasmeji doseže da se mu Marina Golouh premostljive težave, ker de Gaulle odklanja pospešitev procesa integracije teh držav. Odbor naj bi se sestal prihodnji teden, vendar mu doslej še ni uspelo zbližati francoskega stališča s stališči ostalih petih vlad. Proces ustanavljanja »unije evropskih držav«, kakor ga je predlagal de Gaulle v svojem zadnjem govoru, bi dejansko Franciji zagotovil vodilno vlogo v integrirani »Mali Evropi«, medtem ko bi »pospešeni proces združevanja«, kar zahteva Zvezna republika, omogočil Bonnu, da bi znatno povečal svoj vpliv na celotno skupnost. V krogih, ki so blizu za-hodnonemški delegaciji, iz-javljajo, da se je kancler “«nočnp trudil«, da bi de Gaullu prikazal zaslpblje-noet, kiijo zahod nonemška vlada čuti zaradi težav pri >«ka|)ju skupne platforme. , Komunike, ki je bij ob-Jevljen po šestih urah razpravljanja, Je z^lo skop. v njem Je rečeno, da sta P«>dsedriUt.-potrdUa svojo Pripravljenost, da s vladami Belgije, Italije, Luksemburga in Nizozemske ustvarita politično unijo Evrope in pospešita formiranje te organizacije. Ka- Pogoji katanške sk ELISABETHVILLE, 15. fe , ščins je danes ponovno pos vladi in zahtevala, naj jih vrnila pod osrednjo oblast Seji parlamenta je prisostvovalo 42 izmed 69 katan-ških poslancev. Z večino glasov so odobrili deklaracijo Combeja in premiera Adule, sklenjeno v Kitoni, in predlagali nove stike s centralno vlado 'za miroljubno rešitev. kongoške -krize, vendar- je skupščina odobrila sporazum v Kitoni s celo vrsto pogojev in pridržkov. Combe predvsem zahteva takojšnje prenehanje vojaških Operacij proti njegovi pokrajini in izrecno obljubo centralne vlade, da ne bo uporabljala mednarodnih sil za reševanje notranjih kongoških problemov. Pred izvajanjem sporazuma- v Kitoni Combe nadalje zahteva, naj Katan-gi zagotove ministrska me-■to v-osrednji vladi sorazmerno politični in gospodarski moči pokrajine. Najmanj zahteva toliko ministrstev, kolikor so jih dobili voditelji nekdanje vlade v StanleyvllJu. SINDIKALNA DELEGACIJA FLRJ NA FINSKEM. — HELSINKI. Delegacija Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije ped vodstvom podpredsednika ZSJ Paška Romea je prispela, v Helsinki, kjer bo ostala kot gost (inskih sindikatov »SAK« na obisku deset dni. FLERE ODPOTOVAL V ADIS ABEBO. — BEOGRAD. Opolnomočeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Jan vid Flere je s letalom odpotoval v Adis Abebo, kjer se bo kot epasovalec Jugoslavije udeležil sesedanja Ekonomske komisije OZN sa Afriko. URUGVAJ NE BO PRETRGAL STIKOV M KUBO. — MONTEVIDEO. Nacionalni svet Urugvaja je s petimi proti trem gtosovoap Jn pri enem ptogianena glasu zavrnil predlog o prekinitvi djplsrnatskm stikov s Kubo, IN SKUPNI TRG. — NASHINGTON. Kot pravijo dobro poučeni krogi, so aaradl nepredvidenih ovir odMHR sMraitev sponkama o recipročnem znižanja cacia med ZDA bi rabo dnasvrepokfan Skupnim trgani. ZAHODNONKBMKA POMOČ ŠPANIJI. — BONN. Vin- slavije pod vodstvom predsednika Zveze skih zbornic Jugoslavije Ivana Vukoviča. šamje. Najnižje nočne febr. (Tanit republike to je včeraj Beograd, 16. febr. (Tanjug) Ob smrti Njenega cesarskega' veličanstva etiopske cesarice Menen je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič poslal sožalje etiopskemu zunanje- Kennedy pod pritiskom Ostrina, s katero je predsednik Kennedy na zadnji tiskovni konferenci kritiziral pristaše napadalne zunanje politike, in odločnost, s katero je povedal tistim, ki se zavzemajo za atomsko vojno, da v morebitni atomski vojni ne bi bilo zmagovalca, je dokaz, da ameriški predsednik resno jemlje gonjo ameriške desnice proti »popustljivi politiki vlade do svetovnega komunizma«. Ta gonja je v zadnjem času dobila nove oblike, izmed katerih je brez dvoma najznačilnejša polemika zaradi »natikanja nagobčnika« visokim vojaškim osebam, ki so dajale hujskaške, napadtAne ali druge neodgovorne izjave. Gonja sama ob sebi ni nič novega in tudi bistvo zadnjih Kennedyjevih izjav ni novo. Nova je ostrina polemike, ki je precej na široko zajela sloje ameriškega prebivalstva. Ta gonja se stopnjuje od lani, ko je začela javnost posvečati čedalje večjo pozornost raznim »rodoljubnim« organizacijam in društvom, ki so, da bi dokazale svoj antikomunizem, šle do takšnih skrajnosti, da so razglasile celo vrsto visokih ameriških politikov za »pristaše« (zavedne ali nezavedne) komunizma. Tako imenovanemu društvu Johna Bircha so sledile številne druge organizacije in posamezniki, ki so zavohali, da je spet prišlo obdobje v ameriški politiki, ko antikomunizem prinaša lep politični kapital. Razumljivo je, da mora biti vsak naslednji antikomunist, ki se pojavi v areni, bolj desen od prejšnjega. Skrajnosti, do katerih pridejo takšni ameriški »rodoljubi«, so v resnici brezmejne. Privlačnost takega »antikomunizma« pa je tem večja, ker se lahko vsakdo oglasi v prepričanju, da bo veljal za rodoljuba, če bo le dovolj udrihal po nečem, o čemer po navadi nima niti najmanjšega pojma. Hkrati pa nudi tako zmerjanje še to čudovito priložnost, da lahko ljudje odgovornost za vse križe in težave naprtijo samo enemu grešnemu kozlu. Toda če začno dajati neodgovorne izjave visoki vojaški funkcionarji, dobi vsa zadeva še resnejše obeležje. Ne predsedniku ZDA ne zunanjemu ministrstvu ne obrambnemu ministrstvu ne more biti vseeno, kaj govorijo odgovorni funkcionarji. Največ prahu je dvignila afera v zvezi z admiralom Burkeom, ki so mu »cenzurirali« izjave. Kennedy je na tiskovni konferenci dobro osvetlil neodgovornost tega visokega vojaškega funkcionarja, ko je dejal: »Admiral Burke ni vedel, da smo se takrat pogajali za osvoboditev pilotov letala RB-47. To kaže, kako je nadzorstvo zaželeno. To nadzorstvo velja tudi zame. Svojo »poslanico o stanju Unije« sem poslal tudi ministrstvu za obrambo in za zunanje zadeve, da bi lahko videli, če je v poslanici kaj takega, kar bi lahko komentirali.« To je seveda samo ena plat pritiska, ki ga ameriški skrajneži izvajajo na vlado in na javno mnenje. Ker imajo ti skrajneži po navadi dovolj sredstev, da publicirajo svoje nazore, so seveda tembolj nevarni. Predsednik Kermedy je pokazal, da se zaveda te nevarnosti. Pri prihodnjih stikih in pogajanjih z Vzhodom pa bo moral pokazati tudi dovolj odločnosti in vztrajnosti, da se bo uprl temu pritisku in skušal najti rešitve, ki bodo oddaljile nevarnost vojne, ne pa približale to nevarnost, če bo tako ravnal, bo ukrepal tudi v smislu najboljših pravih interesov ZDA. Bip Sožalni brzojavki ob smrti cesarice Menen Kartum, 16. jug) Predsednik Josip Broz Tito je poslal njegovemu cesarskemu veličanstvu Haile Selasie, cesarju Etiopije, tole brzojavko: »Ob hudi izgubi, ki je prizadela Vas in Vašo žino s smrtjo Njenega cesarskega veličanstva cesarice, izražam Vašemu cesarskemu veličanstvu in cesarski družini v imenu svoje soproge in v svojem imenu najgloblje sožalje.« Beogra jug) Ob mu iuuiiauiu. Razstava 'indijske arhitekture Beograd, 16. febr. (Tanjug). V Beogradu bodo jutri odprli razstavo indijske arhitekture, ki sta jo organizirali komisija za kulturne stike s tujino in indijsko veleposlaništvo v Beogradu. Razstava prikazuje razvoj indijske arhitekture do konca 18. stol., ko so začeli prodirati v Indijo evropski vplivi. Razstavljenih je 46 eksponatov. OBISK NA RAZSTAVI IZUMOV. Včeraj popoldne si je med tisoči obiskovalcev ogledal I. republiško razstavo izumov tudi dr. Jože Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta LRS. Na razstavi se je zadržal dlje časa in se podrobneje zanimal za mnoge razstavljene Izume. Foto: S. Busič KONFERENCA 0 KENIJI V LONDONU Predlogi za novo ustavo Dve največji politični stranki Kanu in Kadu imata različna stališča o prihodnji ustavi Kenije LONDON, 16. febr. (AFP). Preden se je nadaljevala konferenca o Keniji, se je danes britanski minister za kolonije Maudling sestal z voditeljema dveh največjih kenijskih političnih strank — KANU in KADU — Jomom Kenijato in Ronlonom Ngalo. Tako na tem ožjem sestanku kot tudi v nadaljevanju dela konference so razpravljali o predlogih za bodočo ustavo Kenije, ki jih zastopata KANU in KADU. Stranka KANU, ki ji načeluje Jomo Kerni jata, je predložila konferenci spomenico, ki določa ustanovitev unitaristične države in jamstva za manjšinska plemena. Po predlogu stranke KADU pa naj bi Kenija postala federalna država. Voditelj te stranke Ngala n) podrobno obnazložil predloga o federalni ure- ra konferenca o Keniji v načelu sprejeta ustavo, ki določa takšno ureditev, potem pa naj bi proučili predlog KADU. Dobro poučeni krogi pravijo, da si britanska vlada prizadeva doseči ureditev, po kateri bi bila Kenija centralizirana država, v njenem okviru pa bi posamezna področja ohranila določeno obliko avtonomije v vprašanjih prosvete in agrarne zakonodaje. Na današnji seji je stranka KANU tudi predlagala, naj bi imenovali ožjo komisijo predstavnikov dveh političnih strank Kenije in Velike Britanije, ki bS vskladila stališča in skuša- šanja, glede katerih se udeleženci konference ne strinjajo. mo predvsem premogovnike v gospodarskem odboru ke skupščine o položaju v premogovni-Zbora proizvajalcev Zvezne poslanec inž. Anton Tribušon da moramo forsirati dolgoročna naloga pa je, da čimbolj podpremo oplemenitenje premoga oziroma nje-v druge vrste ker to prav tako tz-položaj premogovne mislimo, da je tre-najrentabi lnejše premogovnike, potem mora- tudl za velenjskega, ki spada najproduktivnejše i pranoMlm izenačili i S seje gospodarskih odborov ob eh zborov Zvezne BEOGRAD, 16. febr. (Tanjug). Gospodarska odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine bosta poročala skupščini in Zveznemu izvršnemu svetu o sklepih, do katerih so prišli danes v razpravi o položaju in stanju v premogovnikih. Izvolili so posebno komisijo, ki bo na podlagi današnje razprave pripravila osnutek sklepov. skupščine Poslanci Zbora proizvajalcev, ki delajo v premogovnikih, predstavniki sindikata rudarskih delavcev in več rudnikov so danes predlagali, naj bi proučili možnosti, kako bi ustvarili pogoje, da bi se položaj premogovnikov izenačil z drugimi gospodarskimi panogami. Zavzeli so se za to, da bi uveljavili ugodnejše go- V KINU NAM KAŽEJO Drzni To je drugi del iz serije Navadno neznanih storilcev. V prvem delu, ki smo ga videli že pred časom, so ti nerodni, pravzaprav pošteni lopovi končali svojo drzno, »znanstveno« pri- pravljeno tatinsko akcijo tako, da so se do sitega najedli špagetov in odnesli kožo. Razen tega so se za vedno zakleli, ,da ne pojdejo več na tako 'odgovorno in nerentabilno delo. Spet so pojedli besedo: zdaj niso »napadli« nič več in nič manj kot celotni iztržek la najti ureditev za vpra- | italijanskega lotta. Zastavi- ly;r: . v LONDONU: v Lancaster Housu že nekaj dni razpravljajo °,.p. odnjl ustavl KeniJe, po kateri naj bi ta angleška kolonija dobila neodvisnost — Na sliki: Dva kenijska voditelja, Džomo Kenija ta in Tom Mboja. SODNA OBRAVNAVA V NOVEM SADU ■W Človek brez vesti KONGO Gardiner o sodelovanju OZN s kongoškimi oblastmi šef misije OZN v Kongu se je zavzel za sodelovanje s kongoško vlado na vseh področjih LEOPOLDVILLE, 16. febr. (Tanjug). Robert Gardiner, naslednik Šveda Linnerja na položaju šefa misije OZN v Kongu je danes na svoji prvi tiskovni konferenci izjavil, da OZN v tej državi izvaja samo politiko, ki sloni na sklepih Generalne skupščine in Varnostnega sveta. Gardiner se je zavzel za sodelovanje s kongoško vlado pri varovanju miru in reda in pri urejanju vseh gospodarskih in drugih problemov. Ko je govoril o akcijah misije OZN, je dejal, da se jih lotevajo v sodelovanju s centralno vlado, ob posvetovanju z njo in z njeno odobritvijo. Gardiner je poud;»ril, da mora misija OZN delovati v vsem Kongu. Kot enega izmed ukrepov za sodelovanje je Gardiner poudaril ustanavljanje skupnih patrulj OZN in kongoških oboroženih sil povsod, kjer je to potrebno. Skupne patrulje že nekaj časa delujejo na tako imenovanih ogroženih področjih Kinduja, zdaj pa tudi v Bakvangi, kjer bodo po daljšem času ponovno razporejene čete OZN. Ko je Gardiner govoril o možnostih za umik oboroženih sil OZN iz Konga, je dejal, da bosta Generalna skupščina ali Varnostni svet odločila o tem, kadar bo to dovoljeval razvoj položaja oziroma kadar bo imela central- na vlada popolno nadzorstvo v državi. Gardiner je precej govoril o sodelovanju s. kongoškimi oblastmi na vseh področjih. Dejal je, da bodo poslali ekipo oficirjev v šolo kongoške vojske v Luluaburg, medtem ko bo druga skupina oficirjev OZN dodeljena kongnškl vojski za vežbanje podoficirjev in vojakov. Te ukrepe sprejemajo v zvezi z reorganizacijo kongoške vojske. Kar zadeva Katango, je Gardiner govoril samo o položaju v južnem delu te pokrajine. Položaj v drugih if.e-lih Konga je po njegovem mnenju zadovoljiv. Gardiner sploh ni govoril o novih Com-bejevih manevrih na zasedanju pokrajinskega parlamenta, katerih namen je bil, podaljšati secesionizem Katan-ge. Gardiner je izrazil pripravljenost OZN, da brez diskriminacije zaščiti, vse, ki prosijo za zaščito. Kar pa zadeva Gizengo, je dejal, da ne on ne kdo drug ni prosil za zaščito po 30. januarju. Glede bodočega razvoja Konga, zlasti gospodarskega, je Gardiner izrazil optimizem. Po njegovem mnenju si bo kongoško gospodarstvo prav lahko opomoglo. Opozoril je na napore svetovne organizacije, da pomaga centralni vladi pri vzpostavljanju dobre administracije. Novi Sad, 16. . febr. (Tanjug). Peti dan obravnave proti skupini obtožencev, ki so kradli družbeno imovino, so zasliševali prvega obtoženca, bivšega direktorja kmetijskega kombinata »Vojvodina« v Baču Radovana PavtčevLča. Ko so Pavičeviča soočili z njegovim glavnim pajdašem Stevar.om Kuzmanovičem, je prišlo do medsebojnega obtoževanja. Kuzmanovič je izjavil, da je moral svoj honorar za »družbeno nadzorstvo« deliti s Pavičevičem, da bi obdržal to honorarno zaposlitev na kombinatu. Obtoženi Pavičevič je danes priznal, da je dobil od Blagote Pejoviča, zastopnika zasebnega zidarskega mojstra iz Peči Petra Pejoviča 2,265.000 din podkupnine za dela, ki mu jih jč prepustil na kombinatu. Iz dosedan j ega Pa vičevičeve-ga priznanja je mogoče sklepati, da je vrednost podkupnine, ki jo je dobil samo od Kuz-manoviča in Pejoviča večja od 3,200.000, za kolikor je pripravljen prevzeti »vse posledice«, kakor je rekel na začetku zasliševanj a. Zažgal hlev in se v njem obesil Preden je napravil sam-omor, je zažgal gospodarsko poslopje,« je bila konična ugotovitev preiskave o požigu in samomoru Milana Lavriča, ki je 22. januarja letos v De&eči vasi pri Žužemberku zažgal gospodarsko poslopje svoje žene, nato pa v gorečem poslopju napravil samomor. Tistega dne, ko je izbruhnil požar, sta se Milan Lavrič in njegov tast Anton Rugelj sprla ; Milanova žena Danica je potegnila z očetom. Lavrič se je s tastom večkrat prepiral. Tistega dne pa ga je tast na silo MOTORIST IN SOPOTNICA PADLA vrgel iz hiše. Lavri? se je namreč priženil k Rugljevim, s tastom sta se prepirala predvsem zaradi zemlje in gospodarjenja. Lavrič, ki je hodil na delo v Ljubljano, je hotel po svoje gospodariti, tast pa po svoje. Po prepiru mu je Lavrič zažugai, nato se preoblekel in izginil. Zadnjikrat so ga videli v gostilni pri Šmihelu. — Kmalu zatem je izbruhnil v Dešeči vasi požar. Gasilci, ki so prihiteli gasit, so hoteli odvleči dba voza, ki sta bila pod streho, vendar ju niso mogli, ker sta bila močr.o zavrta. Ze med gašenjem so na pogorišču opazili ožgano človeško truplo. Kriminalistični uslužbenci so kmalu ugotovili, da gre za Milana Lavriča. V prvem hipu ni bilo jasno, kdo je povzročitelj požara, kakor tudi mi bil jasen vzrok Lavričeve smrti, s prizadevnim delom pa jim je uspelo raziskati vzroke. Vrsta dokazov, ki so jih preiskovalci našli na pogorišču in v njegovi bližini, je namreč privedla preiskovalce do zaključka, da Je Lavrič sam zažgal poslopje in napravil samomor. -ra li so vse svoje »znanstvene« razbojniške sile, uspeli pa tako, da na koncu sami pokličejo polioijo, ki naj dvigne na klopici pod veselim drevcem mestnega sprehajališča kompletne milijone razen 10.000 izmak-njenih lir, ki jih je stari Campanello zapravil za kulinarične dobrote. Veliki vodja Vittorio Gassman hip pozneje nima petdeset Bit, da bi plačal cestni prekršek in se, kot na začetku te serije, vneto prepira s karabinjerjema: čemu gnjavita nedolžne ljudi, resnične storilce pa blagruje ves državni red?! Zal je drugi film iz te serije nekoliko slabši od prvega; spremenil je režiserja (tokrat je vodil navadno neznane storilce Nanny Log) in nadaljeval simpatično, situacijsko — »kriminalno« italijansko komedijo z vnanjo dinamičnostjo, vendar šibkejšo domiselnostjo. No, skupina z Gassmanom, Salvatori-jem in vsemi drugimi »gigantskimi storilci« je imela po drugi strani zdaj še več priložnosti za nadrobno izdelavo igralskih likov, Icar je uspelo zlasti Gassmanu, ki je nekajkrat (v nadrobnostih ) zablestel z osebnimi igralskimi domislicami. Serija je tako zaključena in prav je, da se ne nadaljuje. Zgubila bi privlačno enkratnost. Družbene bodice v njej so sicer skromne, vendar še kar duhovito izpovedane — drzni podvig nasploh pol ali spodarske instrumente za premogovnike, zlasti pa. da bi upoštevali težaven položaj majhnih premogovnikov. Več govornikov je izrazilo mnenje, da bi bilo treba povečati čisti dohodek premogovnikov in liberalizirati cene. Treba je ustvariti pogoje za modernizacijo, omogočiti namenske kredite za opremo in. povečati rentabilnost premogovnikov. Poslanec Nuriz Osmanagič, ki je eden izmed pobudnikov za proučevanje tega vprašanja, je navajal dokumentirane podatke, iz katerih je videti, da so osebni dohodki rudarjev v primerjavi z dohodki delavcev v drugih panogah nekoliko manjši. Odbora sta sprejela Osma-nagičev predlog, da bi priporočili Zveznemu izvršnemu svetu, naj prouči delo službe, ki se ukvarja s problemi premogovnikov v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje. Nekateri pojavi, na katere je opozoril Osmanagič, so bili povod za sklep, da je treba s temi problemi seznaniti tudi skupščinski odbor za družbeno nadzorstvo. Sekretar ZIS za industrijo Danilo Kekič, ki je dal uvodno informacijo, je rekel, da zvezni mnenja storili ustrezne ukrepe za ureditev odprtih vprašanj v premogovnikih. Popoldne bosta odbora obravnavala probleme strojne industrije. Ko sita oba gospodarska odbora Zvezne ljudske skupščine razpravljala o položaju domače strojne industrije, sta opozorila zlasti na to, da si mora ta industrija prizadevati, da se izenači s cenami, kvaliteto in roki na svetovnem trgu. Odbora sta sklenila seznaniti Zvezni izvršni svet z mnenjem in pobudami poslancev o nadaljnjem razvoju naše strojne industrije. V debati, v kateri so sodelovali tudi sekretar ZIS za industrijo Danilo Kekič, predstavniki Zvezne industrijske zbornice in Sveta za strojno industrijo, so opozorili na to, da mora ta industrijska panoga spričo ravni, ki jo je že dosegla, bolj smelo uporabljati domače konstrukcije. V debati je biflo rečeno, da je treba krepiti kooperacijo in specializacijo, uvoz pa vskladii-ta z možnostmi proizvodnje. Gospodarska odbora sta odgodiia za naslednje seje debato o predlogu za spremembe zakona o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizacij, katerega likvidnost rudnike. Z uvedbo davka na izredni dohodek letos v Velenju, ob isti proizvodnji, kakršna je bila lani, ne bo ostal v skladih niti dinar čistega dohodka. S takšno politiko, ki v resnici ni nobena politika, seveda položaja premogovnikov ne bomo izboljšali. Kaj pa lahko izboljšamo takoj? Rentabilnim premogovnikom moramo pustiti več sredstev, seveda s tem, da potem sami finansirajo svoje potrebe. Upravičen je predlog, da revidiramo rento in da ukinemo davek na izredni dohodek. Glede zahteve, da se zniža obrestna stopnja na osnovna sredstva od 4 na lT A/At-A4č ! ZA ISA* /LfAMO o ' — £=.!«LjO/\JC>toS\• ' ■> — strijl gradbenega materiala in v gumarski industriji. -fs Nova domača hibridna koruza Na vojvodinskih poljih se bo letos prvič pojavila domača hibridna koruza »Ex-27-a«, ki jo je vzgojil Inštitut za kmetijstvo v Zagrebu. Za setev te srednje zgodnja hibridne koruze, katere lastnosti so preverili v neposrednem pridelovanju, se zelo zanimajo velika kmetijska gospodarstva v Vojvodini. Predstavnik Inštituta za kmetijstvo v Zagrebu ing. Franjo Pavlek je na nedavnem posvetovanju v Novem Sadu izjavil, da so lani, ko so delali poskuse, pridelali 95 metrskih stotov domače hibridne koruze na hektar. Na poskusnem polju v Varaždinu so je pridelali nad 120, v Križevcih pa celo 139 metrskih stotov. Ta hibridna koruza zraste in dozori v 125 do 135 dneh tako, da jo je moč pospraviti z njiv že sredi septembra, kar hkrati omogoča kmetom, da znatno prej prično pripravljati njive za setev pšenice. To je pravzaprav tudi največji problem v Vojvodini, kjer sejejo pšenico na njivah, na katerih Je rasla prej koruza. Razen tega je domača hibridna koruza znatno odpornejša proti rastlinskim boleznim kakor amertška. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov bi bilo treba pospešiti pridelovanje te koruze, da bi čimprej zadovoljili domače potrebe. l - ——— - - - - —— — - . .. . . - . — npin M. SOBOTA 17 FFRRDtRM 1962 Pisma I Zakaj ne tudi j pri nas? 1 Tovariš urednik, I v četrtek sem bral v »Delu« članek o tem, kako ) uspešno so začeli v Beogradu na pobudo mladinskega mestnega komiteja urejati stanovanjske zadeve mladih samskih delavcev. Res je razveseljivo, da so beograjska podjetja s tako izdatno podporo priskočila na pomoč. No, nekaj dni pred tem pa sem bral v »Delu« tudi članek o problemih mladine v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah, kjer stanujejo mladi ljudje po podstrešjih in kleteh. Gotovo pa ta primer ni edini v Ljubljani, še manj pa v Sloveniji. Vem, da so samci glede stanovanj v mnogih podjetjih zapostavljeni. Tudi na kongresu LMS v Kranju so povedali, da so le nekatere gospodarske organizacije upoštevale priporočila ZIS, ki pravijo, naj bi vsaj 10% sredstev, ki jih gospodarske organizacije porabijo za stanovanja, vložijo v gradnjo samskih stanovanj. No, mislim, da je lahko beograjski primer za zgled tako ljubljanskemu okrajnemu komiteju LMS kot tudi ljubljanskim podjetjem. Gotovo bi bilo zelo koristno, če bi tudi pri nas čimprej poskusili kaj takega. Ce bi vsa sredstva zbirali v skupnem sk1 adu, bi tako prišli do stanovanj tudi ljudje iz takih podjetij in ustanov, ki se z lastnimi sredstvi gradnje samskih stanovanj ne morejo lotiti. In še nekaj: mislim, da je sedaj, ko se pripravljamo na gradnjo nove mestne bolnišnice, tudi pravi čas, da poskrbimo tudi za stanovanja tistih ljudi, ki bodo v tej bolnišnici delali. Jože Mladenov, Ljubljana In vendar je most... Tovariš urednik, v sestavku »Naj bo most, ne zasilna brv« je tovariš Stane Peterlin v tej rubriki (Delo, 13. II. 1992) objavil kritične pripombe na račun žepne izdaje romana Iva Andrica »Na Drini most«. Temeljni očitek je strnjen v misli. da je »ta najnovejša izdaja vse prej kot dostojna Andričevega (mena...« in da »»glede opreme zaostaja za najbolj oeneno literarno plažo.« Kritično vrednotenje našega dela je v resnici pobuda za založbo, saj kaže, da je kljub praktici-stičnim silnicam vsakdanjega življenja še zmeraj dovolj ljudi, ki se osebno ovredelujejo do knjige in slovstvenega pa založniškega dela. In prav zategadelj se nam zdi potrebno, da opredelimo sodbo tovariša Peterlina tako, kot se kaže v širšem konceptu založniškega dela. Zamisel o cenenih, priročnih izdajah žepne knjige je že ob rojstvu imela mnogo nasprotnikov, ne samo med bralci, temveč tudi med založniki. In nič ne kaže tajiti, da je vsa zgodovina žepne knjige v resnici spopad dveh nazorov: estetskega in uporab- nostnega. Zagovorniki prvega se razen svojega temeljnega odnosa do knjige opredeljujejo do nje tudi vizualno, kot do o-krasnega predmeta, pripisujejo ji skoraj dekorativno funkcijo, kakršno ima n. pr. uporabna umetnost. To »reprezentativno« pojmovanje knjižne opreme govori v prid njihove estetske vzgoje in njihovega intimnega odnosa do slovstvene umetnosti. Toda zagovorniki drugega, uporatnostnega nazora, jim ugovarjajo, da knjiga ni samo to, kar se kaže očem, da je njeno temeljno kulturno poslanstvo v tem, da je pristopna vsakomur, da širi svoje vplivno območje na najširše sloje človeške skupnosti, da ne kaže po papirju vrednotiti avtorja in njegovega dela. Se danes so založniki, ki, ki načelno odklanjajo izdajanje cenenih žepnin knjig in prav tako tudi bralci, ki jim je več do lepo opremljene knjige kot do cene. Toda kljub temu odporu so se v svetu že zdavnaj vpeljale vse mogoče oblike cenenih, priročnih izdaj, ki naj se imenujejo »Penny Books«, ali kakor koli že. Francozi, Angleži, Nemci, Rusi, Američani — vsi ti že dolga desetletja izdaja-j razen reprezentativnih izdaj še v množičnih izdajah svoje slovstvene velikane. Te množične izdaje imajo podobo cenenih brošur na slabem Tapirju; o zunanji opremi pa sploh ne kaže izgubljati besed. Pa vendar se noben Francoz ne sramuje tega, da izhajajo Balzacova dela na najslabšem papirju, noben Anglež ne zavija oči (kljub prislovično konservativni zaverovanosti), kadar kupuje v kioskih Dickensove romane, natisnjene na rotacijskem papirju, in noben Američan ne vidi nacionalne sramote v tem, če izide Faulknerjev roman v kričavem papirnem o-vitku. Saj ne gre, da bi jih morali za vsako ceno posnemati, poralelo smo postavili sam o zato, ker tovariš Peterlin malce patetično vzklika, kaj bo k temu rekla tujina. Brez skrbi: tujina se je že davno odrekla takim in podobnim paradam. Ker pa vendar kaže upoštevati ugovor, da sme dolžni dati Ivu Andricu in njegovemu delu primerno spoštovanje tudi z zunanjo opremo knjige, zato moramo reči, da smo to spoštovanje izkazali avtorju še predno je prejel Nobelovo nagrado. Dvanajst let je minilo, od kar ima naša založba na programu Andričeva dela. V tem času je dala na knjižni trg že dve iz da j i »Na Drini mosta«, dve i z da ji »Travniške kronike«,, roman »Gospodična« in novelo »Zakleto dvorišče«. Vse te izdaje so bile glede vsega vzorne, da ne rečemo razkošne: na odličnem papirju in vezane v celoplatno in celousnje. S tem je bilo ustreženo vsem. ki cenijo — kakor tovariš Peterlin — lepo opremljeno knjigo. Ker pa je s podelitvijo Nobelove nagrade izredno naraslo zanimanje za Andričeva dela, saj so bila v nekaj dneh razprodana, se je založba odločila za tretji ponatis romana »»Na Drini most«. Pri tem je niso vodile komercialne pobude, temveč načela kulturne institucije, ki se zaveda svoje dolžnosti tako do avtorja kot svojih usmerjevalnih in popularizatorskili nalog do najširših slojev bralcev. In prav ta temeljna pobuda, je vplivala, da smo pri tretjem ponatisu upoštevali predvsem tiste bralce, ki kljub ljubezni do knjige ne zmorejo visokih cen za razkošne izdaje. Načelo je bilo: ceneno, naglo, uporab n o s t n o. Izdajo, smo pripravili venem mesecu. Kdor nekoliko pozna razmere v naši grafični industriji, nam bo priznal, da smo dosegli s tem svojevrsten rekord. V tej naglici seveda nismo mogli izbirati papirja in smo vzeli to, kar je trenutno imela tiskarna na zalogi. Kljub temu pa je knjiga tiskana na istem papirju kot zbirka »Detektiv« (to primerjavo namreč omenja tov. Peterlin), se pravi: na časopisnem, le da je eden bolj glajen kot drugi. Vse je bilo planirano skoraj na minute: stavljenje teksta, korekture, oprema, klišeji, tiskanje. Ne trdimo, da je oblika te žepne izdaje idealna; marsikaj bi lahko bilo drugače in prve skušnje nam bodo tudi pomagale pri nadaljnjem delu. A bil je' poskus naglega reagiranja na potrebe knjižnega trga in prvi korak pri iskanju primerne žepne knjige, ki ima pri nas prav tako mnogo zagovornikov. O tem govori tudi podatek, da smo v 14 dneh prodali 2500 izvodov romana. To je zanesljiv dokaz, fla smo z izdajo ustregli vsem, ki se žele seznaniti z Andričevim delom, a jim gmotne razmere ne dovoljujejo nakupa razkošne, drage knjige. Da bi pa ustregli tudi tistim, ki si žele — kot tovariš Peterlin — grafično vzorno izdajo Andričevega dela, smo že stopili v koprodukcijo z beograjsko založbo »Prosveta« in zagrebško »Mladostjo«. Predvidoma, konec tega meseca bo podpisana z avtorjem pogodba za izdajo njegovih izbranih del v osmih knjigah. Uredniki že pripravljajo gradivo za ta doslej najobsežnejši izbor. Ta izdaja bo prvenstveno namenjena tistim bralcem, ki želijo imeti — kot tovariš Peterlin — knjige v boljši opremi. In končno še o ceni. Da bi ne bilo odvečnih komentarjev, naj govore številke: cena romana »Na Drini most (II. izdaja, 1959, vezana v celoplatno) je bila 1350 din Od takrat do danes so se cene tiskarskim uslugam povečale skoraj za 100 odstotkov. Z drugimi besedami: danes bi taka knjiga imela v idealnem primeru ceno 2.500 din. Žepna izdaja stane pa 680 dinarjev. Razmerje je torej 4:1 za žepno knjigo. Ne smemo pozabiti, da vplivajo gospodarske spremembe prav tako na založniško delo kot na vse Hilli! druge gospodarske dejavnosti, saj je vzročno povezano z grafično in papirno industrijo pa z delom številnih drugih sodelavcev. Za roman, ki ima skoraj 25 knjižnih pol, je cena 680 din primerna. Najvažnejše pa je: dostopna je v resnici vsakomur — šolski mladini, študentom in preprostemu delavcu. S tem pa je dosegla tudi svoj osnovni namen: postala je zanesljiv most med avtorjem in najširšim krogom braj-cev. ' :l\ Državna založba Slovenije Ai sem napravil prometni prekršek? Tovariš urednik, dne 12. t. m. sem ,bil o Kranju. Z avtomobilom sem se pripeljal na glavni trg in parkiral v enem izmed praznih »boksov«, ki so z belimi črtami o-značeni na široki ploščadi desno od cestišča. Ko sem se vrnil, sem že od daleč opazil prometnega miličnika, kako lepi na prednja stekla nekaterih avtomobilov nalepke, da so nepravilno parkirali ''in tako napravili prometni prekršek. Tudi na svojem avtomobilu sem našel nale-pek. Prepričal sem se, da stoji moje vozilo natanko v sredini parkirnega »boksa« in si nisem mc.gel razložiti očitanega prekrška. Prosil sem miličnika, naj mi pojasni, kaj sem zagrešil. Po miličnikovem mnenju sem kakor drugi, zapeljal svoje vozilo predaleč v parkirni prostor Kratko pojasnilo: levo od mojega vozila je stal Fiat-1100, desno pa DKV/-1000. S sprednjima odbijačema smo stali poravnani. Ker pa je moj Fiat-600 krajši, je ostal za mojim vozilom prazen prostor. Prometnik mi je dejal, da morajo vozila stati tako, da so zadnji odbijači (ki segajo proti cestišču!) v eni črti, da sem pokvaril »estetski vzled« parkirnega prostora, da sem torej napravil »estetski prekršek«, zaradi katerega naj prejmem zasluženo kazen. Ker sem spoznal, da bi bila vsaka nadaljnja razlaga zaman, sem po besedilu poziva na vozilu odšel na prometni odsek LM v Kranju. Precej časa sem službujočemu organu LM razlagal očitani prekršek. Po daljšem pojasnjevanju se je le-ta oprijel mnenja službujočega organa na parkirnem prostoru ter mi tudi očital, da sem pokvaril »estetski izgled« parkirnega prostora. Ali se vam ne zdi, tovariš urednik, da je za vse naše prometne miVč-nike mnogo mnogo dela na mestih, kjer so naša življenja res ogrožena, in naposled, ali se vam ne zdi, da je opisani primer proflnacija prometnih predpisov, ki le-tem I zmanjšuje pomen, pro- j metnim organom pa jemlje ugled in resnost. Arh. Svetopluk Kasal. i Ljubljana, Šentvid 108. 1 IIHIIIIIIUIIIIIIBi; Dela na novem zdravstvenem domu, za katerega so po vojni prispevali največ negospodarskih investicij v tržiški občini, gredo h koncu. Potrebno je namreč le ie nekaj obrtniških storitev ter razmestitev opreme in v Tržiču tako težko pričakovani zdravstveni dom bo pri- čel obratovati. Računajo, da bo to prve dni maja. Vrednost doma ob dograditvi bo znašala 250 milijonov din, ki sta jih v enaki meri prispevala Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj in ObLO Tržič. Sredstva za opremo pa bo dal sedanji zdravstveni dom sam. V novem domu bo več oddelkov, ki jih sedaj v Tržiču niso imeli. Tako okulistični, fizioterapevtski, patronažni in posebej urejena dežurna služba. V sklopu doma bodo tudi otroški dispanzer, posvetovalnica za žene, lekarna in demonstracijska kuhinja. Imeli pa bodo tudi rentgenske naprave. Kader za novi zdravstveni dom je v glavnem že zagotovljen, manjka samo zobozdravnikov. Sčasoma bo rešeno tudi to vprašanje, saj štipendirajo pet stomatologov. P. G. Foto: Z. Denisa S SEJE SVETA ZA TURIZEM 0L0 LJUBLJANA PonMiio delo gradhem Ljubljana, 16. febr. Na današnji seji Sveta za urbanizem OLO Ljubljana so med drugim razpravljali o lanskem delu okrajnega zavoda za urbanizem. Ugotovili so, da je zavod v tesnem stiku z občinami dobro delal. Zlasti se je zavzemal za smotrno industrijsko in stanovanjsko izgradnjo. V razpravi so opozorili na vrsto težav, ki se pojavljajo pri urbanističnem delu. Zlasti je najaktualnejša pravočasna izdelava urbanistične dokumentacije, zaradi česar nastajajo težave v tekoči gradnji. Tako pride do nesmotrne izrabe zemljišč za gradbene namene ter neracionalnega vlaganja v komunalno izgradnjo. Na seji so tudi poudarili, da so gradbeni odloki, ki jih izdajajo na osnovi zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, zvečine zastareli in ne ustrezajo sedanjim namenom ter smerem urbanističnega razvoja. Prav tako so težave z gradbeno inšpekcijo zlasti v občinah. Gradbeni inšpektorji Mladi Kamničani ob televiziji Vsako sredo in soboto ob 18. uri napolni dvorano Delavske univerze v Kamniku 200 otrok-pionirjev in malčkov. S pomočjo občinske organizacije SZDL in Delavske univerze organizira že tretje leto Društvo prijateljev mladine Kamnik televizijske sprejeme brezplačno. Le poglejte jih, kako jim ugaja »Vrtiljak« iz RTV Ljubljana na ekranu! Želeti je, da bi se včlanili v Društvo prijateljev mladine v Kamniku tudi starši otrok, potem pa bi bili otroci odtegnjeni nevarni cesti še za kakšno uro. 5 P. S. S SEJE ObLO LJUBLJAN A- CENTER »Sumi« spet samostojen Ves dopolnilni proračunski prispevek za izboljšanje šolstva HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO Štajerska juha, jajčni peče-JVJak s salamo, fižolov hren, banane z vinom* Juha: pol litra fižola namo-Cinio in. skuhamo žc prejšnji večer. Za juho ga porabimo tretjino, dve tretjini pa za hren-. Za juho porabirfto tudi vodo. v kateri smo kuhali fižol. Potrebujemo tudi dva velika ali štiri manjše krompirje ter prežganje. Olupljen krompir zrežemo v večje kocke in ga skuhamo. Fižol z vodo vred ogrejemo in damo h krompirju s prežganjem, ki smo ga pripravili iz masti, motke in Čebule. Juho odišavimo z lovor-jevim listom, soljo, poprom in kisom. Pečen jak: potrebujemo štiri jajca, dvajset dekagramov ljubljanske salame, četrt litra mleka, sol, mast za pečenje in toliko moke, da dobimo gosto tekoče testo. Testo za pečenjak vmešamo že zjutraj. Salamo olupimo in zrežemo v tenke kolobarje, ki jih lahko razrežemo nato še v štiri dele. V vročo mast ali olje vlijemo toliko testa, kolikor debeli omleti podobni pe-čenjak želimo imeti. Ko testo po spodnii strani že malo za- rumeni, po vrhu potresemo z nekaj salame. Potem pečenjak previdno obrnemo in spečemo se po drugi strani. Pečenega zapognemo čez polovico in položimo na pogret krožnik. Speči moramo štiri take pečenjake. Fižolov hren: kuhani fižol pretlačimo, po potrebi solimo, zabelimo z dvema žlicama olja in okisamo z eno žlico vinskega kisa. Pridamo še tri žlice naribanega hrena in zmešamo. Fižolov hren lahko razdelimo po krožnikih ali ga damo na mizo posebej v skodelici. Banane; štiri banane olupimo in z vilicami stlačimo. Sok nekoliko sladkamo, mu prilijemo kozarec belega vina in močno zmešamo. • aktualno • zanimivo • privlačno 9 veselo v sliki in besodi »TT« Nekaj iz Pri organizaciji SZDL deluje tudi olepševalna sekcija, ki se bori za kar najlepšo podobo Vinice. Z nasveti in opomini vpliva na ljudi, da bi popravili ograje, posadili po vrtičkih rože, prepleskali pročelja hiš itd. Med drugim tudi nagovarja domačine, naj urede, če je seveda le mogoče, na svojih domovih ležišča za turiste. Gostišče »Kolpa«, ki do sedaj edino oddaja prenočišča, ima poleti velikokrat premalo prostora. Povsem novo in moderno gostišče »Kolpa« je lani investiralo 3,825.000 din za gradnjo in opremo camping prostora tik ob reki. Podjetje je vložilo lastnih sredstev 625.000 din in posojilo iz občinskega investicijskega sklada 3,200.000 din. Letos misli najeti novo posojilo, da bi do začetka turistične sezone uredili cesto od mostu čez Kolpo do gostišča. * Na zadnjem občnem zboru ZB je bilo dosti govora o asfaltiranju trga na Vinici. Poleti je namreč v tem lepem turističnem kraju vse preveč prahu. Da ne bi čakali na alfaltiranje celotne ceste od Novega mesta—Metlike—Črnomlja pa do Bosancev, ki naj bi bila dogo-tovljena do leta 1965, bodo Viničani poizkušali s pomočjo Uprave ca ceste OLO Novo mesto in s prostovoljnim delom že letos asfaltirati ves del ceste skozi vas. • Zdravstvena postaja na Vinici je v začetku januarja organizirala zdravstveno-go-spodinjski tečaj za dekleta. Za koristni tečaj je vsekakor premalo zanimanja, saj ga obiskuje le 12 deklet. Ljubljana, 16. febr. Na včerajšnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Center so tudi sprejeli predlog odbomiške komisije za ugotovitev stanja v živilskem kombinatu »Žito« o ponovni razdružitvi »Žita« in »Šumija«. Po združitvi obeh partnerjev so se odnosi med delovnima kolektivoma tako zaostrili, da dejansko sploh nič več ne sodelujeta, vzrok za to zaostritev pa je v hitri in nepripravljeni pripojitvi. Občinski ljudski odbor je zato potrdil sklep osrednjega delavskega sveta živilskega kombinata »žito« o ponovni osamosvojitvi tovarne »šumi«. Vsaka drugačna rešitev bi zahtevala popolno kadrovsko reorganizacijo obeh partnerjev, kar pa bi v kombinatu »Žito« pripeljalo do zastoja v razvoju. Razen tega pa bi »Žitove« delovne skupnosti s sorodno dejavnostjo kot »Šumi« ob nadaljnjem vztrajanju pri združitvi težile k odcepitvi od živilskega kombinata »žito«. Sedaj bodo ponovno proučili razmere v tovarni »Sumi«, kjer so najbolj kritična obratna sredstva in skladišča surovin. Po mnenju pred- M H- K mednarodni specializiram SEJEIKI GOSTINSKE OPREME stavnikov »Šumija« bi podjetje lahko konkuriralo s sorodnimi podjetji, če bi se z delno že predvideno mehanizacijo obrata preusmerilo na proizvodnjo visokokvali-tetnih izdelkov, zagotovili pa so tudi, da je »šumi« rentabilen in da celo ustvarja sredstva za sklade za razširjeno reprodukcijo. Občinski ljudski odbor je skupno s predlogom komisije sprejel tudi priporočilo kombinata »Žito«, naj v največji meri upošteva trenutne težave »Šumija« pri obratnih sredstvih in skladiščih. Odborniki ObLO Ljubljana - Center pa menijo, da bo treba ne glede na ponovno razdružitev v prihodnosti iskati skupno osnovo za gospodarjenje, kajti sorodna podjetja v Jugoslaviji imajo tako močno gospodarsko osnovo, da jim »šumi« ne bo mogel konkurirati. Oba zbora sta tudi sprejela sklep o plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka v višini 15»/„ proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah ter v višini 7«/0 proračunskega prispevka tam, kjer izplačujejo dohod- od 3.-11. marca na razstavišču Mariborskega tetina KULINARIČNA RAZSTAVA - NAGRAP-Nu lEKMOVAiJL KUHARSKI SPRETNOSTI; ke po določilih zakona o javnih uslužbencih. Vsa sredstva iz tega dopolnilnega proračunskega prispevka so namenjena za zboljšanje položaja šolstva v občini. Stopnji naj bi veljali za vse leto, vendar sta oba zbora zahtevala, da jima ob polletju predložijo analizo o vplivu omenjenih stopenj na osebni dohodek delavcev in uslužbencev. k b Prihodnji komunalni center v šiški Urbanistični načrt komunalnega centra v šiški v Ljubljani predvideva ureditev mestnega predela med Celovško cesto, cesto Na jami, Gospodinjsko ulico in Zvezno cesto ter predel med Celovško cesto, cesto Na jami in Vodnikovo cesto. O ureditvi tega območja so razpravljali na zborih volivcev ter na Svetu za urbanizem pri ObLO šiška. V prihodnje bodo v teh dveh predelih, ki bosta dobila sodoben mestni videz, zgradili vrsto novih trgovskih in drugih lokalov ter stanovanjskih blokov. Zazidalni načrt obsega 5.56 ha. Ob Celovški cesti bo tudi trgovska hiša, paviljon z osnovno preskrbo ter paviljon s finejšo obrtjo. Razen tega bo v prihodnjem komunalnem centru tudi promenada, kino z družabnimi prostori, poslovni stolp ter razni servisi. Uredili bodo tudi otroška igrišča. Omeniti velja, da bo imela Celovška cesta videz urejene mestne magistrale. Na obeh straneh bodo zasadili drevesa. Cesta Na jami bo imela značaj servisne, Zvezna cesta pa stanovanjske ceste z obcestnim parkiranjem. Med drugim predvideva zazidalni načrt tudi peš poti, ki bodo občasno sjužile za motorni promet. ne opravljajo svoje naloge tako, kot bi jo morali. Tako n. pr. ne kontrolirajo dovolj gradenj na terenu, izvajanje odločb in načrtov ter ne ščitijo zakonitih predpisov. Prav tako ne sporočajo vseh nezakonitih primerov gradnje in ne uporabljajo sankcij. V ljubljanskih občinah je bilo lani 196 primerov »divje« ozir. nelegalne gradnje. Teh pa je gotovo več, ker inšpektorji niso mogli pregledati vsega terena. Hkrati pa je mnogo primerov, ko se gradbeni inšpektorji ukvarjajo s projektiranjem predvsem individualnih hiš. Zategadelj jih bo treba razbremeniti vseh drugih .opravil in jih bolj stimulirati, da se bodo lahko povsem posvetili svojim osnovnim nalogam. -dM Podgorica že dobiva pomoč Novo mesto, 16. febr. — Nesreča, k; je prizadela prebivalce zaselka Podgorica pri Sevnici, ko jim je pogorelo prav vse, je zbudila globoko sočustvovanje pni ljudeh v Zasavju In na Dolenjskem. Pri občini Sevnica so že imenovali štab za pomoč pogorelcem, ki je takoj pričel zbirati pomoč. Med prvi m j je dal pomoč pogorelcem okrajni odbor RK Novo mesto. Predstavniki OO RK in socialnega varstva OLO so včeraj obiskali pogorelce in jim izročili 130 kg moke. 45 kg riža, 50 kg maščob, 40 kg obuitve n n obleke ter 100.000 din kot prvo pomoč. Prizadete so obiskali tudi predstavniki ObLO in množičnih organizacij iz Sevnice ter se z njimi pogovarjali o pomoči, kii jim je potrebna, da pridejo spet do svojih domov. Glede na težko dostopne kraje razpravljajo o tem. da domačij v tem kraju ne bj več obnavljali, marveč bi se prebivalci preselili v dolino. Nekateri od nj.ih so že zaposleni v sevniški industriji. -r Pomenki V tovarni zdravil »Krka« v Novem mestu so takoj po izidu resolucije o strokovnem izobraževanju kadrov ustanovili izobraževalno središče. Med pomenkom nam je vodja tega izobraževalnega središča tovariš Bogomil Lilija razložil" delo in načrte te izobraževalne ustanove znotraj podjetja. — Kako ste v okviru središča organizirali izobraževanje? — Najprej smo izvolili komisijo za izobraževanje, sestavili pravila in pripravili program. Druga naloga je bila zagotovitev predavateljev. To nam je dobro uspelo, ker smo za te naloge vključili vse vodilne strokovne uslužbence podjetja, inženirje, magistre in druge. Ti so tudi sestavili skripte za posamezne predmete. Za poučevanje splošnih predmetov pa smo dobili prosvetne delavce iz šole, ki gredo rade-volje v pomoč. — Kakšne oblike izobraževanja imate predvsem v okviru izobraževalnega središča? — Program je pester in obsežen. Smo mlado podjetje, ki se naglo razrašča, zato je potreba po strokovnem in splošnem znanju članov kolektiva še toliko večja. Imamo seminarje za strokovno kvalifikacijo v farmacevtski in kemični stroki, dalje tečaje za tuje jezike, to je angleški, nemški in italijanski, potem dopolnilno šolo za odrasle II. stopnje in druge oblike. Razen tega se člani našega kolektiva izobražujejo izven podjetja. Tako na primer na administrativni šoli, na srednji ekonomski in srednji tehnični šoli, na šoli za socialne delavce, potem se pa kadri specializirajo na raznih in-šttutih s srednjo in visoko kvalifikacijo ter podobno. — Kako je s finansiranjem izobraževanja v vašem podjetju? — Organi delavskega samoupravljanja imajo polno razumevanje za izobraževanje proizvajalcev. Vedo, da so investicije za strokovno usposobljenost ljudi najbolj koristno naložene. Izobraževanje je za vse skorajda brezplačno. Zanimanje za izobraževanje pa je tudi veliko, ker na to sili vsakogar njegovo delovno mesto, želja po večjem osebnem dohodku, kar pa je odvisno od njegove usposobljenosti. Kako pravilno gleda naše podjetje na potrebo po strokovnem kadru, kaže to, da trenutno štipendira 103 ljudi na najrazličnejših strok'ovnih šolah. Letos pa nameravamo štipendirati že 240 ljudi. — Pa načrti za bodoče? — Nadaljevati dosedanje oblike izobraževanja in jih še širiti v skladu s potrebami podjetja. Razen sedanjih oblik imamo v načrtu še seminar za prvo pomoč in pa poučne ekskurzije. Članom našega kolektiva pa bomo poskušali omogočiti specializacijo doma in v inozemstvu. p. Romanič aš fotozapis Obrtno podjetje lesnih izdelkov v Cepovanu izdeluje po naročilu neke švicarske tvrdke ogrodja za fotelje in posebne zložljive kavče. Izdelali! bodo 350 garnitur v prvem četrtletju letos. Naš posnetek kaže pogled v delavnico. Arto: Perat DELO SOBOTA, 17. FEBRUARJA IMS V jugoslovanskem okviru lz gledaliških in filmskih Beograd SELEKCIJSKA KOMISIJA IZBIRA KRATKOME- TRAŽNE FILME — V Beogradu je ta teden začela z delom selekcijska komisija, ki bo za deveti festival jugoslovanskih kratkometražnih in dokumentarnih filmov izbrala petdeset del za uradno predvajanje. Za ta festival so naša proizvodna podjetja prijavila 101 film. Komisijo sestavljajo Vlado Balvanovič, Kola Cašule, Vjdkoslav Afrič, Ratko Djurovič, Milenko Karanovič, Olga Kreačič in Milan Vukos. Imenovana pa je tudi že uradna festivalska žirija, ki jo letos sestavljajo filmski kritik m scenarist Vlado Balvanovič, scenarista Ratko Djurovič in Slavko Goldštajn. režiserja Boštjan Hladnik in Milenko Štrbac, književnik Vojin Jelič in družbeni delavec Milan Vuikos. Za predvajanje v informativni sekciji so prijavile svoje kratkometražne filme Kanada, Finska. Poljska, Italija, Bolgarija, Romunija, ZDA, Velika Britanija. Madžarska. Japonska, Nizozemska, Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija in nekatere druge države. Festivala se bodo udeležile uradne delegacije Sovjetske zveze, CSSR, Grčije. Romunije. Bolgarije, Poljske. Italije. Madžarske. Norveške in Vzhodne Nemčije. Deveti festival jugoslovanskega dokumentarnega in krafkometražnega filma bo v dneh od 9. do 14. marca v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu. DVE DRAMSKI PREMIERI — Sinoči si je beograjska gledališka publika lahko ogledala dve premieri iz domačega dramskega repertoarja. Na odru Sodobnega gledališča je v novi, živahni režijski zamisli Aleksandra Ognjanoviča oživela Nušičeva komedija »Ujež«, ki jo v Beogradu izvajajo prvič po osvoboditvi. Po režiserjevih besedah je bil ob tej uprizoritvi Nu-šičev tekst le pobuda za predstavo, ki bo spominjala na listanje po družinskem albumu iz leta 1928. Sceno in kostume za to stilizirano uprizoritev je zasnoval Vladislav Lalicki. Na Malem odru Narodnega gledališča pa so sinoči prvič uprizorili »Okamenelo morje«, noviteto, ki jo je v verzih napisal Velimir Lukič. Motiv mu je dala grška mitološka zgodba o Ifigeniji na Avlidi. Predstavo je zrežiral Dušan Milanovič. »■POKLICALI SO 5. C- — Te dni je bila v Beogradu svečana premiera filma »Poklicali so 5. c«. Scenarist in režiser filma Milenko Štrbac je delo oblikoval na podlagi avtentičnega gradiva o enem največjih nacističnih zločinov pri nas, o kragujeviški tragediji v letu 1941. Posvetil ga je vsem kragujeviškim žrtvam m spominu mladih življenj, ki jih je kjerkoli pri nas uničilo nacistično nasilje. Pretresljiva filmska zgodba, ki z mnogimi avtentičnimi detajli prikazuje skupno pot dijakov pete gimnazije na morišče, je delo. ki vpliva na gledalca predvsem s tragično resničnostjo svoje pripovedi. »Poklicali so 5. c« je nastal v proizvodnji UFUS. Premiere so se udeležili številni družbeni in filmski delavci. Zagreb STUPICA V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI — Predvčerajšnjim so v zagrebški Galeriji sodobne umetnosti odprli razstavo del slovenskega slikarja Gabrijela Stupice. To razstavo je tisk uvrstil med najbolj pomembne dogodke letošnje zagrebške likovne sezone. Ob svojem prvem samostojnem nastopu v Zagrebu je Gabrijel Stupica dejal: »V Zagrebu sem preživel veliko let, in sicer leta, ki so najbolj pomembna za oblikovanje neke osebnosti. To dejstvo že samo po sebi kaže na mojo povezanost s tem mestom, pravzaprav z njegovo 'kulturno klimo. In za to mogoče ni naključje, da so se v Zagrebu našli ljudje, ki so z upornostjo, katera me je čudila, realizirali to mojo majhno retrospektivo.-« NOVOSTI V OPERI IN DRAMI — Zagrebška Onera pripravlja premiero ene izmed najnovejših oper Benjamina Brittna »Sen kresne noči-"1. Dirigent je Samo Hubad, režiser Vlado Habunek, inscenator Mladen Peja-kovič, kostumograf pa Vanda Pavelič-Vajnert. Dramski ansambel Hrvatskega narodnega gledališča pripravlja premiero drame »Okus po medu« mlade angleške pisateljice Shirley Dellanoy v režiji Davora Sošiča. Premiera bo na Komornem odru, na matičnem odru Drame Hrvatskega narodnega gledališča pa bodo prihodnjo premiero uprizorili »Tri sestre« A. P. Čehova. Tudi to predstavo režijsko pripravlja Davor Sošič. Vloge treh sester bodo odigrale Mira Zupan, Minja Nikolič in Marija Paro. ZAGREBŠKA DRAMA V GLEDALIŠČU NARODOV — 27. :n 23. aprila bo Zagrebško dramsko gledališče nastopilo v Parizu. V okviru Šestega festivala Gledališča narodov bo uprizorilo dramo Jura Kaštetana »Pesek in pena« ter staro francosko farso »Odvetnik Pathelin«. Festivala, ki bo trajal od letošnjega aprila do julija, se bodo udeležili priznani dramski in baletni ansambli iz več kot dvajsetih evropskih, azijskih in ameriških držav. Festivalske predstave bodo v treh pariških gledališčih. Festivala Gledališča narodov v Parizu sta se doslej udeležila že dva dramska ansambla iz Jugoslavije, Drama SNG iz Ljubljane in Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda. Priština PETNAJST LET ŠIPTARSKE DRAME — Pokrajinsko narodno gledališče v Prištini slavi letos petnajstletnico svojega obstoja. Srbski in šiptarski dramski ansambel sta začela z delom leta 1947 in odigrala veliko vlogo v kulturnem življenju Kosova in Metohije. Zlasti pomembno je bilo poslanstvo šiptarskega dramskega ansambla. Oblikoval se je iz nepoklicnih igralcev, toda dospel je lepo kvalitetno raven, ki jo je dokazal na svojih gostovanjih v mnogih krajih Kosova m Metohije, pa tudi v Beogradu, Nišu in drugod. V svoj program je poleg domačih avtorjev in številnih tujih sodobnih piscev uvrstilo tudi že klasike — Shakespeara, Moliera, Goldonija, Gogolja in druge. Originalna belokranjska kmečka hiša v Drašičih pri Metliki Načrti Zavoda za spomeniško varstvo Skrb za nekda nuja sedan Zavod za spomeniško varstvo LRS si je letos postavil obsežen program. Uresničitev bo seveda odvisna tudii od sredstev, ki jih zavod pričakuje od zveznega in republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti kot tudi od občinskih proračunov. Občine se bodo morale zavedati velikega pomena zavodove dejavnosti, ki jiim ne bo prinesla samo turistično - komercialnih koristi, ampak nam bo tudi ohranila zgodovinske in kulturne spomenike. Na področju spomeniškega varstva bodo skušali dokončati začeti plan, po katerem naj bi zavarovali najpomembnejše kulturne spomenike, k; so bili hudo prizadeti v zadnjii vojni. Leto* bi končali dela na zapuščenem samostanskem kompleksu v Kostanjevici, v čigar sestavi je ohranjena tudi prvotna redovna cerkev iz 13. stoletja, ki je eden najlepših stavbnih spomenikov na Slovenskem. Na Primorskem bi dokončali obnovo gradu Ri-ih-rnberga nad Branikom. Ker se jim je lani zrušila stena, se bodo dela zavlekla nekoliko dlje. kot so predvidevali. Prekril i bodo tudi dvorec Vogersko, ki je poleg dvoriščne arhitekture dvorca v Velikih Zabija h in Vipavskega gradu najpomembnejši baročni spomenik na Primorskem. Prav tako bi prekril; baročni grad Planina pri Rakeku, ki je do arhitekturi Za Notranjsko enako pomemben kot dvorec Dornava za Štajersko. Zavod na- SRBSKO-HRVATSKO- MAKEDONSKI SLOVAR Založniško podjetje »Prosvetno delo« iz Skopja pripravlja izdajo prvega srb-sko-hrvatsko - makedonskega slovarja, ki bo obsegal okrog 35.000 gesel. S tem slovarjem, za katerega menijo, da bo izšel do konca letošnjega leta, bodo zadovoljili potrebam po prevajanju iz makedonščine in v marsičem doprineisli k nadaljnji afirmaciji mlade makedonske književnosti. dalje predvideva prekritje baročnega dela dvorskega kompleksa Dol pri Ljubljani. Po ohranjenih načrtih bi rekonstruirali tudi stopnišče in vso parkovno arhitekturo dvorca. Hud problem je obnova gradu na Turjaku. Predvidevajo obnovo renesančne utrdbene arhitekture, ki je med najzgodnejšimi v srednji Evropi, prekritje romanskega stanovanjskega dela in vsa dela za ohranitev romansko - gotske Dalmatinove kapele. Nadaljevali bi delo za zavarovanje renesančnih razvalin v Žužemberku in restavracijo gradu Hmeljnik. Prav tako bi nadalje raziskovali kompleks razvalin kartuziian-skega samostana na Žičah, ki je bil med prvimi v Evropi. Letos bo zavod posvetil posebno nozornost spomenikom NOB v neposredni bližini Ljubljane: tako bodo obnovili bunker v Romihovi hiši na poti na Drenikov vrh. v Iški dolini tehniko »Krim« ,n bolnišnico »Krvavice«, bunker v Ž:irc makovem grabnu ter tiskarni »Podmornica« m »Slovenija«. Zavod bo s sodelovanjem restavracijskega oddelka konsprvirnl in restavrira1 najpomembnejše- kine in stike. Tako namerava restavrirati stenske slike v lu+rski kleti v Sevnici, m- l>Or^r' ’ Vr^cor varijo baročnih slik v bre-ž'škem gradu. V murskosoboški cerkvi nameravajo končati konservac o redkih stenskih sl*k iz 14. stoletja. Pri restavraciji Volfo-vih in Kvaliievih čiesk na zunanji strani ljubljanske stolnice bodo uporabili najsodobnejše metode: barvno plast bodo posneli in jo na novo ometan zid spret na novo položili. Arheologe čaka vrsta nalog, med njimi so gotovo najnujnejša dela v Ljubljani, Zaključiti nameravajo zaščitna izkopavanja na območju Trga revolucije in na Ferantovem vrtu ter se lotiti sodobne ureditve rimskega obzidja na Mirju in gradnje lapddacija. Obenem bi začeli pripravljalna dela za večja izkopavanja v prihodnjem letu na Jakopičevem vrtu. ki bi naj postal čez tri leta osrednji sp>omenik Emone. JVolfgang Staudte in njegova satira Roze za državnega Ta filmska satira je na naših filmskih platnih dobrodošla. Je duhovita in žgoča. Ce odštejemo davek, ki ga je Staudte plačal cenzuri (odtod optimistična varianta na koncu filma, ki izzveni naivno in kompromisno), je celota dinamična, so nadrobnosti izbrušene in se kaže »gospodarski čudež« povojne Nemčije z vsemi ostanki solidarnih (in aktivnih) naei-stov ostro v gledalčevi zenici. »Ko sem takoj po vojni snemal film Morilci so med nami, ni bilo ateljejev ne filmskega traku, še žebelj je bil dragocenost«, pravi Staudte. »Toda zbujala se je generacija, ki je pozneje ustvarila prepričljive antinacistične, angažirane filme, kakršni so nedvomno bili Poslednji most, Hudičev general, Kope-niški stotnik, Zvezde, Preganjani do zore in še marsikateri«. Staudtova ustvarjalnost je močno zanimiva: v kopro- dukciji z Nizozemci je napravil film o vzgoji mladih, prepričljivo socialno tčmo; znani sta njegovi ekranizaciji Hauptmannovih dram »Rose Bernd« in »Pred sončnim zahodom«. Manj znana je ekra-nizacija »Kočijaža Henschla.« V filmu »Madeleine in legio nar« se je lotil alžirskih do godkov — s preočitnim na-porom, da se ne bi zameril ne Alžircem ne Francozom. Kako je z »Rožami za državnega tožilca«? Tčma je živa: pošten nemški državljan, ki med vojno ni bil nacist in ki po vojni ne zna naglo obogateti ( ne zna in noče, ker je ohranil svoje ljudske, človeško tople poteze), spozna v državnem tožilcu člana vojaškega sodišča Tretjega Reicha, ki ga je obsodil na smrt, ker je »z dvema nedovoljeno prisvojenima škatlicama čokolade žalil čast Hitlerjeve Nemčije«. Zdaj pomaga taisti tožilec starim nacističnim soborcem, ki so poklicani pred sodišče, ker so dajali protižidovske izjave, k pravočasnemu po- begu. Osnova filma: resnični dogodek. Lahko bi rekli: vrsta takih (in podobnih) resničnosti iz povojne tn sedanje Nemčije. Odtod žgoči akcent te satire. In njena aktualnost. Pa še nekaj: Staudte, čigar filmi so imeli večkrat ekspresionistične izrazne poteze, je tu mojster nadrobnosti, vzdušja in posluha za filmsko dinamiko. Oba glavna protagonista (Oil-ler in Held) sta zaigrala odlično, tudi Obrobje je kar zanimivo. Staudte je odpovedal le tam, kjer je sklenil kompromis — z miselnostjo ali pa z okusom povprečnih nemških gledalcev. Marina Golouh Po obsegu največja akcija, ki jo bodo izvajal; na podlagi 5-letnega načrta, je obnova pozno antičnega obrambnega zidu na Krasu. Letos bi oprav il i deda pri obnovi vzhodnega dela zidu v Ajdovščini in raziskovalna dela v Kalcah pri Logatcu, v Zaplani in Vrhniki. S tem bi pričeli drugo fatzo te akcije, medtem ko so lani zid topografsko obdelali. Obenem s tem poteka raziskovanje Neviodunuma v Drnovem pri Krškem, k; je edina antična naselbina na Slovenskem brez mestnega obzidja. Letos bd nadaljevali raziskavo protoilirske naselbine v Ormožu, radii bi preverili resničnost trditev Walterja Schmida, češ da je bil Riifmik ena najmočnejših postojank Gotov na območju vzhodnih Alp. Začeli bodo izdelovati kronološko karto materialne kulture takratnih prebivalcev Dolenjske, v Trebnjah bi zavarovali grobišče in izkopali Jupitrovo svetišče. To izkopavanje je nujno, ker ljudje z nenačrtnim za-zidavanjem uničujejo kulturne spomenike. Naposled bi zavod pri proučevanju kontinuitete nekdanje naseljenosti začel raziskovat; neposredno okolico prvotnih cerkva. Etnografija ima med vsemi strokami najtežji položaj. Skrbeti mora namreč za verodostojno ohranitev starih objektov, ki pa so sedaj še v rabi. Zavod si je zato postavil kot prvo nalogo, da sestavi seznam vseh kulturnih spomenikov te vrste v Sloveniji. Povezal se je s Turistično zvezo in Gostinsko zbornico LRS, da bi z obnovitvijo starih gostilniških obratov ohranili nekdanjo gostilniško arhitekturo. Razen tega namerava zavod s sodelovanjem Zadružne zveze LRS ohraniti nekaj gospodarskih, c kmečkih obratov iz preteklosti in bo skušal s pomočjo Zavoda za urbanizem LRS obdržati nekdanji videz ruralnih naselij. Stare hiše bi zavod ohranil ali kot šolske muzeje, ali pa po načinu skan-zena — muzeja na prostem. Zavod se ukvarja tudi s pri rodno zaščito. Zlasti bi radi zaščitili Trnovsko planoto, kjer bi ustanovili narodni park s tremi paisovi. Zavaroval; bi področje nad zgornjo gozdno mejo notranjskega Snežnika, predele ob zgornjem toku Kolpe, pohorska jezera in barja, del pohorskega grebena, pragozdove na Kočevskem, Gorjancih in Pohorju. Letos bj se lotili tudi restavracije nekaterih že zaščitenih parkov, ki so zanemarjeni; tako bi obnovili Rakičan, Ormož. Kromberk in Rafut I. B. Paš Stroko vno šolstvo pred zahtevnimi nalogami Ni mogoče zanikati, da se v vedno širšem obsegu kaže vsebinska orientacija Ljudske mladine na vrsto pomembnih vprašanj. Naj tokrat nakažemo nekaj problemov s področja Sistema izobraževanja, katerega razširitev, demokratizacijo in vsebinsko prilagoditev novim družbenim potrebam samo spremljali in pospeševali. Zavedamo se, da reforma šolskega sistema pri nas ni samo stvar vsebinskega prilagajanja izobraževanja družbenim potrebam, niti samo povečane ekonomske krepitve, vedno večjih vlaganj v šolstvo. V obeh smereh smo nesporno dosegli zadnji čas viden napredek, šolska reforma je tudi stvar nazorov, mnenj pogledov in zavestne opredelitve za ta dinamičen proces. Zal ne moremo še trditi, da so reformna načela zmagala že v miselnosti, pojmovanju, v zavesti vseh ljudi, volivcev — proizvajalcev in upravljavcev. Naša politična akcija bi morala biti zato v prihodnje skupaj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami usmerjena v utrjevanje postavljenih načel in omejevanje ozkih individualnih, družbeno nesprejemljivih tolmačenj. Taka tolmačenja so se jasno pokazala ob uvajanju novega sitema financiranja šolstva in se še pojavljajo v upravnih organih mnogih gospodarskih organizacij. Posledica tega je premajhna odgovornost do finančnih težav šol in ponekod zadovoljevanje z zelo ozkimi izobraževalnimi koncepti v lastnih izobraževalnih institucijah. Od večjega razumevanja gospodarskih organizacij za izvajanje novih izobraževalnih konceptov bo tudi odvisno, kdaj bodo nove izobraževalne vsebine, kot n. pr. tehniški pouk, proiz- vodno delo, realizirali v posameznih komunah. Tako kot so zaviralni taki ozki pogledi v nekaterih gospodarskih organizacijah, so zaviralni tudi ozki pogledi na razvoj šolstva v nekaterih občinah, ki se izogibajo temu, da bi prevzele ustanoviteljstvo in financiranje raznih učno-vzgojnih ustanov (šol in dijaških domov), kateri ne služijo izključno njihovim potrebam. Nadaljnja prizadevanja za utrjevanje in razvijanje našega sistema izobraževanja postavljajo pred nas vrsto nalog. Vedno večje število učencev, ki končajo osnovno šolo, ne morejo nadaljevati šolanja zaradi nezadovoljivih kapacitet srednjih strokovnih šol. Ze v lanskem letu, ko je kandidiralo za vpis na šole II. stopnje 14.000 učencev, jih je bilo okrog štiri tisoč odklonjenih. Letos, ko bo predvidoma končalo osnovno šolo že več kot 25.500 učencev, bo postal problem še očitnejši. Razen skrbi za razširjanje kapacitet strokovnih šol pa bo . treba posvečati več skrbi tudi možnosti strokovnega usposabljanja ženske mladine, mladine v kmetijstvu in gradbeništvu. V zvezi z materalnimi problemi mladine v šolah bo potrebno v prihodnje sistem štipendiranja mladine postaviti na širšo osnovo, uvesti stimulativne j še nagrajevanje po študijskih uspehih, kreditiranjih in druge dopolnilne oblike pomoči šolski mladini. štipendiranje pa naj bi reševali v znamenju stalnejše kadrovske politike v komuni, ki bi morala uravnavati tudi strukturo kadrov v proporcih, kakršni ji realno odgovarjajo (n. pr. nesorazmerje med srednjim, tehniškim strokovnim kadrom in visokim tehniškim kadrom). Tudi vprašanje materialnih problemov dijaških domov bo treba v prihodnje hitreje reševati v smislu naših stališč, katera izražajo zahtevo, naj vzgojno dejavnost in investicije financira družba, ne pa da povečujemo stroške na račun oskrbnin, kakršnih dijaki večinoma ne bi zmogli. V prepričanju, da bo zmaga novega načela delitve tudi na področju šolstva vplivala na zboljšnje odnosov in delovnih prizadevanj, podpiramo upravičene zahteve prosvetnega kadra po zvišanju osebnih prejemkov. Potrebno pa je opozoriti na nekatere nesprejemljive poskuse izboljševanja finančnega položaja šol z uvajanjem šolnine, pretiranim vključevanjem u-čencev v pridobitno delo na šolskih obdelovalnih parcelah ipd., kar kaže na ozko pojmovanje novih izhodišč financiranja. Sicer smo stališča do nekaterih teh vprašanj že zdavnaj sprejeli, vendar so prodirala premalo smelo in učinkovito izven okvirov organizacije Ljudske mladine, kar je v veliki meri naša slabost. Naša stališča in poglede na reševanje teh problemov, bi morali bolj prenašati iz sej in sestankov naših mladinskih vodstev v organe družbenega upravljanja in jih reševati na isti ravni s Socialistično zvezo in sindikatom. Mladinski kongres je pokazal, da se mladi ljudje zanimajo za probleme izobraževanja, da se žele izobraževati, širiti in bogatiti znanje. Naloga vseh družbenih činite-Ijev pa bo, da jim to, seveda ob aktivnosti mladine same, tudi omogočijo. Emil ROJC Gojenci ljubljanske Srednje glasbene šole V Trstu in Benetkah Nadvse uspeli •koncertni nastopi v Zagrebu, Beogradu in Dunaju, ki so prinesli ljubljanski Srednji glasbeni šoli ime enega najboljših glasbeno vzgojnih zavodov v Jugoslaviji, moramo že v začetku letošnjega leta prišteti še dva, koncert v Trstu in koncert v Benetkah. Tržaški koncert, ki ga je priredila v sicer majhni, toda nabito polni Gregorčičevi dvoranici tamkajšnja agilna Glasbena Matica, je pomenil, sodeč po toplem sprejemu in laskavih ocenah v tržaškem časopisju, nemajhno presenečenje za tržaško glasbeno občinstvo. Koncert so imeli tako rekoč spotoma, kajti cilj te kratke koncertne turneje so bile Benetke. Tjakaj je mlade ljubljanske glasbene umetnike povabilo mednarodno društvo glasbene mladine (A. G. I. M. U. S.), ki je spored koncerta uvrstilo v svoj letni program. Ko smo prelistavali programsko knjižico, smo bili nemalo ponosni, ko smo med umetniki mednarodnega imena zagledali tudi ljubljansko Srednjo glasbeno šolo in njene Izvajalce: sopranistki Emo Prodnik in Evo Novšak, tenorista Lu-ziana Manzina, harfistko Rudo Ravnik, klavirski trio bratov Lorenz, komorni zbor p. v. prof. Janeza Boleta in komorni orkester p. v. prof. Cirila Veroneka s solistoma Primožem Novša-koin in Miletom Kosijem. Odveč bi bilo govoriti o notranji napetosti in o silnem pričakovanju, ki se je vso pot mrzlično stopnjevalo in se umirilo šele potem, ko je štirideset mladih umetnikov zrlo z odra v nabito polno dvorano prelepega beneškega konservatorija. Tudi bi bilo težko opisati občutke rahle vznemirjenosti, ki se jih je lotevala spričo ambienta, v kakršnem so se prvič znašli, ali pa občutke prijetne zanesenosti, ki jih je navdala po gromkih, navdušenih aplavzih. Lc to vemo, da se je mlada, nakopičena poustvarjalna napetost sproščala tako spontano, tako kipeče, da si jo čutil, kako te je vsega prevzela in osvojila. Pa ni osvojila samo nas, ki smo spremljali mlade ljubljanske glasbenike, osvojila je dovolj razvajeno beneško glasbeno publiko. Ta kar ni mogla doumeti, odkod to znanje, ta rutina in dovršenost, pa tehnika in stil, s katerim so predstavili mladi izvajalci mojstre vokalne polifonije, pa mojstre prve opere in žlahtno italijansko predkla-siko. »Čudno«, je po koncertu ves navdušen dejal prezident beneškega konservatorija, »da so morali priti mladi glasbeniki iz Ljubljane, da so nam pokazali, kako je treba peti Gallusa in Paiestrino, kako prednaša-ti Vivaldija«. Pa to niso bile edine laskave besede, s katerimi se ni mogel dovolj načuditi simpatični gostitelj mladim umetnikom. Priznal jim je sijajno muzikalnost, disciplino, koncentracijo in predanost glasbi, ki je, tako je dejal, osnova za dosego velikih umetniških ciljev. Takšnega mnenja so bili tudi drugi profesorji, ki so po končanem koncertu prihiteli v umetniško sobo In se v prisrčnem vzdušju, kakršno se pojavi po vseh velikih umetniških dogodkih, zapletli v pogovor o naši glasbeni vzgoji. V nevezanem neprisiljenem pomenku, v katerem so oni spoznali naše glasbeno-vzgojno delo, ml pa njihove probleme, so se enoduš-no rodile želje po večkratni izmenjavi mladih umetnikov, po tesnejših stikih, ki bi obojestransko omogočili temeljitejše spoznavanje glasbenih dosežkov in posredno tudi dveh sosednih nacionalnih kultur. Predstavniki društva A. G. I. M. U. S. so takoj predlagali nastop z istim sporedom v Udinah, Parmi, Torinu in Neaplju. Ce bi uspelo direkciji Srednje glasbene šole zagotoviti sredstva za prevoz in morda organizirati podoben koncert mladih italijanskih glasbenih umetnikov v Ljubljani ali še kje drugje v Sloveniji, bi bila to nova, spodbudna afirmacija naše umetniške poustvarjalnosti in nova možnost za zbližaqje dveh narodov. Teden dni, odkar so se mladi ljubljanski umetniki pod vtisom tako nepričakovanega uspeha poslovili od Benetk, od tega večno lepega mesta, je premalo, da bi mogli urediti vsa doživetja. Mnogokaj bo zbledelo, nikdar pa ne bodo mogli noza-biti koncerta, ki je prinesel njim samim in šoli veliko delovno zmago, jugoslovanski glasbeni vzgoji pa upravičeno priznanje. JANEZ BITENC V Zagorju \ Posvet o filmsk V Zagorju je bil pred dnevi festival filmskega kiča, prireditev, ki naj bi zbranim predstavnikom filmskih klubov in sekcij iz ljubljanskega okraja ob konkretnih prikazih in razčlembi prikazala metode boja zoper lažni videz nekaterih filmskih izdelkov. Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev se je za organizacijo tega posveta odločil zavoljo težnje po pritegnitvi novih aktivistov filmske vzgoje, saj je to delovno področje ena izmed najbolj učinkovitih možnosti za kulturno Gojenci Srednje šole is Ljubljane v Trstu osveščanje in estetsko vzgojo ob res širokem zaledju. Filmska kultura pri nas prav gotovo ni področje, ob katerem bi smeli biti zadovoljni. V povprečju ne zelo izbrušen estetski okus sicer še ni razlog za obupovanje nad kul-fUmo ravnijo, ni pa nobenega dvoma o tem, da pojava ni mogoče puščati vnemar. Aktivnosti filmske kritike Je nujno dodati aktivnost filmske vzgoje — in kajpaK s tem pospeševati vpliv na obiskovalce kinematografov, da se bodo znali opredeljevati za kvalitetna dela ter jih od skomercializiranih posrednikov tudi terjati. Filmsko vzgojo opravljajo filmski krožki in v srednjih šolah že tudi v pouk vključeni predmet. Zagorski posvet pa je pokazal, da so krožki pri boju za filmsko kulturo vendarle premalo, da pa je z vzgojo treba pričeti že takoj v osnovni šoli, pri otroku, ki je nagnjen k temu, da ga bo zunanji blesk v celoti zapeljal v navdušenje nad kičem. Zavodi za napredek šolstva so za pomoč filmskim krožkom ▼ šolah dolžni storiti vse več kot doslej. Nič manj pomembno ni nenehno sodelovanje z upravniki kinematografov, ki gledajo predvsem na dohodek, ne pa na kakovost filmov. Prav pri njih bo treba formirati odnos do vrednot filmske umetnosti ter jih hkrati učinkoviteje in bolj ažurno obveščati o novo odkupljenih filmih; vsako obvestilo pa bi moralo biti komentirane^ Na posvetu so se tudi odločili, da bodo pričeli v nekaterih krajih ob zahtevnih filmih izdajati kratke filmske liste, ki bodo obiskovalcem s preprosto besedo pojasnili problemsko jedro in umetniško ceno filma. Listi naj bi bili‘priloženi vstopnici, seveda pa bo to zahtevalo nekaj sredstev. Problem sredstev za filmsko vzgojo pa je še vse prevečkrat nepremagljiv, čeravno bi ga sploh ne smelo biti, saj pomeni odnos do filma ne le estetski čut, temveč nemalokrat tudi delež v odnosu do življenja. Kar zadeva prosvetne delavce, ki so se ogreli za filmsko vzgojno delo, njihove možnosti vsekakor niso zelo bogate. Prav v Zasavju in še posebej v Zagorju so pričeli s tem delom z največjim zagonom, kmalu pa se je pokazalo, da primanjkuje ustreznega gradiva — namreč priročnikov za filmsko vzgojo. Delo, zastavljeno s velikimi upi in veseljem je obtičalo. Zagorski posvet je bil opozt^ rilo. V. Konjar DANES ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V KLASIČNEM SMUČANJU V Zakopanem sneži * Na startu bo 581 tekačev, 27 štafet in 130 skakalcev iz 19 držav - V vseh disciplinah bodo nastopili tekmovalci Poljske, Francije, CSSR, Zahodne Nemčije in ZSSR Zakopane, 16. febr. — V Zakopanem se bodo jutri začele smučarske tekme v klasičnih disciplinah za naslove svetovnih prvakov. Te dni imajo prireditelji obilo dela. Delegacije prihajajo ena za drugo, drugi tekmovalci neumorno trenirajo, vrh vsega pa jim »sive lase« povzroča tudi sneg. — Pred dobrim mesecem so bili prireditelji vznemirjeni. ker je odjuga »pobrala« skromno belo pokrivalo, zdaj pa ga je preveč. Že nekaj dni zapored močno sneži — in meteorologi zatrjujejo. da bo snežilo še nekaj dni — tako da so morali prijeti za delo prav vsi, da bi tekmovalcem omogočili redno vadbo in da bi bile proge in naprave pravočasno' nared. Ta slikoviti kraj je v dneh pred začetkom svetovnega prvenstva povsem spremenil narodnostno sestavo. Domačini so postali narodnostna manjšina, ki se trudi, da bi gostom s celega sveta napravila bivanje v Tatrah čimbolj prijetno in da bi vsem tekmovalcem ostalo Zakopane še dolgo v spominu. Prireditelji so ukrenili vse potrebno, da bi svetovno prvenstvo organizacijsko bilo na primerni ravni. Ce bo uspelo tudi v tekmovalnem pomenu, pa zavisi od tekmovalcev. Le-ti se skrivajo in modro molčijo in trenirajo na vso moč, da bi pričakali odločilni dan. kar se da pripravljeni. V Zakopanem je zbranih 581 tekmovalcev iz 19 držav. — V tekih bo nastopilo 322 smučarjev in 27 štafet. Po pro-pozicijah FIS lahko vsaka država prijavi za posamezno disciplino po 4 smučarje. To pravico so izkoristile samo CSSR. Francija, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza in Poljska. Tudi v skokih bo konkurenca izredna. 19 držav je prijavilo 130 skakalcev. Kako močna bo letos konkurenca, priča tudi podatek, da samo Švica in Francija nista prijavili 4 tekmovalce. Zanimivo je, da še danes vse ekipe niso dokončno do- C0LGRAD0 SPRINGS - BREZ SZ Moskva, 16. febr. Hokejska federacija Sovjetske BERI SPORED DANES BOKS Ljubljana — Srečanje reprezentanc Srbije in Slovenije (ob 20. uri na Gospodarskem razstavišču. — Predprodaja vstopnic od 8. do 14. ure v klubskih prostorih Odreda, od 14. ure dalje pa na GR). VAJE NA ORODJU Trbovlje — Nastop japonskih telovadcev (začetek ob 19. uri in ne ob 19.30, kakor smo objavili pred dnevi). SMUČANJE Zakopane — Začetek svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah. NAMIZNI TENIS Ravne na Koroškem —Turnir IX. zvezne lige — zahodna skupina. HOKEJ NA LEDU Jesenice — Kvalifikacijski tumir za vstop v I. ligo. SANKANJE Jesenice — Slovensko prvenstvo za eno- in dvosedežne sani. JUTRI SMUČANJE Zakopane — Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah: tek na 30 km, skoki za kombinacijo in samostojni skoki na mali skakalnici. Kranjska gora — Slovensko prvenstvo srednjih šoi in šolskih športnih društev. KOŠARKA Ljubljana — Nadaljevanje zimske lige (od 14. ure dalje na GR). VAJE NA ORODJU Trbovlje — Liga okrajnih reprezentanc: Zasavje - Ljubljana, Maribor - Celje. SANKANJE Jesenice — Nadaljevanje in zaključek slovenskega prvenstva. zveze je včeraj še uradno odpovedala udeležbo reprezentance na skorajšnjem svetovnem prvenstvu v Co-lorado Springsu, ker tripartitni potovalni urad v zahodnem Berlinu ni izdal potrebnih potnih dovoljenj članom hokejske reprezentance NDR. Po tem sporočilu so se v prostorih hokejske federacije SZ zbrali novinarji, ki jim je predsednik sovjetske federacije Vasilij Na-pastnjikov povedal, da je sovjetska federacija ukrenila vse potrebno, da bi vzhodnonemški hokejisti slednjič le prejeli potrebna vstopna dovoljenja, ali z drugimi besedami, da bi bil na svetovnem prvenstvu* omogočen nastop vsem članicam mednarodne federa-cije.LIGH. Toda predsednik te zveze Kanadčan Robert I« Bel in severnoameriški komate LIGH sta odklonila predlog SZ, da bi organizacijo svetovnega prvenstva prepustili državi, ki bi jamčila za nastop vsem prijavljenim članicam LIGH. ločile tekmovalce, kpse bodo pognali v boj v posameznih disciplinah. Zato ni nič čudnega, da te reprezentance prirejajo interna izbirna tekmovanja, kar na progah okoli Zakopanega, da bi trenerji naposled le videli, kdo izmed tekmovalcev je prav te dni v najboljši formi. Tudi za zabavo je poskrbljeno. — Številni ljubitelji smučanja so že prihiteli v mesto velike predstave in se v večernih urah zbirajo v prijetno urejenih zabaviščih. Med nje so se prav te dni pomešali tudi nekateri tekmovalci, ki so se poškodovali na treningih tako močno, da so morali posredovati zdravniki z mavčnimi oblogami. Zadnja dva STRELCI Z ZRAČNO PUŠKO Prvenstvo v občini Ljubljana-Cenier Pred dnevi je bilo na strelišču ljubljanske kurilnice strelsko prvenstvo občine Ljublja-na-Cenler z zračno puško. — Udeležba nad 131» strelcev vseh kategorij kaže o veliki aktivnosti strelcev te občine. Pomemben je uspeh mlajših strelcev, ki so v mmogih disciplinah dosegli najboljša mesta in odlične rezultate. Najbolj se je odlikoval pionir Sead Sakic (Oskar Kovačič), ki je z odličnim rezultatom 171 krogov od 200 možnih zmagal z veliko premočjo. REZULTATI: ekipno: člani 01ympia 1.434, >»21 talcev 1420, Poštar 1386 jčlanice: »B. Ivanuš-*« 952, »Dr. Lunaček« .940, ~24 talcev« 880; mBadinci: »O. Kovačič« 1394, »M. Stojanovič« 1392, »O. Kovačič II« 1217; pionirji: »O. Kovačič« 362. Posamezno: elani: Černič (Ol.) 367, Vrhovec »24 tal.«) 358, Beričič (Ol.) 358, članice: Kastelic (Ol.) 368, Tiler (Ol.) 359: mladinci: Cižma« 366, Prajs 335; pionirji: Sikač 171, Bernik (vsi O. K.) 151. IM. S. Svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu Luxemburg, 16. febr. — Na svetovnem prvenstvu v kolesarskem krosu, ki bo v mestu Eschu, bo nastopilo 9 reprezentanc. in sicer Zahodne Nemci-fe, Belgije. Francije. Spani.je, Velike Britanije, Italije. Nizozemske. Švice in Luksemburga. V domači ekipi bo vozil tudi sloviti cestni kolesar Charly Gaul. Nogometaši Flamenga v Evropi Rio de Janeiro, 16. febr. — Brazilsko nogometno moštvo Flamengo bo te dni odpotovalo na turnejo po evropskih državah. Po načrtu bodo brazilski nogometaši nastopili v Italiji, Švedski in Sovjetski zvezi, ra-zer. tega pa bodo odigrali dve tekmi za trening z izbranimi enajstoricami Italije in CSSK. dni se je na treningu na skakalnicah poškodovalo kar 7 skakalcev, ki so tako zaključili svoj nastop na svetovnem prvenstvu, še prodno se je to začelo. V Zakopanem -za svetovne naslove Zakopane, 16. febr. — Na včerajšnjem sestanku mednarodne smučarske federacije . FIS so razpravljali o statusu svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah. Pred dnevi je namreč ameriški zastopnik v tej organizaciji MuJlin, na sestanku v Chamonixu predlagal, naj bi bile tudi -v Zakopanem samo svetovne smučarske igre, ne pa tekmovanja za svetovno prvenstvo. Po večurni razpravi je federacija dokončno zavrnila ameriški predlog in z večino glasov potrdila veljavnost lekmovanja v Zakopanem za naslove svetovnih prvakov. DELO 4 SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1968 Vujin (.Srbija) je bil najboljši boksar na nedavni reviji »Večernih novosti« v Beogradu. Na sliki: Vujin s številnimi osvojenimi pokali na tej reviji. DREVI OB 20. URI BOKSARJI V VELIKI DVORANI NA GR Deset trdih spopadov Drevi ob 20. uri bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani boksarski dvoboj reprezentanc Srbije 'n Slovenije. Mlada slovenska reprezentanca se bo po uspehu proti Hrvatski (11:9 v Mariboru) pomerila z najboljšo republiško reprezentanco v naši državi: ljubitelji boksa v Ljubljani bodo tako videli deset spopadov v dvoje, v katerih bodo imel; mladi slovenski reprezentanti zelo primerno priložnost, da še enkrat pokažejo svojo pravo vrednost. Njihovi nasprotnik: bodo sii cer na j več- ji mojstri jugoslovanskega ringa: Jakovljevič, Mitrovič, Vujiin in drugi, kljub temu pa slovenski boksarji vedro in brez bojazni pričakujejo srečanje. Njihove napoved; pred dvobojem: Habicht (19 let): 10-10, Kovač (36): 13-7 za Srbijo, Žurman (28): 11-9 za Srhi jo, VVeiner (20): 13-7 za Srbijo, L. Slavič (26): 12-8 za Srbijo, Zen (23): 14-6 za Srbijo, Maver (18):13-7 za Srbijo, Stiiliija (23); 12-8 za Srbijo, Drofenik (26): 13-7 za Srbijo, Pivk (18): 11-9 za Slovenijo. Trener slovenske boksar- CELJSKI DR0BI2 Prednjašk« Sola Prihodnje dni bodo v Cel.iu odprli stalno prednjaško šolo za vzgojo vaditeljev III. razreda za temeljno telesno vzgojo. Sola bo delovala v telovadnici Partizana »Kajuh« ob Vodnikovi ulici, v Kajuhovem dijaškem domu prebiva med šolskim letom nad 100 mladink večinoma z učiteljišča, ki bodo po zaključnem šolanju poma- ZDRAVSTVENI CENTER OBČINE V KRANJU NAČENJA PROBLEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŠPORTNIKOV PREMALO (IN PREVEČ) PREGLEDOV Dosti je bilo že pripomb na račun zdravstvenega varstva naših športnikov — bodisi kritičnih ali pohvalnih, res pa je vendarle, da se je po mnogih razgovorih in celo časnikarskih polemičnih sestavkih, ki so obravnavali pravilnosti in nepravilnosti bolj ali manj strogih članov različnih tekmovalnih komisij, vzdušje še zgostilo. — Pregledan ali nepregledan — to je bilo vprašanje ... Kdo pa naj pravzaprav ugotovi in potrdi, da je športnik iz zdravstvenih razlogov sposoben tekmovati — ta ali oni zdravnik?'. V zvezi z novim temeljnim zakonom o organizaciji zdravstvene službe, ki načelno urejuje tudi njeno finansiranje, ter pozneje izdanim republiškim zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LRS. ki odreja redne in kontrolne preglede športnikov kot obveznost zdravstvenih ustanov, bo prav gotovo tudi v organizaciji in delu športne ambulante kmalu prišlo do reorganizacije in — seveda — ekonomizacije. »Bilten«, ki ga izdaja zdravstveni center občine Kranj, je v zadnji številki posvetil temu vprašanju dosti pozornosti. Ne bo napak, če nekaj misli obnovimo za širšo javnost. MEDC0NSKI ŠAHOVSKI TURNIR V STOCKHOLMU tora Zmage z belimi figurama in remiji s črnimi so postali že nekako pravilo najboljših igralcev medeonskega šahovskega turnirja v Stockholmu. — Cim bolj se bliža turnir koncu — preostalo je sicer še 11 kol — tem bolj so velemtojstri previdni: en sam poraz v teh odločilnih kolih je za mnoge namreč obenem tudi slovo od potovanja v Curacao, kjer bo že meseca maja turnir kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Vrstni red najboljše osmiorice v Stoekbol- v »/t ■ ® y&*> < « S 20.30: Pengov-Simoneič: -Zlata ribica«. Za odrasle. MALO GLEDALIŠČE Komenskega 12-1. Sobota, 17. febr., ob 20. uri: Agatha Christie: MISOLOV- KA. kriminalna drama. Premiera. -Mišolovka« je delo svetovno znane pisateljice Agathe Christie. Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred predstavo. I ANSAMBEL »►SLOVENSKI SOLISTI« bo koncertiral v ponedeljek. 19. februarja za beli abonma. Dirigent je Karlo Rupel, solist pa flavtist Fedja Rupel. Preostale vstopnice so naprodaj v Filharmoniji. K RTV Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 5-00—o.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — ob 6.30—6.35 Napotki za turiste; 8.05 Post-ar-ček v mladinski glasbeni redakciji: 8.35 Operetne melodije; 8.55 Radijska soda za nižjo stopnjo — Ne nosi glavo naprodaj (ponovitev); 9.25 Holyvvood-ski promenadni orkester: 9.45 Partizanske pesmi in priredbe Rada Simonitija; 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Igrala violončelist An-ionio Janig.ro in violinist Blaise Calanne; 11.15 Angleščina za mladino — 41. lekcija (ponovitev); 11.30 Zabavna glasba za opoldne: 12.05 Filip Bernard: Slovenski utrinki — Orkester, zbor in solisti i/ Maribora; Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Mercurite, novo sredstvo za varstvo rastlin: 12.25 Melodije ob 12.25; 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Slovenske narodne pesmi; 13.45 Godala v ritmu; 14.00 Od arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste: 13.25 Četrt ure vas bo zabaval pianist Henri Lecca: 15.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Sko-bemeta: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino: 17.50 Zabavni orkester Ray Cormrff; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 13.10 Vedre in zamišljene za orkester; 18.45 Okno v svet; 19.00 Obvestila; 19.05 Domače viže, ki jim ni treba napovedi; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Vedri zvoki ob dvajseti: 20.30 Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Brai-na — 11- vozel: Čudna pošta; 20.50 Melodije za razvedrilo — 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Popevke se vrstijo. 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Sovjetska simfonična glasba: 20.45 Zabavni zvoki: 21.15 Jazz na koncertnem odru — -Lighthouse Ali — Starš na koncertu v Laguni«; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ir. pregled sporeda II. programa za naslednji dan; 22.15 Sobotni ples; 23.00—23.05 Poročila. TELEVIZIJA Zagreb: 18.00 Filmi za otroke. — Ljubljana: 19.00 Prenos športnega dogodka. — Beograd: 19.00 TV posta — za področje Zagreba in Beograda; 20.00 TV dnevnik. — Zagreb: 20.20 TV helikopter — propagandna oddaja. — Beograd: 20.35 -Na tajnem kanalu« — humoristična oddaja. — Italija: 21.05 Alta fedelita — glasbena revija. — Ljubljana: 22.15 Veliki nemi film — za področje Slovenije. — Zagreb: 22.15 Serijski film. — Beograd: 22.45 TV dnevnik — druga izdaja. ' -i is’«, C- - ■ Kino SPORED ZA SOBOTO KINO UNION: poljski barvni zgodovinski cinem. film KRIŽARJI. — Režija Aleksander Ford. — Igrata Urszula Modr-zynska, Andrzej Szalavvski. — Brez tednika. — Predstavi ob 16 in 19. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane. Ob 10. uri matineja ital. filma POJDIMO V SAN REMO. - Ob 22. uri predpremiera ital. zabavnega krimin. filma KAM S TRUPLOM. Igrajo Alberto Sordi, Silvana Mangano, Vittorio Gassman. KINO KOMUNA: nemška filmska satira ROZE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA. Režija Woifgang Staudte. Igrajo Gil-ler, Ingrid van Bergen, Martin Held. Tednik FN 6. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: italijanski glasbeni film POJDIMO V SAN REMO. Režija Domenico Pao-lella. V glav. vlogi nastopa Yvonr.e Montlaur in vsi pevci San Rema 1.959. leta. Tednik FN 6. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. UTi. KINO SLOGA: italijanski kriminalni zabavni film DRZNI PODVIG. - Režija Nanni Loy. Igrajo Vittorio Gassman, Renato Salvatore, Claudia Cardinale. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in- 21. uri. KINO SISKA domači cinecna-scope film SOLUNSKI ATENTATORJI. Režija Zika Mitrovič. Igrajo Aleksander Gavrič, Dragan Ocokoljič, Petre Pr-ličko. Tednik FN 5. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. Danes zadnjič. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. in od 14. ure dalje. MLADINSKI KINO: amer. film BEG V VERIGAH, ob 10, 15 in 17. uri. Film priporočamo mladini od 14. leta starosti dali e. Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: amer. barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJ A. Predstave ob 15.30, 17.45 ir. 20. uri. Prodaja vstopnic od 1-5. ure dalje. KINO -SVOBODA«, ŠENTVID: amer. barvni CS film PREPOVEDANA PLANETA, ob 17 in 19. uri. KINO »»CANKARJEV DOM« -VRHNIKA: itai. barv. cinem. film DAVID IN GOLJAT, ob 20. uri. KINO SAVLJE: jugoslov. film ČAMPO MAMULA, ob 19.30. KINO ZADOBROVA: ameriški barvni film VALENTINO, ob 20. uri. KINO VEVČE: amer. barv. CS film PRIJATELJ JOE, ob 20. uri. KINO ZALOG: sovjet, barvni film ŠOFER PO SILI, ob 20. uri. KIN OCERKNICA: amer. barv. CS film OBRAČUN V TABLE ROCKU. Ob 20. uri. KINO -SVOBODA«, CRNUCE: amer. barv. film DVE LJUBEZNI EDD YJA DUCHINA, Ob 19.30. KINO MENGEŠ: angl. barv. W film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN, ob 19. uri. KINO DOMŽALE: i-taj. barvni CS film HERKUL IN KRALJICA, ob 18 in 20. uri. KINO DUPLICA - KAMNIK: sovj. barvni CS film ILJA MUROMEC. ob 19. uri. KINO -DOM« - KAMNIK: amer. barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU, ob 20. uri. KINO BLED: amer. barvni CS film MLADA KRALJICA, ob 17 in 20. uri. KINO -SORA« ŠKOFJA LOKA: ital. barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA, ob 18 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: ital. za-bavno-glasben i CS film GREMO V SAN REMO, ob 20. uri. KINO -CENTER« - KRANJ: ital. barvni CS tiilm BELE SENCE, ob 16, 13 in 20. uri. Premiera franc. barv. zabav. CS filma BABETTE GRE V VOJSKO, ob 22. uri. Rezervacije vstopnic od 9. do 10.30 r.a tel. 21-20 in od 15. ure dalje po tel. 21-22. KINO -STORŽIČ« - Kranj: domači barvni CS film KAROLINA REŠKA, ob 10, 16. 18 in 20. uri. Rezervacija vstopnic od 9. do 10.30 in od 15. ure dalje po tel. 21-20. KINO -SVOBODA« - KRANJ: amer. barv. CS film OVČAR, ob 19. uri. KINO CERKLJE KRVAVEC: amer. vestern VV film OB 3.10 ZA YUMO, ob 19.30. KINO »»NAKLO«: amer. glasb, film ZLATA TROBENTA, ob 19.30. KINO »»PREDDVOR«: amer. verstem film OB 3.10 ZA YU-MO, ob 19.30. KINO »RADIO« - JESENICE: jugosl. C S fiCim POLETJE JE KRIVO ZA VSE, ob 13 in 20. uri. KINO PLAVŽ - JESENICE: franc. V V film VRELI ASFALT, ob 18 in 20. uri. KINO KOR. BELA: ital.-franc, barvni CS film BELE SENCE. KINO ŽIROVNICA: jugoslov. film SERVISNA POSTAJA. KINO DOVJE-MOJSTRANA: franc, film IGRE LJUBEZNI. KINO KRKA - NOVO MESTO: amer. barvni VV film TARZANOVA NAJ VEČJA PUSTOLOVŠČINA. KINO »»SVOBODA« - VIDEM-KRŠKO: amer. barvni C S film ZAKON PRERIJE, ob 19.30. KIN.O DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: sovjet, barvni film ZORANA LEDINA. I. del, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: ital. barvni CS film ZVEZDE V NOCl. ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA - ZASAVJE, TRBOVLJE: jug.-ital. barvni CS film BELI VRAG, ob 17 in 19.15. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Sobota. 17. febr.. 1962: lekarna -Planinka«, Glavni trg 20. KINO UNION: špan. barv. film CAR-MEN IZ GRANADE Premiera ob 20. uri: amer. barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA. PARTIZAN: franc, film AFERA NINE B. Premiera ob 20. uri: amer. barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA. UDARNIK: jug. CS film DVA. Romunski film BARAGAN-SKI OSAT. Premiera ob 20. uri: italij. VV film DEKLE S KOVČ- KOM. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota. 17. febr.. ob 19.30: Do-bričanin: SKUPNO STANO- VANJE. Izven. ZAHVALA Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše drage mame LEOPOLDE SIBELIJA delili z nami žalost, jo spremili r.a njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali, iskrena hvala. Posebna zahvala godbi in pevcem, tov. Gesrmeku za ganljive besede pri odprtem grobu, tov. zdravniku za lajšanje trpljenja ob zadnji uri. Žalujoči sin in hčere z družinama ter ostalo sorodstvo. Tomočevica. Trst, Bled. KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE: amer. barv. CS film TA NJEM NASMEH, ob IT in 19. .uri. • * KINO -PARK« - M. SOBOTA: amer. barvni CS fim MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI, ob 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: franc, film AFERA NINE B., ob 18.30. KINO SVOBODA, Šempeter v Sav. dolini: amer. barvni CS film DOLGO TOPLO POLETJE, ob 19.30. KINO -SOCA« - N. GORICA: franc. CS barvni film RES-nica, ob 17.30 in 20. uri. KINO -SOLKAN«, N. GORICA: DO ZADNJEGA DIHA, ob 20. uri. KINO -ZVEZDA« - IZOLA: ital.-španski film PREISKOVALNI SODNIK, ob 20. uri. KINO -SOCA« — KOPER: franc. film NAPOLEONOV OFICIR, ob 1«, 18 in 20. uri. KINO -SVOBODA« — DOLGI MOST: amer. barvni film NAJ VEČJA PREDSTAVA NA SVETU, ob 19. uri. UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE IZOLA razpisuje na podlagi členov 10., 43., 46. in 47. Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ St. 47-49) in členih 21. in 22. Pravil Stanovanjskega sklada ©bč.ine Izola in po sklepu UO na seji dne 5. febr. 1962 IV. NATEČAJ za posojila za dograditev stanovanjskih hiš za osebe v rednem delovnem razmerju, ki gradijo na območju občine Izola do zneska 15,000.000 dinarjev. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v rednem delovnem razmerju in druge osebe, ki so izenačene z osebami v delovnem razmerju, naštete v členu 15. (3. ost.) pravil Sklada. 2. Posojila bomo odobravali ponudnikom, ki imajo ali bodo imeli dograjene stanovanjske hiše do III. gradbene faze (t. j. v surovem stanju pod streho) oziroma, da razpolaga z materialom in gotovino, ki mu omogoča zgraditi hišo z lastnimi sredstvi do vključno III. gradbene faze. 3. Višina posojila: a) 1.300.000 dan za dvosobno stanovanje, b) 1,500.000 din za trosobno in večje stanovanje, c) rok dograditve 1962 in 1963. 4. Pogoji, pod katerimi bo o-dobreno posojilo: a) Najnižja obrestna mena 2,5 odetotflea b) Najdafljfri rok vračanja 20 let c) Rok črpanja posojila eno leto po podpisu pogodbe. 5. Ponudnik mora položiti varščino do roka vlaganja ponudb v višini 2*/* od zaprošenega posojila na bančni račun št. 802-11-887-03-229 pri Narodni banki, podružnica Koper. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Sklada za kritje manipulativnih stroškov. 6. Ponudnik mora zavarovati zgradbo pri DOZ in zavarovalno polico vinkulirati v korist Sklada. Izvršiti vknjižbo zastavne pravice v zemfljištki knjigi in preskrbeti odstopno izjavo na mesečne prejemke. 7. V ponudbi za odobritev posojila je treba navesti: 1. Ime, priimek ir. naslov ponudnika. 2. Višino zaprošenega pojila. 3. Dokumentacijo, ki obsega: a) odobren glavni projekt, b) predračun stroškov, po potrjenem glavnem projektu, c) analiza sredstev v tranšah, d) izjava o višini posojil, ki jih je že dobil iz drugih virov, e) listino o pravici uporabe stavbnega sveta. 8. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki nudijo večjo soudeležbo, — ki ponudijo krajši rok odplačila, — ki ponudijo večjo obrestno mero, — ki dokažejo, da bodo dosegli r.ižje cene za stanovanjsko enoto. 9. Ponudbe za natečaj za posojilo z vso potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »»Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica 7. Natečaj 6e razpisuje v dveh narokih, in sicer je treba poslati ponudbo za I. narok do 5. aprila, za n. narok pa do 30. 6.' 1962. Stanovanjski sklad občine Izola. O SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA v Ljubljani bo imela v soboto, dne 3. marca letos, ob 10. uri dopoldne 6voj Vin. redni občni zbor v prostorih Kluba ljudskih poslancev v Ljubljani, Puharjeva Dnevni red bo naslednji: poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, izvolitev novega glavnega odbora, razno. Vabimo člane podružnic SIM. izseljence povratnike .in vse, ki se zanimajo za izseljensko vprašanje. O ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube mame in sestre MARIJE PUNGARTNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali med njeno boleznijo, jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja in z nami sočustvovali. Žalujoči: sinova Janez in Marjan z ženo Stojano, sestra Jožeta In sorodniki. Lukovica, dne 13. februarja 1962. POPRAVEK — Pri osmrtnici Franc Završan je pomotoma izostalo ime vnuka Jožeta Usenika z družino. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, deda in brata DRAGUTIN A MATIJEVIČA izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se kolektivu ŽTP, Nova Gorica, ki nam je stal ob strani ob bridki izgubi. Posebna zahvala tov. Andrejašiču za ganljive poslovilne besede ob preranem grobu. 2alujoča žena Anica, otroci ’ in sorodstvo ZAHVALA Ob smrti nepozabnega očeta, dedka in pradedka IVANA KREFTA s« zahvaljujemo vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Za izredno skrb in nego pokojnika se posebej toplo zahvaljujemo domačemu zdravniku tov. dr. v. Prejacu. Prav tako se zahvaljujemo tov. predsedniku OLO Murska Sobota Rudiju Čačinoviču, ing. Stanetu Frasu in Dragu Kocmutu za poslovilne besede. Zahvalo smo dolžni Mladinskemu pevskemu zboru >t Sil vir e Toma sini«, oktetu in * godbi na pihala »»Svobode« iz Gornje Radgone, ki so se od pokojnika poslovili z žalostinkami. Zahvaljujemo se Krajevnemu in Občinskemu odboru SZDL, kolektivu Studijske knjižnice v Mariboru, kolektivu pošte, Gasilskemu društvu, lovcem. Klubu za konjski s-port v Ljutomeru, Zdravilišču Slatina Radenci, elektrogospodarskim podjetjem, kakor tudi učiteljem in učencem osnovne šole ter vsem. ostalim prijateljem in znancem, ki so našega dragega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in prekrili grobnico z venci in cvetjem. Kreftovi. Biser j ane-Videm ob Ščavnici, Maribor, Ljubljana, 17. februar j a 1962. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče Cirile Maurič, roj. Jesenko ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnici pa poklonili vence in cvetja ter jo sprem,ili na njeni zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo dolgujemo SZDL — terena Gradišče, upravi in kolektivu strojnice tiskam« CP »»DELO« za darovane vence, tov. Janezu Kocmurju pa za njegove tople besede ob grobu. Žalujoče družine: dr. Žvanut« Jesenko, Trtnik in ostalo sorodstvo. Ljubajana, 16. februarja 1962. Ob bridki izgubi strica in svaka ZAHVALA dragega in nepozabnega brata, VLADIMIRJA KURETA višjega kmetijskega svetnika v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem njegovim bivšim službenim tovarišem, Kmetijski šoli Sentjurij, Kolektivu »»Kmetijske šole« Sentjurij in direktorju ing. Jenšterlu za pozornost. Zahvalo smo dolžni družini Cotič, tov. Tončki Merlak in tov. Kinci Strniša za prijateljsko in požrtvovalno pomoč med njegovo boleznijo. KURETOVI DNE 9. Jan. t. 1. je šel od doma neznano kam moj sin Boris lav Jeglič, star 33 let. Je srednje postave ter živčno ir. čustveno neuravnovešen, brez dokumentov, govori najbrže srbohrvaško; nosi očala in na desno oko ne vidi, pokrit je s kapo, oblečen v rjav, za>prt površnik, modre hlače in visoke rjave čevlje. Lepo prosim vsakogar, ki bi o njem kaj vedel, naj sporoči na naslov: Neža Nekrep — Lož 68. p. Stari trg pri Rakeku ali na naj bližjo Ljudsko milico. O V SOBOTO, dne 24. februarja, ob 12. uri bo na dekanatu Fakultete za strojništvo, Ljubljana. Aškerčeva 16, slovesna podelitev diplom inženirjem strojništva. Diplome bodo prejeli: Vladimir Černe, Anton Dečko. Vi-lim Dreher, Miroslav Ekart, Janez Gale, Rudolf Geršak, Cedomič Jovanovič, Janez Jerončič, Dragotin Kolarič-BLažič. Rafael Kos, Nenad Kreco, Milan Kušej, Anton Ladišič, Miodrag Milovanovič, Mirko Pajntar, Svetozar Po-ljački, Marijan Štraus. Viljem Sulgaj. Alfred Verba-nac, Zoran Vidič. O OTROŠKI DISPANZER Zdravstvenega doma Vič obvešča matere, da bo cepljenje proti kozam za otroke, rojene od 1. jul. do 31. dec. 1961 in vse starejše otroke do 3 let starosti, ki še niso bili cepljeni, dne 19., 20 in 21. febr. 1962 od 14.—17. ure v prostorih Otro- škega dispanzerja ZD Vič — Postojnska 24. — Cepljenje je obvezno! Na območju Brezovice, Vnanjih in Notranjih goric in Plešivice bo cepljenje dne 22. febr. 1962 od 15. do 17. ure v Zdravstveni postaji Vnanje gorice. Šoloobvezni otroci na območju občine Vič bodo cepljeni v šolah. O ČESTITKE Inženirju elektrotehnike Pavlu ŽAKLJU čestitamo za diplomo. Kolegi. Na Ekonomski fakulteti sta diplomirali Vida VODOPIVEC-HABJANIC in Greti BATTE-LINO. Čestitamo kolegice! Ing. Niku ŽAKLJU za uspešr.o opravljeno diplomo na Fakulteti za elektrotehniko iskrene čestitke in najboljše želje, da bi z veseljem opravljal svoj poklic — Marjanca in Sandko. RAZNO BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom. DONAT dobite v Ljubljani pri »»Prehrani« in »»Merkatorju«. ZA USPESNO OPERACIJO na glavi se iskreno zahvaljujem doc. dr. Žumru, enako dr. Casu. vsem zdravnikom in strežnemu osebju Nevrokirurške klinike v času mojega zdravljenja. Sitar Terezija. Dotrpela je moja ljuba sestra ERVINA R0PAS profesorica v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 18. februarja 1962, ob 16. uri iz hiše žalosti, Trdinova ulica štev. 18, na šmihelsko pokopališče. Žalujoča sestra Zora in ostalo sorodstvo. Novo mesto, dne 16. februarja 1962. Dotrpela je naša draga žena, sestra, teta, sestrična in svakinja Štefanija Podgornik, roj. Kofol Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. februarja, ob 15.30 iz Jakobove mrliške veže na 2alah. Žalujoči: mož ing. Anton, nečaka Savo in Majda, brata Franjo in Jože z družinama, sestri Marica in Zorka z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trst, Ottava, Pančevo, Zagreb, Mostar, Maribor, Bohinjska Bistrica, Škofja Loka, Celje, Cepovan, dne 16. februarja 1962. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš ALOJZ LAZNIK UPOKOJENEC PIVOVARNE »UNION« Pogreb pokojnega tovariša bo v soboto, dne 17. februarja, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Marjekova pot štev. 27, na pokopališče v Dravljah. KOLEKTIV PIVOVARNE »UNION«, LJUBLJANA Ljubljana, dne 16. februarja 1962. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila naša sodelavka LILJANA DRAKULie V njen prerani grob jo bomo spremili v soboto, dne 17. februarja 1962, ob 15. uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Ohranili jo bomo v lepem spominu! KOLEKTIV FARMIS, OBRAT LEK — LJUBLJANA 16. FEBRUARJA 1962. SVET ZDRAVSTVENE POSTAJE, Središče ob nravi, razpi-suje prosta delovna mesta: 1. zdravnika splošne prakse — upravnika, 2. zobarja ali zobozdravnika, 3. zobne instrumehtarke ali asistentke. Pogoji za sprejem: pod št. 1.: predpisana izo- brazba , odslužen vojaški rok, opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let prakse v zdravstveni službi; pod št. 2. in 3.: predpisana izobrazba in nekaj let prakse. Plače po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zdravstvene postaje, Središče ob Dravi. Družinsko stanovanje za zdravnika in zobarja ter saim-ska soba za instrumentarko zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite r.a naslov: Zdravstvena postaja, Središče ob Dravi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. R 1141 KOMISIJA za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij podjetja za projektiranje >»Agro-biro« — Ljubljana. Ižanska c. 2a. želi izpolniti naslednja delovna mesta: gradbenega inženirja statika s pooblastilom — šefa oddelka« gradbenega inženirja statika in tehnika statika, šefa računovodstva, več arhitektov in tehnikov, kalkulanta. Prijave pošljite upravi podjetja do 15. marca t. 1. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Prejemki so zagotovljeni po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja. R U40 PLESKARSTVO »»1. MAJ« -» Ljubljana, Stari trg 3, razpisuj« delovno mesto računovodje. Zaželena 3—5-letna praksa. Nastop službe takoj! R 111« SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA SE JE MED DELOVNIM ČASOM PONESREČIL IN UMRL CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA, TOVARIŠ Ivan Simunkovič JAMSKI VOZAČ POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V NEDELJO, DNE 18. FEBRUARJA 1962 V VASI PLEŠKOVAC, OKRAJ CAKOVEC. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK RUDNIŠKI ODBOR SINDIKATA RUDARJEV DNE 16. FEBRUARJA 1962. V neizmerni boli sporočamo, da nas je za vedno zapustil ljubljeni mož in oče VILIM BENKOVIČ uslužbenec Pogreb bo v soboto, dne 17. februarja 1962, ob 16.3U iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena Zinka, otroka Boris in Dubravka ter ostali sorodniki. Ljubljana, Zagreb, dne 16. februarja 1962. Za vedno nas je zapustil naš nadvse ljubljeni, zlati sinček in bratec SILVO SVETIC Pogreb dragega Silva bo v nedeljo, 18. februarja, ob 14. uri 30 minut iz Ahacove mrliške vežice na Zalah. Neutolažljiva mamica Silva, očka Franc, bratec Boris ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 15. februarja 1962. Nenadoma nas je zapustila moja najdražja LILJANA DRAKULIČ V njen zadnji domek jo bomo spremili v soboto, dne 17. februarja 19S2, ob 15. uri iz Antonove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: Emil, sinovi Nenad, Zoran, Jožko. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš oče, stari očka in brat Rudolf Avbel] pediker Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, dne 17. februarja 1962, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sin Rado z ženo Marijo in hčerko Branko ter vse ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. febr. 1962. Globoko pretreseni sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je dolgoletni VODILNI CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA IN SVETOVALEC, TOVARIŠ MILORAD LJUBIBRATIC dne 15. februarja 1962 nenadoma preminil v Londonu, kamor je odpotoval po službeni dolžnosti. S smrtjo našega dragega Milorada je kolektiv izgubil iz svoje srede dobrega, cenjenega tovariša, svetovalca in člana kolektiva. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Mesto in datum pogreba bomo objavili naknadno. KOLEKTIV »CENTROTEKSTILA«- BEOGRAD »Kako pa dobimo denar za druge reči?« Je ter- »Ti si samo župan, je rekel Cosgrove. »Ce bi bilo Jala gospa Kauffmann. »Kako si pa zidamo šole odvisno samo od tebe, bi že zdavnaj imeli nov — kako vzdržujemo oblasti...« vodovod. Toda ti si popolnoma sam — posvetovati se z občinskim svetom. Samo ta ti lahko izglasuje »Prepričana sem, da bi lahko pozval ljudi, Hen-ry? Bemis bi lahko v svojem časopisu...?« je tiho vprašala Harriet Lang. »Nikar ne hitimo preveč,« Je naglo povzel Shedd. »Nikar ne plašimo ljudi, da ne bodo izgubili pameti ...« »Toda za kaj pravzaprav gre, Henry?« je vprašal dr. Castle. »Kaj te ovira, da se zamisli ne pridružiš?« je vprašal dr. Kauffmann. Henry Granite se je obotavljal. »No, Henry ...,« je svareče dejal Shedd. »Kaki interesi, Henry?« Je porogljivo vprašal Cosgrove. »No, prav. Kar imenuj to .interesi’, Ben. Imenuj to, kakor se ti pač zdi... Oglejmo si zadevo tako, »akršna je...« denar...« »Tudi to ste že povedali,« je rekla Harriet Lang. »Mislim, da si mi nekoč dejal, da se je moralo celo tako veliko ljudstvo, kakor so bili Atenci, spopasti s tem vprašanjem,« je rekel dr. Castle. »Ali nisi navajal Platona ali nekaj podobnega?« Granitejev obraz se Je zjasnil. »Zdi se ml, da sem res,« je tiho dejal. »Glej no, Henry Granitel« je vzkliknila Harriet Lang. »Niti sanjalo sa mi ni ...!« »Oh, da, nekaj malega sem že prebral,« je obotavljaje se povedal Granite. »Samo nekaj malega, seveda. Platona, Aristotela...« »Moj bog, Henry!« je rekel Cosgrove. »To sega čez moje obzorje — to so globoke zadeve! Kako pa prideš do tega? Ali ti ne manjka časa?« »Nekaj vam povem,« je ves zardel rekel Granite. »Naj si mi mislimo o sebi, da smo še tako moderni, a pravzaprav smo dosegli prebito malo takega, kar ne bi bili Grki že uvrstili v zgodovino!« »Semkaj moramo šteti tudi podobno vprašanje, kakor je naše, gospod!« je ponižno dejal Lucas. »Tako je...« je vneto rekel Granite. »In sile, ki — arhontl — so vam že napovedali, da so zdaj proti takim izdatkom...« »Res je ...« Lucas se je obrnil k ostalim. »Zgodovina nam pove, da bi bilo nasprotovanje takemu odporu enako samomoru.« Župan si je obliznil ustnice. Odkašljal se je. »Veste,« je obotavljivo pristavil, »morda vse skupaj ni' bilo tako jasno...« »Vsi vemo, za koga gre,« je rekel Cosgrove. »2e-lezninar Lennoz, bančnik Bennig, živilar Bankin — te moraš ubogati, mar ne, Henry?« »Hkrati pa morate sodelovati z njimi. Dovoliti morate, da je smer vaših misli odvisna od tega, če se ujema z njihovimi interesi ali ne,« je sočutno prikimal Lucas. »Vsem bi radi ugajali. In to je zelo težavno.: »Da, res je približno tako. Prav nič ne prikrivam, da sem rad župan — to ml sicer jemlje čas, ko bi lahko kaj zaslužil — toda pogodu ml je le. Bazen tega pa se mi zdi, da ustrezam zahtevam, ki jih stavi tak položaj. Ni ga razloga, zaradi katerega ne bi moral priznati, da bi rad, da bi me spoštovali in mi pritrjevali, da sl želim vaše podpora, podpora tela skupina, ki aa Ja zbrala tukaj,.ji »Razen tega pa ste tudi pogumni. Zdi se mi, da smo vsi prepričani o tem.« »Človek mora biti pogumen, da prizna nekaj takega, kar si ravnokar priznal ti,« je pritegnil dr. Castle in od strani pogledal Lucasa. »Da, res je,« sta se pridružila še dr. Kauffmann in dr. Runkleman. »Ze po tistem drobnem delcu življenja, kar sem ga imel priložnost spoznati tukaj, lahko sklepam, da je to majhna republika, republika zase.« Lucas ni izpustil Graniteja izpred oči. »Da, prizadevam si, da bi bilo tako.« »Prepričan sem, da je to res. Opazil sem nekaj sledi — presenetljivih sledi — tiste sijajne Platonove države ...« »Prepričan sem, da ga v zgodovini ni bilo sijaj-nejšega ljudstva, kakor so bili Grki.« »Resnično. In povedati vam moram, da spoštujem — da vsi spoštujemo vaše ideale. Atenci so bili veliki, ker so imeli pred seboj cilj, za katerega so se bojevali. Kot tujec, ki se je šele pred kratkim priselil semkaj, moram priznati, da sem bil prijetno presenečen, ko sem spoznal župana, ki je tako dobro seznanjen z najplemenitejšimi poglavji človeške zgodovine.« .»Jaz imam včasih oster jezik in ga sila rad sukam, pa če je to primemo ali ne,« je rekel Cosgrove, »a moram ti zagotoviti, Henry, da sem zmerom čutil spoštovanje do tebe. Rad bi, da bi to vedel.« Kristina, .ki je odprtih ust strmela v Lucasa, se je zdaj obrnila h Cosgroveju. »Veš kaj, Hanry,« je rekel dr. Castle. »Zanima me, če ti je ob prebiranju atenske zgodovine ...« Lucasove oči so se zožile. Obraz se mu je nenadoma zjasnil. »Dajte, (dajte,« je zašepetala Harriet Lang, ki je to opazila. »Da, res je!« je zamišljeno rekel Lucas. »Ne smemo pozabiti — in to velja za Grčijo, pa tudi za tole našo republiko — kaj se je zgodilo z Atenami« Utihnil je. Pogledal je Henryju Graniteju v oči. »Kaj se je zgodilo?« je naposled dejala gospa Kauffmann. »2al mi je, a nismo vsi tako podkovani v teh rečeh kakor vi in Henry, doktor!« »Povej nam. za kaj gre, Henry!« je spoštljivo dejal Cosgrove. Henry Granite se je vedro nasmehnil. »Besedo ima doktor Marsh,« je rekel. »Naj vam pove on.« »Atenci,« je rekel Lucas, »najodličnejši misleci, kar jih je kdaj poznal svet, so se zadovoljevali z najbolj primitivnimi zdravstvenimi in higienskimi napravami. Umaknili so se v svojo mestno trdnjavo Atene. Tja Umaknili so se v svojo meston trdnjavo Atene. Tja se je zateklo prebivalstvo vse dežele, ki je bila prej pod njihovo oblastjo. V Atenah pa ni bilo sanitarnih naprav. Kar ni mogla premagati Sparta, je premagala kuga. Atene so padle. Zlate dobe je bilo konec.« Dr. Castle je opazoval župana. Ostali so uprli poglede v tla. »Prav ima.« Granite Je vstal. Zdaj je začutil, da so mu dali nekaj, za kar se lahko bojuje, ideal, ki je velik kakor samo županstvo, dali so mu ga javno, pred pričami in poslušalci. »Poslušaj. Henry,« je svareče dejal Shedd. »Prav ima, Bemis. Popolnoma prav ima!« Shedd se je zazrl v zardeli županov obraz, skomignil z rameni in molčal. »Torej boš ukrepal,« je napeto dejal Cosgrove. 8 BB* * BOBOVA. 11 FEBRUARJA IMS zavod za čebelarstvo — Ljubljana, Miklošičeva 30 — razpisuje naslednji delavni mesti: 1. šefa komerciale, 2. nabavno-prodajnegra referenta. Pogoji: pod l. višja strokovna izobrazba, zunanjetrgovinska registracija in najmanj triletna praksa v komercialni službi, pod 2. srednja strokovna izobrazba in najmanj dveletna praksa. Nastop službe takoj ali po sporazumu. Pismene ponudbe sprejema uprava zavoda. R 1142 KNJIGOVODJO (-KIN JO) sprejmemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe v ogl. odd. »Delo-«, pod »Obrtna zadruga-«. R 1342 UPRAVNI ODBOR Zdravstvenega doma Kidričevo razpisuje delovno mesto zdravnika v splošni ambulanti zdravstvenega doma Kidričevo. Pogoj: opravljen staž. Nastop službe mogoč takoj. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe mesta. R 992 KOLINSKA TOVARNA HRANIL — Ljubljana — Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, razpisuje delovno mesto pleskarja. Pogoji: urejena vojaščina — kvalificiran pleskar. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe ali pa se osebno zglase v tajništvu podjetja. R 1172 UPRAVNI ODBOR »KOT«, tovarna kovinskega okovja, Tacen 38, Ljubljana — Šentvid, razpisuje delovno mesto tehničnega vodje. Pogoji: strojni inženir s petletno prakso ali strojni tehnik z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu kovinsko predelovalne stroke. Plača po pravilniku osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite u-pravi podjetja. R 1156 RAZPISNA KOMISIJA Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje mesto 1. upravnika Inštituta m strojništvo, 2. administrativno moči v inštitutu. Pogoji: l. Srednješolska izobrazba z večletno prakso v strojnih podjetjih ali ustanovah. Prednost imajo prosilci, ki imajo tudi določeno strokovno šol. izobrazbo v strojniški, elektrotehniški ali metalurški stroki. 2. Srednješolska izobrazba z znanjem .strojepisja. Prednost imajo prosilci s primemo prakso. Pravilno kolkovane ponudbe naj prosilci vlagajo v dekanatu Fakultete za strojništvo, kjer dobe tudi podrobnejše podatke. Rok prijave je do zasedbe delovnih mest. R 1160 UPRAVNI ODBOR podjetja »NAS VRT«, Ljubljana, Vošnjakova 4, razpisuje naslednja delovna mesta: računovodje z višješolsko izobrazbo ±n pet let prakse; fudbično-mezdnčga knjigovodje s srednješolsko izobrazbo in dve leti prakse v knjigovodstvu šoferja poklicnega, z znanjem manjših popravil. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj podjetje ne more nuditi. R 1157 OBRTNO PODJETJE zaposli 2 kvalificirana kamnoseka — graverja. Zaželena je petletna praksa. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov oziroma po dogovoru. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe mogoč takoj. Ponudbe pod »Ljubljana-oko-lica«. R 1155 Mali oglasi SPOSOBNI STENOGRAFI in stenografinje dobijo honorarno zaposlitev ali delo po dogovoru. Ponudbe takoj pod »Zanesljivo stenografsko delo«. 1162-1 SPRETNE STROJEPISKE dobijo honorarno delo, ki ga lahko opravljajo v našj pisarni ali pa na željo tudi doma. Ponudbe takoj pod »Vestno strojepisno delo«. 1163-6 DIPLOMANT z avtom išče opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Soliden«. 2058-4 PARCELO z odločbo prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 2083-7 SPOROČAM vsem uporabnikom HIS Škarij, da lahko prevzamejo rezervne nože za št. 5, 6 in 15. Hrome Ivan, Sneberje — Ljubljana. 2085-8 PODPISANI RUPNIK Alojz iz Logatca preklicujem izrečeno obdolžitev tovariša Rovana Rafaela v KLI-ju. Logatec, češ, da rhi je 10. 12. 1961 vzel denar! Rupnik Alojz, Logatec 256. 2082-8 TOVARIŠA, ki sta kupila 10. 12. na Zaloški 24, defekten nylon plašč, naj se nujno zglasita prav tam. 2065-8 STROJEPISKA išče zaposlitev. Ponudba pod »Takoj«. 2064-2 CEH MILENA, Gorenje 40, p. Divača, preklicujem neresnične besede proti Kukec Franki iz Gorenj 43 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 1150-8 ZA POMOČ y gospodinjstvu nudim ženski hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Pomoč«. 2049-6 SVINEC, odpadni, mehki kupi Delavnica Levičar, Ljubljana, Krojaška 6. 727-5 HONORARNO Izvršujemo vsakovrstne konstrukcije orodij ln izvršujemo kompletne proizvodne elaborate za vse kovinske artikle. Ponudbe pod »Dvajsetletna praksa«. 1138-2 OBRTNO komunalno podjetje Borovnica proda dobro ohranjen tovorni avto TAM ST. Interesenti naj se zglasijo osebno na gornji naslov. Mogoč je tudi prepis osnovnih sredstev. 1137-3 ŠTEDILNIK, zidan, levi in kuhinjsko opremo prodam. Cadova št. 5 — Podroznik. -4 ZA IZMENIČNO varstvo otroka nudim vestnemu dekletu stanovanje in hrano. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje.« 1992-6 DAM HRANO, stanovanje fantu in dekletu za pomoč na' vrtu. Mala čolnarska 10, Trnovo. 1974-6 SOBICO IN HRANO dam za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. — Vider, Titova 23a. IV. stopnišče. 1968-6 TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO želi prevzeti Slovenec. Razpolaga s stanovanjem v centru' Zagreba in avtomobilom. Krese, akademik — Zagreb, Gunduličeva 19. 1960-2 PRODAM odličen tritonski die-sel kiper. Ogled v nedeljo 18. II. pri Knez Ivan, Vič 13 — od 9.—12. ure. 1956-3 DOBRA šivilja dobi delo na dom. Ponudbe pod »Lepa izdelava«. 1945-1 K BOLNICI iščemo upokojenko, nudimo honorar, sobo in hrano. Lepi pot 15. 1946-6 ŠTUDENT išče neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Dve leti«. 1949-6 PRODAM vzidljiv, desni štedilnik. Čarman Anton, Kneza Koclja 32, Ljubljana. 1955-4 POCENI PRODAM železno Wertheim blagajno, Opel -01ympia blok, peč za kopalnico, zidan štedilnik. Pojasnila: Ljubljana, Černetova ul. 3/L od 12. do 14. ure.1952-4 ISCEM starejšo žensko za varstvo 3-letne punčke, od 6.—15. ure, ostalo po dogovoru. Zglasite se: Domžalska ulica blok B/15, od 15. do 19- ure. 1944-1 KUPIM nov ali dobro ohranjen italijanski športni voziček. Naraločnik Jože, Likozar jeva 11/11. vhod. 1943-5 ISCliM sobo* plačam bil delno Pgtnagem. Ponudb« pod^Sij PLETILNI STROJ 8/88, dobro ohranjen kupim: krojaški stroj Singer 31 k 32, dobro ohranjen prodam. Marij* Marinšek, Podgorica 59, p. DoL pri Ljubljani. 1829-4 FIAT 1100 e, 8000 km po generalni, poceni prodam. Cesta v Mestni log 37. 1927-3 PRODAM žensko kolo. Krošelj, Ilirska 19. Ogled od 9. do 16. ure. 1922-4 SKROPILCE za škropljenje sadnega drevja potrebuje: Bratož, Podmilščakova 41, Bežigrad. 1924-1 PRODAM avtobusno karoserijo, primerno za garažo, levi vzidljiv štedilnik ' (nerjaveč) 20 m kobel 4 kvadrat, plug St. 7. Čerin, Litijska 6. L ub-ljana. 1909-3 VODJA materialnega knjigovodstva z večletno prakso išče službo. Ponudbe pod »Vesten«. 1846-2 VODSTVO tajništva in kadra prevzamem. Znanje tujih jezikov. Ponudbe pod: »Tajnica podjetja«. 1878-2 KOMPLETNO galvanlzacijsko delavnico, primerno za družbeni sektor, prodam. Ponudbe pod »Galvanizacija«. 1883-4 LAMBRETTO, LD-150, letnik 1957, v zelo dobrem ?t u. z rezervno gumo, prodam. Ostan Vojko, Bovec 165. 1889-3 ENOSOBNO stanovanje kupim ali vzamem malo posestvo v najem. Ponudbe pod »Bližina Lj ubljane«. 1.900-7 OTROŠKI- italijanski, športni voziček prodam. 1 Batinica, Hubadova 25, Ljubljana. 1842-4 ŠIVALNI stroj, star, ugodno prodam. Ogled popoldne: Vogrič, Beljaškq 26, Šiška. 1913-4 SPREJMEM vsa mizarska dela. Ponudbe pod »Mizar«. 2021-2 PRODAMO dve rabljeni pl ^Ini hrastovi mizi. Ogled do 24. II. 1962 »Blagovnica Tromostov-je«, Ljubljana. 2029-4 PRODAM skoraj novo žensko kolo znamke »Diamant«. Celovška c. 41. Ljubljana.2018-4 ŠOFER C kategorije, vešč popravil, išče službo. Ponudbe Delo, Celje pod »Kjerkoli«. 159-2 NUJNO ISCEM opremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani, plačam, ostalo po dogovoru. Po-« nudbe pod »Plačam dobro«. 2027-6 INŠTRUKTORJA za nemščino na dom iščem. Ponudba pod »Obvladam perfektno«. ZAMENJAM suho, zračno sobo V TL nadstropju, s pritiklinami in odločbo, za enosobno stanovanje ali večjo sobo v pritličju. Ponudbe pod • »Plačam selitev«! 2912-6 PRODAM rabljeno kopalno peč in ogrodje zidanega štedilnika na dve ploščL Beden, Celovška 28. 2069-4 ŠIVALNI STROJ PFAFF, cikcak — avtomatic prodam. Gosposvetska 8/II — spodnji zvonec. 2025-4 SOBO IN HRANO nudim dekletu ali upokojenki za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Takoj«. 2033-4 KUPIM moško ali žensko kolo s prestavami. Godec Danilo, študentsko naselje II., Ljubljana. 2030-5 ADMINISTRATORKA išče Službo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Začetnica«. 2050-2 ODDAM opremljeno sobo. Kogoj, Ljubljana, Valjevčeva št. 18. 2048-6 Komisija za nastavitve in odpovedi pri Tovarni likerfev „ALK0“ v Ljubljani, Frankopanska cesta štev. 9, SPREJME izpraSanega KURJAČA-KLJUČAVNICARJA za visokotlačni parni kotel Osebni dohodki po pravilniku podjetja. 1152 ■ I Z 0 L I I K A« -LJUBU AN A-M0STE, sprejme takoj samostojnega FINANČNEGA KNJIGOVODJO Pismene ponudbe pošljite Tajništvu podjetja. 1153 CESTNO PODJETJE V KOPRU v izgradnji — razpisuje naslednja delovna mesta za: GLAV. KNJIGOVODJO srednja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na ustreznem mestu KNJIGOVODJO za osebne dohodke z u-strezno prakso RAČUN. REŽISERJA MATERIAL. KNJIGOVODJO TAJNIKA PODJETJA s pravno izobrazbo ali višjo upravno šolo z ustrezno prakso STROJEPISKO z delniim znanjem stenografije in poznavanjem administrativnih zadev Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki se določijo po pravilniku podjetja. — Razpis velja do zasedbe razpisanih delovnih mest. — Ponudbe s kratkim opisom strokovne izobrazbe pošljite gornjemu naslovu. 1146 Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice na Gorenjskem razpisuje na podlagi 1. odstavka 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) delovna mesta za: 1. P0SLGV0DJ0 v obratu »Dom v Planici« gostinskega podjetja hotel Erika v Kranjski gori 2. DIREKTORJA podjetja »Komunalno podjetje«, Jesenice 3. DIREKTORJA podjetja »Parne pekarne - slaščičarne«, Jesenice Pogoji razpisa so: 1. a) srednja šola s 3-letno prakso v gostinstvu; b) visokokvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso; c) kvalificiran gostinski delavec z 10-letno prakso. — Obvezno je znanje enega tujega jezika (nemščina — italijanščina). 2. a) visoka ali višja strokovna izobrazba s 3-letno prakso v gradbeništvu ali sorodni stroki; b) srednja izobrazba gradbene stroke — gradbeni tehnik, 7 let prakse. — Prednost imajo kandidati s pooblastilom za izvajanje nizkih gradenj. 3. a) srednja šola s triletno prakso na vodilnem mestu; b) visokokvalificiran pekarski delavec ali mojster s 5-letno prakso na vodilnem, tudi poslovodskem mestu. Prejemki za vsa mesta po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Samska stanovanja so zagotovljena, družinska pa bodo priskrbljena v doglednem času. Rok za prijavo je do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe, kolkovane s 50 din, naj kandidati pošljejo komisiji za razpis mest direktorjev pri ObLO Jesenice, kjer dobe tudi vsa potrebna pojasnila. 1144 Praznik občine Črnomelj: OSEMNAJST LET JE MINILO, ODKAR SE JE 18. FEBRUARJA 1944 SREDI VOJNE VIHRE SESTAL NA PRVO ZASEDANJE SLOVENSKI NARODNI OSVOBODILNI ODBOR, KI SE JE NA TEM ZASEDANJU V BIVŠEM SOKOLSKEM DOMU V ČRNOMLJU PRE- STOPNJEVANJE NAPOROV ZA NADALJNJE USPEHE IMENOVAL V SLOVENSKI NARODNOOSVOBODILNI SVET. V SPOMIN NA TA VELIKI ZGODOVINSKI DOGODEK V RASTI NAŠE LJUDSKE OBLASTI SLAVIJO OBČANI ČRNOMALJSKE OBČINE SVOJ PRAZNIK. Kakor že nekaj let zapovrstjo, praznujejo svoj praznik občani črnomaljske komune tudi letos s stopnjevanjem naporov za nadaljnje uspehe v vsem življenju komune. Na sadovih zmag v narodnoosvobodilnem boju, v katerem ima Bela krajina posebno časten delež, je življenje v komuni naglo krenilo naprej. Nastala je industrija, kmetijstvo je odločno usmerilo korake v sodoben način proizvodnje, ustvarjene so prve osnove za turizem. Velik napredek je bil dosežen v zdravstvu in ostalih dejavnostih v skrbi za človeka. Nagel družbeni razvoj pa prinaša s seboj številne nove naloge, katerih reševanje terja ob istočasnem razvijanju gospodarstva posebne napore vseh občanov. Med te sodijo šolstvo, gradnja stanovanj, vodovodov, cest in mostov,-nadalje razvijanje poizvodnje in usluž-nostne obrti in druge številne naloge, ki neposredno zadevajo življenjsko raven ljudi. Letošnje praznovanje občinskega praznika je zato v znamenju mobilizacije vseh notranjih možnosti za čim uspešnejše reševanje neštetih nalog. V času priprav na občinski praznik teko razprave o petletnem perspektivnem programu razvoja komune, ki naj omogoči še hitrejši vsestranski napredek partizanske deželice. Razen športnih tekmovanj in gostovanja ljubljanske drame v Črnomlju 17. februarja, ne bo letos posebnih prireditev v okviru občinskega praznika. KOVINARJI OB DOBLIČANKI Po številu zaposlenih in ustvarjenem brutto dohodku, je podjetje BELT na prvem mestu v črnomaljski občini. Mlado podjetje in mlad kolektiv nenehno rasteta kljub številnim težavam, ki se pojavljajo na poti rasti. Veliki svetli prostori, ki so bili od začetka prazni, se postopoma polnijo s potrebno strojno opremo, brez katere ni upravni prostori in dru- tudi izvažali, ker je zanje go. zanimanje tudi med tuji- Mimo livarne, ki odliva mi gradbenimi podjetji, predvsem dele za avto- Praktična vrednost teh motelsko industrijo, ima stiskalnic je zlasti v tem, Pročelje preurejenega bivšega sokolskega doma v Črnomlju, v katerem je bilo 18. in 19. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS velike proizvodnje. Strojna oprema livarne, ki bo kmalu dosežena, bo o-mogočdla povečanje proizvodnje sive litine od 2.500 na 4.000 ton letno. Pravkar postavljajo nakladalni žerjav in rampo zraven livarne. V enem letu je podjetje predvsem z lastnimi sredstvi nabavilo za 42 milijonov dinarjev strojev. Potrebna pa bodo še razen strojev tudi skladišča, sanitarije, podjetje v svoji proizvodnji tudi vibro staskalnice za izdelavo zidnih enot. Izdelujejo dve vrsti takih stiskalnic in sicer za pro-izvodnjo 1.600 zidnih enot, in z zmogljivostjo 3.000 enot v osmih urah. Na velesejmu v Zagrebu in Ljubljani so ti Beltovi izdelki vzbujali splošno pozornost. Če bi dobili devize za nakup potrebnih elektromotorjev za te stiskalnice, bi jih lahko BELT — pogled v strojni oddelek, kjer obdelujejo avtomobilske dele da je moč z njimi na samem gradilišču proizvajati gradbene elemente. Podjetje je osvojilo tudi proizvodnjo potrebnih modelov za te stiskalnice. Pomanjkanje strokovnega kadra je problem, ki spremlja podjetje od začetka. Zato je podjetje osnovalo srednjo tehnično šolo, kjer se usposabljajo njegovi proizvajalci. Več strokovnjakov bo podjetje lahko dobilo, ko bo imelo potrebna stanovanja zanje, zato je kolektiv namenil letos posebno skrb gradnji stanovanj. Prepričani so, da bo vrednost njihove proizvodnje letos krepko čez milijardo dinarjev. KMETIJSTVO USMERJA ZADRUGA Široko zasnovana pre-osnova kmetijske proizvodnje v črnomaljski občini je v rokah kmetijske zadruge. V skladu s perspektivnim razvojem gospodarstva celotne komune, ki ga j e začrtal občinski ljudski odbor, razvija sodobno kmetijsko proizvodnjo zadruga. Pa ne samo poljedelsko živinorejsko, temveč tudi gozdarsko. Površine nekdanjih steljnikov se spreminjajo v najbolj rodovitna polja, razumljivo ob znatnih investicijah in naporih strokovnjakov zadruge in občine ter vsega kolektiva zadruge in njenih članov. Osnovna dejavnost zadruge je živinoreja. Hlevi na Maverlenu, v Lo- kvah, in Dragatušu so polni živine, na Krasincu pa bo kmalu pod streho šest hlevov, ki bodo sprejeli lahko do 1.200 glav goveje živine. Vodovod do hlevov pri Dragatušu je nared, vodovod do hlevov in polj pri Kra-sdneu pa je v gradnji. Ta ne bo skrbel samo za napajanje živine, marveč prav tako za namakanje polja ob suši. V živinoreji dajejo predvsem poudarek proizvodnji mesa. Ob razvijanju lastne proizvodnje pa zadruga ne zanemarja različnih oblik pogodbenega sodelovanja z zadružniki. Tudi živinorejska proizvod nja je pogojena s takim sodelovanjem. V hribovitih predelih, kjer je predvsem paša za mlado živino, se bodo zadružniki oprijeli reje mlade živine, ki jo bodo lahko po pogodbi prodali kmetijski zadrugi za pitanje v njenih hlevih. Ta oblika pogodbenega sodelovanja se že uveljavlja. Površine, ki niso primerne za poljedelstvo, bodo postopoma pogozdene. Tudi ta načrt se že uresničuje. m mmM Tudi te sodobne stanovanjske stavbe v Črnomlju so delo belokranjskega gradbenega podjetja »BEGRAD« GRADITI ŠE VEČ IN CENEJE Za kolektiv gradbenega podjetja BEGRAD je vodilno načelo, da bi gradili še več novih objektov, novih stanovanj, šol, tovarniških prostorov, > Kmetijska zadruga Črnomelj daje velik poudarek strojni obdelavi remije. Na novo pridobljenih površinah opravijo ■koraj vsa dela stroji. Na sliki: silikombajn med delom Razen navedene dejavnosti, pa bo morala kmetijska zadruga prevzeti še nekatere sorodne, zlasti predelavo svojih proizvodov in oskrbo domačega trga s produkti svoje proizvodnje vodovodov in drugega, da bi gradili čim. ceneje in čim kvalitetneje. Splošno gradbeno podjetje BEGRAD sodi med najstarejša povojna gradbena podjetja pri nas. Začetki podjetja segajo med vojne čase, v leto 1944, ko je bila na osvobojenem ozemlju ustanovljena Tehnična baza za obnovo. Ta organizacija se je leta 1947 preimenovala v Belokranjsko gradbeno podjetje. Skoraj deset let se jeipodjetje bavilo predvsem z obnovo med vojno uničenih domov in gospodarskih poslopij na področju Bele krajine. 2e takrat, zlasti pa v zadnjih petih letih pa se je lotevalo v čedalje večji meri tudi novogradenj večjega obsega. Razen stotine obnovljenih domov in gospodarskih poslopij, so delo Begradovih gradbincev tudi nova postajna poslopja v Beli krajini. Moderne stanovanjske stolpnice v Črnomlju, črnomaljski in metliški vodovod, dozidava hidrocen-trale Ozalj in več drugih objektov v republiki Hr-vatski, planinski dom na Mirni gori, številni kmetijski objekti, šola v Draga tušu, ki je v gradnji, vse to in še veliko drugega so proizvodi tega podjetja v času njegovega obstoja. Samo lani je podjetje, ki zaposluje ob sezoni do 600 ljudi, zgradilo za okoli 400 milijonov dinarjev. Tudi na svoje ljudi pri BEGRADU niso pozabili. Lani so zgradili stanovanjski blok za člane svojega kolektiva, v katerem je dvoje družinskih in 50 samskih stanovanj. S tem si je podjetje zagotovilo nekaj stalne delovne sile. Z uvedbo obračunskih enot so napravili korak v širjenje delav- VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NA PODROČJU OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK 19. FEBRUAR 1962 'IN JIM ŽELIJO ŠE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJIH DELOVNIH ZMAGAH OBČINSKI LJUDSKI ODBOR - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR SZDL in vse ostaie množične organizacije Črnomelj ZDRAVSTVENI DOM IN LEKARNA -Črnomelj IN KOLEKTIVI PODJETIJ: »BELT«, Belokranjska železolivarna in strojna tovarna — Črnomelj BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE — Črnomelj TOVARNA PLETENIN »BELOKRANJKA« — Črnomelj RUDNIK RJAVEGA PREMOGA — Kanižarica-Čmomelj »ZORA«, LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA — Črnomelj KMETIJSKA ZADRUGA — Črnomelj »KOVINAR«, SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE — Črnomelj »ELEKTRO«, Novo mesto, obrat: ELEKTRO-SERVIS — Črnomelj KOMUNALNA UPRAVA — Črnomelj OPEKARNA — Kanižarica-črnomelj KLAVNICA IN MESNICA — Črnomelj PREHRANSKA INDUSTRIJA — BELSAD — Črnomelj KNJIGOVODSKI CENTER, Črnomelj, s svojimi obrati: BRIVSKO-FRIZERSKI SALON, SPLOŠNO ČEVLJARSTVO, Črnomelj. MIZARSKA DELAVNICA, VINICA pri Črnomlju PARNA PEKARNA — Črnomelj SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE — Črnomelj TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« — Črnomelj K ČESTITKI SE PRIDRUŽUJEJO IN SE CENJENIM STRANKAM TOPLO PRIPOROČAJO: AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Vrščaj Jože - Črnomelj AVTOMEHANIK Oblak Franc - Črnomelj AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Einsiedler Franc - Črnomelj SEDLAR IH TAPETNIK Senica Franc - Črnomelj SLAŠČIČARNA Ferati Ludvik - Črnomelj SLAŠČIČARNA Asani Refik - Črnomelj »BELOKRANJKA« — tovarna pletenin Črnomelj izdeluje vse vrste pletenin, ZENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE IZ VOLNE, BOMBAŽA IN SINTETIKE. Če hočete biti dobro oblečeni, kupite belokranjske pletenine, ker so razširjene po vsej Jugoslaviji. — Cene ugodne. — Kolektiv se priporoča. »KOVINAR« — sploSno kovinsko podjetje Črnomelj Izdelujemo vse vrste variatorjev, opremo za kemično industrijo, kot n. pr. reduktorje, turbo in sidrasta mešala, reaktorje, podeste, jeklene konstrukcije itd. — Kolektiv se cenj. strankam priporoča. skega samoupravljanja, letos pa menijo preiti na ekonomske enote. Ta prostor smo odstopili občini Črnomelj Spored od 18. februarja do 24. februarja LJUBLJANA DRAMA Sobota, 17. febr.: ob 15.30 in 19.30: Mirko Zupančič: Hiša na robu mesta. Gostovanje ljubljanske Drame v Prosvetnem domu v Črnomlju. Ob 19.30: Moliere: Tartuffe. — Abonma A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Ponedeljek, 19 .febr., ob 19.30: Nušič-Mihiz: Avtobiografija. Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Torek, 20. febr., ob 39.30: Kozak: Afera Abonma ZSJ l. Sreda. 21. febr., ob 19.30: Zupančič: Hiša na robu mesta. Abonma ZSJ 2. Četrtek, 22. febr., ob 15.30: Moliere: Tartuife. Abonma Dijaški 2 Ob 19.30: Moliere: Tartuffe. Abonma Dijaški 4 večerni. Petek. 23. febr., ob 20: Durren-matt: Romulus Veliki. Premiera, Abonma Premierski in izven. Sobota, 24. febr., ob 19.30: Dtir-renmatt: Romulus Veliki. Izven abonmaja. Nedelja, 25. febr., ob 15: Dur-rer.matt: Romulus Veliki. Izven abonmaja. Ob 19.30: Zupančič: Hiša na robu mesta. Izven abonmaja. Znižane cene. OPERA Sobota, 17. febr., ob 19.30: Rla-cher: BENEŠKI ZAMOREC (OTHELLO). — Abonma P. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja. 18. febr., ob 19.30: Puccini: LA BOHEME. Gostovanje tenorista Rudolfa Francla. Izven abonmaja. (Razprodano.) Ponedeljek. 19. febr. ,ob 20: Revija folklornih ansamblov France Marolt. Tine Rožanc in Kluba m-ladih. (Vstopnice so v prodaji v Operi!) Torek, 20. febr., ob 19.30: Prokofjev: ZAROKA V SAMOSTANU Gostuje Franjo Pau-lik, tenorist zagrebške Opere. Abonma D. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 21. febr., ob 19.30: Bla-cher: BENEŠKI ZAMOREC (OTHELLO). — Abonma C. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Četrtek. 22. febr., ob 19.30: Verdi: DON CARLOS. Abonma U. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Petek, 23. febr., ob 15: Smetana: PRODANA NEVESTA. — Zaključena za strokovne šole iz Kranja. (Razprodano!) Sobota. 24. febr., ob 19.30: Verdi: DON CARLOS. Abonma B. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja, 25. febr.. ob 15: Wag-ner: LOHENGRIN. Gostova- nje tenorista Josipa Gostiča. Abonma Nedeljski popoldanski in izven. (Vstopnice so v prodaji od srede.) MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Sobota, 17. febr., ob 16 in 19.30: M. Vilhar: Večer v čitavnici. Gostovanje v Ptuju. Ob 19.30: Saul Levitt: Proces. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Neaelia. 18. febr.. ob 15 in 19.30: M. Vilhar: Večer v čitavnici. Gostovanje v Mariboru. Ob 15 in 19.30: Mrožek: Policija. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Torek, 20. febr., ob 19.30: J. Kiity: Dragi lažnivec. Pre- miera. Abonma Premierski in izven. Veljajo vstopnice od 27. januarja. Ob 15 in 18: M. Vilhar: Večer v čitavnici. Gostovanje v Mariboru. Sreda, 21. febr., ob 18.30: J. Kilty: Dragi lažnivec. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 16 in 19.30: M. Vilhar: Ve-ver v čitavnici. Gostovanje v Celju. Četrtek. 22. febr., ob 19.30: M. Mihelič: Veverica ne more umreti. Abonma Mladinski II. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 23. febr., ob 19.30: J. Kilty: Dragi lažnivec. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota. 24. febr., ob 19.30: M. Vilhar: Večer v čitavnici. — Abonma Kolektivi C. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 25. febr., ob 15: J. Vrhunc: Prodajalec sanj. Izven. Zadnjič. Ob 19.30: W. Borchert: Zunaj pred durmi. Abonma Kolektivi H. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Sobota. 17. febr.. ob 20: Tavčar-S. K.: »Podobe iz visoške kronike«. Izven. Nedelja, 18. febr., ob 16: Tav-čar-S. K.: »Podobe iz visoške kronike«. Zadnja popoldanska uprizoritev. Izven. Ob 39.30: Tavčar-S. K.: »Podobe iz visoške kronike«. — Zadnja večerna uprizoritev. Izven. Sobota. 24. febr., ob 20: F. S. Finžgar: »Veriga«, ljudska igra. Premiera. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 25. febr.. ob 16: F. S. Finžgar: »Veriga«, ljudska igra. Red Nedeljski popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 19.30: F. S. Finžgar: »Veriga«, ljudska igra. Večerna predstava. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE, Levstikov trg 2 Sobota, 17. febr., ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Ob 20.30: Pengov-Simiončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 18. febr., ob 11: J. Malik: »Čarobna vrečka«. Ob 15: J. Kalu ar: »Zlatolaska«. Četrtek, 22. febr., ob 17: M. Mahnič: »Rdeča kapica«. Sobota, 24. febr., ob 17: M. Mahnič: »Rdeča kapica«. Ob 19.30: O. Wilde: »Srečni princ«. Za odrasle. Nedelja, 25. febr., ob ll: O. \Vilde: »Srečni princ«. Ob 15: J. Malik: »Čarobna vrečka«. ROČNE LUTKE, Resljeva c. 36 Nedelja. 18. febr.. ob 17: N. Simončič: »Zmešnjava«. Nedelja. 25. febr., ob 17: J. Grabovvski: »Volk in kozlički«. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva 36 (razen nedelje) in po-l ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po tel. 32-020 od 10. do 12. ure (razen nedelje). KONCERTI KONCERTNA DIREKCIJA SLOVENIJE Ansambel SLOVENSKI SOLISTI, ki ga vodi Karlo Rupel, bo koncertiral v deloma novi in pomlajeni sestavi v ponedeljek. 19. februarja, za BELI ABONMA. Spored obsega dva Bachova preludija. BjeLinske-ga koncert za flavto in godala (solist Fedja Rupel), Logarjevo Ce-dursko simfonij e-to. Martinove Etude za godala in Locatellijev Concerto grosso. Preostale vstopnic^ bodo naprodaj na dan koncerta v Filharmoniji od 10 do 12.30 in od 16. do 18. ure. SLOVENSKA FILHARMONIJA V petek, 23. t. m., priredi Slovenska filharmonija skupno s Collegium musicum simfonični koncert pod vodstvom francoskega skladatelja in dirigenta Renče Leibovvitza. — Program obsega v glavnem samo prve izvedbe za Ljubljano: Webera: Passacaglia op. 1, Ruben Radiča (mladi bosenski skladatelj): Lirične variacije, Leibowitz: Concertino za pozavno in orkester z odličnim mladim pozavnistom Vinkom Globokarjem, Schon-berg: Ožarjena noč ter Ravel: La valse. PREDAVANJA PLANINSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA - MATICA« priredi predavanje akademika dr. Branimira Gušiča MLJET, NAS NOVI NARODNI PARK. V tem predavanju bodo z barvnimi diapozitivi prikazane lepote tega najlepšega jadranskega otoka. Predavatelj bo pri tem orisal tudi kulturno zgodovino in. kulturne spomenike ter zgodovino naselitve. Navedel bo tudi razloge. zaradi katerih je bil severni del otoka proglašen za narodni park. ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE priredi v četrtek, 22. februarja, ob 20. uri v dvorani hišnega sveta Nebotičnik. Kidričeva 5, pritličje, predavanje s filmi in diapozitivi tovariša Marjana Richterja »IZLET POD MORSKO GLADINO«. - Vstop prost — vljudno vabljeni ! SLOVENSKO GEOLOŠKO DKLŠTVO vabi na predavanje inž. Meh-meda Ramoviča: »O novih rezultatih raziskovanj rudlšč v Bosni, razmerju med rudišči, tektoniko in magmatizmom ter o vprašanju mej hercinske in alpske metalogene epohe«. Predavanje bo v sredo, 21. februarja. ob 17. uri na katedri za geologijo in paleontologijo FNT, soba 22, Aškerčeva c. 12. KINO Mladinski kino: 17. in 18. febr. »Beg v verigah«, 19. in 22. febr. »Od carja do Lenina«, 23. febr. »Tetovirana roža«. Kino Triglav: 17. in 18. febr. »Imitacija življenja«, 19. do 21. febr. »Tri Ane«. Kino Svoboda Črnuče: 17. in 18. febr. »Dve ljubezni Eddy-ja Duchina«. 21. in 22. febr. »Spopad na vziporedmcah«. Kino Svoboda Dolgi most: 17. in 18. febr. »Največja predstava na svetu«, 21. in 22. febr. »Rimljanka«. Kino Zalog: 17. in 18. febr. »Šofer po sili«. Kino Vevče: 17. in 18-. febr. »Prijatelj Joe«. 19. in 20. febr. »Maščevalec Ker Ogli«, 21. in 22. febr. »Nebo kliče«, 23. febr. »Vojna«. Zdravniška dežurna služba Zdravstveni dom Ljubljana Center, tel. 33-063 Nočna dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih ves dan Zdravstveni dom Ljubljana Bežigrad 17. febr.: dr. Marjan Naglas, tel. 33-367 28. febr.: dr. Marjan Naglas, tel. 33-367 19. febr.: dr. Vinko Sarabo«i, tel. 30-884, v odsotnosti 30-800 20. febr.: dr. Marjan Naglas, tel. 33-367 21. febr.: dr. Miloš Setina, tel. 31-281, v odsotnosti 30-800 22. febr.: dr. Lojze Tičar, tel. 21-966, v odsotnosti 30-800 23. febr.: dr. Vladimir Orel, tel. 32-380. v odsotnosti 30-800 Dnevni obiski se naročajo po telefonu 30-884 Zdravstveni dom Ljubljana -* Rudnik Od 17. do 19. februarja: dr. Velikonja, Rudnik 80, telefon 23-282. V nedeljo. 18. februarja dežurna služba v ambulanti Ižanska cesta 3 samo za nujne primere od 9. do ll. od 20. do 23. februarja: dr. Miran Mal, Wolfova 5, telefon 22-684 Zdravstveni dom Ljubljana Polje Od 17. do 24. februarja bo nočna zdravniška služba na upravi ZD Polje, tel. 383-220, v odsotnosti zdravnika kličite postajo LM 383-100. Ob nedeljah in praznikih ter podnevi pa je dežurna služba v splošni ambulanti Vevče, telefon 383-221 ,v odsotnosti kličita LM 383-100 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 18. febr., ob 15. in 19.30: M. Vilhar: Večer v/ čiitavnici. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Izven. Ob 15 in 19.30: Mrožek: Policija. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. Ponedeljek, 19. febr., ob 19.30: Mrožek: Policija. Red LMS — Beli. Ob 19.30: Menotti: Medij, Mozart: Les petiits riens (balet). Gostovanje v Ptuju. Torek, 20. febr., ob 15 in 18: M. Vilhar: Večer v čitavnici. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Sreda, 21. febr.: Zaprto Četrtek, 22. febiv, ob lči.so: Mrožek: Policija. Red LMS — Zeleni. Petek. 23. febr.. ob 16.30: Pre-žih-Mikelin: Samorastniki. — Izven in za Lelavsko univerzo občine Center. Sobota. 24. febr.. ob 19.30: Verdi:: Nabucco. Premiera. Izvetn in za Premierski abonma. Nedelja, 25. febr., ob 15: GolLa: Jurček. Izven. Ob 19.30: Mrožek: Policija: — Red LMS — Rumeni in izven. DEŽURNE LEKARNE Ponedeljek, 10. febr.: lekarna »-Studenci-«, Gorkega ulica 18. Torek, 20. febr.: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Sreda, 21. febr.: lekarna »-Tabor«, Trg revolucije 3. Četrtek, 22. febr.: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Petek, 23. febr.: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Sobota, 24. febr.: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Nedelja, 25. febr.: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO Kino Union: »V osemdesetih dneh okoli sveta«. Kino Partizan: »V osemdesetih dneh okoli sveta«. Kino Udarnik: »Dekle s kovčkom«. KONCERTNA DIREKCIJA SLOVENIJE TRIO EBERT z Dunaja, ki ga sestavljajo Lotte, VVolfgang in Georg Ebert (violina, violončelo, klavir), bo koncertiral v kazinski dvorani v petek, 23. februarja. Spored obsega trie Mozarta, Beethovna in Čajkovskega. — Vstopnice so naprodaj v upravi »Večera«. RADIO MARIBOR Nedelja 12.00—13.00 Mariborski feljton; 14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte! (prvi del); 15.30—16.00 Želeli ste — poslušajte! (drugi del). Ponedeljek 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30—8.55 Veselo v novi teden; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in. reklame; 17.30—18.00 Med našimi pevci irj godci. Torek 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave« zabavna glasba in rejci a me; 8.30-8.55 Šopek slovenskih narodnih; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvesti La in reklame; 17.30—18.00 Kultur-noprosvetno popoldnč. Sreda 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30-8.55 Iz sklacla-tejjske beležnice Benjamina Ipavca; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10-17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30—17.40 Domači pesniki in pisatelji: Andrej Inkret: Drobna pravljica, pesmi; 17.40—18.00 Heribert Svetel: Concertino za klavir in mali orkester. Igra Mari b ors ki i nst rum entaln i ansambel, solistka Breda Rajho-va, dirigent Janez Komar. . Četrtek 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30—8.55 Slovenske pesmi poje kvintet Anton Nef-fat; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10-17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Plesne napeve igra kvintet Svečnik, poje Slavka Knez. Petek 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30—8.55 Pisana paleta — za vsakogar nekaj; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30 do 17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Slovenske narodne poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Sobota 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30—8.55 P. I. Čajkovski: iz cikla »Letni časi«; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba. vmes obvestila in reklame; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Igrajo Pohorski fantje, pojeta Sor.ja in Milan. NOVA GORICA MESTNO GLEDALIŠČE Nedelja, 18. febr., ob 15: V. Strgar: »Heroica«, odrska žalni-ca v treh dejanjih. — Gostovanje v Dobravljah. Ob 20: V. Strgar: »Herotica«, odrska žalnica v treh dejanjih. Gostovanje v Ajdovščini. KINO Kino Solkan: 17. febr. »Do zadnjega diha«, 19. febr. »Resnica«, 20. in 21. febr. »Nasilje na trgu«, 22. febr. »Preiskovalni sodr.ik«, 23. febr. »Tarzanova naj večja pustolovščina«. Kino Soča: 17. in 18. febr. »Resnica«, 20. in 21. febr. »Preiskovalni sodnik«, 22. febr. »Nasilje na trgu«, 23. febr. »Jezik za zobe«. Celie SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Sobota, 17. febr., ob 19.30: Saul Levitt: PROCES. Gostovanje v ljubljanskem Mestnem gledališču. Nedelja, 18. febr., ob 10: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU. I. ned. dop. abonma in Izven. Ob 15.30: Boško Trifunovič: PRAVLJIC A O CARJU IN PASTIRJU. Izven Ponedeljek, 19. febr., ob 19.30: Vinko Strgar: HEROICA. Izv. Sreda, 21. febr.,ob 16 in 19.30: M. Vilhar: VEČER V CITAV-NICL — Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Izven. Sobota, 24. febr., ob 19.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI Šentflorjanski. — Premiera. Premierski abonma in izven. Nedelja, 25. febr.. ob 10: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU. II. nedeljski dopoldanski šolski abonma in izven. Ob 15.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE v dolini Šentflorjanski. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Občinstvo vabimo na čitalniški večer, ki ga bo v izvirni oblila uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče. Abonenti imajo prednost pri nakupu vstopnic. KINO Kino Union: 17. do 21. februarja »Babet gre v vojno«, 22. in 23. febr. »Družinski dnevnik«. Kino Metropol: 17. febr. »Pouk o ljubezni«, 18. in 21. febr. »Smrtonosni udarec«, 22. in 23. febr. »Moderato cantabi-le«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 18. febr., ob 10: »URA PRAVLJIC«. Ob 16: Marinc: »AD ACTA«. Gostuje KUD Dobrava-Na.klo. Izvem. Petek. 23. febr., ob 19.30: John Steinbeck: »LJUDJE BREZ ZEMLJ E«. Red Premierski. Sobota, 24. febr., ob 19.30: John Steinbeck: »LJUDJE BREZ ZEMLJE«. Red Sobota. Nedelja, 25. febr., ob 10: »URA PRAVLJIC«. Ob 16: John Steinbeck: »LJUDJE BREZ ZEMLJE«. Izven. KONCERTNA DIREKCIJA SLOVENIJE KRANJ Godalni orkester SLOVENSKI SOLISTI, ki ga vodi Karlo Rupel, bo gostoval v kranjski koncertni dvorani v četrtek, 22. februarja, ob 19. upi. Spored obsega dva Bachova preludija, Bjelinskega koncert za flavto in godala (solist Fedja Rupel), Logarjevo Ce-dursko siirmfomieto, dve staro ital i j an-6ki ariji (solist Mitja Gregorač, tenor) in Locatelilij ev Cor.certo grosso. Vstopnice so naprodaj v knjigami »Simon Jenko«. VRHNIKA MLADINSKO GLEDALIŠČE Vrhnika Nedelja, 18. febr., ob 19: Sergej MLhaiikov: SESTERO MUŠKETIRJEV. — Gostovanje v Hotederšici pri Logatcu. TRZlC Godalni orkester SLOVENSKI SOLISTI, ki ga vodi Karlo Rupel, bo gostoval v tržiški sindikalni dvorani v torek, 20. februarja, ob 19.30. Spored obsega dva Bachova preludija’, Bjelinskega koncert za flavto in godala (solist Fedja Rupel), Logarjevo Ce-dursko simfonieto, dve staroitalijan-ski ariji (sodist Mitja Gregorač, tenor) in LocateUijev Gonoerto grosso. Vstopnice so naprodaj v Turističnem društvu. Ostali kra*i KSN0 MENGEŠ Kino Mengeš: 17. in 18. febr. »Nepričakovana ljubezen«, 21. in 22. febr. »Trije iz varieteja«. KAMNIK Kino Duplica: 18. febr. »lilija Muromec«, 21. in 22. febr. »Pekel v mestu«. Kino Dom: 17. do 19. februarja »Karneval v New Orleansu«. 20. do 22. febr »Višji princip«. TRBOVLJE Ivino Svoboda II.: 17. do 19. februarja »Zvezde noči«. 20. in 21. febr. »Dan, ko so delili otroke«, 23. febr. »Družinski dnevnik«. Kino Delavski dom: 17. do 19. febr. »Zorana ledina« I. del, 17. do 19. febr. »Zorana ledina« II. del. ŠEMPETER V SAV. DOLLNI Kino Svoboda: 17. in 18. febr. »Dolgo, toplo poletje«, 21. in 22. febr. »Divjad je spuščena«. VIDEM-KRSKO Kino Svoboda: 17. in 18. febr. »Zakon prerije«, 21. in 22. febr. »Stari kričač«. BRASLOVČE Kino Braslovče: 17. in 18. febr. »Ključ«. MURSKA SOBOTA Kino Park: 17. in 18. febr. »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 19. in 20. febr. »K neznanemu«, 21,. in 22. febr. »Kratko srečanje«, 23. in 24. febr. »Osamljeni maščevalec«. PTUJ Mestni kino: 17. in 18. febr. »Oklahoma«, 20. in 21. febr. »Sonce sije vsem«, 22. in 23. febr. »Vzkipelo mesto«. NOVO MESTO Kino Krka: 17. do 19. febr. »Pesem upornikov«, 20. do 22. febr. »Cičkova brigada«, 23. in 24. febr. »Kam s truplom«. CENOMELJ Kino Črnomelj: 17. in 18. febr. »Grofica Marica«, 20. in 21. febr. »Eva hoče spati«. 23. in 24. febr. »Prijatelj Joe«. VRHNIKA Kino Cankarjev dom: 17. febr. »Pesem upornikov«. CERKNICA Kino Cerknica: 18. febr. »Človek, ki je preveč vedel«, 22. febr. »Pesem«. KOPER Kino Soča: 17. ir. 18. febr. »Napoleonov oficir«, 19. in 20. febr. »Nadzorovana ljubezen«, 21. febr! »Nočni izlet«, 22. febr. »Devy Crocket«, 23. febr. »Med časom in večnostjo«. IZOLA Kino Zvezda: 17. in 18. febr. »Preiskovalni sodnik«, 19. in 20. febr. »Nočni izlet«, 21. in 22. febr. »Med časom in večnostjo«, 23. febr. »Past za dekleta«. JESENICE Kino Radio: 17. do 18. febr. »Poletje je krivo za vse«, 20. in 21. febr. »Tom kot Robinzon«, 22. in 23. febr. »Rdeči krog«. Kino Plaivž: 17. in 18. febr. »Vreli asfalt«, 19. in 20. febr. »Poletje je ikrivo za vse«, 22. in 23. febr. »Tom kot Robinzon«. Kino Koroška Bela: 17. febr. »Bele sence«, 18. febr. »Tom kot Robinzon«, 18. febr. »Vreli asfalt«. Kino Žirovnica: 17. febr. »Servisna postaja«, 18. febr. »Igre ljubezni«, 21. febr. »Poletje je krivo za vse«. Kino Dovje; 17. febof\ »igre ljubezni«, 18. febr. »Servisna postaja«, 22. febr. »Poletje je krivo za vse«. ŠEST TISOČ KILOMETROV DO ČRNE KAMARE »►Daleč je Gvineja, dobrih 6000 kilometrov sem preletel, preden se mzagledal palmove gaje, ki prepnezajo že samo prestolnico dežele, da sem lahko srečal črno učiteljico Kaimaro, videl in doživel Gvinejo. Naša vmesna postaja pa je bala Casablanca v Maroku. Zahajajoče sonce krvavo ja nebo, ko se namenimo na sprehod po tem lepem in svojevrstnem mestu. Po širokih bulvarjih se pretakajo reke avtomobilov. Izredno živahen *»*" - ~~. f ' * ' ■ je promet. Skoraj bi me bil povozil blesteč »►Jaguar«. Odskočim in jezen pogledam šoferja. Imel sem že pripravljeno kletvico, toda ostala mi je v ustih in tudi jezen obraz hitro spremenim v prijazen nasmeh. Za volanom je sedela mlada temnolaska s svileno feredžo in dvoje črnih oči se je smehljalo: »►Oprosti mi tujec«. Čudna je Casablanca. Pod nebotičniki so bleščeče razsvetljene trgovine, toda na vsakem koraku srečaš ženo s feredžo, zakrito mater z otročičkom na hrbtu, starega bradatega Berbera v njegovi raševinasti kuti«. Tako nam opisuje svojo dolgo pot v Gvinejo v nedeljski reportaži Boris Kuhar, urednik ljubljanske televizije. Oddaja je na sporedu ob 11.30 uri. KONCERT FLORENTINSKEGA ANSAMBLA ZA STARO GLASBO Ena najzanimivejših, če ne kar najbolj zanimiva glasbena oddaja tega tedna je koncert florentinskega ansambla za staro glasbo (Conuplesso fiorenti-no dl mušica antica). Gre za reprodukcijo javnega nastopa tega italijanskega ansambla 24. novembra lanskega leta v Ljubljani. Koncert je med ljubljansko koncertno publiko zapustil izreden. in nepozaben vtis. Kako tudi ne, saj je razširil meje našega glasbenega obzorja in nam dobesedno odkril vrsto glasbenih ustvarjalcev in del, ki jih doslej še nismo in brž as tudi ne bomo tako hitro spet slišali Najstanejšl skladatelj sporeda MaUjenafcih gostov je AX>AM DE LA HALLE (1237—1287), »»Grbavec iz Arrasa«, kot so ga imenovali, eden poslednjih in hkrati največjih predstavnikov trubadurske umetnosti. Zastopala sta ga dva odlomka iz njegove najbolj znane stvaritve, dramatizirane pastorele 0 Robinu in Mari o ni, prve francoske spevoigre s posvetno vsebino, ki se nam je ohranila. Naj mlajša stvaritev v istem sporedu p a je opera »»ETJRIDICE«, prva v celoti ohranjena opera, ki jo poznamo. Nastala je leta 1600, njen avtor je JACOPO PEKI (1561—1633), uprizorili pa so jo prvikrat v Florenci leta 1600 med slavnostmi ob poroki Henrika IV z Marijo Medici. Med tema skrajnima točkama — ne - pozabimo, da leži med njima skoraj štiri sto let evropskega glasbenega razvoja od enoglasja trubadurske lirike, prek italijanske in f ra conske ►»artis novae«, sijajne nizozemske vokalne polifonije do tako imenovane monodije na pragu baroka! — se Razvršča kopica drugih skladb. Nekaterim vemo za avtorje, drugim so utonili v mračnem prostoru dogodkov in časa. Omenimo lahko dva zelo ugledna skladatelja italijanske »»artis lovae« FRANC ES C A L AN D INI J A (1325 do 1397) ter JACOPA DO BOLOGNA (1300—1365), dalje dva mojstra frottole, večglasne italijanske skladbe, s katero so Italijani v 16. stoletju izoblikovali lasten tip večglasja, MAR-CEETTA C ARO (?—1527) in BARTOLOMEA TROMB O C IN A (14710—1535). pa se GIO V AN NI J A GASTOLDIJA in ORAZIA VECCHIA. Čudovito je, kako so italijanski gostje znali pričarati ves ta v morje davnine potopljeni glasbeni svet! Posebej velja opozoriti, da igrajo na stare instrumente, ki jih današnja glasbena praksa več ne pozna in ki so posneti natanko po glasbilih tistega časa, deloma pa celo redki originali. O-' srednji osebnosti ansambla sta muzikolog in dirigent ROLF RAPP ter njegova soproga NIVES POLI, nekdanja primaba-lerina milanske Scale, ki pa je na ljubo stari glasbi prenehala nastopati in se povsem posvetila koncertiranju v Florentinskem ansamblu. Naše poslušalce na reprodukcijo tega koncerta prav posebej opozarjamo. OPERNA GLASBA V TEDNU OD 18. DO 24. FEBRUARJA Na te operne odda je v naslednjem tednu bi naše poslušalce posebej opozorili: V nedeljo ob 16.20 boste v opernem koncertu lahko slišali odiloirtke iv. naslednjih oper: Čarobna piščal, Fidello, Mefl-stofeles in Pikova dama. V ponedeljek ob 11.35 nam bodo peli solisti zagrebške Opere, popoldne ob 17.05 bo, kakor vsak teden, naša redna oddaja -55 minut za ljubitelje operne glasbe«. V sredo ob 21.00 bo na sporedu drugo dejanje Straussove opere Kavalir z rožo. Med drugimi nastopajo: Kurt BShrne kot baron Ochs, Irmigard See-fried kot Oktavian. t-ietrich Fischer Dieskau kot Faninal in Hita StreichTcot Sofia. Dirigent■ Karl Bohm. V petek ob 15.20 bo pea teno- rist Nicolai Gedda. Na sporedu bodo popularne operne arije. V petek ob 23.05 boste lahko slišali odlomke iz Filichove opere »Messinska nevesta«. Izvedli jih bodo člar.a praškega narodnega gledališča. V soboto ob 14.00 pa bo na sporedu spet naša oddaja »Ob opernih premierah v slovenskih gledališčih«. V tej oddaji bomo govorili o premieri Verdijeve oipere Nabucco, ki bo ta večer na odru mariborske Opere. - ŠE POMNITE TOVARIŠI UJETNIK Me& vojno je bila v Velunj-skem grabnu med Slovenjim Gradcem in Šoštanjem kurir-. ska postaja z oznako V-S-l/1. V njej je bilo jeseni 1944 9 kurirjev. njihov komandir je bil Ivan Tavčar-Vilko. In ta komandir je tistikrat postal svojevrsten ujetnik. Tisti dan se je ustavil pri Kramarjevih, kjer je bila njihova javka. ICramar-jeva mama je skrbela za vse, kot bi bila res njihova mama. In prav v tem so kurirskega komandirja v hiši presenetili Nemci. Umakniti se ni več utegnil. Nekaj časa se je zdržal in se pretvarjal, toda pozneje je povedal da je partizan. Proti njemu so namerili orožje in ga začeli spraševati o ostalih, o tem od kod je prišea, kam je namenjen ter vse naprej same kje, kako, zakaj . . . Okolica je bila polna Nemcev in zato ni kazalo nič drugega kot tvegati: preboj ali smrt. Partizan se je pognal, presenetil Nemce, preskočil ograjo in se začel valiti po hribu. Petdeset metrov je bilo do grmovja. To mu je uspelo, toda daleč ni prišel. Splazil se je med bodeče robidovje ter v njem čepel tesno ob zemlji. Pri sebi ni imel ničesar drugega kot orožje Nemci so hodili blizu njega in bilo je čutiti, da so ga opazili. Toda zgodilo s« je drugače . . ., kot je že mislil svojevrstni ujetnik. Toda v nemških rokah je ostala njegova torba. V njej je bilo veliko podatkov, ki bi Nemcem lahko razklili marsikaj. A vendar se na koncu ni nič zgodilo: niso sledile aretacije in tudi napada na kurirsko postajo v Velunjskem grabnu ni bilo. IZ SPOREDOV UREDNIŠTVA ZA LAHKO GLASBO V naslednjem tednu bomo razen že utrjenih zabavno glasbenih oddaj, te lahko poslušate vsak dan na obeh naših programih, predvajali še nekaj oddaj, na katere bi Vas radi opozorili. V nedeljo ob 15.00 smo uvrstili popevke posvečene mestu Zagrebu, zvečer ob 20.00 pa boste lahko izbrali melodijo tedna, to-pot med tujimi popevkami. V ponedeljek bo igral za ljubitelje plesne glasbe naš Plesni orkester ob 23.05 nato pa bomo predvajali izbrane popevke. Na drugem programu Vas bo vodil v torek z začetkom ob 21.25 po Portugalskem zabavni orkester George Mela-chnimo. V sredo ob 17.50 prisluhnite izvajanju ansambla Mdjmlna Sepeta* ob 22.15 pa bo ljubiteljem jazza posredoval naš sodelavec dr. Branko Rustja zanimivosti v oddaji »»Jazz pod drobnogledom«. Ansambel Jožeta Privška je pripravil petnajstminutni spored na drugem programu v sredo ob 19.15. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov bo tudi v tem tednu prav gotovo poslušana in zaželena oddaja pni najširšem krogu naših poslušalcev. Popevke, ki jih bodo- izvajali jugoslovanski pevci zabavne glasbe, smo uvrstili v naš spored v petek ob 14.35. Sobotni večer pa bomo začeli že ob 19.05 z domačimi polkami in valčki in nadaljevali ob 20.05 z melodijami za vesel konec tedna. »MOJA POT V ŠPANIJO« NAŠ PODLISTEK V dveh sestavkih Našega podlistka vam bomo ta teden posredovali nekaj zanimivih spominov Slavka Mendaša na špansko državljansko vojno, v kateri so se na strani republike in svobode bojevali tudi številni borci iz naše domovine. Tam so doživeli in prestali številne izkušnje, ki s0 številnim tako bogato koristile v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Avtor naših dveh sestavkov nam bo v prvem pripovedoval, kako je s svojimi tovariši prekoračil državno mejo in v kakih okoliščinah se jim je potem posrečilo priti v Španijo, kjer so se kmalu udeležili velike ofenzive prek reke Ebro. V drugem odlomku nam bo govoril o borcih enajste mednarodne brigade in nato še o življenju španskih borcev v francoskih koncentracijskih taboriščih. CLAUDE AVELINE: »GNI DRUGI« MED GUSARJI (MLADINSKA RADIJSKA IGRA) Pisatelja poznamo po njegovi povesti in radijski priredbi dela »Baba Dijen in Košček Sladkorja«. Zdaj vam bomo posredovali gusarsko zgodbo. Avtorjevo ime in naslov njegovega dela obetata zanimivo poslušanje. Zgodba nas postavi v 17. stoletje. Takrat je Francija že imela lepo in močno trgovsko in vojno mornarico. Njene ladje so plule po vseh morjih. Primorska mesta pa so takrat živela še od nečesa, ne le od trgovine temveč tudi od gusarje-nja. Gusarstvo je bilo tako v čislih ko kaka dobra domača obrt ali celo industrija. Primorska mesta so z gusarjem jem skrbela za svojo blaginjo, hkrati pa so z napadi na trgovske ladje slabila sovražnika. Med mnogimi gusarji tistih časov sta se zlasti proslavila Barth in Duguay-Trouin. In prav san tega zadnjega naj bi bil junak naše zgodbe. Junak, ne .. . Zodba nam pripoveduje nekaj drugega, govori o dveh fantih, dveh navihancih, o Allainu in Altoanu ki sta dvojčka in sta sl tako zelo podobna, da ju nthč« ne loči in razpozna . . . Zgodba se odvija natančno leta 1962, TEDENSKI GRAM RA A LJUBLJANA Nedelja, 18. februarja 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste 6.35 V koračnem ritmu z najrazličnejšimi ansambli 7.15—8.00 Vedri zvoki — vmes ob 7.30—7.35 Radijski koledar in' prireditve dneva 8.00 Mladinska igra — Claude Ave-line: »-Oni drugi*« med pirati 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.50 Karol Pahor: Slovenska suita 1941—1045 (Marijanca Korošec, klavir) 10.00 Se pomnite tovariši. . Ivan Taufer-Vilko: Ujetnik 10.30 Pisan glasbeni dopoldan 11.30 Boris Kuhar: 6000 km do črne Kacn«are (reportaža) 11.50 Orkester Alfred Scholz 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 13 15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenski oktet poje narodne pesmi v priredbi Matije Tomca 14.15 15.15 15.30 16.00 16.20 17.05 17.10 18.30 19.00 1905 19.30 20.00 20 45 21.00 22.15 23.05 24.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. del Trikrat pet Pesmi o Zagrebu Humoreska tega tedna — Karel Ca pek: Rekord Operni koncert Ham mor d orgle Radijska igra — Jean Renoir: Or vet Športno popoldne Obvestila Nedeljska panorama Radijski dnevnik Izberite melodijo tedna Zabavni zvoki Zgodbe Chopinovih etud — drugi del (pianist Alexander Uninski) Lepe melodije za velike zabavne oTk estre Vrtiljak vsega — za vsakogar Plesna glasba Zadnja poročila DRUGI PROGRAM Nedelja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 13.10 Operne arije 14.00 Popevke in plesni zvoki na tekočem traku 14.30 Iz Francije v Švico (skladbe Florenta Schmitta in Henrija Gagnebina) 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved 15.15—16.00 V prodajalni gramofonskih plošč 19.00 Tri skladbe Gioaochina Rossinija Ta n kred. uvertura — 3. sonata za godala — Tatinska sraka. uvertura 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Giuseppe Verdi: 2. dejanje opere Aida 20.45 Mednarodna radijska in televizijska univerza Glasba narodov: Brazilija — III. 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer a) Tako sta plesala babica in ded b) Zbiralci plošč pred mikrofonom: Ivo Gerem — H. del 22 00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda tl. programa za naslednji dan 22.15 Iz snovanj naše mlade Skladateljske generacije Ivo Petrič: Concerto grosso za godalni orkester — Milan Std-bilj: Koncertna glasba za rog in orkester — Alojz Srebotnjak: Simfonietta in due tempi 23.00—23.05 Poročila Ponedeljek, 19. febr. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.06 Zborovske skladbe Jakoba Aljaža 8.25-Radi bi vas zabavali 8.55 Za mlade radovedneže a) Reportaža b) Glasbena oddaja za otroke — Mladi pevci mladim poslušalcem — (posnetki s celjskega festivala) 9.25 Robert Schumann: Carnaval (pianistka Magda Tagliaferro) 10.15 Od tod in od pndod 11.00 Stjepan Sulek: II. klasični koncert (simfonični orkester Jugoslovanske radio-televizi-je dirigira avtor) 11.15 Naš podlistek — Slavko Men-das: Moja pot v Španijo — I. 11.35 Poio solisti zagrebške Opere 12.05 Slovenske narodne poje Janez Jeršinovec 12.15 Radijska kmečka univerza — inž. Lojze Hrček: Ugotavljanje rodnih očes za pravilno rez vinske trte 12.25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igramo za vas 14.05 Pol ure baletne glasbe 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Godala in zabavni zbori 15.40 Literarni sprehod — L. Strong: Jegulja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 13.10 Ko na zemljo pada mrak a) Sanjarjenje ob kaminu b) Blues v noči c) Večerni zvoki 13.45 Radijska univerza — inž. Mile Zeljeznov: Sistem Mendelje-jeva 19.00 Obvestila 19.05 Slovenske popevke — vmes hammond orgle 19.30 Radijski dnevnik 20.00—21.45 Florentinski ansambel za staro glasbo — posnetek javnega koncerta dne 24. novembra 1961 v Ljubljani — vihes ob 20.45—21.00 Kulturni globus 21.45 Orkester Mar.tovani 22.15 Glasbena skrinja 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna orkester RTV Ljubljana 23.25 Izbra ne popevke 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM Ponedeljek 19.00 Plesni zvoki 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nova spoznanja o obsegu pevskega glasu in nova pota njegovega oblikovanja (poročilo o delu londonskega pevskega pedagoga Alfreda VVolfsohna. — Besedilo priredil Marijan Kramaršič, pevske ilustracije izvaja Jenny Johnson — redaktor Rafael Ajlec) 20.25 Kitara v ritmu 20.30 Utrjujte svojo angleščino — 40. lekcija 20.45 Pevka Lola Novakovič 21.00 Leonard Bernstein: Zgodba z zahodne 6trani, glasbena revija 21.40 Renato C a ros on e s svojim ansamblom 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda H. programa za naslednji dan Torek, 20. februarja 5-00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Poje 2er.ski vokalni kvartet 8.25 Franz Schubert: Šesta simfonija 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Stavčni členi so oživeli 9.25 Dvospevi iz francoskih oper 10.15 Izberite melodijo tedna (ponovitev oddaje z dne 18. februarja 1962) 11.00 Plesni orkester Ray Anthony 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 40. lekcija (ponovitev) 11.30 Med srbskimi skladatelji 12.05 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Hrček: Rez vinske trte 12.25 Melodije ob 12.25 13.13 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja Izvajajo: Pohorski fantje — pojeta Sonja in Milan. Dravski flosarji. Vokalni kvintet Anton Neffat, Kvintet Horvat in Trio Malovrh — pojeta Darinka Potočnikova in Milena Kranjčeva 13.50 Johann Krumipholtz: Sonata za flavto in harfo (Boris Čampa in Pavla Uršič-Petrič) 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo Glasbena oddaja: Pavel Si vic 14.35 Zvočna mavrica 15.20 Segava klaviatura 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert in suita 17.50 Po strunah in tipkah 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Drobne zanimivosti iz operne hiše 18.45 S knjižnega trga 19.00 Obvestila 19.05 1.9.30 20.00 20.30 21.30 21.42 22.15 23.05 23.15 24.00 Zvočni kalejdoskop Radijski dnevnik Z lanskega festivala na Dunaju — Josef Ta«l: Drugi koncert za klavir in orkester — Gottfried von Einum: O ljubezni. Radijska igra — Slavomir Mrožek: Policaji Bohuslav Martinu: Pet kratkih skladb za klavirski trio Iz poljudnega violinskega repertoarja (igra Ali Lermelj) Uvod v glasbo 20. stoletja (17): Paul Hindemith Novi posnetki Ljubljanskega jazz ansambla Popevke in plesni ritmi Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM Torek 19.00 Dva cikla samospevov, t^ia klavirska skladba Daniel Lesur: Uspavanka (prva izvedba v RTV Ljubljana) — J. Brahms: intermezzo v a-molu op. 118/1 — B. Britten: Kukavica. Lisička, Novoletna pesem, Ribičeva pesem, Na deželi (prva izvedba v RTV Ljubljana) 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Z lanskega festivala na Dunaju Josef Tal: Drugi koncert za klavir in orkester — Gottfried von Einum: O ljubezni — vmes ob 20.45—21.00 Dr. Dragotin Cvetko: Muzikološka srečanja — New York 21.00 Temna polt in žameten glas (vokalni kvartet bratov Mills) 21.25 Georg Melachrino na Portugalskem 21.45 Jazz ob 21.45 22.00—22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sreda, 21. februarja 8.05 8.15 -8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) Dobro jutro ob kitari Franz Danzi: Pihalni kvintet v B-duru (Pihalni kvintet Ge-vvandhaus) • Glasba ob delu Pisani svet pravLjic in zgodb a) Žarko Petan: Jasnina prva enojka in še nekaj zgodb b) Glasbena oddaja za cicibane — Vrabček poje čiv, čiv, čiv . . . (pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi) Zvonimir Ciglič: Prva simfonija (orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad) Od tod in od or.dod Prizor iz 2. dej. Massenetove Thais Človek in zdravje Nasi instrumentalni solisti zabavne glasbe Narodne v priredbi Zorka Prelovca poje Dragica Sadnik Radijska kmečka univerza -inž. Milena Milkovič: Nova dognanja in izkušnje v perutninarstvu Melodije ob 12.25 Obvestila in zabavna glasba Orkester Willy Berking , Ljublj*nski oktet Sadijska sola za srednjo stop-njo Stavčni členi so oživeli (ponovitev) Arije iz oper Figarova svatba m Don Juan Pesem o srcu — in clruga dela skladatelja Vasilija Mirka Vsak dan za vas Šoferjem na pot Ansambel Mo j mira Sepeta Poročila — aktualnosti doma in v svetu Od »Donskih kozakov*« do Normana Luboffa Ljudski parlament Obvestila Koncertira fagotist Ivan Turšič Radijski dnevnik Poj oči moza ik Richard Strauss: 2. dejanje opere Kavalir z rožo Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom — VII. oddaja Slovv za godala Literarni nokturno Plesna glasba Lepe stare češke skladbe Vaclav Jan Tomašek: Rapsodija v f-molu op. 41 št. l — Jan Hugo Vorišek: Sonata za klavir v b-tnolu op. 20 — Fr. Xaver Richter: Godalni kvartet v C-duru op. 51 — Prvič izvajano v RTV Ljubljana Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 10.15 11.00 11.15 11.25 12.05 12.15 12.25 13.15 13.30 13.45 14.05 15.20 16.00 17.00 17.50 18.00 18.10 18.45 19.00 19.05 19.30 20.00 21.00 22.15 22.45 22.50 23.05 23.23 Sreda 19.00 Angleščina za mladino — 42. lekcija 19.15 Ansambel Jožeta Privška 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Emil Cossetto: Konjenik, kantata (zbor in orkester RTV Zagreb dirigira avtor) 20.25 Glasbena medigra 20.30 Ruski tečaj za začetnike — 41. lekcija 20.45 Nekaj sovjetskih popevk 21.00 R endez-vous z glasbo a) Naši plesni orkestri Igrajo b) Doris in Bing c) Uspavanke v ritmu 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda IL programa za naslednji dan četrtek, 22. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spoa^ed) 8.05 Orkestralne melodije za prijeten začetek dneva 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Glasbena oddaja: Pavel Sivic (ponovitev) 9.25 Četrt ure z orkestrom Michel Legrand 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in od ondod 11.00 Seguidille Otona Zupančiča v Ravr.ikovi uglasbitvi (tenorist Gašper Dermota, pri klavirju Marijan Vodopivec) 11.15 Ruski tečaj za začetnike -41.lekcija (ponovitev) 11.30 Melodije iz Cilejeve »Adriane Leeouvreur« 12.05 Veseli hribovci 12.15 Kmetijski nasveti — profj Slavko Raič: Prvi spomla-danski pregled čebel 12.25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi srbski,h in hrvatskih skladateljev poje Mariborski ko«-karni Zb°r P' V’ Rajk* S1' 13.50 Instrumentalne pesmi in kor.-oertm plesi 14.10 Od pianina do velikega ple-snega orkestra 14.95 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 15.20 Mandoline in kitara 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsaik dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v evetu 18.10 Recital pianista Juliusa Isser-lisa. Na sporedu Skrjabin, Vladigerov (s programov BBC) 18.40 Pierre Gaultier: Suita za oboo in klavir 18.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila 19.05 Veliki zabavni orkestri 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Trio Horwedel 21.00 Literarni večer Večer umetniške besede: Mila Kačiče va 21.40 Igor Stravinski: Italijanska suita (izvajalca violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek) 22.15 Drugi kraji — druge pesmi 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje OBUG1 PROGRAM četrtek 18.00 Nikolaj Rakov: Kom..t za violino in orkester (simfonični orkester Radia Berlin dirigira Arthur Rother, solist Saško Gavrilov) 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Giacomo Puccini: Madame Butterfly, opera v dveh dejanjih — zbor in orkester Svete Cecilije v Rimu dirigira Alberto Erede 22.36—22.50 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda IL programa za naslednji dan Petek, 23. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Iz nemških romantičnih oper 8.30 Glasba ob delu 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Drobne zanimivosti iz operne hiše 10.15 Od tod in od ondod 11.00 Pevka Lola Novakovič 11.15 Naš podlistek — Slavko Men-daš: Moja pot v Španijo — II. 11.35 Zlata n Vauda: Koncert za klarinet in orkester (solo klarinet Ernest Ačkun, komorni orkester RTV Beograd dirigira Zubin Mehta) — prvič v našem sporedu 12.05 Sekstet bratov Pleško s triom Bardorfer 12.16 Radijska kmečka univerza — inž. Jelka Hočevar: Izkušnje pri ugotavljanju virotičnih obolenj na krompirju 12.25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 »Kvartet z disonancami« Wolfganga Amadeusa Mozarta (nov posnetek Ljubljanskega godalnega kvarteta) 14.00 Caldara-Rostal: Melodija 14.05 Radijska šola za r.ižjo stopnjo — Brane Dolinar: Pustite kontrabas v radio 14.95 Popevke izvajajo jugoslovanski pevci zabavne glasbe 15.20 Poje tenorist Nicolai Gedda 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe — 9. oddaja: Baldas-sare Galuppi, Benedetto Mar-cello, Giovanni Cambini 17.45 Dve skladbi L. M. Škerjanca 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika (venček dalmatinskih pesmi in plesov igra Ansambel Dražil) 18.25 KZ RTV poje stkladbe Johanne« a Brahmsa 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila 19.05 Italijanske, španske in latin-sko-ameriške popevke 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Vesela godala 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 »Sončeoe, sij!*« Ciklus pesmi za sopran in klavir na besedila Stane Vinšek skladatelja Marijana Lipovška. Poje sopranistka Zlata Ognjanovič, pri klavirju avtor (prva izvedba v RTVL) 21.02 Orkester Les Baxter 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zdenek Fibich: Odlomki Iz opere »Messinska nevesta*« 23.30 Nočni akordi 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM Petek 19.00 Zapišite narek! — Tečaj ssa angleški jezik — 43. narek 19.15 Trio Dražena Boiča in Ljubljanski jazz ansambel 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Holandski komorni zbor poje renesančne pesmi 20.15 Igramo za vas 21.00 Iz Honeggerjeve za komorno glasbo 21.30 Nenavadne zgodbe sti in domišljije — Tehnične zamisli na meji utopije 21.45 Jazz ob 21.45 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda n. programa za naslednji dan Sobota, 24. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisar, glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste 8.06 Poštar ček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Od polke do sambe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Brane Dolinar: Pustite kontrabas v radio 9.25 Glasbeni izlet v minule čase 10.15 Od tod in ondod 11.00 Klavir v ritmu 11.15 Angleščina za mladino — 42. lekcija (ponovitev) 11.30 Čajkovski in Sos-takovič 12.05 Slovenske narodne poje Branka Strgar 12.16 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Kako kaze prodaja klavne in plemenske živine 12.25 Melodije ob 12.25 13.16 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 13.45 Orglice, kitara in citre 14.00 Ob opernih premierah v slovenskem opernem gledališču Nabucco v Mariborski operi 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.20 Napotki za turiste 15.25 Naši stari mojstri 15.40 Planinski oktet iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ansambel Jožeta Privška 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 18.45 19.00 10.05 19.30 20.00 30.20 22.15 23.05 24.00 Simfonični intermezzo Marko Tajčevič — Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov Bruno B j elinski: Serenada za trobento, klavir, godala ln tolkala Naši popotniki na tujem Obvestila V ritmu domačih polk in valčkov Radijski dnevnik Dunajski valčki Vesel konec tedna z melodijami in plesom Oddaja za naše izseljeno« Plesna glasba Zadnja poročila in. zaključek oddaje DRUGI PROGRAM Sobota 19.00 Wagner Milller s svojim orkestrom 19.30 Radijski dnevnik 30.00 Večer z Jascho Heifetzem Edward Elgar: Koncert sa violino in orkester 30.46 Zabavne melodije SL16 Jazz r.a koncertnem odru »Dizzy Gillespie v Parizu*« 32.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.16 Sobotni ples 23.00-43.06 Poročila RADIO KOPER Nedelja 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Reportaža: Turistična sezona pred vrati — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Charles Trenet — 13.00 Sosedni kraji in ljudje — 11.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje kvartet Ha-rijskih bratov — 15.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. Ponedeljek 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi izvajajo Cvetka Ahlinova, Borut Lesjak in Koroški akademski oktet. Torek 7.15 Glasba za dobro jutro — vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 Sola in življenje: Med po-mlad-karji Rdečega križa na Škofijah — 14.50 Poje otroški zbor osnovne sole iz Divače p. v. H. Muha — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj ital. jezika — n. del — 9. lekcija. Sreda 7.15 Glasba za dobro jutro — vmes reklame — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj ital. jezika — II. del 9. lekcija — ponovitev — 13.30 Poročila — 13.40 Odmevi iz Jugoslavije — 14.30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Lio-nel Hampton, The Clark Si-sters Francis Bay, Eartha Kitt in pianist Eddie Hey\vood z orkestrom Sid Ramin — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 16.30 Poie zbor iz Doberdoba p. v. A. Ver-ginelle. Četrtek 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Igrata orkester Giinther Fuhlisch in Peter Kramer — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Melodije za prijetno popoldne — 15.00 Dnevnik — 15.13 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj italijanskega jezika II. del — 10. lekcija. Petek 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — II. del — 10. lekcija — ponovitev — 13.30 Poročila — 13.40 Tri skladbe U. Vrabca izvajata zbor in orkester RTV Ljubljana — 14.00 Vedre in popularne — 14.30 Odlomki iz operete »Mala Flora-my« I. Tijardoviča — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti: Problematika vzdrževanja naših cest. Sobota 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.30 Petnajst minut z ansamblom »Veseli hribovci*« — 15.45 Zaključek. J^e&evjuzjijskL Nedelja RTV ZAGREB 10.00 ODDAJA ZA KMETOVAL- CE RTV LJUBLJANA 10.30 RADIOAMATERJI — film iz serije Veter RTV ZAGREB 13.30 S MUSKI SKOKI — prenos iz Zakopan ITALIJA 15.30 PRENOS KARNEVALA IZ VIAREGGIA RTV BEOGRAD 17.45 NARODNA GLASBA RTV LJUBLJANA 18.00 V NEDELJO POPOLAN 18.45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA IZ ITALIJE (komentar v slovenščini) RTV BEOGRAD 20.00 SEDEM DNI RTV LJUBLJANA 20.45 VIZA ZLA — makedonski igrani film Ponedeljek RTV ZAGREB 18.00 VETER — serijski film (samo za področje Zagreba in Beograda) RTV BEOGRAD 18.30 IZ INDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO RTV ZAGREB 18.00 PREGLED JRT 20.00 TV DNEVNIK RTV BEOGRAD 20.20 PRILEPSKI TOBAK -film studia Skopje 20.30 Ivo Stivičič: SEKTOR D — TV drama (Ta drama je bila na lanskoletnem natečaju, ki ga je organiziral studio Beograd, nagrajena z naj višjo nagrado. Drama se odlikuje z odličnim poznanjem specifičnegat televizijskega izraza. Prirodno menjavanje živega televizijskega prenosa in filmskih vložkov omogoča gledalcu, da doživlja dramsko dejanje iz različnih aspektov. Pisec se je potrudil, da je psihološko jasno podčrtal razlike v značajih taboriščnikov sektorja D, kar je dalo igralcem možnosti, da ostvarijo plastične in prepričljive like. V glavnih vlogah nastopajo: Zivojin Petrovič, Aleksandar Sibino-vič. Marko Todorovič, Rati-slav Jovič, Janez Vrhovec, Predrag Tasovac in drugi. — Scena: Zivorad Kukič, kostumi: Mara Finci, režija Sava Marmak 21.35 PLANET ZEMLJA — serijski film 22.05 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED JRT 20.20 TV DNEVNIK - H. Torek RTV ZAGREB 20.00 EKRAN NA EKRANU — filmski mozaik Oddaja Ekran, na ekranu bo odslej vsak drugi torek ob 20.00. Do te spremembe je prišlo zaradi pomanjkanja studijskih prostorov ITALUA 20.55 ZABAVNOREKLAMNA ODDAJA 21.05 DREVO V BROOKLYNU — ameriški igrani film Glavne vloge: Dorothy Mc Guire, James Dunn, Joan Blondell, Peggy Ann Geroer, režija: ELia Kazan Sreda RTV LJUBLJANA 18- 00 URASINOVA ZEL V A — TV slikanica za najmlajše 18.10 KURIR NEJ C EK — lutkovni film 18.20 SE O POTRESU V MA-KARSKE — reportaža 18.40 JIM IZ DŽUNGLE - serijski film 19.05 S POTI PO GRČIJI II. -poljudnoznanstvena oddaja RTV ZAGREB 18.00 PIONIRSKI MOZAIK 19.00 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film RTV LJUBLJANA 19.30 TV OBZORNIK JRT 20.00 TV DNEVNIK RTV BEOGRAD 20.20 PROPAGANDNA ODDAJA 20.30 KONCERT VIOLINISTA DAVILA OJSTRAHA - pri klavirju Frida Bauer Magnetofonski posnetki H. dela koncerta v Beogradu RTV ZAGREB 21.30 IZRAEL — reportaža Akademik prof. Dušan Nedelj ko vi č in reporter RTV Zagreb Ante Kesič sta spremljala proces proti Eichmannu in spoznala Izrael — deželo ir.1 ljudi. V tej reportaži bosta pripovedovala o svojih srečanjih in vtisih ter o paradoksih te dežele 76 jezikov JRT 22.00 TV DNEVNIK IL četrtek RTV ZAGREB 10.00 TV V SOLI RTV BEOGRAD 18.00 OTROŠKI FILMI 19.00 CAS, LJUDJE in DOGODKI JRT 20.00 TV DNEVNIK RTV LJUBLJANA 20.20 TV KIOSK 20.30 TIŠINA - ODDAJA! -glasbena revija 21.30 KNJIGE IN LJUDJE: Vladimir Kralj in njegova zbirka novel »Mož, ki je strigel z ušesi« — kulturna oddaja RTV BEOGRAD 21.30 VELIKI NEMI FILM 22.00 KNJIGA IN PISATELJI JRT 22.15 TV DNEVNIK II. Petek RTV ZAGREB 19.00 MESEČNIK TV STUDIA SARAJEVO RTV BEOGRAD / 19.30 TAJNI DNEVNIK DR. HUDSONA — serijski film RTV LJUBLJANA 19.30 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film JRT 20.00 TV DNEVNIK RTV BEOGRAD 20.20 TV O FILMU 20.50 PROGRAM JUGOSLOVANSKE KINOTEKE JRT 22.20 TV DNEVNIK IL Sobota RTV BEOGRAD 18.00 KONCERT GLASBENE MLADINE HRVATSKE RTV ZAGREB 19.00 TV POSTA 19.15 PANORAMA — 14-dnevni magazin za umetnost Nova informativna oddaja bo gledalce seznanila z dogajanjem in novostmi na področju literature in glasbene ter likovne umetnosti. Panorama bo na sporedu vsiaiko drugo soboto JRT 20.00 TV DNEVNIK RTV BEOGRAD 20.20 PROPAGANDNA ODDAJA 20.30 NA TAJNEM KANALU — humoristična oddaja ITALUA 21.06 GLASBENA REVUA RTV LJUBLJANA 22.15 VELIKI NEMI FILMI — serija RTV ZAGREB 22.15 SERIJSKI FILM JRT 22.45 TV DNEVNIK IL spaA&d Gotovo se še spominjate teh žalostnih slik in tragičnih scen ob potresu v Makarsaem Primorju. V televizijski oddaji v sredo, 21. februarja ob 18.20 se bomo še povrnili k dogodkom ob tem potresu. Na mestu nesreče je bila namreč znanstvena ekipa Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani, člani te ekipe nam bodo v oddaji posredovali znan-stveno oceno potresa. V oddaji bodo sodelovali geofizik Vlado Ribarič in geografa Darko Radinja in Peter Habič. JUGOSLOVANSKA Uradno poročiš o Žrebanje je bilo v Beogradu Kombinacija številk 3 » 6 ! 12 za | ju | 44 dodaina številka 9 Te številke so bije izžrebane po naslednjem vrstnem redu: 44, 25, 3, 6, 30, 12 in dodatna številka 9. Skupno je bilo vplačanih kombinacij 1,393.646; 69,682.300 din. Sklad za razdelitev dobitnikom (50% vplačanega zneska) 34,841.150 din. Od tega: 20% za PRVI dobitek (s 5 + 1 zadetek), ker ni dobitnika s 6 Zadetki, znaša ... 6,968.230 din; od česar se nerazdeljeni zneski nad 5,000.000 din, po 61. 27. pravil igre LOTO, v znesku 1,968.230 din prenese v sklad za drugi dobitek (s 5 zadetki). 25% za DRUGI dobitek (s 5 zadetki) znaša . .. 8,710.287 din, 25% za TRETJI dobitek (s 4 zadetki) znaša .. .8,710.288 din, 30% za ČETRTI dobitek (s 3 zadetki) znaša ... 10,452.345 din. število dobitnikov s 5 zadetki 4- dodatna številka 1. število dobitnikov s 5 zadetki 13. število dobitnikov s 4 zadetki 999. število dobitnikov s 3 zadetki 19.049. Število dobitnikov ČETRTEGA dobitka (s 3 zadetki) je ugotovljeno na podlagi poročila poslovnih enot. Dobitek s 5 zadetki -f- dodatna številka — 5,000.000 din, dobitek s 5 zadetki 821.424 din, dobitek s 4 zadetki 8.719 dint 14. februarja dobitek s 3 zadetki 548 din. I. Komisija za ugotavljanje dobitnikov je razglasila za dobitnike vse imetnike talonov za PRVI, DRUGI IN TRETJI dobitek. V tem poročilu je objavljeno število dobitnikov za DRUGI (s 5 zadetki) dobitek LR Slovenija, Brežice: 21-098267 4 števila dobitnikov za TRETJI (s 4 zadetki) in ČETRTI (s 3 zadetki) dobitek v tem poročilu niso objavljena skladno s £1. 19. pravil igre LOTO, ker bodo objavljena na tistem plačilnem mestu, kjer je dobitnik opravil vplačilo. II. Pri ugotavljanju dobitkov ni bil upoštevan: 1. ker ni sprejet in deponiran v trezoru glavne • direkcije Jugoslovanske loterije v Beogradu (čl. 14. pravil igre LOTO) kontrolni kupon: Slovenija 65-066747 2 Udeležencu — lastniku navedenega kupona pod točko 1. bodo vrnili vloženi deiiar (čl. 14. pravil igre LOTO), če predloži talon vplačilnemu mestu, kjer je opravil vplačilo. III. Pri ugotavljanju dobitkov so upoštevani: 1. ker je prejela glavna direkcija jugoslovanske loterije v Beogradu do določenega roka za to kolo (čl. 13. pravil igre LOTO) vse kontrolne kupone iz 3. kola od vplačilnega mesta: TOLMIN številka 92. O IV. V tem poročilu so navedene številke talonov tolikokrat, kolikor je na kontrolnem kuponu tega talona, ki je spravljen v trezoru glavne direkcije Jugoslovanske loterije, komisija ugotovila do-bitnih kombinacij (kolon) za DRUGI dobitek (s 5 zadetki). To poročilo ni končno in so proti njemu možni ugovori — reklamacije. Udeleženci igre LOTO lahko v štirih dneh, računajoč od prvega naslednjega dne po objavi tega poročila ugovarjajo točnosti poročila, da si zagotove svojo pravico do dobitka. Ugovor je treba poslati: za PRVI (s 5 zadetki + dodatno število), DRUGI (s 5 zadetki) in TRETJI (s 4 zadetki) dobitek: glavni direkciji Jugoslovanske loterije, oddelek za športne stave in LOTO, Beograd, Nušičeva 12 — II. vhod; za ČETRTI (s 3 zadetki) dobitek pristojnim poslovnim enotam Jugoslovanske loterije, in sicer: Direkcija za LR Srbijo, Beograd, Nušičeva 12, II. vhod; Direkcija za LR Hrvatsko, Zagreb, Praška 1; Direkcija za LR Slovenijo, Ljubljana, Titova 50 a; Direkcija za Bosno in Hercegovino, Sarajevo, Maršala Tita 50; Direkcija za LR Makedonijo, . Skopje, Kej 13 noembrl Aneks — imn Aneks — i; Direkcija za Cmo goro, Titograd, Novak Miloševa 11, III. In filiale Jugoslovanske loterije: Filiala za AP Vojvodino, TO Novi Sad, Masarykova 11; Filiala za AKM oblast, Priština, Maršala Tita; Filiala za Beograd, Beograd, Nušičeva 12 — II. vhod. Na ovitku je treba napisati »Ugovor — reklamacija« za LOTO. Za pravočasno poslani pismeni ugovor velja tisti ugovor, ki ga bo prejela glavna direkcija Jugoslovanske loterije v Beogradu oziroma pristojna poslovna enota, najkasneje do 21. februarja 1962. leta do 24. ure. Pismeni ugovor, poslan neposredno glavni direkciji Jugoslovanske loterije oziroma pristojni poslovni enoti, bo veljal za pravočasnega, če bo izročen do 21. februarja 1962. leta do 12. ure. Ugovor mora vsebovati: datum žrebanja oziroma kola; številko talona z označenim številom kombinacij in pripombo, katera kombinacija je osnova za ugovor; številko ter sedež vplačilnega mesta, kjer je bilo opravljeno vplačilo. Ugovori, prejeti po poteku tega roka, ne bodo upoštevani. V. Dobitke po tem poročilu ne bodo izplačevali. Dobitki se izplačujejo na podlagi končnega poročila, ki ga bo objavila Jugoslovanska loterija po poteku roka za ugovore. Naslednje žrebanje dobitkov bo 28. februarja 1962. leta v Beogradu. Štev. 13661 Beograd, 17. febr. 1962. Glavni direktor Nenad Stankovič L r. Na celjskem turističnem območju imamo vrst-o lepih planinskih postojank, od katerih so nekatere dostopne celo z motornimi vozili. Te postojanke so privlačne tako poleti kakor tudi pozimi. Pozimi je dovolj priložnosti za zimski Šport. V neposredni bližini Celja je CELJSKA KOČA, do katere pridemo iz Celja v dveh urah peš. Pot je sicer precej strma, vendar pa je na posameznih mestih zelo lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Lahko pa gremo iz Celja čez Store do koče na Svetini, do kamor je speljana avtomobilska cesta, ki je prevozna tudi pozimi. Od koče na Svetini do Celjske koče pa pridemo peš v 20 minutah po položni poti. Okoli Celjske koče so lepa smučišča za vse smučarje, tako za tekmovalce kot tudi za turistične smučarje. V Celjski koči je 70 ležišč, ležišče pa stane 200 din za člane planinskega društva, za nečlane pa 400 din. Dnevni penzion stane 900 din. V koči je električna napeljava ln centralna kurjava, imajo pa tudi televizijski sprejemnik. Kot smo že omenili, leži nedaleč od Celjske koče tudi KOČA NA SVETINI Do koče na Svetini pridemo tudi z avtomobilom, in sicer po 5 km dolgi poti iz Stor. Tudi okrog koče na Svetini so zelo lepa smučišča. V koči je 38 ležišč. Pozimi je ob ugodnih snežnih razmerah lep izlet na MENINO PLANINO Na Menini planini je lep planinski dom z 18 ležišči. Snega bo imeli skoraj vedno dovolj, lepi smuški tereni pa nudijo smučarjem veliko užitka. Na Menino planino pridemo po precej strmi poti iz Gornjega grada. Lahko pa gremo tudi po GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE Bled. V vseh hotelih razen v hotelu Krim je dovolj prostih načet. Krim bo Mjtež um> položnejši iz Vranskega. Razloček je le v tem, da iz Gornjega grada hodimo na Menino približno dve uri, medtem ko iz Vranskega skoraj štiri ure. Cena za ležišče v domu na Menini planini je 140 din za člane planinskega društva za nečlane pa 300 dinarjev. Cena dnevnega penziona je 750 do 1020 dinarjev. Z motornim vozilom se bomo lahko pripeljali celo pozimi do DOMA NA SLEMENU, ki leži 1096 metrov visoko. Do doma pridemo po 16 km dolgi cesti iz Šoštanja, lahko pa tudi iz Crne, ki je ravno tako dolga. Cesta je plužena. S Slemena je lep razgled na Šaleško in Savinjsko dolino kakor tudi na Koroško. Blizu doma je nekaj smučišč, prav lepe smuške terene pa bomo našli pod Uršljo goro, do kamor pa bomo hodili približno eno uro. V Domu na Slemenu je 80 ležišč. Cena za ležišče je 200 dan za člane planinskega društva, za nečlane pa 400 din. Cena dnevnega penziona je 1000 din. Na območju Velenja je tudi KOČA NA PAŠKEM KOZJAKU do katere pridemo iz Pake. Paka je oddaljena od Velenja približno 6 km, od tod pa moramo hoditi še približno eno uro. Do Pake se pripeljemo z vlakom ali avtobusom. Na Paškem Konjaku je velika planota z idealnimi smučišči za turistične smučarje in za tekmovalce v alpskih disciplinah, v tekih in v skokih. S Paškega Kozjaka je čudovit razgled na okolico. V koči je 50 ležišč: cena za ležišče znaša 150 din za člane planinskega društva, za nečlane pa 350 din. Dnevni penzion stane 900 din. V koči je električna napeljava, imajo pa tudi radijski in televizijski sprejemnik. d en do 9. marca. Dovolj prostora je tudi v zasebnih turističnih sobah. V hotelu Toplice je vsak večer godba s pleeocDfe v Jelovici pa v so- boto in nedeljo. Jezero ni več zamrznjeno. Pokljuka. V Šport hotelu je na voljo dovolj prostih ležišč. — Snega je dovolj. Lipanca. V Planinskem domu je prostih 20 ležišč. Bohinj. V hotelih in v zasebnih turističnih sobah je dovolj prostih ležišč. Komna. V Domu na Komni je dovolj prostih ležišč. Snežne razmere so zelo ugodne. Kranjska gora. V vseh hotelih in zasebnih turističnih sobali je dovolj prostih ležišč. Pričakujejo, da bo 25. februarja v Kranjski gori velika pustna prireditev »poprednica-s ki bo prikazovala nekdanje ljudske običaje, med drugim tako imenovano »kmečko ohcet«. Pustni sprevod bo šel od Rateč skozi Kranjsko goro do Gozda Martuljka. Sedežnica in vse tri vlečnice obratujejo. Zaradi novega snega so snežne razmere celo ugodne. Vršič. V Erjavčevi koči je prostih 17 ležišč. V Tičarjevem domu pa 18 ležišč. Tičarjev dom bo odprt samo do 1. marca. Na Vršiču je približno l m snega. Rateče-PLanica. V zasebnih turističnih sobah in v gostiščih 2erjav in Moj mir je prostih 107 ležišč. V Domu v Planici je prostih 50 ležišč. Cesta je prevozna do Loma v Planici. Kranj. V hotelih in v zasebnih turističnih sobah je dovolj prostih ležišč. V hotelu Evropa je v sredo, soboto in nedeljo ples. Krvavec. V Domu na Krvavcu je prostih 60 ležišč. Na stari podlagi je lo om novega sne-ga. Jezersko. V zasebnih turističnih sobah in v Domu na Jezerskem je 90 prostih ležišč. 3. marca bo v Domu na Jezerskem pustovanje. Pustna večerja z rezervacijo stane 1300 din, s prenočiščem pa 2000 din. Tržič. V hotelu in v zasebnih turističnih sobah je prostih 22 ležišč. Dovolilnice za lov v okolici Tržiča izdaja uprava državnih lovišč v Kamniški Bistrici. Dovolilnice za ribolov pa TD v Tržiču. Podljubelj. V gostišču Ankele je prostih 7 ležišč. Na Zelenici bo 18. februarja Našičev smuk. ki ga prireja smučarski klub v Tržiču. CELJSKO TURISTIČNO OBMOČJE Celje. V hotelu Evropa in v restavraciji Ojstrica je 25 pro-• stih ležišč. Zdravilišča. V Rogaški Slatini, Lobmi, Laškem in v Rimskih Toplicah je dovolj prostil ležišč. Velenje. V hotelu Paka ja 00 prostih ležišč. Zgornja Savinjska dolina. V gostiščih ir. zasebnih turističnih sobah je dovolj prostih ležišč. Dovolj prostora je tudi v Logarski dolini. Planinske postojanke. V Celjski koči, v Koči na Svetini, v Domu na Slemenu, v Koči na Paškem Kozjaku, v Domu na Menini planini, kakor tugi v drugih postojankah je dovolj prostih ležišč. V dneh od 3. do 6. marca bo v Celju veliik pustni karneval. Veliko pustno prireditev pripravljajo tudi v Velenju. Ta bo 3. in 4. marca. MARIBORSKO TURISTIČNO OBMOČJE Mariborsko Pohorje, v vseh planinskih domovih je dovolj prostih ležišč, razen v Poštarskem domu, v Železničarskem domu in v Domu Milana Zidanška, kjer bodo imeli prosta ležišča od 18. 2. naprej. Hotel Bellevue je zaseden do 3. marca. Pohorska vzpenjača, sedežnica in vlečnica redno obratujejo. Lovrenc na Pohorju, v hotelih Jelen in Pohorje je 50 prostih ležišč. Zahodno Pohorje. V Ribniški koči je 12 prostih ležišč do 3. marca. Snežne razmere so zelo ugodne. Črna na Koroškem. V hotelu Planinka je prostih 20 ležišč, v zasebnih turističnih sobah pa 10 ležišč. V Ptuju bo 4. marca tradicionalno kurentovanje. GORIŠKO TURISTIČNO OBMOČJE Lokve, v hotelu Po-ldanovec je prostih 40 ležišč. Snežne razmere so ugodne. V drugih turističnih objektih na Goriškem je dovolj prostih ležišč. Smuka je ugodna tudi na Črnem vrhu in na Vojskem. LJUBLJANSKO TURISTIČNO OBMOČJE Ljubljana. V hotelih Slon- in Turist in v zasebnih turističnih sobah je prostih 88 ležišč. V hotelu Bellevue pripravljajo pustovanje in sprejemajo rezervacije. — Rezervacija za pustovanje v restavraciji znaša 300 dinarjev, v dancingu pa 400 dinarjev. Turistični domovi. Na' Kurešč-ku, na Polževem, na Travni gori in na Rovtah je dovolj prostih ležišč. Snežne razmere so razmeroma še kar u-godne. Predvsem j« dovolj enega v Cerknici pa 15 cm. pršiča na 30 cm podlage. Na Blokah je 30 cm novega enega, v Certkvenici. pa 15 om, V zasebnih turističnih sobah sita na Blokah 2 prosti ležišči, v Cerknici pa 10 ležišč v hotelu Jezero. tiiiztr: DELO * SOBOTA. 17. FEBRUARJA 1962 n BREMEN — Po podatkih inštituta za pomorsko plovbo pluje zdaj po svetovnih morjih skupno 23.595 trgovskih ladij pod 82 zastavami in s skupno tonažo 129.3 milijona. V to so vštete ladje z več kot 300 tonami nosilnosti. TOKIO — Epidemija gripe je doslej zahtevala v Tokiu 24 smrtnih žrtev. Bolezen je napadla visok odstotek prebivalstva, med drugim na primer vsakega petega prometnega stražnika. V glavnem mestu so zaprli več šol. STOCKHOLM — Švedsko združenje slepih je zgradilo v okolici Stockholma tovarno mila, v kateri so razen upravnega osebja zaposleni samo slepi delavci. FRANKFURT — Za prihodnjo turistično sezono pripravljajo tudi na zahodno-nemških železnicah posebne izletniške vlake. Podobno, kot imajo to urejeno že nekaj let v skandinavskih deželah in delno v Veliki Britaniji, bodo v hotelske sobe preurejeni vagoni podnevi stali na stranskih tirih železniških postaj, da si bodo izletniki ogledali mesto in okolico, ponoči pa se bo vožnja nadaljevala do naslednjega cilja turističnega potovanja. PARIZ — Tovorno zračno pristanišče v okviru pariškega letališča Orly je imelo lani 65.000 ton prometa 'paketov, pisem in drugih letalskih pošiljk). Ker so bile zaradi naraščajočega prometa težave, bodo tovorni del letališča razširili, tako da se bo njegova zmogljivost povečala za 10.000 ton. RIM — Cez dve leti namerava Italija izstreliti svoj prvi umetni satelit, ki bo tehtal okoli 100 kg ter bodo v njem instrumenti za ugotavljanje sestave ozračja in stopnje ionizacije. V raziskave te vrste in v priprave bodo v prihodnjih treh letih vložili 4.5 milijarde lir. KALKUTA — Z zgradit- ijo mostu čez reko Raidak e dobila himalajska drža-a Butan moderno, 175 km olgo cestno zvezo z Indijko državo Zahodna Benga-•ja. CANTON — Blizu Canto-na v Massachusettsu (ZDA) sta trčila potniška vlaka. — Eden izmed strojevodij je mrtev, 17 potnikov pa ranjenih. Nesreča se je pripetila, ker so na lokomotivi odpovedale zavore. DUNAJ — Šestčlanska avstr i j sko-zahodnonemška odprava namerava letošnjo pomlad prepotovati neraziskana področja na Grenlandiji. • OSLO — Zaradi snega in poledice je bilo na območju norveškega glavnega mesta v enem dnevu nad 80 trčenj in drugih prometnih nezgod. Poškodovalo se je 72 ljudi; bilo je največ zlomov rok in nog. • C AT ANI A — Na Siciliji in Sardiniji ter v Tiren-skem morju je bilo neurje z nalivi in viharjem. V Sredozemskem morju se je v nevihti pokvarila italijanska tovorna ladja »ViUano-va«. INNSBRUCK - Okoli sedem sto delavcev je bilo povsem odrezanih od sveta, ko se je v neki dolini zahodno od Innsbrucka utrgal plaz. Na pomoč so priskočile policijske enote. Delavcem, ki gradijo električno centralo blizu avstrijsko-italijanske meje, so dovažali hrano s helikopterji. CAPE CANAVERAL - Z deseto odpovedjo zaradi neugodnih vremenskih razmer so preložili izstrelitev Johna Glenna na krožno pot okoli zemlje na prihodnji toreik. Po šest dni trajajočih nalivih, ki so povzročili poplave in zemeljske plazove, se je nad Hollywoodom utrgal oblak, zaradi katerega so se raste na vzpetinah spremenile v pravcate hudournike. Najbolj prizadeta je bila Santa Monica, kjer je lani zgorelo zaradi gozdnega požara mnogo vil in drugih stanovanjskih hiš. Na nekatere ceste je voda nanesla naplavine meter visoko, ponekod pa je odplavila parkirane avtomobile. — Na sliki: Naplavine na eni izmed asfaltiranih hollywoodskih ulic. Foto: AF Farma školjk v plitvem zalivu Po gumbih iz biserovine je na svetovnem trgu veliko povpraševanje V zalivu Dongonab na sudanski obali Rdečega morja so že ured nekaj leti dosegli prve uspehe pri umetni gojitvi školjk za biserovino. Zamisel pravzaprav ni nova, ker je angleški biolog dr. Cyril Grossland proučeval to možnost že pred 60 leti. Po dolgotrajnem iskanju najprimernejšega kraja se je končno odločil za Dongonabski zaliv in začel delati poskuse. Ker je prav takrat popustilo povpraševanje na mednarodnem trgu, je opustil nadaljnje delo in odšel iz Sudana. Sele pred štirimi leti, ko je prispel v Sudan predstavnik mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO), da bi pomagal pri izpopolnjevanju ribolovnih metod v Rdečem morju, so začeli ponovno proučevati možnosti za Sudanski ribiči ftkr&rstof PODOBE IZ NARAVE ČEMERNI ZAČETEK O i' it .lit t‘r-»lu v osrednjem delu mesta pa ralo 25 Utrov dežja v desetih urah, kar je meter V u ir; *,«*"“***, P^vin, ki jih je bilo v desetletnem povprečju okoli 48 Utrov na kvadratni Jo- “ aVe LJC V® P JUskala cez hregove. Zgornja sUka je iz hamburškega predmestja St. Pauli, spodnja pa kaze ogrodje, ki ga je vihar podrl na gradbišču sredi mesta« 1 2 3 <• 5 6 7 L 8 9 * 1 10 m 11 12 13 S3 14 15 r ■■ J 16 17 18 19 \ 20 i 21 t ...DA TO "SPADA , X J J^raven*. nevesta twanE V&flC&STRl.JAZNA.MLADA ZAKONCA UREDITA DOM Zmaj v dolini Križanič« VODORAVNO: 1. lahkoatletska disciplina, S. kopaliična obala, I. narod optant muaej v Stockholmu, la. različna soglasnika. 11. kratica aa -Ljudsko tehniko-«, 12. soeednji črki v abecedi, 14. nota ta sohnizacije, 16. zveza držav, antanta, 20. veliko Morilo, a. latinski naziv za glas pripornik. NAVPIČNO: 1. Mfdu rastlina, lz katere pridobivajo sladkor, Z. taintkl glas, *. podolgasta posoda, 4. sodobni amerUU pisatelj (-Petrolej-), 6. obžalovanje, kesanje, c. planinska ptica ujeda, T. veliki nesngki filozof (immanuel), 12. divja koza, 13. hladna amerižka alkoholna pijača, 13. rusko žensko trne, 17. pritok BaUcaMcega Jezera 1*. desni Pritok Gangesa v Indm, 1». pripadnik zahodne skupine starih Slovanov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. plakat, 7. granata, *. liker, -i, t. Ado, 1». pasr, -s. 13. Uto, 13. Britten* 13. AMots, 235. Novih granat ni ___ _______________________ bregu pod nami m se nam pribliievall Nemci. Nagnani petnajst metrov sd stena si Uto nikogar. Splašil sem se k najbližjemu tovarfBu In si lapNafl od njega ročno granato. Moral asm nazaj aa svoje mesta. Težko, če sem Ml še kdaj halj navezan na kakega Mareka kot zdaj na oba tovarHa, kt ata Mala negami vsak aa eni strani. Nemška vrata se je petutkals kot atrok Sla ■ da M jih nadih v nas. Sre. na hriba ae je nemika vrsto ustavila. Potem so se poganjali naprej posamezniki, zdaj ta zdaj drugi. Nismo še streljali. Z e blizu T 236. Drgetal sem. Na znamenje so se Nemci s krikom pognali v naskok. Vžgali smo iz vseh cevi. Pritiskal sem sprožilo in repetiral ter skozi dim videl dva zelena vojaka In strojnico, ki je regljala v vojakovih rokah. »Bombe!« sem slišal. Vžgal sem granato in jo tHrijnviUl kot vrgel« Cukal do ge bo pekeTni lz dima nasajen bajonet. Vendar ae bajonet ni prikazal. Naskok smo odbili. Razleglo ae je povelje, naj poberemo vse ljudi in se umaknemo. Takoj so spet zalajali nemški topovi. Granate so udarile na rob, malo pred nas. Nikjer nisem videl nobenega ranjenca. Petnajst sekund sem dirjal, potem sem nekaj hipov a obrazom v prsti čakal treska. 237. Granate so ae zdaj razletele čisto na viku robu. Ko so drobci odzvonili, zrno spet planili. Vnovič j« treščilo že precej za mano. Zbrali smo ae med bukvami In v redki koleni odhiteti proti soteski. Videl sem, kako *« pogovarja s štabom brigade. Topovi so utihnili. Zdaj so Nemci naskakovali prazne položaje. Sli smo daleč od poti, pod robom. Prepričani smo bili, da bodo topovi zasledovali. Res je spet zagrmelo. Nemci so imeli natančne zemljevide. Našli so kolovozno pot in streljali nanjo. Dohiteli smo nosače ranjencev in padlih. Sele zdaj sem opazil, da sije sonce; obleka se mi je že posušila in lz Mata na meni se je Mala skorja. foto kronika LRS var soprogo in veleposlanik na Ivo Sarajčič na slavnostnem sprejemu deželne vlade. o Percy Ceruty pripravlja Svetovni rekorder in olimpijski : teku na 1.500 m Herb Elliott se vsem posvetil študiju na univerzi . ____________ dgeu. »Kaj neki počenja brez njega njegov trener Percy Ceruty,« so se spraševaU številni ljubitelji atletike. »Mar je po uspehu svojega varovanca odšel v zasluženi pokoj?« Ne, nikakor! Ta čas namreč kroži po časopisih slika, ki pove vse, in ki jo objavljamo tudi mi. Ceruty pripravlja za olimpijske igre v Tokiu slovito trikratno zmagovalko na olimpijskih igrah (100, 200 in 4 x 100) v Melbournu (1952) Betty Cuth-bert. Ceruty in atletinja imata nedvomno precej poguma, saj bo od iger v Avstraliji do iger na Japonskem preteklo osem let... •O Vroč sprejem za Roberta Kennedyja Na svojem potovanju po azijskih državah je Robert Kennedy, minister za pravosodje, doživel v Kvotu na Japonskem pred neko tekstilno tovarno »vroč sprejem«. Demonstranti so ga sprejeli z vzkliki ter gesli na transparentih: »Pojdi domov, Kennedy!« Množice pospremile žrtve Več kot 300.000 Parižanov je pospremilo na zadnji poti žrtve godkih 8. februarja, ko je prišlo do spopada med policijo in stični OAS. Stavka, ki so jo tedaj organizirali, je bila bilo paralizirano. V francoski prestolnici že dolgo ni Pilot letala U2 Powers v ZDA Ameriški pilot Powers, ki je bil leta 1960 v Sovjetski zvezi obsojen na 10 let ječe, je bil po-miloščen ter se je vrnil v ZDA. Američani pa So vrnili Rudolfa Abela, sovjetskega vohuna, ki je bil y ZDA obsojen na 30 let ječe. Ameriški tisk sedaj_ mnogo piše o Powersu ter mu med drugim očita, da je bil preveč zgovoren v Sovjetski zvezi, nekateri pa mu sploh zamerijo, da je ostal živ. Powersa sedaj v ZDA predstavniki.,, ameriške obveščevalne službe podrobno zaslišujejo in je popolnoma izoliran. Obiskuje ga lahko samo njegova žena. Na sliki: Pilot Powers po vrnitvi v ZDA. Filmska Igralka in morski volkovi FHmska igralka Jayne Man-sfield je odšla s svojim možem in prijateljem na vodno smučanje v bližino Nassaua. Med vožnjo se je Jayne prevrnila in ko je plavala, je opazila morske volkove. Prijatelj, ki je vozil motorni čoln, se je približal igralki in njenemu možu, da bi ju potegnil v čoln. Bili so nerodni in čoln se je prevrnil. Igralko so naložili na prevrnjeni čoln in tok jih je začel zanašati. Ko se je že mračilo, so se rešili na neko koralno čer. Tam so ostali vso noč in šele drugi dan so jih rešili ribiči, prezeble, lačne in opikane. Na sliki: „-iyne Mansfield z možem, ko sta se vrnila v Nassau. ■O»TIR0S IV« fotografiral nevihto Ameriški satelit^ »Tiros IV« je nad Kalifornijo 8. februarja fotografiral nevihto. Oblaki, ki jih vidite na fotografiji, so prinesli tisti dan hudo deževje in neurje z burjo. Posnetek s satelita je sprejela neka vremenska opazovalnica v Kaliforniji. Olimpijski prvaki -O v Trbovljah Japonska vrsta v vajah na orodju je na olimpijskih igrah v Rimu osvojila zlato medaljo. K temu je precej prispeval njen član Endo (na sliki), ki je sinoči skupaj z drugimi izvrstnimi japonskimi telovadci nastopil v Delavskem domu v Trbovljah. Mladost na snegu je naslov tega lepega zimskega posnetka, ki ga je zabeležil objektiv priznanega fotoreporterja profesorja Šime Letiniča. Zal, šolske počitnice so minile in mladi smučarji, ki jih vidimo na sliki, že spet nabirajo znanje v šolskih klopeh. BB nima počitka Popularna francoska filmska igralka Brigitte Bardot je po kratkem odmoru spet pričela redno snemati. Na sliki jo vidimo pred filmsko kamero, ko ji režiser filma »Bojevnikov počitek« daje napotke za igranje glavne Vloge, • ••-•-•-.-...-rt..—T' ...V. ■, . ■ . ' . . . • ^. ....v . .... _ 1_ j".: A m i '■’ * _■ \ T /m - DELO SOBOTA, 17. FEdRUARJA 1962 Pisma bralca Zakaj ne pri nas? tudi 1 Tovariš urednik, | v četrtek sem bral v »De-j lu« članek o tem, kako g uspešno so začeli v Beo-| gradu na pobudo mladin-| skega mestnega komiteja I urejati stanovanjske za-1 de v e mladih samskih de-| lavcev. Res je razveselji-\ vo, da so beograjska pod-I jetja s tako izdatno pod-| poro priskočila na pomoč. 'j No, nekaj dni pred tem pa sem bral v »Delu« tudi članek o problemih mladine v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah, kjer stanujejo mladi ljudje po podstrešjih in kleteh. Gotovo pa ta primen ni edini v Ljubljani, še manj pa v Sloveniji. Vem, da so samci glede stanovanj v mnogih podjetjih zapostavljeni. Tudi na kongresu LMS v Kranju so povedali, da so le nekatere gospodarske organizacije upoštevale priporočila ZIS, ki pravijo, naj bi rsaj 10% sredstev, ki jih gospodarske organizacije porabijo za stanovanja, vložijo v gradnjo samskih stanovanj. No, mislim, da je lahko beograjski primer za zgled tako ljubljanskemu okrajnemu komiteju LMS kot tudi ljubljanskim podjetjem. Gotovo bi bilo zelo koristno, če bi tudi pri nas čimprej poskusili kaj takega. Če bi vsa sredstva zbirali v skupnem skladu, bi tako prišli do stanovanj tudi ljudje iz takih podjetij in ustanov, ki se z lastnimi sredstvi gradnje samskih stanovanj ne morejo lotiti. In še nekaj: mislim, da je sedaj, ko se pripravljamo na gradnjo nove mestne bolnišnice, tudi pravi čas, da poskrbimo tudi za stanovanja tistih ljudi, ki bodo v tej bolnišnici delali. Jože Mladenov, Ljubljana In vendar je most... Tovariš urednik, v sestavku »Naj bo most, ne zasilna brv« je tovariš Stane Peterlin v tej rubriki (Delo, 13. 21. 1962) objavil kritične pripombe na račun žepne izdaje romana Iva Andrica »Na Drini most«. Temeljni očitek je strnjen v misli, da je »tu najnovejša izdaja vse prej kot dostojna Andričevega imena ...« in da »glede opreme zaostaja za najbolj oeneno literarno plažo.« Kritično vrednotenje našega dela je v resnici pobuda za založbo, saj kaže, da je kljub praktici-stičnim silnicam vsakdanjega življenja še zmeraj dovolj ljudi, ki se osebno ooredelujejo do knjige in slovstvenega pa založniškega dela. In prav zategadelj se nam zdi potrebno, da opredelimo sodbo tovariša Peterlina tako, kot se kaže v širšem konceptu založniškega dela. Zamisel o cenenih, priročnih izdajah žepne knjige je že ob rojstvu imela mnogo nasprotnikov, ne samo med bralci, temveč tudi med založniki. In nič ne kaže tajiti, da je vsa zgodovina žepne knjige v resnici spopad dveh nazorov: estetskega in uporab- nostnega. Zagovorniki prvega se razen svojega temeljnega odnosa do knjige opredeljujejo do nje tudi vizualno, kot do o-krasnega predmeta, pripisujejo ji skoraj dekorativno funkcijo, kakršno ima n. pr. uporabna umetnost. To »reprezentativno« pojmovanje knjižne opreme govori v prid njihove estetske vzgoje in njihovega intimnega odnosa do slovstvene umetnosti. Toda zagovorniki drunega, uporabnostnega nazora, jim ugovarjajo, da knjiga ni samo to, kar se kaže očem, da je njeno temeljno kulturno poslanstvo v tem, da je pristopna vsakomur, da širi svoje vplivno območje na najširše sloje človeške skupnosti, da ne kaže po papirju vrednotiti avtorja in njegovega dela. Se danes so založniki, ki, ki načelno odklanjajo izdajanje cenenih žepnin knjig in prav tako tudi bralci, ki jim je več do lepo opremljene knjige kot do cene. Toda kljub temu odporu so se v svetu že zdavnaj vpeljale vse mogoče oblike cenenih, priročnih izdaj, ki naj se imenujejo »Penny Books«, ali kakor koli že. Francozi, A.ngleži, Nemci, Rusi, Američani — vsi ii že dolga desetletja izdaja-j ■ razen reprezentativnih izdaj še v množičnih izdajali svoje slovstvene velikane. Te množične izdaje imajo podobo cenenih brošur na slabem papirju; o zunanji opremi pa sploh ne kaže izgubljati besed. Pa vendar se noben Francoz ne sramuje tega, da izhajajo Balzacova dela na najslabšem papirju, noben Anglež ne zavija oči (kljub prislovično konservativni zaverovanosti), kadar kupuje v kioskih Dickensove romane, natisnjene na rotacijskem papirju, in noben Američan ne vidi nacionalne sramote v tem, če izide Faulknerjev roman v kričavem papirnem o-vitku. Saj ne gre, da bi jih morali za vsako ceno posnemati, paralelo smo postavili samo zato, ker tovariš Peterlin malce patetično vzklika, kaj bo k temu rekla tujina. Brez skrbi tujina se je že davno odrekla takim in podobnim paradam. Ker pa vendar kaže upoštevati ugovor, da sme dolžni dati Ivu Andricu "in njegovemu delu primerno spoštovanje tudi z zunanjo opremo knjige, zato moramo reči, da smo to spoštovanje izkazali avtorju še predno je prejel Nobelovo nagrado. Dvanajst let je minilo, od kar ima naša založba na programu Andričcva dela. V tem času je dala na knjižni trg že dve iz d a j i »Na Drini mosta«, dve izdaji »Travniške kronike«, roman »Gospodična« in novelo »Zakleto dvorišče«. Vse te izdaje so bile glede vsega vzorne, da ne rečemo razkošne: na odličnem papirju in vezane v celoplatno in celousnje. S tem je bilo ustreženo vsem. ki cenijo — kakor tovariš Peterlin — lepo opremijeno knjigo. Ker pa je s podelitvijo Nobelove nagrade izredno naraslo zanimanje za Andričeva dela, saj so bila v nekaj dneh razprodana, se je založba odločila za tretji ponatis romana »Na Drini most«. Pri tem je niso vodile komercialne pobude, temveč načela kulturne institucije, ki se zaveda svoje dolžnosti tako do avtorja kot svojih usmerjevalnih in popularizatorskih nalog do najširših slojev bralcev. In prav ta temeljna pobuda je vplivala, da smo pri tretjem ponatisu upoštevali predvsem tiste bralce, ki kljub ljubezni do knjige ne zmorejo visokih cen za razkošne izdaje. Načelo je bilo: ceneno, naglo, up o — ra b n o s t no. Izdajo smo pripravili venem mesecu. Kdor nekoliko pozna razmere v naši grafični industriji, nam bo priznal, da smo dosegli s tem svojevrsten rekord. V tej naglici seveda nismo mogli izbirati papirja in smo vzeli to, kar je trenutno imela tiskarna na zalogi. Kljub temu pa je knjiga tiskana na istem papirju kot zbirka »Detektiv« (to primerjavo namreč omenja tov. Peterlin), se pravi; na časo-pisnem, le da je eden bolj glajen kot drugi. Vse je bilo planiramo skoraj na minute: stavljenje teksta, korekture, oprema, klišeji, tiskanje. Ne trdimo, da je oblika te žepne izdaje idealna; marsikaj bi lahko bilo drugače in prve skušnje nam bodo tudi pomagale pri nadaljnjem delu. A bil je rtoskus vaalega reagiranja na potrebe knjižnega trga in prvi korak pri iskanju primerne žepne knjifle, ki ima pri nas prav tako m.nogo zagovornikov. O tem govori tudi podatek, da smo v 14 dneh prodali 2500 izvodov romana. To je zanesljiv dokaz, da smo z izdajo ustregli vsem, ki se žele seznaniti z Andričevim delom, a jim gmotne razmere ne dovoljujejo nakupa razkošne, drage knjige. Da bi pa ustregli tudi tistim, ki si žele — kot tovariš Peterlin — grafično vzorno izdajo Andričevega dela, smo že stopili v koprodukcijo z beograjsko založbo »Prosveta« in zagrebško »Mladostjo«. Predvidoma konec te^ja meseca bo podpisana z avtorjem pogodba za izdajo njegovih izbranih del v osmih knjigah. Uredniki že pripravljajo gradivo za ta doslej najobsežnejši izbor. Ta izdaja bo prvenstveno namenjena tistim bralcem, ki želijo imeti — kot tovariš Peterlin — knjige v boljši opremi. In končno še o ceni. Da bi ne bilo odvečnih komentarjev, naj govore številke: cena romana »Na Drini most (II. izdaja, 1959, vezana v celoplatno) je bila 1350 din. Od takrat do danes so se cene tiskarskim uslugam povečale skoraj za 100 odstotkov. Z drugimi besedami: danes bi taka knjiga imela v idealnem primeru ceno 2.500 din. Žepna izdaja stane, pa 680 dinarjev:. Razmerje je torej 4:1 za žepno knjigo. Ne smemo pozabiti, da vplivajo gospodarske spremembe prav tako na založniško delo kot na vse druge gospodarske dejavnosti, saj je- vzročno povezano z grafično in papirno industrijo pa z delom številnih dru&ih sodelavcev. Za roman, ki ima skoraj 25 knjižnih pol, je cena 680 din primerna. Najvažnejše pa je: dostopna je v resnici vsakomur — šolski mladini, študentom in preprostemu delavcu. S tem pa je dosegla tudi svoj osnovni namen: postala je zanesljiv most med avtorjem in najširšim krogom bralcev. Državna založba Slovenije Ai sem napravil prometni prekršek? Tovariš urednik, dne 12. t. m. sem bil v Kranju. Z avtomobilom sem se pripeljal na glavni trg in parkiral v enem izmed praznih »boksov«, ki so z belimi črtami o-značeni na široki ploščadi desno od cestišča. Ko sem se vrnil, sem že od daleč opazil prometnega miličnika, kako lepi na prednja stekla nekaterih avtomobilov nalepke, da so nepravilno parkirali in tako napravili prometni prekršek. Tudi na svojem avtomobilu sem našel nale-pek. Prepričal sem se, da stoji moje vozilo natanko v sredini parkirnega »boksa« in si nisem mogel razložiti očitanega prekrška. Prosil sem miličnika, naj mi pojasni, kaj sem zagrešil. Po miličnikovem mnenju sem kakor drugi, zapeljal svoje vozilo predaleč v parkirni prostor. Kratko pojasnilo: levo od mojega vozila je sial Fiat-1100, desno pa DKW-1000. S sprednjima odbijačema smo stali poravnani. Ker pa je moj Fiat-600 krajši, je ostal za mojim vozilom prazen prostor. Prometnik mi je dejal, da morajo vozila stati tako, da so zadnji odbijači (ki segajo proti cestišču!) v eni črti, da sem pokvaril »estetski vzled« parkirnega prostora, da sem torej napravil »estetski prekršek«, zaradi katerega naj prejmem zasluženo kazen. Ker sem spoznal, da bi bila vsaka nadaljnja razlaga zaman, sem po besedilu poziva na vozilu odšel na prometni odsek LM v Kranju. Precej časa sem službujočemu organu j LM razlagal očitani pre- j kršek. Po daljšem po jas- I njevanju se je le-ta opri- j jel mnenja službujočega l organa na parkirnem pro- i štoru ter mi tudi očital, i da sem pokvaril »estetski I izgled« parkirnega pro- l štora. I Ali se vam ne zdi, to- \ variš urednik, da je za l vse naše prometne milič- ! nike mnogo mnogo dela I na mestih, kjer so naša i življenja res ogrožena, in \ naposled, ali se vam ne l zdi, da je opisani pri- \ mer profinacija promet- | nih predpisov, ki le-lem l zmanjšuje pomen, nro- | metnim organom pa jem- l Ije ugled in resnost. Arh. Svetopluk Kasal. | Ljubljana, Šentvid 108. | ■Bi? .. . -; U. fSS Maribor je letos v znamenju živahne gradbene dejavnosti. Ogromen žerjav na Partizanski cesti naznanja začetek gradnje Modne hiše, nekoliko dalje raste v šesto etažo nov mariborski hotel in še več drugih gradbišč je oživelo spričo ugodnega vremena. Med najpomembnejšimi, ne le za Maribor, marveč za ves promet skozi mesto v smeri sever—jug, je gradbišče, ki se naglo razvija na^obeh bregovih Drave nekje v sredini med glavnim in železpiškim mostom. Tu postaja stvarnost dolgoletni načrt za nov mariborski most, ki bo naposled odpravil »ozko grlo« v mariborskem, zlasti pa v tranzitnem prometu. Pod razstaviščem »Mariborski teden« hite izurjeni beto-nerji in tesarji podjetja »Tehnogradnje«, da še pred naraslimi pomladnimi vodami postavijo rečne opornike. Temelje na suhem so že zabetonirali. V nekaj dneh bodo montirali žični žerjav, ki bo prenašal material čez Dravo in str* gel pri zahtevni gradnji mostne konstrukcije. Od brega k bregu bo rasel proti sredini struge betonski trak brez podpornih opažev. Tako, kot je rasel most v Ptuju in Podvelki. Mariborski most bo imel od 293 m celotne dolžine 200 metrov konstrukcije iz prednapetega betona. Po pogodbi mora biti dograjen do konca leta. Dela s cestnimi priključki pa se bodo kajpak zavlekla še v naslednja leta, glede na mnoga potrebna rušenja, med katera sodi tudi 190 stanovanj. Foto: J. Peštaj itesmmo male a sianau 0L0 Celje sprejel resolucijo o letošnjem razvoju gospodarstva CELJE, 16. febr. Na današnjem skupnem zasedanju obeh zborov OLO Celje, ki ga je vodil predsednik okraja Miran Cvenk, so razpravljali in sprejeli resolucijo o letošnjem gospodarskem razvoju v okraju. Zasedanja sta se udeležila tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek in član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič. Pred razpravo o resoluciji so izvolili Petra šprajca za podpredsednika OLO Celje. Tovariš Šprajc je bil doslej predsednik občine Šoštanj. V skladu s splošnimi prizadevanji tudi resolucija o gospodarskem razvoju v celjskem okraju predvideva, naj bi se družbeni brutoproizvod izvoza. Iz celjskega okraja izvažajo gospodarske organizacije le 14 glavnih artiklov, vendar pa je še vrsta drugih, ki bi jih prav tako lahko iz- prl na glavnem trgu turistično poslovalnico tega poslovnega združenja. Poudaril je. da smo v Mariboru že več let želeli turistični urad, ki bi poleg poslovalnice Kompas delovaj za izboljšanje turizma v Mariboru in okolici, predvsem pa okrepil turistično dejavnost v Podravju in Pomurju. V poslovnem združenju vključena podjetja Avtobusni promet Maribor, SAP ZIMSKI VEČER V zimskih večerih se v Pomurju zbere zdaj pri tej, pa spet pri drugi hiši staro in mlado k luščenju bučnega semena. To je kot nalašč za večerne pogovore v dolgih zimskih nočeh, ko je na kmetih najmanj dela. Mladi najraje poslušajo napete povesti in doživljaje starih ljudi, starejši pa se menijo tudi o resnih stvareh. Iz semena, ki mu s prsti odstranijo lupine, delajo v mlinih olje. Iz dveh kilogramov lepega oluščenega semena dobijo liter kakovostnega olja. V Pomurju, kjer ljudje najraje uživajo bučno olje, sejejo mnogo bučnic kot vmesne kulture po koruzi in krompirju Foto: Petek PRIPRAVLJENO KOSILO Štajerska juha, jajčni peče-JJjak s salamo, fižolov hren, banane z vinom. Juha: pol litra fižola namočimo in skuhamo že prejšnji večer. Za juho ga porabimo tretjino, dve tretjini pa za hren. Za juho porabimo tudi vodo, v kateri smo kuhali fižol. Potrebujemo tudi dva velika ali štiri manjše krompirje ter prežganje. Olupljen krompir zrežemo v večje kocke j n ga skuhamo. Fižol z vodo vred ogrejemo in damo h krompirju s prežganjem, ki smo ga pripravili iz masti, moke in čebule. Juho odišavimo z lovor-jevim listom, soljo, poprom in kisom. pečen jak: potrebujemo štiri jajca, dvajset dekagramov ljubljanske salame, četrt litra mleka, sol, mast za pečenje in toliko moke, da dobimo gosto tekoče testo. Testo za pečenjak vmešamo že zjutraj. Salamo olupimo in zrežemo v tenke kolobarje, ki jih lahko razrežemo nato še v štiri dele. V vročo mast ali olje vlijemo toliko testa, kolikor debeli omleti podobni pečenjak želimo imeti. Ko testo po spodnji strani že malo za- vrhu potresemo z dSJmt?3 *£!:• Pol-em Pečenjak F™*1" obrnemo in spečemo . po drugi strani. Pečenega zapognemo čez polovico in položimo na pogret krožnik. Speči moramo čtiri take pečenjalce. *i*alf>v hren: kuhani fižol Shir m°’ po P°trebi solimo, zabelimo z dvema žlicama olja ™ °kisamo z eno žlico vinskega kisa. Pridamo še tri žlice naribanega hrena in zmerno iZv - T*:? 3ahko razdelimo po krožnikih ali ga damo na mizo posebej v skodelici. Banane: štiri banane olupimo in z vilicami stlačimo. Sok nekoliko sladkamo, mu prilijemo _ kozarec belega vina in močno zmešamo. O aktualno • zanimivo O privlačno @ veselo V sliki in besodi »TT« © ŠOŠTANJ VSO SKRB KADROV SKEMU VPRAŠANJU Občinski sindikalni svet Šoštanj je na razširjenem plenumu obravnaval samo eno točko dnevnega reda: govorili so o pripravah na volitve v delavske svete. V 19 gospodarskih organizacijah šoštanjske občine bodo že marca pričeli z volitvami v delavske svete. Te dni prav tako potekajo občni zbori sindikalnih podružnic. Na njih se pogovarjajo o pripravah za volitve v DS. Tako bodo vso skrb posvetili kadrovskemu vprašanju. V nove delavske svete naj bi volili predvsem strokovno sposobne in politično razgledane člane kolektivov. Dosedanjo navado, da so marsikje sestavljali kandidatno listo na vrhu, naj bi letos odvrgli. Vedno so dobri nasveti, toda o kandidatni listi naj bi dokončno razpravljali in odločali delavci sami. Občinski sindikalni svet tudi v individualnem razgovoru s predstavniki podružnic in podjetij pretresa kadrovsko vprašanje. Ker so priprave pravočasne, bodo v šoštanjski občini izvolili v delavske svete res najbolj sposobne ljudi. -V- —0— • TURNIŠČE STANOVANJSKI BLOK ZA UČITELJE Pri novi šoli v Turnišču gradijo tudi stanovanjski blok za učitelje, ki je že pod streho. V njem bo šest družinskih in štiri samska stanovanja. J-k v okraju povečal letos za nadaljnjih 12.6%, narodni dohodek pa za 12.7%. Proizvodnja naj bi v celoti narasla za približno 11%. V zvezi s tem odpade levji delež nalog na Industrijo kot vodilno gospodarsko vejo v okraju. Pri zagotovitvi pogojev za nadaljnje povečanje proizvodnje bi morala biti vsekakor na prvem mestu skrb za nadaljnje rekonstrukcije v Tovarni emajlirane posode v Celju, v cinkarni v Celju, tekstilni industriji, v »Alpo-bu« v Šentjurju in tovarni kovanega orodja v Zrečah. Letos bodo prav tako začeli e gradnjo energo-kemo kombinata Velenje ter z obsežno rekonstrukcijo v železarni Štore. V kmetijstvu je začrtan večji razmah proizvodnje na družbenih agrokombinatih ter bodo v to usmerjene tudi glavne investicije. Prav tako je pričakovati, da bodo ostale gospodarske panoge, kot so gradbeništvo, obrt, trgovina, gozdarstvo ter druge, dosegla letos večji razmah. V razpravi o resoluciji so posamezni odborniki opozorili na izredno družbeno skrb, ki jo je treba posvetiti razvoju socialističnega kmetijstva, nadalje temeljitejšemu proučevanju novih možnosti važali, saj je industrija zelo pestra. Ker bi občutnejše zaostajanje šolstva, zlasti srednje-strokovnega, utegnila sčasoma zavirati ves gospodarski razvoj, bodo posvetili letos več skrbi ustvarjanju materialne osnove za srednje strokovne šole. V okraju primanjkuje zlasti tehnikov. Posebno pereče je tudi nesorazmerno vlaganje v stanovanjsko izgradnjo. Lani so namreč v okraju zgradili komaj pet novih stanovanj na 1000 prebivalcev, torej manj kot povprečno v naši republiki. Ce pa odštejemo Velenje, kjer so zgradili lani 46% stanovanj več, kot so predvideli, rezultat še bolj zaskrbljuje. Letos je sicer predvidenih 809 novih stanovanj ali za 11.4% več kot lani, vendar to ne pomeni bistvenega izboljšanja. Investicije v družbeni standard bodo letos za 20% večje. F. K. Nova turistična poslovalnica v Mariboru Maribor, 16. febr. — Predsednik upravnega odbora posldvnega združenja Ja-člranturist Ivan Jelen je od- J H- i mednarodni specializirani od 3.-11. marca SEJENI GOSTINSKE OPRENIE KULINARIČNA RAZSTAVA - NAGRADNO TEKMOVALE KUHARSKE SPRETNOSTI' Ljubljana, Gorjanci Novo mesto in Prevoz Brežice se žele tesneje povezati z obstoječimi turističnimi postojankami v Podravju in Pomurju in privabiti v te kraje nove goste. — Novo ustanovljena poslovalnica bo posvetila vso pozornost izletniškemu turizmu ter bo skrbela za propagandni material, dajala poročila in pojasnila za letne dopuste in nudila razne druge usluge. ki zagotavljajo turistom prijetno bivanje. M. K. • GORNJA RADGONA LETA 1964 BO VELIK MLADINSKI FESTIVAL Osrednji točki dnevnega na skupni seji obeh zborov ObLO Gornja Radgona sta biti poročili dn razpravi o delu svetov za prosveto on kulturo ter za telesno vzgojo. Predsednik sveta za prosveto in kulturo je v svojem poročilu nakazal vsebino dela v miniulem letu in hkrati govoril o najaktualnejših težnjah, ki vodijo svet pni uresničevanju kulturnega in prosvetnega življenja v občimi. Med najaktualnejšo problematiko letošnjega dela sodi utrditev Ljudske univerze din njeno usposobitev za delo na celotnem območ ju občine, utrditev centralne knjižnice, skrb za delo pri obuvanju mesitme hiše v Gornji Radgoni ter negovskega gradu itd. V razpravni so ugotovili, da pogrešajo naši podeželski odri dobrih sodobnih ljudskih iger. Članstvo Svobod in prosvetnih društev se premalo poslužuje knjižnic, negativen je pojav, da je število članov Prešernove družbe padlo, namesto da bi raslo. Kulturna prosvetna problematika naj bi bila večkrat tudi na dnevnem redu občinske seje, potem se ne bo dogajalo, da neko kulturno društvo, kot je to sedaj primer v Vidmu ob Ščavnici, že tri leta ne bi imelo občnega zbora. Sklenili so, da bo treba utrditi delo na vseh področjih kulturne dejavnosti tembolj, ker se bo treba pripraviti na veUdk mladinski festival bratstva in enotnosti, ki bo v Gor. Radgoni leta 1964. Ika © TRNJE ZDRAVSTVENO-GOSPO-DINJSKI TEČAJ V Trnju je zdaj zdravstve-gospodlnjski tečaj. Vodi ga medicinska sestra, obiskuje pa ga 18 žensk. To je že četrti tovrstni tečaj v beltinski občini v tej zimski sezoni. -a- © ŠMARJE PRI JELŠAH SEMINAR ZA KMETOVALCE Pred dnevi so v Jelšin-gradu zaključil; enotedenski seminar kmetijskih delavcev iz vseh krajev šmarske občine. Udeležilo se ga je bliizu 30 slušateljev, ki sio razpravijiaili o krepitvi socialistične proizvodnje na vasi, o vlogii izobraževanja In prosvetlje-vanja za proizvodnjo, o spremembah odnosov, ki jih poraja razvoj tudli na kmetih, in o delu nove kmetijske zadruge, ki je zajela z novim letom celotno območje občine Šmarje pri Jelšah. Posebej so razpravljali tudi o gojditvi zdravilnih rastlin, ki b; na nekaterih področjih na Šmarskem donosno uspevale. O pomenu in gospodarski zanimivosti gojitve zdravilnih rastlin je govoril docent farmakološke fakultete iz Zagreba inž. Valenčič. Ir Pomenki Predsednik občinskega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Maribor-Tabor FRANC LAJEVEC je pred bližnjim občnim zborom na našo prošnjo govoril o nekaterih problemih in delu organizacije. — Uvodoma želim poudariti, je dejal, da je naša organizacija po številu članstva na drugem mestu v mariborskem okraju. Po III. kongresu združenja v Beogradu smo največjo pozornost posvetili organizacijski utrditvi osnovnih organizacij in strokovnemu izobraževanju članstva. Lani smo organizirali 178 raznih akcij za članstvo: predavanja, prikazovanja filmov, taktične vaje, orientacijske patruljne pohode in nekatere druge, ki se jih je udeležilo več kot 8000 članov organizacije. Priredili smo 214 akcij, s katerimi smo blizu 14.000 državljanov seznanili z nalogami pri krepitvi obrambne moči domovine. V sedmih osnovnih organizacijah smo ustanovili samostojne strelske družine ali sekcije, ki so razvile živahno dejavnost z raznimi tekmovanji in srečanji z nekaterimi organizacijami izven okraja. NajdeTavnejše so bila strelske družine Ruše, Studenci in »Joco Zagernik«, ki so imele lani nad sto vaj. Večina rezervnih oficirjev in podoficirjev je razumela potrebo po vključitvi v organizacijo, saj ima v njej vse možnosti za strokovno in idejno politično izobraževanje. Sedaj imamo na terenu letne občne zbore osnovnih organizacij, ki po udeležbi in živahni razpravi kažejo hiter napredek osnovnih organizacij. V. naših organizacijah se pri- pravlja članstvo na letni občni zbor organizacije, ki bo 25. februarja. Omenil bi akcijo osnovne organizacije v Rušah, ki je podarila televizor obmejni karavli pri Duhu in tako omogočila, da prebivalci tega predela skupaj s pripadniki JLA gledajo televizijske oddaje. Za še plodnejše delo bi potrebovali prostore, ki jih sedaj nimamo. Upamo, da bodo pristojni činitelji razumeli pomen in vlogo naše organizacije in nam priskočili na pomoč. Člani osnovnih organizacij so prejeli lani 40 priznanj in več odlikovanj za požrtvovalno delo v združenju. —ok • BOGOJINA ’ VEČERNA SOLA ZA ŽENE Pred dnevi se je začela večerna šola za žene. Šola bo trajala en mesec, pobudo žabjo l/a je dala kulturno prosvetna sekcija krajevne organizacije Socialistične zveze. V tej šoli bo vrsta predavanj in razgovorov s splošno izobraževalnega, zdravstvenega in vzgojnega področja. -a- Naš fotozapi Zimski motiv ia Savinjske doline. Foto: F. Krivec LJUBLJANA, SOBOTA. DNE 17. FEBBUABJA 1962 # LETO IV. • ŠTEVILKA 47 9 CENA 20 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 GLASILO socialistične ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 »O ZDRU2UTVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA IV SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA lati fiSTANnvn.A nsvnsnnn.HA fronta SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK ODGOVORNI UREDNIK FRANC ŠETINC PREDSEDNIK TITO V SUDANU OBISK BO KORISTIL MIRU IM NAPREDKU Zdravici obeh predsednikov na slovesni večerji v Palači republike KARTUM, 16. febr. (Tanjug). Predsednik Vrhovnega vojaškega revolucionarnega sveta Sudana Ibrahim Abud je sinoči priredil slovesno večerjo na čast jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu v Palači republike v Kartumu. Pri večerji so bili vsi člani spremstva jugoslovanskega predsednika kot tudi člani Vrhovnega vojaškega revolucionarnega sveta in vlade Sudana. Med večerjo sta oba predsednika izmenjala zdravici. Predsednik Abud je v svoji zdravici dejal: »Vaša Ekscelenca, gospod predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije! V veliko zadovoljstvo mi je, da Vas lahko pozdravim ob Vašem prihodu v Kartum, ki Vas je že prej toplo sprejel, Vam z zaupanjem stisnil roko in s spoštovanjem spremljal Vaše napore. Ko se zahvaljujemo v imenu sudanskega ljudstva za ta obisk, ki je sicer kratek, izražamo naše zadovoljstvo nad tem, da se nam je ponudila priložnost obnoviti naše sestanke, okrepiti naše bratske odnose in utrditi stike prijateljstva med narodi Sudana in Jugoslavije, prijateljstva, katerega trdne temelje smo položili pred tremi leti kot ideal prijateljstva med narodi, medsebojnega spoštovanja in plodnega ter zvestega sodelovanja, kot stebre, ki so jih utrdila naša prizadevanja za poglabljanje načel in človeških idealov, za katerimi težimo v naših domačih zadevah in ki jih uveljavljamo v naši zunanji politiki. Vaša Ekscelenca predsednik! Ko občudujemo Vaše napore na vseh teh področjih, moramo s spoštovanjem poudariti Vaše napore, ki ste jih prispevali za polaganje temeljev prijateljstva med vsemi narodi, zlasti z afriškimi. Afrika se še bori za stvar svoje neodvisnosti in svobodo, za to, da uveljavi svojo pravico do življenja, tako da bi lahko u-brala pot napredka, ki ji jo krate brez vsakega sprejemljivega razloga, da s svojo prosto voljo in v popolni svobodi sodeluje pri ustvarjanju idealne skupnosti, kakršno smo si zamislili na beograjski konferenci. Ta konferenca, ki je napovedala, da bo napočilo novo svetlo obdobje, v katerem bodo vihrale zastave miru in se bodo razlegale pesmi srečnega človeštva, je aktivno vplivala na področje mednarodne politike. Zadovoljni smo, Vaša Ekscelenca, ko gledamo, kako Afrika zmagovito stopa v neodvisnost in svobodo, in kako to vpliva na načela samoodločbe, likvidacije imperializma in prepovedi vojne. Vaša Ekscelenca! V tem obisku, s katerim ste nas počastil v teh radostnih dneh, se zrcali prepričanje o važnosti prijateljstva, ki se je razcvetlo med našima dvema ljudstvoma. Ta obisk je nedvomno važen korak v krepitvi sodelovanja med našima državama in močno spodbuja upe in cilje, ki smo jih sklenili uresničiti za srečo človeške skupnosti, tako da bi dosegli stabilnost, pravičnost in mir. Na koncu. Vaša Ekscelenca, moram poudariti, da mi je v veliko zadovoljstvo. da lahko izrazim najiskrenejšo hvaležnost prijateljski republiki Jugoslaviji in Vašemu hrabremu ljudstvu za plemenita in bratska čustva do sudanskega ljudstva, ki so prišla do izraza v številnih primerih in na razne načine, zlasti med mojim obiskom v vaši čudoviti državi. To nam veleva, da izrazimo našo najglobljo hvaležnost Vam in plemenitemu jugoslovanskemu ljudstvu. Štejemo si v čast, gospodje, da nazdravimo mar- ljudstvo doseglo v izgradnji svoje države v zadnjih letih, in da bom lahko z Vami, gospod predsednik, in z Vašimi sodelavci izmenjal mnenja o možnostih za nadaljnje zboljšanje sodelovanja med našima državama ter o perečih svetovnih problemih. Prepričan sem, da bo tud; ta kratkotrajni obisk zelo koristil splošni stvari miru in napredka, za čimei dosledno težita naši državi v sedanjem syetu globokih nasprotij in sporov. Gospod predsednik, v zelo prijetnem spominu mi je ostalo najino zadnje srečanje v Beogradu med konferenco voditeljev izvenblo-kovskih držav in vlad. Na tem srečanju obrazložena gledišča so še enkrat potrdila naše skupno pojmovanje, da se je treba aktivno zavzemati za okrepitev miru na svetu. Vsi udeleženci na beograjski konferenci so se strinjali, da je nujno potrebno. da izvenblokovske države prevzamejo nase del odgovornosti za zagoto- lizma, za zboljšanje pogojev za pogajanja o vsen vidikih razorožitve, za olajšanje stikov med Vzhodom in Zahodom in drugo. V tem pogledu pa še ni bilo dovolj storjenega. Na nekaterih občutljivih točkah so se celo povečale ali pa se povečujejo negotovost in krize. Problem Alžirije je na primer še vedno odprt m ljudstvo mora prenašati nečloveški teror in trpljenje. Angolsko ljudstvo je prav tako prisiljeno, da prispeva hude žrtve v boju za svojo svobodo, Indoneziji odrekajo zakonite pravice do Zahodnega Irijana. Bližnji vzhod je še zdaj področje raznih mahinacij nekaterih kolonialnih sil, polno nevarnosti, v Kongu pa je še nadalje najvažnejša neizpolnjena naloga, naj bi v duhu sklepov OZN odpravili razne oblike tuje intervencije in uresničili enotnost države. Glede na te in druge neurejene probleme v sedanjem svetu, ki ogrožajo mir in onemogočajo konstruk- ŠIROKI) IZMENJAVA HIDER J Predsednika Tito in Abud sta govorila tudi o nadaljnjem sodelovanju neblokovskih držav KARTUM, 16. febr. (Tanjug). Po današnjem sestanku predsednikov Tita in Abuda se je zvedelo, da se je jugo-slovansko-sudanska izmenjava mnenj nanašala predvsem na razvoj mednarodnega položaja in na jugoslovansko-sudansko sodelovanje. Pomembno mesto v razgovorih je zavzela vsestranska izmenjava mnenj o gibanjih v mednarodnih odnosov po beograjski konferenci. Izhajajoč iz zaključkov in sklepov tega zgodovinskega sestanka, sta predsednika Tito in Abud analizirala glavne pereče probleme mednarodnih odno- sov. V teh okvirih je bilo govora tudi o nadaljnjem sodelovanju izvenblokovskih držav. Kakor tu navajajo, je eino izmed teh vprašanj zvezano tudi z gospodar- stvom v svetu. Gre za probleme, ki nastajajo za svetovno gospodarstvo sploh, posebej pa za države, ki niso vključene v razne gospodarske grupacije, temelječe pretežno na političnih, blokovskih interesih. V sedanjih razgovorih sta obravnavala tudi možnosti za razširitev medsebojnega sodelovanja na vseh področjih, zlasti še na gospodarskem. šalu Josipu Brozu Titu, za prijateljstvo sudanskega in jugoslovanskega ljudstva ter za mir na svetu in srečo človeštva. Predsednik Tito je potem odgovoril na zdravico sudanskega predsednika z naslednjimi besedami: »Gospod predsednik, gospodje, dragi prijatelji! Predvsem bi se Vam, gospod predsednik, rad zahvalil za ljubeznivo povabilo, naj obiščem vašo lepo deželo, za prisrčne besede, ki ste jih pravkar naslovili name, in za izredno topel sprejem, k; sem ga bil tudi tokrat deležen. Rad bi izrazi' svoje veliko zadovoljstvo, da sem na obisku v prijateljskem Sudanu, iz katerega sem s svojega prejšnjega obiska odnesel najlepše vtise. Čeprav bo moj obisk tukaj zelo kratek, sem vesel, da bom imel možnost, da se vsaj do neke mere seznanim z uspehi, ki jih je vaše vi.tev miru, neodvisnosti in enakopravnosti narodov. Glas beograjske konference je močno odjeknil in napravil velik vtis na svetu, ker so njeni sklepi dejansko izrhžali težnje vseh narodov, ki ne glede na razlike med njimi enako želijo, da bi v miru, v enakopravnih odnosih in v razmerah, ko je moč napredovati, izgrajevali svoje države in svoje življenje. Mislim, da lahko rečemo, da je bil od beograjske konference pa do dane# na raznih področjih mednarodnega življenja vzlic raznim težavam dosežen spodbuden napredek. Zlasti spričo zavzemanja neamgažiranih držav, prav tako pa tudi spričo stališča čedalje širšega kroga manjših držav — članic OZN — je k temu zlasti prispevalo 16. zasedanje Generalne skupščine OZN. Na tem zasedanju so prispevali nove napore za to, da bi bili čimprej odpravljeni ostanki kolonia- tivno mednarodno sodeJova-nje. je treba po mojem mnenju povzeti sklep, da se morajo vse države, predvsem pa izvenblokovske. v svojem in v splošnem interesu nadalje zavzemati in v vseh možnih oblikah okrepiti svoje zavzemanje za stvar miru, prenehanje hladne vojne, odpravo kolo-hialnih odnosov, gospodarske nerazvitosti in neenakopravnosti kakršnekoli vrste, Za razorožitev in prepoved atomskih poskusov in tako dalje. Beograjska konferenca je opozorila na nujnost, da izvenblokovske države tako delujejo ter na stvarne možnosti takšnega zavzemanja. V obdobju po beograjski konferenci je bilo dovolj jasno potrjeno, da je v interesu miru nujno potrebno nadalje nenehoma krepiti sodelovanje med iz-venblokovskimi državami, katerih enotnost je od časa do časa izpostavljena raznim pritiskom od zunaj. Kar zadeva zagotovitev miru in uresničitev aktivne koeksistence vseh narodov, ima v tem posebno mesto in vlogo OZN, ki kot univerzalna organizacija, vzlic svoji nepopolnosti, pomeni in bo pomenila tudi v prihodnje nenadomestljiv instrument politike miru. Gospod predsednik! V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko ugotovim, da se sodelovanje med našima državama razvija čedalje bolj uspešno tako na političnem kot tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Rad bi vam zagotovil, da si bo jugoslovanska vlada še nadalje prizadevala, kolikor je v njeni: moči, da bi se to sodelovanje tudi v prihodnje razvijalo v obojestransko korist, tem prej, ker so za to vsi pogoji. Širše gledano je razvijanje v vsestransko sodelovanje med neangažiranimi, pa tudi drugimi državami, zlasti na gospodarskem področju čedalje bolj potrebno v sedanjem svetu, v katerem razna gospodarska združevanja — gospodarski odnosi, ki v bistvu slone na politiki hladne vojne — ne le ogrožajo pridobljeno neodvisnost posameznih držav in njihov gospodarski napredek, ampak hkrati tudi zavirajo njihov splošni družbeni razvoj. Izražam svoje največje zadovoljstvo, da sem med vami, v glavnem mestu prijateljske republike Sudana, z Vami, gospod predsednik in z Vašimi sodelavci ter Vas prosim, da mi dovolite dvigniti to čašo na Vaše zdravje, nazdraviti za Vašo osebno srečo, za srečo in napredek sudanskega ljudstva, za trajni razvoj plodnega sodelovanja med našima državama in za popoln uspeh njunih naporov za uresničitev miru med vsemi narodi sveta.« s. ■ *• * <>' ... pozdravlja Ibrahim Razgovor Staneta Kavčiča z inženirji in ekonomisti Ljubljana, 16. febr. — V Klubu ljudskih poslancev je popoldne predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Stane Kavčič odgovarjal na vprašanja predstavnikov Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Zveze ekonomistov Slovenije. Razgovor se je nanašal na bistvena vprašanja gospodarstva, proizvodnje in delavskega upravljanja. Pri tem so poudarili tudi vse večjo vlogo visokokvalificiranih strokovnjakov — inženirjev In ekonomistov in njihovih organizacij v današnjem družbenem razvoju in v perspektivi, k: jo odpira nova ustava. Odprli so novo zgradbo Filozofske fakultete Ljubljana, 16. febr. Filozofska fakulteta, ki je bila do pred kratkim utesnjena in razmetana po raznih zgradbah, je dobila na Aškerčevi cesti v Ljubljani novo poslopje. Danes dopoldne so ga slovesno odprli. Na slovesnosti, ki so se je udeležili med gosti tudi predstavniki republiških institucij, so dekan Filozofske fakultete prof. Emil Štampar, prodekan prof. Fr. Bezlaj in rektor Univerze v Ljubljani prof. Makso Snu-derl poudarili kulturno in družbeno vlogo Filozofske fakultete ter izrekli priznanje skrbi, ki jo je družba pokazala s tem, da je omogočila sezidati novo poslopje za fakulteto. Ta novi objekt ni edini, ki ga je zadnji čas ali pa ga bo v bližnji prihodnosti dobila ljubljanska univerza. . LETALIŠČU V KARTUMU: Predsednik njegovem prihodu na obisk v Sudan. predsednika Tita Telefoto: AP Sporazum o blagovni menjavi z Romunijo Beograd, 16. febr. (Tanjug) S podpisom protokola o blagovni menjavi za leto 1962 so bila danes v Beogradu zaključena trgovinska pogajanja med delegacijama Jugoslavije in Romunije. Protokol sta podpisala voditelja obeh delegacij — generalni sekretar ministrstva za trgovino Romunije Anghel Nicolae in načelnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Feliks Gorski. Pogajanja so potekala v duhu obojestranskega prijateljskega razumevanja. Protokol o blagovni menjavi za leto 1962 predvideva nadaljnje povečanje blagovne menjave med Jugoslavijo in Romunijo in razširitev strukture le-te glede na dolgoročni protokol. V zadnjih nekaj letih je za več kot dvakrat narasla blagovna menjava med Jugoslavijo in Romunijo. Najvažnejši proizvodi, ki jih bomo izvažali letos v Romunijo so cevi, kabli, betonsko železo, stroji in o-prema, lesna vlakna itd. Jugoslavija bo uvažala iz Romunije med drugim proizvode petrolejske industrije, kemične proizvode, ravno steklo, stroje, opremo in drugo. REDNA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE POGAJATI SE S TRMO ODLOČENOSTJO, 99 DA 01 NAPOSLED DOSEGU NAPREDEK M Drago Kunc je odgovarjal na vprašanja novinarjev o sovjetskem predlogu vrhunski sestanek, o položaju v Kongu, o nedavni Ruskovi izjavi itd. za BEOGRAD, 16. febr. (Tanjug). Na današnjem rednem sestanku z novinarji je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc komentiral predlog Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije v zvezi z razorožitve-nim problemom. Kunc je dejal: »Tisto, kar je po našem mnenju pri tem najbolj bistveno je, da se pogajajo s trdno odločenostjo, da bi naposled dosegli napredek.« »V tem je treba pričakovati m po tem je treba ocenjevati resnično konstruktivnost vseh udeležencev«, je nadaljeval Kunc. »V tem smislu je celo bistveno, da ne odvračajo truda in pozornosti od poglavitnih, dejanskih problemov, kakor se je to doslej redno dogajalo, in se ukvarjajo z nepomembnimi in umetno nastalimi vprašanji.« Gospodarski razgovori s Sudanom in ZAR O konferenci Vseafriške-ga gibanja za osvoboditev vzhodne in centralne Afrike — konferenca je bila nedavno v Adis Abebi — je Kunc izjavil, da je po mnenju Jugoslavije konferenca prispevala svoj delež k boju Afrike za osvoboditev. V zvezi z obiskom sudanske gospodarske delegacije v Jugoslaviji je Drago Kunc dejal, da so pogajanja, ki potekajo v okviru stalne ju-goslovansko-sudanske komisije za tehnično sodelovanje. zdaj v teku in da vlada na njih prijateljsko vzdušje obojestranskega razumevanja. O rezultatih pogajanj bo tisk obveščen po končanem delu komisije. Na vprašanje o vsebini razgovorov med gospodarsko delegacijo ZAR jn jugoslovanskimi predstavniki je Drago Kunc odgovoril, da bodo na teh razgovorih posebej proučili možnosti za nadaljnjo razširitev gospodarskih odnosov. Hkrati je treba rta sedanjih gospodarskih razgovorih vskladiti stališča glede nekaterih konkretnih vprašanj in pri- praviti bližnji sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje, ki naj bi bil v prihodnjih mesecih v Beogradu. »Lahko vas opozorim na to,« je pripomnil Kunc, »da zastopa Združeno arabsko republiko v tem odboru podpredsednik vlade ZAR Bogdadi, Jugoslavijo Pa podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Todorovič. Razvoj dogodkov demantira neutemeljene napade Ko so novinarji vprašali Kunca, kaj meni o napadu sekretarja KP Sovjetske zveze Suslova na Jugoslavijo, je odgovoril: »Tki ni prostor za razpravljanje o stanju družbenih ved v Sovjetski zvezi. Kar zadeva tako imenovano »kritiko«, ki jo je Suslov naperil proti Jugoslaviji oz. »jugoslovanskemu revizionizmu«, o čemer so sovjetski tisk in listi drugih držav tabora na široko pisali, mislimo, da je razvoj dogodkov demantiral in da ponovno demantira te neutemeljene napade, ki so znani iz preteklosti in ki jih ponavlja Suslov. Očitno je, da so ti napadi v nasprotju z dejanskim položajem in s pravilnimi odnosi med socialističnimi gibanji ter da lahko samo škodujejo njihovemu pozitivnemu razvoju«. V odgovoru na vprašanje o zasedanju donavske komisije je Kunc dejal, da je uspešno zaključila svoje 20. zasedanje, ki je potekalo v duhu medsebojnega sodelovanja. Aretacija Gizenge vzbuja zaskrbljenost' Neki novinar je vprašal Kunca, kako ocenjuje položaj, v katerem je Antoine Gizenga, glede na vesiti, da je izpostavljen nevarnosti, da ga zastrupe. Drago Kunc je izjavil: »Ce te vesti držijo, so v nasprotju z izjavami, da v postopku z Gi-zengo strogo upoštevajo zakonitost. Kongoška vlada in poveljstvo sil OZN bi s tem prevzela veliko odgovornost.« Ko je Kunc nadalje komentiral pioložaj v Kongu, je izjavil, da je Jugoslavija lahko samo vznemirjena ob vsakem dogodku, ki povzroči nove zaplete v Kongu in otežkoča konsolidacijo vseh nacionalnih sil v tej deželi, ki je toliko pretrpela zaradi tuje intervencije kolonialistov in njihovih najemnikov. Ta zaskrbljenost se je piovečala spričo aretacije in sedanjega pioložaj a An-foina Gizenge, ki je bil znan kot ugleden predstavnik pravih nacionalnih sil v Kongu in je bil kot tak skupaj s predsednikom osrednje vlade Aduilo na beograjski konferenci. »Prepričan sem, da je mnogo drugih držav, med njimi tudi izvenblokovske, zaskrbljenih zaradi tega,« je pripomnil Kunc. »V tem smislu je naš predstavnik v OZN dobili navodila.« Sodelovanje in dobri odnosi z vsemi Dopisnik CTK je postavil več vprašanj, med njimi tudi vprašanje, ki se je nanašalo na izjavo ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska o odnosih med Jugoslavijo in ZDA. Sklicujoč se na nekatere besede ameriškega ministra je dopisnik CTK hotel »po-jasnilo«, v čem je »bistvo tega, da komunistična Jugoslavija služi ameriškim nacionalnim interesom«. »Predvsem bi rad povedal. da vaše vprašanje ni pošteno,« je odgovoril Drago Kunc. »Lahko me vprašate za mnenje o govoru Deana Ruska, ne morete pa vzeti stvari kot dejstvo in samo postaviti vprašanje, v čem komunistična Jugoslavija služi ameriškim nacionalnim interesom. Politika Jugoslavije je znana in ni odvisna niti se ne spreminja, če se spreminjajo interpretacije te politike, kar se občasno dogaja tako v ZDA kot v drugih državah ob raznih priložnostih. Svojih dvostranskih odnosov z drugo državo mi ne podrejamo niti jih pogojno ne vežemo z odnosi našega partnerja do kake tretje države,« je poudaril Kunc, »marveč težimo za tem, da bi razvijali sodelovanje in dobre odnose z vsemi državami, ki to želijo. Ravnati drugače, bi pomenilo, sprejeti negativne metode in sredstva politike hladne vojne. V teh okvirih obravnavamo tudi naše odnose z ZDA, ki so obojestransko koristni.« Na vprašanje, kakšen je bili namen obiska pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Lea Matesa pri zunanjem ministru Velike Britanije lordu Homeu in pri lordu — čuvarju pečata Heathu, je Drago Kunc dejal: »Namen obiska Lea Matesa v Veliki Britaniji je bil, predavati v Imperial Defence College o »politiki neangažiranja kot nacionalni politiki«. Med obiskom v Veliki Britaniji je bil na vljudnostnih obiskih pri Homeu in Heathu.« iiinttiiutuiniBiiiuiiiiiamiMiiiiiuiiuiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiuiHiiiiHiuiHiiiiiimiiiiuuiuiiiiuiiiiiiiiiimiiininiiniiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiimnn • LUANG PRABANG Laoškl kralj Savsng Va-tana je sprejel predsednika vlade Savano Funto, kateri ga je obvestil o svojem razgovor« s predsednikom vl-emtlanake vlade Bon Umom v začetku leta v Ženevi. Sestanek je trajal turo in pol. Po sestanku je laoški premier Izjavil, da se bo nagovarjal tudi z generalom Fuml Nosavanom, ki je prav tako v Luang Praban- • WASHINGT0N V Washlngtonu so se začela neformalna posvetovanja predstavnikov vlad ZDA, Velike Britanije. Franclje, - Italije In Kanade, katere bodo zastopale Zahod na ženevski konferenci osemnajstih držav o razorožitvi. Predstavniki zahodne skupine razpravljajo o tem. »kateri deli iz začetne faze amerižkega programa o splošni razorožitvi imajo tiajveč možnosti za zbllža-s stališči Vzhoda«, SOČI Sovjetski premier Hru-ščev je sprejel v Sočiju načelnika štaba indonezijskega vojnega letalstva vlce-maršala letalstva Danlja in veleposlanika Indonezije v Moskvi Adama Malika. Veleposlanik Malik je izročil premiera Hraščevu brzojavko predsednika Sukama, s katero se indonezijska vlada zahvaljuje SZ v zvezi s sporočilom, da bo podprla borbo Indonezije za osvoboditev Zahodnega Irijana, • LONDON Laburistični voditelj Hugh Gaitskeli je izjavil, da »nihče v laburističnih vrstah ne želi obnavljanja jedrskih poskusov«, toda »če bi prepričljivo dokazali, da je nujno potrebno, da Zahod nadaljuje s poskusi zaradi vzdrževanja učinkovitosti našega Jedrskega orožja, tedaj zares ne vidim, kako se lahko temu ugovarja«. Gaitskeli, ki je odpotoval v ZDA, se bo razgo-varjal s predsednikom Ken-nedyjem. DELO * SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1962 Kennedy pod pritiskom Ostrina, s katero je predsednik Kennedy na zadnji tiskovni konferenci kritiziral pristaše napadalne zunanje politike, in odločnost, s katero je povedal tistim, ki se zavzemajo za atomsko vojno, da v morebitni atomski vojni ne bi bilo zmagovalca, je dokaz, da ameriški predsednik resno jemlje gonjo ameriške desnice proti »popustljivi politiki vlade do svetovnega komunizma«. Ta gonja je v zadnjem času dobila nove oblike, izmed katerih je brez dvoma najznačilnejša polemika zaradi »natikanja nagobčnika« visokim vojaškim osebam, ki so dajale hujskaške, napadalne ali druge neodgovorne izjave. Gonja sama ob sebi ni nič novega in tudi bistvo zadnjih Kennedpjevih izjav ni novo. Nova je ostrina polemike, ki je precej na široko zajela sloje ameriškega prebivalstva. Ta gonja se stopnjuje od lani, ko je začela javnost posvečati čedalje večjo pozornost raznim »rodoljubnim« organizacijam in društvom, ki so, da bi dokazale svoj antikomunizem, šle do takšnih skrajnosti, da so razglasile celo vrsto visokih ameriških politikov za »pristaše« (zavedne ali nezavedne) komunizma. Tako imenovanemu društvu Johna Bircha so sledile številne druge organizacije in posamezniki, ki so zavohali, da je spet prišlo obdobje v ameriški politiki, ko antikomunizem prinaša lep politični kapital. Razumljivo je, da mora biti vsak naslednji antikomunist, ki se pojavi v areni, bolj desen od prejšnjega. Skrajnosti, do katerih pridejo takšni ameriški »rodoljubi«, so v resnici brezmejne. Privlačnost takega »antikomunizma« pa je tem večja, ker se lahko vsakdo oglasi v prepričanju, da bo veljal za rodoljuba, če bo le dovolj udrihal po nečem, o čemer po navadi nima niti najmanjšega pojma. Hkrati pa nudi tako zmerjanje še to čudovito priložnost, da lahko ljudje odgovornost za vse križe in težave naprtijo samo enemu grešnemu kozlu. Toda če začno dajati neodgovorne izjave visoki vojaški funkcionarji, dobi vsa zadeva še resnejše obeležje. Ne predsedniku ZDA ne zunanjemu ministrstvu ne obrambnemu ministrstvu ne more biti vseeno, kaj govorijo odgovorni funkcionarji. Največ prahu je dvignila afera v zvezi z admiralom Burkeom, ki so mu »cenzurirali« izjave. Kennedg je na tiskovni konferenci dobro osvetlil neodgovornost tega visokega vojaškega funkcionarja, ko je dejal: »Admiral Burke ni vedel, da smo se takrat pogajali za osvoboditev pilotov letala RB-47. To kaže, kako je nadzorstvo zaželeno. To nadzorstvo velja tudi zame. Svojo »poslanico o stanju Unije« sem poslal tudi ministrstvu za obrambo in za zunanje zadeve, da bi lahko videli, če je v poslanici kaj takega, kar bi lahko komentirali.« To je seveda samo ena plat pritiska, ki ga ameriški skrajneži izvajajo na vlado in na javno mnenje. Ker imajo ti skrajneži po navadi dovolj sredstev, da publicirajo svoje nazore, so seveda tembolj nevarni. Predsednik Kennedg je pokazal, da se zaveda te nevarnosti. Pri prihodnjih stikih in pogajanjih z Vzhodom pa bo moral pokazati tudi dovolj odločnosti in vztrajnosti, da se bo uprl temu pritisku in skušal najti rešitve, ki bodo oddaljile nevarnost vojne, ne pa približale to nevarnost. Ce bo tako ravnal, bo ukrepal tudi v smislu najboljših pravih interesov ZDA. Bip Sožalni brzojavki ob smrti cesarice Menen Kartum, 16. fetxr. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj poslal njegovemu cesarskemu veličanstvu Haile Selasie, cesarju Etiopije, tole brzojavko: -Ob hudi izgubi, ki je prizadela Vas in Vašo družino s smrtjo Njenega cesarskega veličanstva cesarice, izražam Vašemu cesarskemu veličanstvu in cesarski družini v imenu svoje soproge in v svojem imenu najgloblje sožalje.« Beograd, 16. febr. (Tanjug) Ob smrti Njenega cesarskega veličanstva etiopske cesarice Menen je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič poslal sožalje etiopskemu zunanjemu ministru. Razstava indijske arhitekture Beograd, 16. febr. (Tanjug). V Beogradu bodo jutri odprli razstavo indijske arhitekture, ki sta jo organizirali komisija za kulturne stike s tujino in indijsko veleposlaništvo v Beogradu. Razstava prikazuje razvoj indijske arhitekture do konca 18. stol., ko so začeli prodirati v Indijo evropski vplivi. Razstavljenih je 46 eksponatov. OBISK NA RAZSTAVI IZUMOV, Včeraj popoldne si je med tisoči obiskovalcev ogledal I. republiško razstavo izumov tudi dr. Joža Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta LRS. Na razstavi se je zadržal dlje časa in se podrobneje zanimal za mnoge razstavljene izume. Foto: S. Busič KONFERENCA 0 KENIJI V LONDONU Predlogi za novo ustavo Dve največji politični stranki Kanu in Kadu imata različna stališča o prihodnji ustavi Kenije LONDON, 16. febr. (AFP). Preden se je nadaljevala konferenca o Keniji, se je danes britanski minister za kolonije Maudling sestal z voditeljema dveh največjih kenijskih političnih strank — KANU in KADU — Jomom Kenijato in Ronlonom Ngalo. Tako na tem ožjem sestanku kot tudi v nadaljevanju dela konference so razpravljali o predlogih za bodočo ustavo Kenije, ki jih zastopata KANU in KADU. Stranka KANU, ki ji načeluje Jomo Kenija-ta, je predložila konferenci spomenico, ki določa ustanovitev unitaristične države in jamstva za manjšinska plemena. Po predlogu stranke KADU pa naj bi Kenija postala federalna država. Voditelj te stranke Ngala n; podrobno obrazložil predloga o federalni ureditvi države, sodeč, da mo- KONFERENCA O KENIJI V LONDONU: V Lancaster Housu že nekaj dni razpravljajo o prihodnji ustavi Kenije, po kateri naj bi ta angleška kolonija dobila neodvisnost. Na sliki: Dva kenijska voditelja, Džomo Kenija ta in Tom Mboja. ra konferenca o Keniji v načelu sprejeti ustavo, ki določa takšno ureditev, potem pa naj bi proučili predlog KADU. Dobro poučeni krogi pravijo, da si britanska vlada prizadeva doseči ureditev, po kateri bi bila Kenija centralizirana država, v njenem okviru pa bi posamezna področja ohranila določeno obliko avtonomije v vprašanjih prosvete in agrarne zakonodaje. Na današnji sej: je stranka KANU tudi predlagala, naj bi imenovali ožjo komisijo predstavnikov dveh političnih strank Kenije in Velike Britanije, ki bi vskladila stališča in skušala najti ureditev za vpra- šanja, glede katerih se udeleženci konference ne strinjajo. Pospeševati moramo predvsem najrentabilnejše premogovnike Iz razprave ljudskega poslanca inž. Antona Tribušona v gospodarskem odboru Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine BEOGRAD, 16. febr. V razpravi o položaju v premogovnikih v gospodarskem odboru Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je ljudski poslanec inž. Anton Tribušon dejal, da je osrednje vprašanje pač to, kako izboljšati položaj premogovnikov, pri čemer nekatere probleme lahko uredimo samo v daljšem postopnem procesu, druge pa bi lahko uredili že v kratkem času. Med dolgoročne naloge vsekakor spada na prvo mesto izdelava energetske bilance in s tem v zvezi določitev mesta in vloge premoga v tej bilanci. Razen tega pa je nujno, da končno že enkrat določimo politiko do premogovnikov. Vsi se zavzemamo za ra- cionalno proizvodnjo, kar pomeni, da moramo forsirati najrentabilnejše rudnike, saj je to edina pot, po kateri bo ta gospodarska panoga dosegla boljši položaj. Jasno je, da moramo s tem vskladiti tudi investicijsko politiko in vse druge ukrepe. Nadaljnja dolgoročna naloga pa je, da čimbolj podpremo oplemenitenje premoga oziroma njegovo predelavo v druge vrste energije, ker to prav tako izboljšuje položaj premogovne industrije. Ce torej mislimo, da je treba forsirati najrentabilnejše premogovnike, potem moramo pogledati, kakšne ukrepe smo zavzeli v prid takšni politiki. S sedanjimi instrumenti smo vse premogovnike naredili nerentabilne, kar velja tudi za velenjskega, ki spada med naše najproduktivnejše Mal raopifov izenačiti z drugimi Danoaanii S seje gospodarskih odborov ob eh zborov Zvezne skupščine BEOGRAD, 16. febr. (Tanjug). Gospodarska odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine bosta poročala skupščini in Zveznemu izvršnemu svetu o sklepih, do katerih so prišli danes v razpravi o položaju in stanju v premogovnikih. Izvolili so posebno komisijo, ki bo na podlagi današnje razprave pripravila osnutek sklepov. Poslanci Zbora proizvajalcev, ki delajo v premogovnikih, predstavniki sindikata rudarskih delavcev in več rudnikov so danes predlagali, naj bi proučili možnosti, kako bi ustvarili pogoje, da bi se položaj premogovnikov izenačil z drugimi gospodarskimi panogami. Zavzeli so se za to, da bi uveljavili ugodnejše go- V KINU NAM KAŽEJO Drzni To je drugi del iz serije Navadno neznanih storilcev. V prvem delu, ki smo ga videli že pred časom, so ti nerodni, pravzaprav pošteni lopovi končali svojo drzno, »znanstveno« pripravljeno tatinsko akcijo tako, da so se do sitega najedli špagetov in odnesli kožo. Razen tega so se za vedno zakleli, da ne pojdejo več na tako odgovorno in nerentabilno delo. Spet so pojedli besedo: zdaj n<’so »napadli« nič več in nič manj kot celotni iztržek italijanskega lotta. Zastavi- SODNA OBRAVNAVA V NOVEM SADU Človek brez vesti KONGO Gardiner o sodelovanju OZN s kongoškimi oblastmi šel misije OZN v Kongu se je zavzel za sodelovanje s kongoško vlado na vseh področjih LEOPOLDVILLE, 16. febr. (Tanjug). Robert Gardiner, naslednik Šveda Linnerja na položaju šefa misije OZN v Kongu je danes na svoji prvi tiskovni konferenci izjavil, da OZN v tej državi izvaja samo politiko, ki sloni na sklepih Generalne skupščine in Varnostnega sveta. Gardiner se je zavzel za sodelovanje s kongoško vlado pri varovanju miru in reda in pri urejanju vseh gospodarskih in drugih problemov. Ko je govoril o akcijah misije OZN, je dejal, da se jih lotevajo v sodelovanju s centralno vlado, ob posvetovanju z njo in z njeno odobritvijo. Gardiner je pouduril, da mora misija OZN delovati v vsem Kongu. Kot enega izmed ukrepov za sodelovanje je Gardiner poudaril ustanavljanje skupnih patrulj OZN in kongoških oboroženih sil povsod, kjer je to potrebno. Skupne patrulje že nekaj časa delujejo na tako imenovanih ogroženih področjih Kinduja, zdaj pa tudi v Bakvangi, kjer bodo po daljšem času ponovno razporejene čete OZN. Ko je Gardiner govoril o možnostih za umik oboroženih sil OZN iz Konga, je dejal, da bosta Generalna skupščina ali Varnostni svet odločila o tem, kadar bo to dovoljeval razvoj položaja oziroma kadar bo imela central- na vlada popolno nadzorstvo v državi. Gardiner je precej govoril o sodelovanju s kongoškimi oblastmi na vseh področjih. Dejal je, da bodo poslali ekipo oficirjev v šolo kongoSKe vojske v Luluaburg, medtem ko bo druga skupina oficirjev OZN dodeljena kongoškl vojski za vežbanje podoficirjev in vojakov. Te ukrepe sprejemajo v zvezi z reorganizacijo kongoške vojske. Kar zadeva Katango, je Gardiner govoril samo o položaju v južnem delu te pokrajine. Položaj v drugih £e-lih Konga je po njegovem mnenju zadovoljiv. Gardiner sploh ni govoril o novih Com* bejevih manevrih na zasedanju pokrajinskega parlamenta, katerih namen je bil, podaljšati secesionizem Katan-ge. Gardiner je izrazil pripravljenost OZN, da brez diskriminacije zaščiti vse, ki prosijo za zaščito. Kar pa zadeva Gizengo, je dejal, da ne on ne kdo drug ni prosil 7-zaščito po 30. januarju. Glede bodočega razvoja Konga, zlasti gospodarskega, je Gardiner izrazil optimizem. Po njegovem mnenju si bo kongoško gospodarstvo prav lahko opomoglo. Opozoril je na napore svetovne organizacije, da pomaga centralni vladi pri vzpostavljanju dobre administracije. Novi Sad, 16. febr. (Tanjug). Peti dan obravnave proti skupini obtožencev, ki so kradli družbeno imovino, so zasliševali prvega obtoženca, bivšega direktorja kmetijskega kombinata »-Vojvodina-« v Baču Radovana Pavičeviča. Ko so Pavičeviča soočili z njegovim glavnim pajdašem Stevanom Kuzmanovioem, je prišlo do medsebojnega obtoževanja. Kuzmanovič je izjavil, da je moral svoj honorar za -družbeno nadzorstvo« deliti s Pavičevičem, da bi obdržal to honorarno zaposlitev na kombinatu. Obtoženi Pavičevič je danes priznal, da je dobil od Blagote Fejovida, zastopnika zasebnega zidarskega mojstra iz Peči Petra Pejoviča 2,255.000 din podkupnine za dela, ki mu jih je prepustil na kombinatu. Iz dosedanjega Pavičevičeve-ga priznanja je mogoče sklepati. da je vrednost podkupnine, ki jo je dobil samo od Kuz-manoviča in Pejoviča večja od 3,200.000, za kolikor je pripravljen prevzeti »-vse posledice«, kakor je rekel na začetku zasliševanja. Zažgal hlev in se v njem obesil ,.Preden je napravil samomor, je zažgal gospodarsko poslopje.«* je bila končna ugotovitev preiskave o požigu in samomoru Milana Lavriča, ki je 22. januarja letos v Dešeči vasi pri Žužemberku zažgal gospodarsko poslopje svoje žene, nato pa v gorečem poslopju napravil samomor. Tistega dne, ko je izbruhnil požar, sta se Milan Lavrič in njegov tast Anton Rugelj sprla: Milanova žena Danica je potegnila z očetom. Lavrič se je s tastom večkrat prepiral. Tistega dne pa ga je tast na silo vrgel iz hiše. Lavrič se je namreč priženil k Rugljevim, s tastom sta se prepirala predvsem zaradi zemlje in gospodarjenja. Lavrič, ki je hodil na delo v Ljubljano, je hotel po svoje gospodariti, tast pa po svoje. Ro prepiru mu je Lavrič zažugal, nato se preoblekel in izginil. Zadnjikrat so ga videli v gostilni pri Šmihelu. — Kmalu zatem je izbruhnil v Dešeči vasi požar. Gasilci, ki so prihiteli gasit, so hoteli odvleči oba voza, ki sta bila pod streho, vendar ju niso mogli, ker sta bila močno zavrta. 2e med gašenjem so na pogorišču opazili ožgano človeško truplo. Kriminalistični uslužbenci so kmalu ugotovili, da gre za Milana Lavriča. V prvem hipu ni bilo jasno, kdo je povzročitelj požara, kakor tudi ni bil jasen vzrok Lavričeve smrti. S prizadevnim delom pa jim je uspelo raziskati vzroke. Vrsta dokazov, ki so jih preiskovalci našli na pogorišču in v njegovi bližini, je namreč privedla preiskovalce do zaključka, da je Lavrič sam zažgal poslopje in napravil samomor. -ra li so pse svoje »znanstvene. razbojniške sile, uspeli pa tako, da na koncu sami pokličejo poliaijo, ki naj dvigne na klopici pod veselim drevcem mestnega sprehajališča kompletne milijone razen 10.000 izmak-njenih lir, ki jih je stari Campanello zapravil za kulinarične dobrote. Veliki vodja Vittorio Gassman hip pozneje nima petdeset Lit, da bi plačal cestni prekršek in se, kot na začetku te serije, vneto prepira s karabinjerjema: čemu gnjavita nedolžne ljudi, resnične storilce pa blagruje ves državni red?! Zal je drugi film iz te serije nekoliko slabši od prvega; spremenil je režiserja (tokrat je vodil navadno neznane storilce. Nanny Loy) in nadaljeval simpatično, situacijsko — >kriminalno« italijansko komedijo z vnanjo dinamičnostjo, vendar šibkejšo domiselnostjo. No, skupina z Gassmanom, Salvatori-jem in vsemi drugimi >gigantskimi storilci«■ je imela po drugi strani zdaj še več priložnosti za nadrobno izdelavo igralskih likov, kar je uspelo zlasti Gassmanu, ki je nekajkrat (v nadrobnostih) zablestel z osebnimi igralskimi domislicami. Serija je tako zaključena in prav je, da se ne nadaljuje. Zgubila bi privlačno enkratnost. Družbene bodice v njej so sicer skromne, vendar še kar duhovito izpovedane — drzni podvig nasploh pa nas za uro in pol nepretenciozno nasmeji ali vsaj doseže, da se mu nasmehnemo. Marina Golouh spodarske instrumente za premogovnike, zlasti pa, da bi upoštevali težaven položaj majhnih premogovnikov. Več govornikov je izrazilo mnenje, da bi bilo treba povečati čisti dohodek premogovnikov in liberalizirati cene. Treba je ustvariti pogoje za modernizacijo, omogočiti namenske kredite za opremo in povečati rentabilnost premogovnikov. Poslanec Nuriz Osmanagič, ki je eden izmed pobudnikov za proučevanje tega vprašanja, je navajal dokumentirane podatke, iz katerih je videti, da so osebni dohodki rudarjev v primerjavi z dohodki delavcev v drugih panogah nekoliko manjši. Odbora sta sprejela Osma-nagičev predlog, da bi priporočili Zveznemu izvršnemu svetu, naj prouči delo službe, ki se ukvarja s problemi premogovnikov v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje. Nekateri pojavi, na katere je opozoril Osmanagič, so bili povod za sklep, da je treba s temi problemi seznaniti tudi skupščinski odbor za družbeno nadzorstvo. Sekretar ZIS za industrijo Danilo Kekič, ki je dal uvodno informacijo, je rekel, da zvezni organi pričakujejo mnenja poslancev, da bodo storili ustrezne ukrepe za ureditev odprtih vprašanj v premogovnikih. Popoldne bosta odbora obravnavala probleme strojne industrije. Ko sta oba gospodarska odbora Zvezne ljudske skupščine razpravljala o položaju domače strojne industrije, sta opozorila zlasti na to, da si mora ta industrija prizadevati, da se Izenači s cenami, kvaliteto in roki na svetovnem trgu. Odbora sta sklenila seznaniti Zvezni izvršni svet z mnenjem in pobudami poslancev 0 nadaljnjem razvoju naše strojne Industrije. V debati, v kateri so sodelovali tudi sekretar ZIS za industrijo Danilo Kekič, predstavniki Zvezne Industrijske zbornice in Sveta za strojno industrijo, so opozorili na to, da mora ta industrijska panoga spričo ravni, ki jo je že dosegla, bolj smelo uporabljati domače konstrukcije. V debati je bilo rečeno, da je treba krepiti kooperacijo in specializacijo, uvoz pa vskladiti z možnostmi proizvodnje. Gospodarska odbora sta odgodiila za nasledn je seje debato o predlogu z.a spremembe zakona o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizacij, katerega cilj je povečati likvidnost v gospodarstvu. rudnike. Z uvedbo davka na izredni dohodek letos v Velenju, ob isti proizvodnji, kakršna je bila lani, ne bo ostal v skladih niti dinar čistega dohodka. S takšno politiko, ki v resnici ni nobena politika, seveda položaja premogovnikov ne bomo izboljšali. Kaj pa lahko izboljšamo takoj? Rentabilnim premogovnikom moramo pustiti več sredstev, seveda s tem, da potem sami finansirajo svoje potrebe. Upravičen je predlog, da revidiramo rento in da ukinemo davek na izredni dohodek. Glede zahteve, da se zniža obrestna stopnja na osnovna sredstva od 4 na l»/o, pa bi morali biti previdni, ker bi potem ne imeli instrumenta za zagotovitev rentabilnih investicij. Inž. Tribušon je dejal, da je ponudba premoga tolikšna, da niso več potrebne pla-fonirane cene. S svobodnimi cenami premoga bi dosegli skladnejši odnos med potrošnjo posameznih vrst premoga, obenem pa bi omogočili rudnikom večjo elastičnost pri prodaji v raznih sezonah. Na koncu je govoril še o prihodnosti nerentabilnih rudnikov in s tem v zvezi dejal, da bo treba to vprašanje urejati postopno. V Sloveniji je že prišlo do izraza stališče, da bo treba majhne in nerentabilne rudnike postopno zapreti. -0- Rarnovorl z gostom iz Burme Beograd, 16. febr. (Tanjug). Danes dopoldne so se začeli v Centralnem svetu ZSJ razgovori med predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije in glavnim sekretarjem Kongresa sindikatov Burme U Sein Wi-nom, ki je včeraj prispel na večdnevni obisk k jugoslovanskim sindikatom. Predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vuk-manovic je seznanil U Sein Wina z dejavnostjo ZSJ v razvoju družbeno političnega in ekonomskega sistema ter z osnovnimi koncepcijami sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju. Popoldne je U Sein Win seznanil predstavnike jugoslovanskih sindikatov s perečimi problemi sindikatov Burme in njihovimi pogledi na probleme mednarodnega sindikalnega sodelovanja. MOTORIST IN SOPOTNICA PADLA Ljubljana, 16. febr. — VčeTaj zvečer ob 20.15 je vozil Janez Tomc z motornim kolesom po Aškerčevi cesti proti križišču s Tržaško cesto. V isto smer je peljal tudi kolesar Silvo Peruzzi, ki je zavozil na sredino ceste z namenom, da zavije v Gorupovo ulico. Prav tedaj ga je hotel motorist prehiteti. Da bi se izognil trčenju, je močno zavrl, zaradi česar je padel. Pri padcu se je hudo poškodovala njegova sopotnica Tilka Oven. ZASTRUPITEV OTROKA S TABLETAMI Ptuj, 16. febr. — V sredo o«b devetih zvečer je v tukajšnji splošni bolnišnici zaradi zastrupitve umrl Edvard Jurgec iz Kur.got? pri Lovrencu, rojen leta 1959. Ugotovili so, da je umr i / io, ker je pojedel 30 tablet k? -ih je njegov očim Anton ( 'i redno jemal za zdrav- en . j od ca in živcev. Usod- r'~' -,le jj}l je pUStjj na rj-n^ k c.i jih je zjutraj našel tri- letni Edvard in jih zaužil. Ko se je čez nekaj časa vrnila iz mesta njegova mati. je bil že ves omotičen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je zvečer zastrupitvi podlegel. TRČENJE AVTOMOBILOV Ljubljana, 16. febr. Po Cesti II. v Rožni dolini je včeraj ob 15.45 peljal osebni avtomobil Miroslav Kragelj. Po neprednostni Cesti IX pa je pripeljal osebni avtomobil dr. Ivo Mihelič. Na križišču obeh cest sta se zaletela drug v drugega. Miroslav Kragelj je bil laže poškodovan. Materialna škoda na obeh vozilih znaša pol milijona dinarjev. KRAJA DVEH VOLOV IN DVEH KRAV Nova Gorica, 16. febr. — ponoči 14. t. m. 60 neznani storilci ukradli Ivanu Pičulinu z Golega brda 8 dva vola, težka skupaj 1350 kilogramov, in kravo. iz sosednega hleva pa Je prav tako izginila krava, last Erika Pavša z Golega brda 4. elegrami SINDIKALNA DELEGACIJA FLRJ NA FINSKEM. — HELSINKI. Delegacija Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom podpredsednika ZSJ Paška Romea je prispela v Helsinki, kjer bo ostala kot gost finskih sindikatov »SAK« na obisku deset dni. FLERE ODPOTOVAL V ADIS ABEBO. — BEOGRAD. Opolnomočeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Janvid Flere je z letalom odpotoval v Adis Abebo, kjer se bo kot opazovalec Jugoslavije udeležil zasedanja Ekonomske komisije OZN za Afriko. URUGVAJ NE BO PRETRGAL STIKOV S KUBO. — MONTEVIDEO. Nacionalni svet Urugvaja je s petimi proti trem glasovom in pri enem vzdržanem glasu zavrnil predlog o prekinitvi diplomatskih stikov s Kubo. ZDA IN SKUPNI TRG. — WASHINGTON. Kot pravijo dobro poučeni krogi, so zaradi nepredvidenih ovir odložili sklenitev sporazuma o recipročnem znižanju carin med ZDA in zahodnoevropskim Skupnim trgom. ZAHODNONEMSKA POMOČ ŠPANIJI. — BONN. Vlada Zvezne republike Nemčije je sklenila dati Španiji finančno pomoč v znesku 200 milijonov mark. PROTI AMERIŠKE DEMONSTRACIJE. — SAN DOMINGO. v glavnem mestu Dominikanske republike so bile v četrtek burne protiameriške demonstracije, ki jih je organizirala Študentovska federacija. Študenti so zahtevali, da je treba izgnati dva ameriška funkcionarja, obtožena, da ata se vmešavala v notranje zadeve Dominikanske republike. VOLITVE V LIBANONU ODLOŽENE. — BEJRUT. Ll-"““nsk» »toda je včeraj za leto dni odložila občinske vo-tve, ki bi morale hiti v marcu. Odložili so jih zaradi trenutnega položaja v državi. KONGRES ITALIJANSKIH ZADRU2NIKOV. — RIM Tu «• je včeraj začel K. kongres Zadružne zveze Italije, U se ga udeležuje kakih ISO« delegatov iz vse države. Kongresu prisostvuje tudi delegacija Zadružne zveze Jugoslavije pod vodstvom predsednika Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic Jugoslavije Ivana Bukoviča VLADNA KRIZA V ITALIJI spoi« o nouEin Program zajema vse najvažnejše gospodarsko socialne probleme RIM, 16. febr. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi je danes sprejel mandatarja za sestavo nove vlade Fanfanija, ki ga je obvestil o dosedanjih razgovorih z voditelji političnih strank. Kakor se je zvedelo, je že dosežen sporazum med Kr-ščansko-demokratsko, Social-no-demokratsko in Republikansko stranko o novem vladnem programu. Niso pa še znane nobene podrobnosti tega programa, čeprav krogi koalicijskih strank poudarjajo, da so v sporazumu o programu »upoštevali novo politično smer« in da so vse sklepe sprejeli v tem duhu. Hkrati trdijo, da program zajema vse najvažnejše gospodarsko-socialne probleme Italije, ter izražajo prepričanje, da ga bodo sprejeli tudi socialisti in podprli v parlamentu vlado levega centra. Ti krogi pravijo, da je treba zdaj še proučiti razdelitev ministrskih resorov, predvsem najvažnejših. Stvar ni preprosta, ker si nekateri krogi prizadevajo, da bi osta-li v vladi posamezni krščanski demokrati, ki so sicer nasprotniki politike levega centra. Socialisti pa so se odločno izrekli proti prizadevanjem, da bi novo politično smel* izvajali skupaj z ljudmi iz stare krščansko-demokrat-ske garniture. Podobne izjave so dali tudi socialni demokrati in republikanci. švedska za vključitev v brezatomsko cono Stockholm, 16. febr. (Tanjug). V odgovoru na anketo vršilca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tanta je švedska vlada nocoj uradno Izrazila pripravljenost, da se vključi v brezatomsko cono držav srednje in severne Evrope, ki ne razpolagajo z lastnim atomskim orožjem. OZN naj bi končala z delom 23. februarja Neto York, 16. febr. (AP). Splošni odbor OZN je danes priporočil, naj bi drugi del 16. zasedanja Generalne skupščine, ki se Je začelo sredi Januarja, končali 23. februarja. skupščine dela sedaj le skrbniški, ki obravnava vprašanje prihodnosti Ruande-Urundija. Generalna skupščina naj bi se ponovno setala meseca junija, da bi na podlagi predloga resolucije 51 afriških in azijskih držav v skrbniškem odboru obravnavala poročilo posebne komisije in datum neodvisnosti tega ozemlja. Še en protiindone-zijski poskus HOLLANDIA, 16. februarja (AP), Svet Zahodnega Iriana, posvetovalno telo, v katerem so Papuanci in Nizozemci, je nocoj sprejel resolucijo, po kateri naj bi Zahodni Irian postal neodvisen do leta 1970. Do takrat bi bilo to ozemlje pod mednarodnim skrbništvom, da bi pripravili Papuance za samoodločbo. Resolucija poudarja, da Indonezija ne bi mogla biti med državami ki bi opravljale skrbništvo v Zahodnem Irianu. Bolgarija podpira predlog Hruščeva SOFIJA, 16. februarja — (Tanjug). Radio Sofija je nocoj objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da je bolgarska vlada podprla predlog premiera Hruščeva, naj bi se bližnji sestanek odbora 18 držav za razorožitev začeil v navzočnosti šefov držav. Posvet o položaju v Južnem Vietnamu WASHINGTON, 16. februarja (AFP). Ameriški obrambni minister McNa-mara se bo v nedeljo na Havajih sestal z vojaškimi in diplomatskimi funkcionarji. kjer bodo govorili o položaju v Južnem Vietnamu. PREMEŠČANJE ENOT IZ Pariz, 16. febr. (Reuter). Iz obveščenih virov se je zvedelo, da so začeli premeščati francoske enote iz Alžirije. To naj bi bil prvi korak v izpolnjevanju sklepa predsednika de Gaulla, po katerem bodo potegnili iz Alžirije do konca leta trt francoske divizije. Nekatere teh enot bodo vključene v francoske kontigente v Zahodni Nemčiji in Franciji, iz drugih pa bodo osnovali po eno motorizirano in oklepno divizijo. Reuter poroča, da Je OAS tudi danes nadaljevala s serijo atentatov in eksplozij plastičnih min, Associated Press pa je sporočila, da premeščajo številne francoske vojake iz notranjosti Alžirije v mesta Alžir, Oran, Bone in druga, v katerih je čutiti »eksploziven položaj«. OAS je pozvala evropsko prebivalstvo, »naj bo pripravljeno in naj čaka na ukaze OAS«. Menijo, da pripravlja OAS akcijo proti morebitne- FRANCOSKIH ALŽIRIJE javo katerega pričakujejo obveščeni krogi v nekaj dneh. HOKEJ Papirničar : Segesta 9:3 Jesenice, 16. fet>r. Nocoj sc je z^Cel hokejski turnir druge zvezne lige. ki velja za uvrstitev zmagovalca v prvo ligo. V prvem srečanju je Papirničar iz Vevč premagal Segesto iz Siska 9:3 (3:2. 3:1, 4:0). .Na turnirju sodeluje še moštvo Kranjsike gore. (S) Stanje 16. februarja: Atlan ske frontalne motr.je so dos< gle severno Francijo in se pc mikajo dalje proti jugovzhod: Napoved za soboto: Pretežn oblačno. Predvsem v vzhodi Sloveniji vmes nekaj manjf-i padavin, sprva kot dež nat sneg. Proti večeru delno izbo] Sanje. Najnlžje nočne temperi ture med —2 in -7. v Primeri DELO SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1962 pmi'3!!l!lll!li:DIII!!l!l!:!!!!llll!l!l!l!!l!:i!|!l!!||||!|||U|i:i|||l||!||||l!||y|||||| isma b r ne pri nas? tudi Tovariš urednik, v četrtek sem bral v »Delu« članek o tem, kalzo uspešno so začeli v Beogradu na pobudo mladinskega mestnega komiteja urejati stanovanjske zadeve mladih samskih delavcev. Res je razveselji-| vo, da so beograjska pod-j jetja s tako izdatno pod-% poro priskočila na pomoč. fc No, nekaj dni pred tem f pa sem bral v ‘Delu« tu-1 di članek o problemih I mladine v ljubljanskih \ kliničnih bolnišnicah, kjer I stanujejo mladi ljudje po podstrešjih in kleteh. Go-j tovo pa ta primer ni edini v Ljubljani, še manj j pa v Sloveniji. Vem, da so samci glede stanovanj v mnogih podjetjih zapostavljeni. Tudi na kongresu LMS v Kranju so povedali, da so le nekatere gospodarske organizacije upoštevale priporočila ZIS, ki pravijo, naj bi vsaj 10% sredstev, ki jih gospodarske organizacije porabijo za stanovanja, vložijo v gradnjo samskih stanovanj. No, mislim, da je lahko beograjski primer za zgled tako ljubljanskemu okrajnemu komiteju LMS kot tudi ljubljanskim podjetjem. Gotovo bi bilo zelo koristno, če bi tudi pri nas čimprej poskusili kaj takega. Če bi vsa sredstva zbirali v skupnem sk^du, bi tako prišli do stanovanj tudi ljudje iz takih podjetij in ustanov, ki se z lastnimi sredstvi gradnje samskih stanovanj ne morejo lotiti. In še nekaj: mislim, da je sedaj, ko se pripravljamo na gradnjo nove mestne bolnišnice, tudi pravi čas, da poskrbimo tudi za stanovanja tistih ljudi, ki bodo v tej bolnišnici delali. Jože Mladenov, Ljubljana In vendar Je most... Tovariš urednik, v sestavku »Naj bo most, ne zasilna brv« je tovariš Stane Peterlin v tej rubriki (Delo, 13. II. 1962) objavil kritične pripombe na račun žepne izdaje romana Iva Andrica »Na Drini most«. Temeljni očitek je strnjen v misli, da je rta najnovejša izdaja vse prej kot dostojna Andričevega (mena ...« me zaostaja za najbolj oeneno literarno plažo.« Kritično vrednotenje našega dela je v resnici pobuda za založbo, saj kaže, da je kljub praktici-stičnim silnicam vsakdanjega življenja še zmeraj dovolj ljudi, ki se osebno opredelujejo do knjige in slovstvenega pa založniškega dela. In prav zategadelj se nam zdi potrebno, da opredelimo sodbo tovariša Peterlina tako, kot se kaže v širšem konceptu založniškega dela. Zamisel o cenenih, priročnih izdajah žepne knjige je že ob rojstvu imela mnogo nasprotnikov, ne samo med bralci, temveč tudi med založniki. In nič ne kaže tajiti, da je vsa zgodovina žepne knjige v resnici spopad dveh nazorov: estetskega in uporab- nostnega. Zagovorniki prvega se razen svojega temeljnega odnosa do knjige opredeljujejo do nje tudi vizualno, kot do o-krasnega predmeta, pripisujejo ji skoraj dekorativno funkcijo, kakršno ima n. pr. uporabna umetnost. To ‘reprezentativno« pojmovanje knjižne opreme govori v prid njihove estetske v z,go j c in njihovega intimnega odnosa do slovstvene umetnosti. Toda zagovorniki druneaa, upora Inistnega nazora, jim ugovarjajo, da knjiga ni samo to, kar se kaže očem, da je njeno temeljno kulturno poslanstvo v tem, da je pristopna vsakomur, da širi svoje vplivno območje na najširše sloje človeške skupnosti, da ne kaže po papirju vrednotiti avtorja in njegovega dela. Se danes so založniki, ki. ki načelno odklanjajo izdajanje cenenih žepnin knjig in prav tako tudi bralci, ki jim je več do lepo opremljene knjige kot do cene. Toda kljub temu odporu so se v svetu že zdavnaj vpeljale vse mogoče oblike cenenih, priročnih izdaj, ki naj se imenujejo -Penny Books«, ali kakor koli že. Francozi. Angleži, Nemci, Rusi, Američani — vsi ti že dolga desetletja izdaja-j razen reprezentativnih izdaj še v množičnih izdajah svoje slovstvene velikane. Te množične izdaje imajo podobo cenenih brošur na slabem papirju; o zunanji opremi pa sploh ne kaže izgubljati besed. Pa vendar se noben Francoz ne sramuje tega, da izhajajo Balzacova dela na najslabšem papirju, noben Anglež ne zavija oči (kljub prislovično konservativni zaverovanosti), kadar kupuje v kioskih Dickensove romane, natisnjene na rotacijskem papirju, in noben Američan ne vidi nacionalne sramote v tem, če izide Faulknerjev roman v kričavem papirnem o-vitku. Saj ne gre, da bi jih morali za vsako ceno posnemati, poralelo smo postavili sam o zato, ker tovariš Peterlin malce patetično vzklika, kaj bo k temu rekla tujina. Brez skrbi tujina se je že davno odrekla takim in podobnim paradam. Ker pa vendar kaže upoštevati ugovor, da sme dolžni dati Ivu Andricu in njegovemu delu pri-in da »glede opre-. merno spoštovanje tudi z I‘~,‘ zunanjo opremo knjige, zato moramo reči, da smo to spoštovanje izkazali avtorju še predrto je prejel Nobelovo nagrado. Dvanajst let je minilo, od kar ima naša založba na programu Andričeva dela. V tem času je dala na knjižni trg že dve iz d a ji »Na Drini mosta«, dve izdaji ‘Travniške kronike«, roman »Gospodična« in novelo »Zakleto dvorišče«. Vse te izdaje so bile glede vsega vzorne, da ne rečemo razkošne: na odličnem papirju in vezane v celoplatno in celousnje. S tem je bilo ustreženo vsem, ki cenijo — kakor tovariš Peterlin — lepo opremljeno knjigo. Ker pa je s podelitvijo Nobelove nagrade izredno naraslo zanimanje za Andričeva dela, saj so bila v nekaj dneh razprodana, se je založba odločila za tretji ponatis romana *►.Na Drini most«. Pri tem je niso vodile komercialne pobude, temveč načela kulturne institucije, ki se zaveda svoje dolžnosti tako do avtorja kot svojih usmerjevalnih in popularizatorskih nalog do najširših slojev bralcev. In prav ta temeljna pobuda je vplivala, da smo pri tretjem ponatisu upoštevali predvsem tiste bralce, ki kljub ljubezni do knjige ne zmorejo visokih cen za razkošne izdaje. Načelo je bilo: ceneno, naglo, upora b n o s t n o. Izdajo smo pripravili v enem mesecu. Kdor nekoliko pozna razmere v naši grafični industriji, nam bo priznal, da smo dosegli s tem svojevrsten rekord. V tej naglici seveda nismo mogli izbirati papirja in smo vzeli to, kar je trenutno imela tiskarna na zalogi. Kljub temu pa je knjiga tiskana na istem papirju kot zbirka »Detektiv« (to primerjavo namreč omenja tov. Peterlin), se pravi: na časopisnem, le da je eden bolj glajen kot drugi. Vse je bilo planirano skoraj na minute: stavljenje teksta, korekture, oprema, klišeji, tiskanje. Ne trdimo, da je oblika te žepne izdaje idealna; marsikaj bi lahko bilo drugače in prve skušnje nam bodo tudi pomagale pri nadaljnjem delu. A bil je jjoskus naglega reagiranja na potrebe knjižnega trga in prvi korak pri iskanju primerne žepne knjige, ki ima pri nas prav tako mnogo zagovornikov. O tem govori tudi l>odatek, da smo v 14 dneh prodali 2500 izvodov romana. To je zanesljiv dokaz, da smo z izdajo ustregli vsem, ki se žele seznaniti z Andričevim delom, a jim gmotne razmere ne dovoljujejo nakupa razkošne, drage knjige. Da bi pa ustregli tudi tistim, ki si žele — kot tovariš Peterlin — grafično vzorno izdajo Andričevega dela, smo že stopili v koprodukcijo z beograjsko založbo *Prosveta« in zagrebško *Mladostjo«. Predvidoma konec tega meseca bo podpisana z avtorjem pogodba za izdajo njegovih izbranih del v osmih knjigah. Uredniki že pripravljajo gradivo za ta doslej najobsežnejši izbor. Ta izdaja bo prvenstveno namenjena tistim bralcem, ki želijo imeti --kot tovariš Peterlin — knjige v boljši opremi. In končno še o ceni. Da bi ne bilo odvečnih komentarjev, naj govore številke: cena romana ‘Na Drini most (II. izdaja, 1959, vezana v celoplatno) je bila 1350 din Od takrat do danes so se cene tiskarskim uslugam povečale skoraj za 100 odstotkov. Z drugimi besedami: danes bi taka knjiga imela v idealnem primeru ceno 2.500 din. Žepna izdaja stane pa 680 dinarjev. Razmerje je torej 4:1 za žepno knjigo. Nc smemo pozabiti, da vplivajo gospodarske spremembe prav tako na založniško delo kot na vse druge gospodarske dejavnosti, saj je vzročno povezano z grafično in papirno industrijo pa z delom številnih drugih sodelavcev. Za roman, ki ima skoraj 25 knjižnih pol, je cena 680 din primerna. Najvažnejše pa je: dostopna je v resnici vsakomur — šolski mladini. študentom in preprostemu delavcu. S tem pa je dosegla tudi svoj osnovni namen,- postala je zanesljiv most med avtorjem in najširšim krogom bralcev. Državna zailožba Slovenije Ai sem napravil prometni prekršek? Tovariš urednik, dne 12. t. m. sem bil o Kranju. Z avtomobilem sem se pripeljal na glavni trg in parkiral v enem izmed praznih •boksov■<, ki so z belimi črtami o-značeni na široki ploščadi desno od cestišča. Ko sem se vrnil, sem že od daleč opazil prometnega miličnika, kako lepi na prednja stekla nekaterih avtomobilov nalepke, da so nepravilno parkirali in tako napravili prometni prekršek. Tudi na svojem avtomobilu sem našel nale-pek. Prepričal sem se. da stoji moje vozilo natanko v sredini parkirnega »boksa« in si nisem megel razložiti očitanega prekrška. Prosil sem miličnika, naj mi pojasni, kaj sem zagrešil. Po miličnikovem mnenju sem kakor drugi, zapeljal svoje vozilo predaleč v parkirni prostor Kratko pojasnilo: levo od mojega vozila je stal Fiat-UOO, desno pa DKW-1000. S sprednjima odbijačema smo stali poravnani. Ker pa je moj Fiat-600 krajši, je ostal za mojim vozilom prazen prostor. Prometnik mi je dejal, da morajo vozila stati tako, da so zadnji odbijači (ki segajo proti cestišču!) v eni črti, da sem pokvaril «estetski vzled« parkirnega prostora, da sem torej napravil »estetski prekršek«, zaradi katerega naj prejmem zasluženo kazen. Ker sem spoznal, da bi bila vsaka nadaljnja razlaga zaman, sem po besedilu poziva na vozilu odšel na prometni olsek L M v Kranju. Precej časa sem službujočemu organu L M razlagal očitani prekršek. Po daljšem pojasnjevanju se je le-ta oprijel mnenja službujočega organa na parkirnem prostoru ter mi tudi očital, da sem pokvaril »estetski izgled« parkirnega prostora. Ali se vam ne zdi. tovariš urednik, da je za vse naše prometne miličnike mnogo mnogo dela na mestih, kjer so naša življenja res ogrožena, in naposled, ali se vam ne zdi, da je opisani primer prof (nacija prometnih predpisov, ki le-tem zmanjšuje pomen, prometnim organom pa jemlje ugled in resnost. Arh. Svetopluk Kasal. Ljubljana, Šentvid 108. Delu na novem zdravstvenem domu, za katerega so po vojni prispevali največ negospodarskih investicij v tržiški občini, gredo h koncu. Potrebno je namreč le še nekaj obrtniških storitev ter razmestitev opreme in v Tržiču tako težko pričakovani zdravstveni dom bo pri- cei obratovati. Računajo, da bo to prve dni maja. Vrednost doma ob dograditvi bo znašala 250 milijonov din, ki sta jih v enaki meri prispevala Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj in ObLO Tržič. Sredstva za opremo pa bo dal sedanji zdravstveni dom sam. j « novem domu bo več oddelkov, ki jih sedaj v Tržiču niso imeli. Tako okulistični, fizioterapevtski, patronažni in posebej urejena dežurna služba. V sklopu doma bodo tudi otroški dispanzer, posvetovalnica za žene, lekarna in demonstracijska kuhinja. Imeli pa bodo rentgenske naprave. Kader za novi zdravstveni dom je v glavnem že zagotovljen, manjka samo zobozdravnikov. Sčasoma bo rešeno tudi to vprašanje, saj štipendirajo pet stomatologov. P. G. Foto: Z. Denisa I V tovarni zdravil »Krka« j v Novem mestu so takoj po izidu resolucije o strokovnem izobraževanju kadrov ustanovili izobraževalno središče. Med pomenkom nam je vodja tega izobraževalnega središča tovariš Bogomil Lilija razložil delo in načrte te izobraževalne ustanove znotraj podjetja. j — Kako ste v okviru sre-; dišča organizirali izobraže-I vanje? — Najprej smo izvolili komisijo za izobraževanje, sestavili pravila in pripravili program. Druga naloga je bila zagotovitev predavateljev. To nam je dobro uspelo, ker smo za te naloge vključili vse vodilne strokovne uslužbence podjetja, inženirje, magistre in druge. Ti so tudi sestavili skripte za posamezne predmete. Za poučevanje splošnih predmetov pa smo dobili prosvetne delavce iz šole, ki gredo rade-volje v pomoč. s SEJE SVETA ZA TURIZEM 0L0 LJUBLJANA Pomikihiio delo sramen lošpemortev Ljubljana, 16, febr. Na današnji seji Sveta za urbanizem OLO Ljubljana so med drugim razpravljali o lanskem delu okrajnega zavoda za urbanizem. Ugotovili so, da je zavod v tesnem stiku z občinami dobro delal. Zlasti se je zavzemal za smotrno industrijsko in stanovanjsko izgradnjo. V razpravi so opozorili na vrsto težav, ki se pojavljajo pri urbanističnem delu. Zlasti je najaktualnejša pravočasna izdelava urbanistične dokumentacije, zaradi česar nastajajo težave v tekoči gradnji. Tako pride do nesmotrne izrabe zemljišč za gradbene namene ter neracionalnega vlaganja v komunalno izgradnjo. Na seji so tudi poudarili, da so gradbeni odloki, ki jih izdajajo na osnovi zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, zvečine zastareli in ne ustrezajo sedanjim namenom ter smerem urbanističnega razvoja. Prav tako so težave z gradbeno inšpekcijo zlasti v občinah. Gradbeni inšpektorji Mladi Kamničani ob televiziji Vsako sredo in soboto ob 18. uri napolni dvorano Delavske univerze v Kamniku 200 otrok-pionirjev in malčkov. S pomočjo občinske organizacije SZDL in Delavske univerze organizira že tretje leto Društvo prijateljev mladine Kamnik televizijske sprejeme brezplačno. Le poglejte jih, kako jim ugaja »Vrtiljak« iz RTV Ljubljana na ekranu! Želeti je, da bi se včlanili v Društvo prijateljev mladine v Kamniku tudi starši otrok, potem pa bi bili otroci odtegnjeni nevarni cesti še za kakšno uro. P. S. ne opravljajo svoje naloge tako, kot bi jo morali. Tako n. pr. ne kontrolirajo dovolj gradenj na terenu, izvajanje odločb in načrtov ter ne ščitijo zakonitih predpisov. Prav tako ne sporočajo vseh nezakonitih primerov gradnje in ne uporabljajo sankcij. V ljubljanskih občinah je bilo lani 196 primerov »divje« ozir. nelegalne gradnje. Teh pa je gotovo več, ker inšpektorji niso mogli pregledati vsega terena. Hkrati pa je mnogo primerov, ko se gradbeni inšpektorji ukvarjajo s projektiranjem predvsem individualnih hiš. Zategadelj jih bo treba razbremeniti vseh drugih opravil in jih bolj stimulirati, da se bodo lahko povsem posvetili svojim osnovnim nalogam. -dM S SEJE ObLO LJUBU ANA-CENTER >*■ "" »Sumi« spet samostojen Ves dopolnilni proračunski prispevek za izboljšanje šolstva iiiiiiniiiiiiiiniNiiiiiiiiiniisniiiiiiiiiiiiniaiiiiii ll!IIIUIIIIII!lllllll!ill|]||||||||||||||jj|||||||||!||||||||||!ffl|||||||j||||l^ Nekaj Štajerska Juha, jajčni peče-a salamo, fižolov hren, banano * vinom. Juha: pol litra fižola namo-cimo in skuhamo že prejšnji večer. Za juho ga porabimo tretjino, dve tretjini pa za hren. Za juho porabimo tudi vodo, v kateri smo kuhali fižol. Potrebujemo tudi dva ve-lika ali štiri manjše krompirje ter prežganje. Olupljen krompir zrežemo v večje kocke in ga skuhamo. Fižol z vodo vred ogrejemo in damo h krompirju s prežganjem, ki smo ga pripravili iz masti, moke in čebule. Juho odišavimo z lovor-jevim listom, soljo, poprom in kisom. Počenjale: potrebujemo štiri jajca, dvajset dekagramov ljubljanske salame, četrt litra mleka, sol, mast za pečenje in toliko moke, da dobimo gosto tekoče testo. Testo za pečen jak vmešamo že zjutraj. Salamo olupimo in zrežemo v tenke kolobarje, ki jih lahko razrežemo nato še v fitiri dele. V vročo mast ali olje vlijemo toliko testa, kolikor debeli omleti podobni pe-čenjak želimo imeti. Ko testo po spodnii strani že malo za- Po vrhu potresemo z nekaj salame. Potem pečen jak previdno obrnemo in spečemo se po drugi strani. Pečenega zapognemo čez polovico in položimo na pogret krožnik. Speči moramo štiri take pečenjake. *^0l0V hren: kuhani fižol pretlačimo, po potrebi solimo, zabelimo z dvema žlicama olja « °.k.lsarno z eno žlico vinske- KLih1Sa' še tri žlice naribanega hrena in zmeSamo. Fižolov hren lahko razdelimo po krožnikih ali ga damo na mizo posebej v skodelici. Banane: štiri banane olupi-t™ z vilicami stlačimo. Sok nekoliko sladkamo, mu ppilije-mo kozarec belega vina in močno zmešamo. • aktualno privlačno 41 veiolo v sliki in besodi »TT« Pri organizaciji SZDL deluje tudi olepševalna sekcija, ki se bori za kar najlepšo podobo Vinice. Z nasveti in opomini vpliva na ljudi, da bi popravili ograje, posadili po vrtičkih rože, prepleskali pročelja hiš itd. Med drugim tudi nagovarja domačine, naj urede, če je seveda le mogoče, na svojih domovih ležišča za turiste. Gostišče »Kolpa«, ki do sedaj edino oddaja prenočišča, ima poleti velikokrat premalo prostora. Povsem novo in moderno gostišče »Kolpa« je lani investiralo 3,825.000 din za gradnjo in opremo camping prostora tik ob reki. Podjetje je vložilo lastnih sredstev 625.000 din in posojilo iz občinskega investicijskega sklada 3,200.000 din. Letos misli najeti novo posojilo, da bi do začetka turistične sezone uredili cesto od mostu čez Kolpo do gootišča. * Na zadnjem občnem zboru ZB je bilo dosti govora o asfaltiranju trga na Vinici. Poleti je namreč v tem lepem turističnem kraju vse preveč prahu. Da ne bi čakali na alfaltiranje celotne ceste od Novega mesta—Metlike—Črnomlja pa do Bosancev, ki naj bi bila dogo-tovljena do leta 1965, bodo Viničani poizkušali s pomočjo Uprave ca ceste OLO Novo mesto in s prostovoljnim delom že letos asfaltirati ves del ceste skozi vas. * Zdravstvena postaja na Vinici je v začetku januarja organizirala zdravstveno-go-spodinjski tečaj za dekleta. Za koristni tečaj je vsekakor premalo zanimanja, saj ga obiskuje le 12 deklet. Ljubljana, 16. febr. Na včerajšnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Center so tudi sprejeli predlog odbomiške komisije za ugotovitev stanja v živilskem kombinatu »Žito« o ponovni razdružitvi »Žita« in »Šumija«. Po združitvi obeh partnerjev so se odnosi med delovnima kolektivoma tako zaostrili, da dejansko sploh nič več ne sodelujeta, vzrok za to zaostritev pa je v hitri in nepripravljeni pripojitvi. Občinski ljudski odbor je zato potrdil sklep osrednjega delavskega sveta živilskega kombinata »Žito« o ponovni osamosvojitvi tovarne »Sumi«. Vsaka drugačna rešitev bi zahtevala popolno kadrovsko reorganizacijo obeh partnerjev, kar pa bi v kombinatu »Žito« pripeljalo do zastoja v razvoju. Razen tega pa bi »Zitove« delovne skupnosti s sorodno dejavnostjo kot »šumi« ob nadaljnjem vztrajanju pri združitvi težile k odcepitvi od živilskega kombinata »žito«. Sedaj bodo ponovno proučili razmere v tovarni »šumi«, kjer so najbolj kritična obratna sredstva in skladišča surovin. Po mnenju pred- stavnikov »Šumija« bi podjetje lahko konkuriralo s sorodnimi podjetji, če bi se z delno že predvideno mehanizacijo obrata preusmerilo na proizvodnjo visokokvali-tetnih izdelkov, zagotovili pa so tudi, da je »šumi« rentabilen in da celo ustvarja sredstva za sklade za razširjeno reprodukcijo. Občinski ljudski odbor je skupno s predlogom komisije sprejel tudi priporočilo kombinata »Žito«, naj v največji meri upošteva trenutne težave »Šumija« pri obratnih sredstvih in skladiščih. Odborniki ObLO Ljubljana - Center pa menijo, da bo treba ne glede na ponovno razdružitev v prihodnosti iskati skupno osnovo za gospodarjenje, kajti sorodna podjetja v Jugoslaviji imajo tako močno gospodarsko osnovo, da jim »šumi« ne bo mogel konkurirati. Oba zbora sta tudi sprejela sjdep o plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka v višini 15»/» proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah ter v višini 7o/o proračunskega prispevka tam, kjer izplačujejo dohod- ke po določilih zakona o javnih uslužbencih. Vsa sredstva iz tega dopolnilnega proračunskega prispevka so namenjena za zboljšanje položaja šolstva v občini. Stopnji naj bi veljali za vse leto, vendar sta oba zbora zahtevala, da jima ob polletju predložijo analizo o vplivu omenjenih stopenj na osebni dohodek delavcev in uslužbencev. k—b Prihodnji komunalni center v šiški Urbanistični načrt komunalnega centra v šiški v Ljubljani predvideva ureditev mestnega predela med Celovško cesto, cesto Na jami. Gospodinjsko ulico in Zvezno cesto ter predel med Celovško cesto, cesto Na jami in Vodnikovo cesto. O ureditvi tega območja so razpravljali na zborih volivcev ter Svetu za urbanizem ObLO šiška. V prihodnje bodo v dveh predelih, ki bosta bila sodoben mestni videz, zgradili vrsto novih trgovskih in drugih lokalov ter stanovanjskih blokov. Zazidalni načrt obsega 5.56 ha. Ob Celovški cesti bo tudi trgovska hiša, paviljon z osnovno preskrbo ter paviljon s finejšo obrtjo. Razen tega bo v prihodnjem komunalnem centru tudi promenada, kino z družabnimi prostori, poslovni stolp ter razni servisi. Uredili bodo tudi otroška igrišča. Omeniti velja, da bo imela Celovška cesta videz urejene mestne magistrale. Na obeh straneh bodo dreve- sa. Cesta Na Jami bo Imela značaj servisne. Zvezna cesta pa stanovanjske ceste z obcestnim parkiranjem. Med drugim predvideva zazidalni načrt tudi peš poti, ki bodo občasno služile za motorni promet. -dM- Podgorica že dobiva pomoč Novo mesto, 16. febr. — Nesreča, k; je prizadela prebivalce zaselka Podgorica pri Sevnici, ko jim je pogorelo prav vse, je zbudila globoko sočustvovanje pri ljudeh v Zasavju In na Dolenjskem. Pri občini Sevnica so že imenovali štab za pomoč pogorelcem, ki je takoj pričel zbirati pomoč. Med prvimi je dal pomoč pogorelcem okrajni odbor RK Novo mesto. Predstavniki OO RK in socialnega varstva OLO so včeraj obiskal j pogorelce in jim izročili 130 kg moke. 45 kg riža, 50 kg maščob, 40 kg obutve in obleke 1er 100.000 din kot prvo pomoč. Prizadete so obiskali tudi predstavniki ObLO in množičnih organizacij iz Sevnice ter se z njimi pogovarjali o pomoči, ki jim je potrebna, da pridejo spet do svojih domov . Glede na težko dostopne kraje razpravljajo o tem. da domačij v tem kraju ne bi več obnavljali, marveč bi se prebivalci preselili v dolino. Nekateri od njih so že zaposleni v sevniški industriji. -r — Kakšne oblike izobraževanja imate predvsem v okviru izobraževalnega središča? — Program je pester in obsežen. Smo mlado podjetje, ki se naglo razrašča, zato je potreba po strokovnem in splošnem znanju članov kolektiva še toliko večja. Imamo seminarje za strokovno kvalifikacijo v farmacevtski in kemični stroki, dalje tečaje za tuje jezike, to je angleški, nemški in italijanski, potem dopolnilno šolo za odrasle II. stopnje in druge oblike. Razen tega se člani našega kolektiva izobražujejo izven podjetja. Tako na primer na administrativni šoli, na srednji ekonomski in srednji tehnični šoli, na šoli za socialne delavce, potem se pa kadri specializirajo na raznih in-šttutih s srednjo in visoko kvalifikacijo ter podobno. — Kako je s finansiranjem izobraževanja v vašem podjetju? — Organi delavskega samoupravljanja imajo polno razumevanje za izobraževanje proizvajalcev. Vedo, da so investicije za strokovno usposobljenost ljudi najbolj koristno naložene. Izobraževanje je za vse skorajda brezplačno. Zanimanje za izobraževanje pa je tudi veliko, ker na to sili vsakogar njegovo delovno mesto, želja po večjem osebnem dohodku, kar pa je odvisno od njegove usposobljenosti. Kako pravilno gleda naše podjetje na potrebo po strokovnem kadru, kaže to, da trenutno štipendira 103 ljudi na najrazličnejših strokovnih šolah. Letos pa nameravamo štipendirati že 240 ljudi. — Pa načrti za bodoče? — Nadaljevati dosedanje oblike izobraževanja in jih še širiti v skladu s potrebami podjetja. Razen sedanjih oblik imamo v načrtu še seminar za prvo pomoč in pa poučne ekskurzije. Članom našega kolektiva pa bomo poskušali omogočiti specializacijo doma in v inozemstvu. P. Romanič £ aš fotozapis na pri teh do- Obrtno podjetje lesnih izdelkov v Cepovanu izdeluje po naročilu neke švicarske tvrdke ogrodja za fotelje in posebne zložljiva kavče. Izdelali bodo 350 garnitur v prvem čertletju letos. Naš posnetek kale pogled v delavnice. 7oto: Perat H. od 3-11. marca na razstavišču «1 a-SEJEIKI GOSTINSKE OPREME " KULINARIČNA RAZSTAVA - NAGRADNO TEKMOVANJE KUHARSKE SPRETNOSTI!