PROSVETNI
Štev 4. Ljubljana, 23. februarja 1954. leto v.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in uprava Nazorjeva 3/1. Telefon štev. 21-397. — Letna naročnina din 300.—: Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«.
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Naš dnevni tisk in naše misli v zvezi z reformo šolstva
V zadnjem času ugotavljamo prosvetni delavci z zadovoljstvom, da dnevni tisk vedno močneje spremlja in registrira problematiko našega šolstva, ki je že davno prešla okvir šole in naših strokovnih združenj ter postala dejansko družbena. Velika večina prosvetnih delavcev si je to tudi želela. S tem, da smo postavljali zahtevo, naj naše dnevno časopisje piše več o šolski problematiki, pa nikakor nismo želeli samo pisanja o naših težavah in uspehih. Predvsem smo hoteli široko diskusijo o najrazličnejših problemih, ki rastejo ob šoli in vzgoji mladine, v prvi vrsti pa predlogov aa zboljšanje stanja v našem šolstvu, o katerem pogosto trdimo, da z njim niso zadovoljni niti vzgojitelji, niti družba in sama mladina. Vprašanje reforme našega spiošno-izobraževal-nega šolstva je tudi to diskusijo že praktično odprlo. Prosvetni delavci jo pozdravljamo, vendar pa ob njej ne smemo izgubiti iz vida možnosti, da bodo številne misli in predlogi tudi negativni. Mnoge misli nam bodo pri delu za reformo šolstva služile in koristile, druge pa bodo morda lahko marsikomu zameglile jasne poglede na končni cilj, ki ga zasledujemo, ko pripravljamo program in- vsebino našega splošno-izobraževalnega šolstva. Zato se mi zdi potrebno, da od časa do časa bežno, toda resno pregledamo take prispevke in o njih izrečemo tudi svoje misli kot pedagoški delavci v socialistični skupnosti. Za sedaj se bom omejil na nekatere članke, ki so v letošnjem januarju izšli v »Slovenskem poročevalcu«.
»Slovenski poročevalec« je v januarju odprl anketo o vprašanjih našega šolstva s člankom prof. Vadnala: »Ne zašolajmo naše mladine«. Članek je odlično in s široko razgledanostjo odprl perečo problematiko ter mobiliziral oz. aktiviziral veliko število ljudi, ki bi hoteli po svojih močeh pomagati pri njenem reševanju. Saj je uredništvo S. P. dobilo več desetin rokopisov, aa j in sploh ni moglo vsen objaviti in jih je precejšen del odstopilo republiški komisiji za reformo šolstva za študij. Zal pa se je večina objavljenih člankov vrtela v ozkem krogu učnih načrtov in slab poznavalec razmer bi dobil vtis, da bomo s spremembo učnih načrtov in znižanjem učnih ur na gimnazijah tudi že rešili vso šolsko problematiko, ali pa vsaj njen večji del. V resnici je vprašanje učnih načrtov in učnih ur na gimnaziji postalo tako pereče, da je zahtevalo takojšnjo rešitev. Svet za prosveto in kulturo LRS je to upošteval in že z novim semestrom znižal število Učnih ur. Toda osebno sem mnenja, da je kljub koristim, ki jih bo morda odločba prinesla mladini, vendarle bila rešitev slaba in polovičarska, če ni že istočasno z znižanjem ur bilo rešeno tudi vprašanje zmanjšanja učne snovi. Prav v tem čutim bistvo problema, zato je ta odločitev lahko samo začasna, Problem pa je odprt še nadalje, čeprav je trenutno izgubil nekoliko na ostrini.
Oglejmo še nekatere prispev-ke, ki so v januarskih številkah Sp razgibali našo širšo javnost Najprej bi omenil članek »Se o učnih načrtih«, v katerem je tov. Vrščajeva razvila vprašanje Pouka ročnega dela. Tovarišica ostro kritizira Svet za prosv. in kulturo LRS, ki je z novim Učnim načrtom za osemletne šole nekako uzakonil delitev ročnega dela v deška in dekliška in je s tem po njenem mnenju dezorientiral napredne učitelje oz. podprl nazadnjaške učitelje, ki ge vedno zagovarjajo to delitev. Na koncu se ogreva za misel, naj javnost vendar že pove svoje mnenje glede uvedbe praktičnih predmetov na učiteljišču.
Zdi se mi, da je vprašanje delitve ročnega dela v deška in dekliška bolj periferno, v načelu se najbrž strinjamo vsi, da je koristno in potrebno uvesti ročna dela v vse naše osemletne šole in nižje gimnazije. Toda ne zaradi tega, ker imajo tako tudi v vseh kapitalističnih deželah z visoko razvito tehniko, temveč zato, ker nas k temu sili naša stvarnost. V tej pa hočemo vzgajati poleg drugega v otroku tudi ljubezen in spoštovanje do tnanuelnega dela, v njem vzbujati občutek enakopravnosti med fantom in dekletom, zelo važno Pa je tudi to, da gre velik del mladine v obrt in industrijo, kjer se je v zadnjih letih pokazalo, da je zanemarjenje ročnega dela v šoli močna pomanjkljivost, zaradi katere se mladina težje privaja na delo v delavnicah. Zaradi neokretnosti pride Pogosto tudi do večjih nezgod, kar je v škodo delovni storilnosti naše skupnosti. Tako je moment enakopravnosti, na katere-
ga se je v glavnem orientirala tovarišica, samo eden izmed ostalih. Če pa nanj pogledamo psihološko in fiziološko, pa bi ga najbrž razvili nekoliko drugače. Saj vemo, da so interesi mladine zlasti v dobi pubertete pri fantu in dekletu zelo različni in da so tudi nekatera dela, ki niso in nikoli ne bodo za žensko primerna. S tem pa seveda ne mislim trditi, da tudi dekleta v šoli ne bi mogla delati marsičesa, kar je bilo včasih domena fantov in obratno, vse pa v pametni meri in meji. Seveda pa je ob pestrih predlogih za ročna dela osnovno — vprašanje primernih delavnic, ki pa jih žal doslej še nimamo v Sloveniji na nobeni šoli.
Resnejše pa je vprašanje praktičnih predmetov (tov. misli najbrž na kmetijstvo, gospodinjstvo itd.) na učiteljiščih. Sam sem že pisal o tem, da današnja učiteljišča ne zadovoljujejo. Vendar problem, ki ga je tovarišica odprla, zadeva v bistvu zelo resno vprašanje, o katerem tovarišica ni dovolj razmislila: kaj hočemo doseči v osemletnem obveznem šolanju. Če hočemo ostati na naprednih pozicijah, si vsekakor ne moremo želeti učiteljev, ki bodo od vsega znali po nekaj malega in to seveda tudi posredovali otroku v dobi obveznega osemletnega šolanja. To vprašanje je močno razčistila že tov. dr. Šegulova v »Novih razgledih« (Diskusija k diskusiji). Vsekakor je v socialistični državi cilj obveznega osemletnega šolanja lahko le dvig splošne kulturne ravni vsega ljudstva. Nikakor pa ni in ne mOre biti v tem, da otroka čim hitreje usmeriš nekam strokovno, brez znanja, ki mu bo solidna osnova za življenjsko delo ali nadaljnji študij.
Posebnost v okviru ankete je članek »O učnem načrtu. Besni kobili in še kaj«. Svojo dobro stran ima v tem, da duhovito biča nekatere nepravilnosti, ki se dogajajo ponekod v srednjih šolah in neznosne razmere na našem knjižnem trgu, ki še doslej, t. j. skoraj deset let po osvoboditvi, ni oskrbel primernih učbenikov za šolsko mladino. Ze samo ugotavljanje, da oče ne obvlada več niti enačbe z dvema neznankama, sin pa jih mora reševati s tremi, pa da nihče od staršev do profesorice botanike in premraženega literata ne pozna »Besne kobile«, pa nas vrže v problem splošne izobrazbe, ki naj jo dobi in ima mlad človek po uspešno dovršeni nižji in pozneje višji gimnaziji. Vsi šolniki se najbrž strinjamo v tem, da so učni načrti v naših gimnazijah res prenatrpani, tudi premalo življenjski, ponekod niti ne docela v skladu s stvarnostjo in napredno miselnostjo. Nikakor pa se ne bi mogli strinjati s tem, da naj dobi človek v šoli samo tisto znanje in toliko, kolikor ga bo potreboval v poklicu. Kulturen človek v socialistični skupnosti pač mora imeti tudi neko splošno izobrazbo in razgledanost. Razen tega pa je študij n. pr. matematike, fizike itd. potreben tudi za razvijanje človekovih intelektualnih sposobnosti, mišljenja, spomina itd. in to nalogo vsaka' dobra šola mora izvršiti. Mislim, da gre le za pametno in primemo mero in obseg.
Prav tako se mi ne zdi pravilno, da bi obravnavali šolska in vzgojna vprašanja skozi prizmo svojega otroka. Vem, da so tudi primeri, ko se starši upravičeno pritožujejo zaradi nepedagoških prijemov ali celo nehumanega odnosa nekaterih profesorjev do otroka. Toda takih primerov ne smemo posploševati, niti prehudo ocenjevati, najmanj pa zaradi ene nerodnosti, ki je bila recimo v tem, da je profesor spodil dijaka v klop, ker ni vedel kje je »Besna kobila« — in profesorja takoj javno ožigosati. Slučajno poznam profesorja, ki je »zagrešil« to dejanje. Mislim, da je eden najbolj priljubljenih profesorjev med mladino v Ljubljani. Ali v dobi, ko se postopoma uveljavlja tudi v šolah družbeno upravljanje, ne bi bilo primernejše, ko bi take primere obravnavali na roditeljskih sestankih in v šolskem odboru? V javnosti pa bi obravnavali vprašanja, ki zanimajo vse ljudi in ki jih je v problematiki našega šolstva toliko, da bi zlahka napolnili naše dnevne časopise.
Še bi se na kratko pomudil ob članku »Vzporedni, a nič manj važni problemi«. Pravilno je, da člankar nakazuje vprašanje strokovnega šolstva. Toda žal, gleda ga zopet izolirano in hoče prilagoditi obvezno osemletno šolanje le potrebam strokovnih šol, čeprav mu moramo pritrditi, da je osnovno znanje v slovenščini in računstvu, ki ga prinesejo učenci z mnogiJi — toda ne vseh
— osnovnih šol, v resnici prešibko. — Zanimive pa so člankar-jeve misli, ko skuša nakazati »prave naloge« šolskim svetom, ki naj bodo nekak predhodnik družbenemu upravljanju. Po našem gledanju so že danes začetek družbenega upravljanja. Tudi predlaga, da naj bi prisostvovali člani sveta redovalnim konferencam in šolski inšpekciji. Ce bi tovariš temeljito razmislil o vlogi šolskih svetov, bi najbrž prišel do zaključka, da so pri upravljanju šol najbolj, zainteresirani starši in učitelji. Po pravilniku o šol. odborih, ki ga je sprejel ljubljanski ljudski odbor, izvoli eno četrtino članov tudi učiteljski zbor. Ali naj tem izvoljenim članom šol. odbora postavimo za kontrolo še nekega »nadizvoljenega« člana? Tu je vprašanje zaupanja, ki ga imamo, ali pa ga nimamo v svoje ljudi. Direktorja šole in inšpektorje postavlja izvoljena okrajna ljudska skupščina, da vršijo vodstvo in inspekeijo š,ol. Ali šol. sveti oz. odbori res ne bi mogli zaupati pravilnemu izboru in ali bi bilo res primerno in koristno, če bi v strokovno delo kvalificiranih vzgojiteljev posegali nestrokovni ljudje samo zato, da bi dobili konkretne naloge, ker si sami bolj konkretnih nalog, ki jih je gotovo dovolj, niso našli?
Naj bo primerov dovolj. Zakaj smo jih navedli? Ne zaradi njihovega enostranskega ali nepravilnega stališča, temveč predvsem zaradi tega, da opozorimo sebe na dolžnosti, ki jih imamo prosvetni delavci v času, ko se pripravlja reforma splošno-izobraževalnega šolstva. V tem obdobju bi bilo pač najbolj napačno in neprimerno, če bi se postavili ob stran kot gledalci, ki samo čakajo konec predstave in nato ploskajo ali žvižgajo. Nesporno je, da smo prosvetni delavci poleg staršev in družbe kot celota najbolj zainteresirani na dobri šoli. Oboji želimo naši mladini vse dobro, oboji jo imamo radi. Zato je in bo dolžnost nas vseh, da ji pomagamo, jo dvigamo in izpopolnjujemo. Toda prosvetni delavci imamo pri tem še posebno odgovornost. Zato bomo morali gledati problematiko šolstva v vsej njeni obsežnosti in jo tudi pravilno obravnavati kot sestavni del naše družbene stvarnosti, naše družbene problematike. Reforma šolstva, nova in boljša šola bo lahko zrasla le ob našem sodelovanju. Naši predlogi, zlasti pa naša dosedanja izkustva se bodo morala prepletati z mnenji številnih državljanov, ki hočejo pomagati po svojih močeh. Napačno bi bilo, če bi jih odklanjali. Toda kot poklicni pedagogi jih moramo znati tudi pravilno pretehtati. Na drugi strani pa je naša dolžnost, da diskusijo, ki je morda zašla na stran-pota, tudi usmerjamo, da problematike ne bomo reševali enostransko, brez povezave s celoto in našo družbeno stvarnostjo.
V. C.
Problemi slovenskih učiteljev
Iz poročila tov. Zdešarja na občnem zboru Združenja učiteljev Slovenije
dne 29.1.1954
Vsem prosvetnim delavcem, šolam in ustanovam
Pedagoško društvo Slovenije se je odločilo, da začne pripravljati knjige, kakor jih je nekoč izdajala Slovenska šolska Matica. Ta akcijo bo pa uspela le, če se ji pridruži zadostno števlio prosvetnih delavcev. Le primemo število naročnikov nam je porok, da se bodo naše izdaje obdržale:
V letu 1954. naj bi izšle naslednje štiri knjige:
1.	Prof. Janez Tomšič: Metodika prirodpisnega pouka.
2.	Uredniški odbor:	Pouk
na niže organiziranih Šolah.
3.	Prof, Drago Humek: Psihologija.
4.	Uredniški odbor: Pedagoški zbornik.
Pedagoško drušvo se je odločilo, da poveže z zgornjimi knjigami izhajanje Sodobne pedagogike. Gornje štiri knjige naj bi ne izšle vse naenkrat, temveč po vrstnem redu kot so navedene v razmaku treh mesecev. Sodobna pedagogika bi izšla v petih dvojnih številkah.
Za kompletno izdajo, to je za vse štiri knjige in celotni letnik Sodobne pedagogike, bo znašala letna naročnina 120U dinarjev.
Vse štiri pedagoške knjige se dobijo za 920 dinarjev.
Samo Sodobna pedagogika stane letno 450 dinarjev.
Gornje cene veljajo od 1. januarja 1954. Naročnino je mogoče plačevati tudi polletno, četrtletno in mesečno. Naročnikom, ki bodo z naročnino v zaostanku, ne bomo pošiljali knjig.
Naročnino pošiljajte na upravo Sodobne pedagogike, račun Narodne banke v Ljubij ani 604rT-141.
Pedagoško društvo Slovenije _ Ljubljana, Gosposka ul. 3-1
UČITELJSTVO KOT DRUŽBENI FAKTOR
Potem ko je tov. Zdešar uvodoma osvetlil zunanje in notranje politične dogodke, ki so se močno odražali tudi v delu združenja, je nadaljeval:
»Tovariši in tovarišice! Mislim, da je potrebno, da postavimo težišče našega občnega zbora na diskusijo o tistih vprašanjih, ki so najbolj pereča.
Vprašanje je, ali se je naše Združenje učiteljev že afirmiralo kot važen družbeni faktor? In če se ni — zakaj do tega še ni prišlo? Vsa tradicija učiteljskih društev, kljub posameznim .negativnim pojavom v določenih periodah, kaže, da naša organizacija ni bila nikdar ozko stanovska. V kolikor je v preteklosti v tem pogledu zašla na stranpota, so bili krivi vrhovi organizacije. — Ze sam karakter dela organizacije je tak, da se je vedno pečala s potrebami naroda in še posebej z njegovo mladino. Upravičene bi bile pač kritike na račun posameznikov in posameznih pojavov, nikakor pa ne na račun združenja. Mislim, ako se naša organizacija bori za interese članstva, so ti interesi tudi sestavni del družbenih potreb, zato je očitek cehovstva, ki je bil v letošnjem letu izrečen na ačun naše organizacije, nepravilen. — Naša društva morajo postati v bodoče takšen družbeni faktor, da bodo pomembna, naj imajo ali pa 'nimajo svojih za. stopnikov v oblastvenih forumih čeprav je seveda ob delavnosti večine naših članov, skoraj nemogoče, da ne bi bili zastopani tudi v teh forumih.
V 22 okrajih imamo sedaj 28 društev s 4.474 člani. Lahko trdimo, da je večina naših društev napravila korak naprej v smeri, kj jo je nakazal zadnji občni zbor zimkzenja. Zaiaeii-nost večine občnih zborov je bila ta, da je članstvo v veliki meri svobodno izražalo svoje misli. Največja napaka, ki se še vedno pojavlja je ta, da zahtevajo društva prj reševanju mnogih internih in lokalnih zadev, da te rešujejo republiški organi, vkljub temu, da bi sd-mo izvajanje uredb in zakonov lahko privedlo do rešitve teh vprašanj. Druga skrajnost je pa ta, da društva sploh ne obveščajo republiškega organa o svojih važnejših uspehih, težavah ali nepravilnostih. Na vseh letošnjih sestankih smo ugotavljali, da Republiški odbor nima dovolj podatkov o stanju našega šolstva. Zato je pripravil anketo z vrsto vprašanj. Do roka, ki je bil dogovorjen na plenumu Republiškega odbora, ni prejel Republiški odbor niti ene izpolnjene anketne pole. Do 25. decembra jih pa še niso poslali: Radovljica, Slovenjgra-dec, Sežana, Gorica, Ilirska Bistrica in Maribor-m-esto. To kaže, da je še vedno premalo interesa zn lastno problematiko, interesa za dvig našega šolstva in nas samih.
Leta 1945 smo stali zaradi pomanjkanja kadra pred alternativo: ali zapreti nekatere šole, ali pa si pomagati z na hitro usposobljenimi učitelji in začeti z delom. Odločili smo se za drugo pot. Od leta 1945 do danes je šlo skozi 33 pedagoških tečajev 2.000 tečajnikov. Od tega števila jih je opravilo 1.571 predhodni izpit, diplomski izpit pa samo 935 tečajnikov. Prhližno 500 tečajnikov je odšlo v druge službe, a predhodnega izpita še n; napravilo kakih 60 tečajnikov. Sklep zadnjega sestanka nadzornikov je bil, da bodo tečajniki, ki do marca 1954 ne napravijo predhodnega izpita, odpuščeni iz službe. Menim, da mongo krivde zato, da to vprašanje še ni rešeno, leži na naših društvih.
Kako bo predvidoma drugo leto s kritjem potreb po kadrih? V petih učiteljiščih bo maturiralo 649 dijakov. Vpis učencev v I. razred osnovne šole bo drugo leto za 9.288 učencev večji od lanskega leta. Ce računamo, da bo zato potrebnih kakih 270 novih učiteljev, da jih letos manjka še okoli 300 in da bo upokojenih okoli 150 učiteljev, nam bo po tem računu prihodnje šolsko leto manjkalo še nekako 100 učiteljev.
Iskreno moramo priznati, da nismo zadovoljni z osnovnim in strokovnim znanjem našega učiteljskega kadra. Temu so največ krive objektivne razmere, v katere smo zašli po vojni. Mnogo učiteljev je v NOB padlo, pomrlo v internacijah, po vojni jih je mnogo odšlo v druge poklice itd. Mnogo dobrega
kadra je odšlo v nižje gimnazije in tako smo si pomagali z zasilnimi ukrepi. Moje mnenje je, da je danes že čas, da odločno postavimo zahtevo po akademski izobrazbi učitelja. Praktično bi se dalo to izvesti tako, da vzporedno z dvema učiteljiščema v Ljubljani in Mariboru in s postopnim ukinjanjem ostalih učiteljišč ter Višje pedagoške šole zahtevamo temu primerno ureditev filozofske fakultete, ki tri s triletno pedagoško izobrazbo dovajala na naše osnovne šole potrebni pedagoški kader. Razumljivo je, da je to združeno s spremembo sistema našega šolstva.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE
Drugo vprašanje je vprašanje družbenega upravljanja našega šolstva. V diskusiji na III. plenumu ZKJ je tov. Kardelj med drugim rekel: »Vsa naša politika, politika komunista, odkar smo se začel; boriti za socialistično Jugoslavijo, je grajena na marksistični tezi, da je delavski razred tisti faktor, katerega razredni interes predstavlja istočasno interes družbenega napredka v celoti, in da so moči delavskega razreda prav tiste moči, s katerimi je treba osvoboditi pot, da bi v vsakdanji praiksi na bazi družbene lastnine nad sredstvi proizvodnje razvijale socialistične odnose.« In dalje: »Nadaljnje razvijanje tega mehanizma pomeni krepitev vodečega vpliva delavskega razreda na čelu vseh de-lovnih množic — a to je glavno orožje proti birokratskim tendencam in proti negativnim pojavom v našem sistemu. Drugega ni. In kolikor boljše in hitreje se bo gradil ta sistem, toliko hitreje bo izginjal birokratizem in negativni pojavi.« — Ne bi bilo pravilno, ako se naše diskusije o družbenem upravljanju izrode v razpravljanje o tem, kdo bo v okrajnih m mestnih . svetih za prosveto, v občinskih svetih in v šolskh odborih. Prvo vprašanje, ki ga moramo postaviti je, ali naša šola odgovarja interesom delavskega razreda in delovnih množic, ali služi nadaljnji graditvi socializma, ali bodo kadri, ki bodo izšli iz naših šol, pospeševali ta proces in ga dovršili? Ce n; tako, kakšne so ovire? Ali je šola v centru dogajanja? Lahko trdimo, da je šola še oddvojena od ostalega družbenega življenja. Naši sveti za prosveto še niso živ mehanizem. Sama struktura svetov še ni taka, da bi to mogli biti. Pogrešamo : večje udeležbe in zainteresiranosti delavskega razreda pri vprašanjih vzgoje naše mladine. Ne gre nam za to, koliko bomo imel; svojih zastopnikov v raznih svetih in odborih. Mislimo predvsem na to, ali so naša društva postala že takšen družbeni faktor, da ljudski odbori, zbori proizvajalcev in sindikati rešujejo vzgojno problematiko? Prej ali slej se bo morala odgovornost za mladi rod prevaliti na celokupno družbo in še prav posebej na jedro naše socialistične družbe, na delavski razred. V poročilu o občnem zboru gori-škega okraja stoji: »Učitelji so zgodovinsko »odgovornk za vzgojo mladine, ki bo nekoč zamenjala starejšo generacijo.« Jaz bi besedo »lodgovorni« zamenjal z besedo »soodgovorni«. Ta stara krilatica, s katero se pripisuje vso odgovornost pri vzgoji mladine učitelju, naj bi že enkrat izginila iz vsakdanje uporabe, kadar govorimo o vzgoji. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je ugotovil, »da je zanimanje okrajnih sindikalnih svetov za naša društva zelo slabo«. Poroola naših društev nam povedo, da se stanje ni v dovoljini mer; popravilo. Menim, da smo vsi tega mnenja, da je bilo lepih in kritičnih besed na račun našega šolstva in učiteljstva že mnogo, a da od besed do pomembnih dejanj še nismo prišli. Mislim pri tem' še prav posebno na materialno stanje našega šolstva, pod katerim razumem odnos do našega otroka tudi takrat, ko govorimo o materialnem položaju samega Učitelja.
MATERIALNI POGOJI NAŠIH OSNOVNIH SOL
Od celotnega republiškega narodnega dohodka v letu 1952 je bilo izdano za materialne potrebe osnovnih šol in gimnazij skupno z investicijami 0.63 procentov. Ta ugotovitev pove, da je bilo vrednotenje tega važnega družbenega faktorja goto-yo nepravilno. Ig osnovna raz-
delitev narodnega dohodka se zato izraža v vseh proračunih osnovnih šol. Po podatkih, ki jih ima na razpolago republiška komisija za reorganizacijo šolstva, odgovarja za šolske namene le 10'/« stavb. Verjetno je, da je stanje glede neprimernih šotekih stavb v Sloveniji najtežje v državi.
Z letošnjim šolskim letom smo uvedli po tri ure telovadbe, mnogo smo govorili tudi o ročnih delih, o petju. Slika, kako so naše šole na to pripravljene, pa je naslednja:
V	okraju Murska Sobota Ima le ena šola telovadnico, nobena pa nima delavnice ali orodja za ročno delo, nobena ni ozvočena, le dve imata radijski aparat, 12 šol ima elektriko, 28 šol je pa nima.
V	•območju društva Lendava nimajo ne telovadnice, ne delavnice, nobena šola ni ozvočena. Električno razsvetljavo ima od 26 šol samo 7 šol in le 5 šol ima radijske aparate.
In ta slika se ponavlja iz okraja v okraj, le v mestih in industrijskih centrih je znatno bolje.
V	okrajih Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Kočevje in Tolmin so učilnice takole obremenjene: Na 202 šolah je celodnevni pouk in samo aa 36 šolah je poldnevni.
Iz teh podatkov sledi, da pod takimi pogoji v naših šolah ne moremo dobro vzgajati. Strinjam se z dopisnikom, ki je rekel, govoreč o šoli v Krnicah, »da b; bilo manj škode, če bi v slabem vremenu pouk na tej šoli opustili, kajti zgrbljeni od mraza, v zatohlem temnem prostoru otroci ne pridobe dosti izobrazbe, izgubljajo pa zdravje«.
. Proračunske postavke za učila so nezadostne. Maloštevilne so šole, ki imajo kabinete za učila. Vprašanje učil je zelo težko skoraj na vseh šolah, tudi tam, kjer učila so, so ta zastarela. To so še učila in slike iz časa Avstrije. Nova učila, v kolikor sploh obstajajo, so pa zelo draga.
Knjižnice bi bilo treba obnoviti in povečati število knjig. V okraju Ptuj n. pr., ki ima 10.208 učencev, imajo vse šo-larske knjižnice 4.740 knjig; v Kočevju z 2.957 učenci imajo šole 3.830 knjig, itd. Najtežje je tam, kjer jih že pred vojno ni bilo.
Z vso to problematiko pa se ubada po večini, mlad, neizkušen kader brez pedagoških tradicij, ne dovolj ideološko, strokovno in splošno izobražen.
Iz ankete je razvidno tudi, kako so šole oskrbljene z dnevnim in pedagoškim tiskom. Mnenja sem, da bi vsaka šola morala biti naročena na najvažnejše dnevnike, potrebne revije in pedagoški tisk. Okraj Ptuj, ki ima 37 osnovnih šol, je naročen na 4 dnevnike, 32 izvodov »Mladega sveta««, 31 izvodov »Sodobne pedagogike«, 26 izvodov »Prosvetnega delavca«, 6 izvodov »Savremena ško-la«, 2 izvoda »Obzornika«, 2 izvoda »Naša vas«, 3 izvode »Borec«, 3 izvode »Priroda, človek in zdravje«; Kočevje z 42 šolami: 12 dnevnikov, 20 »Sodobnih pedagogik«, 23 izvodov »Prosvetnega delavca«, 24 izvodov »Mlad; svet«, itd. Nujno je, da dobi vsaka šola v svojem proračunu primerne zneske za literaturo, ki jo mora poznati vsak pedagoški delavec. V proračunih posameznih šol pa so ravno funkcionalni izdatki dostikrat tako minimalni, da šole niti najnujnejših potreb za upravljanje šole ne morejo kriti. Razmerje med personalnimi in funkcionalnimi izdatki je bilo v letu 1953 v republiškem merilu 6:1. To razmerje je pa po posameznih okrajih veliko slabše (n. pr. Krško 79:1, Ptuj 24:1, Šoštanj 54:1, Gorica 64:1, itd.) Boljše razmerje od republiškega ima 9 okrajev, a slabšega 23 okrajev.
Gotovo ste opazili, da uporabljam v prvi vrsti podatke iz pasivnih okrajev. Zdi se mi, da je to problem, ki ga bo treba čimpreje rešiti. Mnenja sem, da je socialistični princip, da ekonomsko močnejši okraji pomagajo ekonomsko šibkejšim. Ne moremo pričakovati in čakati, da se bo šibkejši okraj pričel baviti intenzivneje s potrebami šole takrat, ko se bo ekonomsko dvignil. Grešili bi nad celimi generacijami pa tudi gospodarsko se Okraj brez izobraženih ljudi ne bo mogel dovolj hitro osamosvojiti.
Družbeno upravljanje našega šolstva moramo postaviti na zelo realno bazo. Kaj more n. pr,
okrajni svet za prosveto tam, kjer ni materialnih sredstev ih to enostavno zato, ker okrajni ljudski odbor teh sredstev nima, ali pa družbena odgovornost okrajnih činiteljev še ni na dovoljni višini. Nadalje: šol-sk odbori ne bodo mogli tolika časa dobiti veljave, dokler ne bodo imel; poleg dolžnosti, tudi določenih pravic. Praktično si zamišljam to stvar tako, da šol, odbori lahk0 postavljeni proračun zagovarjajo, se za njegova realizacijo bore in sprejetega tudi samostojno izvajajo. Ne pa tako, da se proračun za šole sestavlja brez vednosti šolskega upravitelja, kaj šele z vednostjo šolskega odbora in je njegovo izvajanje podvrženo mnogokrat samovolji vseh drugih činiteljev samo ne šolskim organom in koristim šol. V tem oziru se mi zdi, da je prav radovljiški okraj krenil prvi na boljšo pot. Tovariši, ne gre tu za večjo ali manjšo zahtevnost učiteljstva. Tu se borimo za pogoje, v katerih naj raste naša mladina. V vseh naših šolah je 144.239 učencev in samo 4.023 učiteljev. Boljše stavbe pomenijo v higi. eniškem oziru zelo mnogo, boljša oprema isto, učila in delavnice približanje našega otroka tistemu, za k&r se delavski razred bori vsak dan, boljši uspehi v šoli so pogoj za boljše uspehe v kmetijstvu, večjo proizvodnjo v naših tovarnah. Točno je tudi, da si končno lepšega, socialističnega življenja ne moremo predstavljati brez socialistično vzgojenih ljudi.
Tovariši, bodimo odkriti, povprečen obseg izobrazbe naših učencev ie vendar le obseg štirih razredov osnovne šole. S takim sistemom našega šolstva kot ga imamo danes, ne moremo biti zadovoljni. Naše niže organizirane šole, ki jih je več od polovice, nam ne morejo dati večje izobrazb?. S tem, da smo znižali učni program, smo v najboljšem primeru potrdili in oblastno dovolili le to, kar je dejansko že bilo. Mnenja sem, da ped takim; pogoji naše šole še ta učni program ne bodo mogle izvesti.
Glede materialnih pogojev našega učiteljskega kadra ne mislim ponavljati zahtev, ki smo jih v letošnjem letu že ponovno postavili. Naše zahteve temelje, na principu družbene važnosti, ki naj jo naš učitelj predstavlja v socialistični izgradnji In pravilnem nagrajevanju za njegova delo. V sam; kvaliteti so razil-: ke med nami, razlike so v pogojih, pod katerimi nekateri delajo, razlike so v odgovornosti posameznikov, če hočete: budi v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici. V letošnjem letu smo uspeli, da se ukine diskriminacijski člen 19. in se s tem popravijo krivice, ki so jih bili doživeli naši upokojenci« Nov plačilni sistem, v prosv,-znanstveni stroki, kolikor imamo sedaj poročilo, ne bo uveden. Bodo se pa izvršile neka-, tere korekture dosedanje uredbe o plačah prosvetnih delavcev. Edi se mi, da pri reševanju nagrajevanja prosveetmh delavcev ne smemo pozabiti, da se dokončno uredi vprašanje tu-d; naših inšpektorjev. Mnenja sem, da naj bi inšpektorji za osnovne šole postali republiški uslužbenci in istočasno člani svetov za prosveto na okrajih. Položaj inšpektorjev je danes tak, da ni to privlačno mesto za nobenega šolskega upravitelja in tudi ne za učitelja, To se je jasno pokazalo pri lanskem razpisu, ko ni bilo nikakega odziva na razpis in to se kaže tudi v tem, da tisti, ki to službo vrše, prosijo za razrešitev te dolžnosti. Prav v interesu kvalitete šol pa je, da tudi okrajna društva pomagajo reševati-ta problem.
Ne učitelji in ne inšpektorji danes niso v materialnem pogledu na zavidljivi višini. Pozabiti ne smemo, da imamo v naših vrstah nesorazmerno velik odstotek tovarišic. Razmerje v republiškem merilu je 20 procentov moških in 80 procentov žensk. Pri vpisanih na učiteljišče je to razmerje isto. Ker si naše tovarišice ne morejo privoščiti največkrat hišne pomočnice iz razloga, ker jo ne morejo dobiti, ali ker je — bolje povedano — ne morejo plačati, trpi pri tem njihova družina ali šola ali obe plati. To razmerje bo mogočee popraviti samo z večjo stimulacijo za pedagoški poklic, druge rešitve v danih možnostih ne vidim. Večina moških odhaja v proizvodnjo, kjer so bolje nagrajeni in kjer je potreba po njih še vedno veli-,(Nadaljevanj e na 2. strani).
Problemi slovenskih učiteljev
ka. Naj vam navedem samo nekaj številk zadolžitve naših tovarišev na območju naših društev: v Murski Soboti ima 45 učiteljev 1,693,000.— din dolga, v Lendavi ima 66 učiteljev
2.252.000.	— din dolga, v Ptuju ima 86 učiteljev 2,739.450,— din dolga, v Novem mestu ima 34 učiteljev 1,091.000,— din dolga, v Kočevju ima 8 učiteljev
257.000.	— dim dolga, v Tolminu ima 12 učiteljev 255.600.— din dolga itd.
Kako so v preteklem letu nekateri okraji oemilj delo vzgojiteljev, naj nam povedo sledeči podatki:	Oto koncu leta so
okrajni Ij. odib. ugotovili, da so ustvarili preko proračuna predvidene dohodke in so iz teh sredstev nagradili svoje uslužbence in med njimi tudi prosvetne delavce v znesku din 12,438.000: Po poročilu, ki nam je na razpolago, so vse prosv. delavce nagradili sledeči okraji: Ljubljana mesto — Ljubljana okolica — Sežana in Gorica. Delno so bili nagrajeni prosv. delavci sledečih okrajev: Celje mesto — Novo mesto — Postojna — M. Sobota — Krško — Slov. Gradec — Črnomelj.
V Radovljiškem okraju so bili nagrajeni od občine Žirovnica in Trboveljskem okraju od občin Hrastnik, Trbovlje in Radeče.
Niso se pa spomnili ob tej priliki na prosvetne delavce sledeči okraji: Kranj — Kočev-
je — Celje okol. — Ljutomer — Maribor mesto — Maribor okolica — Ptuj — Šoštanj in Tolmin.
Tovariši! V referatu sem nanizal mnogo težkih problemov našega osnovnega šolstva. Ne smemo pa misliti— in vi to sami najbolje veste — da nimamo pri našem delu vkljub temu tudi mnogo uspehov. Ze ta pojav, da so se gimnazije izrazi, le, da se je nivo znanja našega učenca v nižjih gimnazijah dvignil, kaže, da smo v zadnjih letih le napredovali. Udeležba naših tovarišev pri gradnji naše nove socialistične družbe je velika. Lahko smelo trdimo, da smo v teh letih po vojni socialistični stvar; mnogo koristili. V zadnjem času se kažejo tudi zelo razveseljivi pojavi, da se je celotna družba pričela zanimati za naše delo, kar lahko samo pozdravljamo.
Sodelovanje učiteljeev v naših organih oblasti, raznih društvih, ljudski univerzi, kmetijsko gospodinjskih tečajih, izven armadni vzgoji, pionirskih in političnih organizacijah itd. je ogromno, kar smo lahko ugotovili po anketi. Za nas je to dragocen material, ki nam bo služil za pričevanje, da naši člani niso združeni v neko cehovsko organizacijo, ki so ji mar samo lastne koristi, ampak v organizacijo, ki z delom dokazuje, da so ji družbeni problemi pri srcu.
Razprava na občnem zboru Združenja učiteljev
Po poročilu predsednika Henrika Zdešarja se je razvila na
občnem zboru izredno živahna razprava, katere se je v obeh dneh udeležilo nad 90 diskutan-tov. V današnji številki Prosvetnega delavca objavljamo samo del diskusije, ki smo jo razvrstili po obravnavanih problemih.
NAGRAJENIH JE BILO i MNOGO PROSVETNIH !	DELAVCEV
Razni okraji so skušali z gmotnimi sredstvi na različne načine pomagati prosvetnim delavcem. Zato so delagati dopolnili izvajanja predsednika Združenja. Tov. Belec iz Ljutomera je povedal, da so v ljutomerskem okraju ob koncu šolskega leta dajali osebne dodatke za težja delovna mesta. Svet je izdal v ta namen 200.000 dinarjev. Proračun za prosveto znaša tam 28,5 odstotkov, kar predstavlja 4.050 diriarjev na učenca. Tov. Tominc iz Krškega je izjavil, da je njihov okraj za Novo leto nagradil prosvetne delavce z zneskom pol milijona dinarjev. Dal je vse, kar je zmogel. V prvi vrsti so bili nagrajeni ljudje po hribovitih krajih z 10.000 dinarji, mnogi drugi pa v višini od 3.000 do 8.000 dinarjev. Na vrsto pa bodo prišli tudi tisti, ki nagrad še niso dobili, pa jih zaslužijo. Tov. Rossner iz Slo-venjgradea je razložil, da je njihov okraj pokazal glede nagrajevanja največje razumevanje. Denar za nagrade so takoj izposlovali, čakajo pa še na odobritev iz Ljubljane (z izplačilom ni bilo treba čakati). Nekateri okraji so dali tudi 60 odstotkov enomesečnega plačnega fonda, republiško povprečje pa je 35 odstotkov.
HONORARJI
j ZA NADURNO DELO
Med razpravo je več disku-tantov obravnavalo načela, ki naj veljajo glede nagrajevanja nadur za učitelje. V splošnem za učitelje še ne veljajo načela, ki veljajo pri ostalih prosvetnih delavcih.
Tovariš Stefe Iz Kranja je povedal, da so na sestankih predlagali Svetu za prosveto in kulturo, naj bi učitelje, ki poučujejo nad 25 ur, nagrajevali za nadurno delo. -Sredstva za to se morajo najti. Ce. so taka sredstva na razpolago za gimnazijske profesorje in za vse druge strokovne delavce, bi jih bilo treba poiskati tudi za učitelje. To ni cehovstvo, učitelji to zaslužijo in to moramo izvesti, če hočemo, da bodo dijaki radi prihajali na učiteljišča in se ne bodo teh šol ter učiteljskega poklica bali. Treba pa je, da se to načelo izvede za vso republiko.
Tovariš Belec je ponovno opozoril na nevzdržno prakso nagrajevanja učiteljev, ki uče na gimnazijah. Ce poučuje učitelj na nižji gimnaziji, naj ima tako plačo kot predmetni učitelj, če pa poučuje na višji, pa na bo izenačen s profesorjem, saj opravlja enako delo.
ZA IZBOLJŠANJE
MATERIALNE OSNOVE
I našega Šolstva
Tovariš arhitekt FUrst, zastopnik Društva arhitektov, je poročal o tem, kako so si slovenski arhitekti zamislili po-
lnoe-	, •,,
Po letu 1945 smo zgradili
premalo šol. Letos in drugo leto pa se bo število novilL šol precej povečalo. V Društvu arhitektov in tehnikov so ugotovili, da je razvoj v svetu daleč pred nami. Pri nas namreč že vedno gradimo šole starega tipa. Nov tip šole pa naj bi
bil bolj prilagojen pedagoškim in zdravstvenim zahtevam. Zato bodo delali pedagogi, zdravniki in arhitekti skupaj. Povezali so se s Svetom za prosveto in kulturo LRS in pripravili program.
21. februarja, bo otvoritev razstave, na kateri bodo prikazali razvoj šolskih stavb v svetu in pri nas ter posebej še šolskih gradenj v Sloveniji. Na posebni karti bodo prikazane porušene šole, kraji, ki potrebujejo novo šolo in kraji, kjer jih nameravamo graditi. Prikazati hočejo tudi, da je graditev provizorijev zgrešena zadeva. Na razstavi bodo tudi prikazali razvoj opreme učil. Na konferenci pedagogov, zdravnikov in arhitektov pa bo ob času razstave deset predavanj, med njimi tudi predavanje znamenitega švicarskega strokovnjaka arhitekta Alfreda Rotha, predsednika komisije za šolske zgradbe Mednarodne zveze arhitektov.
O materialni osnovi je razpravljalo več delegatov, mnogi med njimi so se zavzemali za to, naj republika osnuje za pasivne kraje izravnalni republiški fond za izgradnjo šol. V ta fond naj bi prispevali tudi gospodarsko močnejši okraji. Za šolske proračune se bodo morala društva in tudi upravitelji ter ravnatelji mnogo bolj brigati kot doslej in ni prav, da je višina šolskega proračuna često odvisna samo od slučajne spretnosti upravitelja.
KAKŠNE SO NASE NALOGE
pred Šolsko reformo?
Tovariš Belec je dejal, da danes o naši šolski reformi več razpravlja naša družba kakor učiteljske strokovne organizacije.
Tovariš Marcijan Iz Trbovelj
je pa rekel:
Vidite, da prosvetni delavci premočno zagovarjamo tisti način šolanja, ki ne ustreza našim družbenim razmeram. Premalo je v osnovnih šolah predmetov iz gospodarstva, kmetijstva, gospodinjstva itd. Na nižjih gimnazijah pa bo treba vpeljati sistem, ki bo v skladu s smotrom šole. 52 do 60 odstotkov nezadostnih ocen na nižjih gimnazijah so dokaz nepravilnih učnih programov glede na to, da so nižje gimnazije pozabile, da zajemajo dobršen del mladine v splošnoizobraževalni, ne pa posebni izobraževalni namen. Izidor Horvat, Celje-okolica meni, da bi bil korak nazaj, če bi kar po vrsti razpuščali nižje gimnazije, ker bi potem mnogim podeželskim otrokom onemogočili šolanje. Tovariš Lugarič iz Dolnje Lendave je izjavil, da se je njihovo društvo zavzelo za predlog, da bi osemletno šolsko obveznost dopolnili z uvedbo otroških vrtcev, ki naj bi bili ustanovljeni pri vseh šolah. Osnovne šole naj bodo osemletne, oziroma naj bi se osnovale na sedežu občin »centralne šole«.
KAJ SO POVEDALI DELEGATI O KMECKO-GOSPODARSKIH ŠOLAH
Tovariš Murovec iz Tolmina je poročal, da imajo sedaj osem kmetijsko-gospodarskih šol, na katerih poučujejo poleg učiteljev tudi razni strokovnjaki. Oboji pa gledajo na te šole z različnih vidikov. Tam morajo te šole pripomoči predvsem k splošni izobrazbi. Za to nt niti ustreznih učbenikov niti trdnih metodičnih navodil. Tovariš Stefe je govoril o kmečki mladini, ki prihaja v tečaje iz konservativnega okolja in predlaga, da bi uzakonili nadaljevalno šolanje kmečka mladine.
Tovarišic* Sepčeva U Ptuja Ja
tudi mnenja, da jih je treba obvezno uvesti. Problematično Je danes v teh šolah tudi to, da gredo bolj talentirani mladinci rajši v druge šole in poklice. Ta Izvajanja Je dopolnil tovariš Murovec z izsledki svoje ankete. Od 34 . učencev osnovne šole se ni nihče javil, da bo kmet.
DANAŠNJA UČITELJSKA
IZOBRAZBA NE USTREZA
O učiteljski izobrazbi je nadalje govoril tovariš Vladimir Cvetko. Zaradi pomanjkanja prostora pa danes navajamo samo nekatere misli ostalih delegatov.
Tovariš Trčko, Ljubljana okolica se strinja, da bi bilo prav, ako bi imeli učitelji višjo izobrazbo, vendar je tudi res, da mnogi študirajo predvsem zato, da bi se izognili službovanju na vasi. Tovariš Murovec meni, da je sistem današnjega učiteljišča zgrešen predvsem zaradi učnega načrta. Na učiteljišču vlada sicer večja resnost kot pa pri dijakih višje gimnazije. Učiteljišča naj bi ostala, spremeniti pa Je treba sistem dela. Predvsem je treba vpeljati več pedagoškega dela v zadnja dva letnika. Arsenjak Iz Ptuja Je navajal vzroke, zakaj gredo dijaki iz srednjih šol raje na tehnične in umetniške šole kakor na učiteljšče. Danes imamo na teh večinoma ženski spol, ki ni potem kos vsem družbenim nalogam. Zato se moramo truditi, da bomo dosegli večji dotok moških moči, pri čemer pa bodo igrali odlično vlogo seveda materialni pogoji. Tovariš Tominc se je zavzemal za gimnazijsko maturo z nadaljevanjem študija na fakulteti. Omenil je tudi birokratsko cvetko: abiturlente učiteljišč razporeja na prvo službeno mesto republiški Svet za prosveto; velja pa to v praksi samo za tiste, ki so redno zaključili šolanje, do-člm se za tiste, ki so imeli popravne izpite Svet več ne zmeni in gredo tl lepo v svoj domači okraj. Tovariš R5ssner je govoril o učiteljskih abiturientih, ki prihajajo na deželo, kjer jih gledajo kot nosilce vse kulture. Čakajo jih kot dirigente, knjižničarje, režiserje, predavatelje in organizatorje! Vse te ljudi bi morali pustiti vsaj do praktičnega Izpita na višje organiziranih šolah. Se vedno pa se Izgubljajo v samoti, kakor je letos primer z večino med 41 novinci, ki so bili nameščeni v njihovem okraju. Tovariš Marcijan se strinja z mnenjem, da
mora biti učiteljska Izobrazba višja in Izdatnejša, da bi lahko učitelj predstavljal človeka, kakršnega družba potrebuje. Meni, da učiteljišče iz različnih razlogov temu ne more zadostiti. Premlad dijak ne more doumeti in doživeti važnosti psihologije in pedagogike, ki ju tako neogibno potrebuje pri vsem svojem delu.
BESEDE GOSTOV
Sekretar Združenja učiteljev Jugoslavije, tovariš Nedeljko Savle je predvsem podkrepil misli arhitekta Fiirsta glede važnosti sodelovanja vseh faktorjev pri Izgradnji materialne osnove našega šolstva. Pri taki pomembni razstavi je prav, da sodelujejo vsi prizadeti. Misli pa, da bo LR Slovenija, ki je dokazala, da je ena med najnaprednejšimi republikami, omogočila, da na tako Izredno važni razstavi sodelujejo tudi delegacije vseh ostalih naših republik.
Tovariša Mlhajla Jovanov-skega, zastopnika Združenja učiteljev Makedonije preseneča, ker ima šolstvo Slovenije v v glavnem iste probleme kot šolstvo Makedonije, čeprav ta ni imela narodnih učiteljišč. Vendar bi lahko drug drugemu še v marsičem pomagali, zato je nujno, da prenašamo izkušnje iz ene v drugo republiko. Občni zbor je dokazal, da se učitelji zavzemajo z vsem srcem za vzgojo novega socialističnega človeka in novega socialističnega učitelja.
Tov. Branko Janjič, predsednik Združenja učiteljev Bosne In Hercegovine pa je govoril o tem, kako težke posledice sta pri njih zapustile stare monarhistične prosvetne težnje in okupacija. Po vojni je ostalo samo 136 šol, odtlej pa Imajo že nad 2.000 šolskih zgradb. V Bosni imajo danes dvakrat več šolskih zgradb, a tudi dvakrat več šolskih otrok, kakor pa so jih imeli pred vojno. Pri njih je še poseben problem učiteljskega kadra, ker je znatna večina učiteljev bila usposobljena za svoj poklic šele po vojni. Boljše zveze, kakor sta jih imeli republiki doslej, bodo obema koristile, predvsem pa LR Bosni in Hercegovini, ki bo lahko izkušnje slovenskih učiteljev izkoristila pri svojem delu.
(V prihodnji številki Prosvetnega delavca pa bomo objavili tehtne besede domačih gostov in misli ostalih delegatov. Opomba uredništva).
S tem kajpada ni rečeno, da ni matematika potrebna za premnoge panoge kot tehniko, zvezdoznanstvo, liziko... toda zakaj mučiti z njo dijake, ki bo se odločili za kakšno drugo stroko pri svojem nadaljnjem študiju? Mar smo zato, da bodo vse tiste matematične o-brazce, ki so jim v višji gimnaziji z njimi trpali glave, pri svojem nadaljnjem študiju in poklicu čim prej pozabili? Da, to se pravi mlademu človeku krasti čas. Iz domačega slovstva vemo, koliko spotike so imeli nekateri naši veliki možje prav v matematiki. Omenimo samo Levstika, ki mu je preusmerila življenjsko pot. Lansko leto se je govorilo po Mariboru, da so imeli vsi mladi literati v osmem razredu popravni izpit iz matematike in so lahko maturirali šele v jesenu Matematika je za marsikoga naravnost gorje.
Morda niti ni kriva toliko matematika kot taka. Menda so tu bolj prizadeti tisti, ki ta predmet razlagajo in posredujejo. Navadno slišite učence govoriti o svojem profesorju-častne izjeme so izvzete — da sam zase razume matematiko, toda podati jo drugim ne zna. Isto lahko potrdim iz lastne izkušnje. Profesor — naj počiva v miru! je računal na tabli z najboljšimi matematično nadarjenimi učenci, drugi pa smo na vse kriplje prepisovali številke s table, ne da bi kaj dosti razumeli. Domačih nalog tako nismo znali sami narediti, prepisovali smo jih od dobrih učencev in se nekako na pamet nagulili njihovih razrešitev, če smo pričakovali, da bomo vprašani. Od tistih dob se ni dosti spremenilo.
In kako je pri maturi? Marsičesa se spominjamo iz lastne izkušnje. Poleg strahu je vsem bila pred očmi tudi prevara. Za ta dan, ko je napovedana matematična maturitetna naloga, je alarmirano vse mesto od profesorjev-matematikov, do študentov, ki študirajo na univerzi matematiko, do inženirjev, ki so kdaj sloveli zaradi svojega matematičnega znanja, da bi priskočili nesrečnikom na pomoč. Na vse mogoče premetene načine se skuša tedaj goljufati. Pošiljali so matematične naloge iz ministrstva, toda dijaki so že toliko v osmih letih dozoreli, da si vedo pomagati. Jasno je, da pri goljufiji ne morejo priti
vsi na svoj račun, ampak samo nekateri Menda lani se je zgodilo, da so profesorji matematike v kabinetu izdelovali maturantom naloge in skušali z učenci vred prevariti svoje kolege, ki so inšpicirali pišoče dijake, da ne bi kje kaj prepisovali. Vprašamo, ali imajo take mature kaj koristi? Zakaj se stalno to dogaja? Zakaj ne znajo maturanti matematike? Kdo je kriv: preobilna snov ali slaba razlaga?
Poglejmo matematične šolske naloge, ki jih prinese profesor popravljene nazaj. Mrličev je kakor po kakšni kugi Cvekov mrgoli, da je strah in groza. Kdo je kriv? Profesor ali dijak ali učni načrt?
Spremembe so nastale pri sprejemnem izpitu, reformirali smo malo maturo, zakaj še tega nismo naredili pri veliki maturi? Tudi zrelostni izpit je pri tej šolski reformi treba v temeljih spremeniti in predrugačiti. Maturantu je treba dati možnost izbire. Ta izbira bodi odvisna od njegove odločitve, kam se namerava usmeriti.
Brez dvoma bodo potlej maturanti prihajali na univerzo bolj podkovani iz predmetov, ki si jih bodo sami volili in se v njih ondi izpopolnjevali Tako se pa morajo guliti toliko nepotrebnega in odvečnega, kaf nikoli pozneje v življenju ne bo imelo zanje nobene koristi in prida. Ce hočemo pomagati naši mladini, če hočemo razviti njih strokovno usposobljenost in vsestransko izobrazbo, dajmo ji možnost in več časa da služi lastnemu nagnjenju.
Možnost opredelitve dijakov bi bila seveda primerna že prej. V sedmem razredu. Ze v tem razredu bi se naj dijak odločil ali za realno smer, za znanstveno filozofsko ali morda še za praktično življenjsko. Mislim, da potlej ne bi bilo tudi na visoki šoli presedla-vanja in beganja z ene fakultete na drugo. Dijak bi sledil pot, ki si jo je začrtal.
Res je, da se včasih še starejši človek ne more odločiti, kako bi se mogel mlad in neizkušen. Toda odločitev je bila vedno in povsod težka. Nikdar in nikjer v življenju ne bo tako, da bi vsakdo prišel na svoje mesto, ki mu po nagnjenju in usposobljenosti najbolj ugaja. Ce bi bilo tako, potem ne bi bilo v človeškem
dejanju in nehanju tolik nepotrebnih motenj.
Omogočimo torej že letošnjim našim maturantom, da se opredelijo za svoj nadaljnji študij. Ne dajmo, da bi si •l nepotrebnimi predmeti belili glave! Naj že v srednji šoli naredijo izpite iz tistih predmetov, ki jim bodo služili na visoki šoli; potem ne bo treba delati sprejemnega izpita na fakulteti
Mnogo strok lahko brez škode izhaja na univerzi brez matematične mature. Dijak se v osmih letih že nauči aritmetike in geometrije toliko, da se bo v svojem poznejšem življenju lahko prebil Zakaj bi naj trepetal pred matematiko in zapravljal čas s predmetom, ki ga ne bo rabil. Izkoristi ga naj rajši za to, da se bo v svoji izbrani stroki bolj usposobil.
Ce bo kdo ob tem mojem predlogu zagnal vpitje, bodo zopet tisti, ki bodo zagovarjali znanje matematike tako trdovratno, kakor da gre za njihovo lastno življenje. Toda taki zagovorniki svoje stroke vidijo samo sebe, svojega sočloveka pa nočejo razumeti. In ravno to so tisti, proti katerim se bori naša šolska reforma, ki hoče nuditi mladini čim več tistega, kar jo veseli, in kar manj nepotrebnega in neživljenjskega. Vemo, da so ljudje z različnimi nagnjenji Zakaj torej vsiljevati nekomu maturo iz matemateke? Zgodilo se mu bo tako, kakor meni, ki sem se osem let trapil ob slabi profesorjevi razlagi z matematiko, zdaj pa, ko imam hčerko, ki bi ji moral pomagati v tem predmetu, tega ne zmorem, ker sem že zdavnaj vse pozabili. Nikdar v svojem poklicu nisem rabil tistih matematičnih obrazcev, zaradi katerih sem od leta do leta dobival polena pod noge, dasi nisem bil tako nespreten in neumen, kakor sem se morda zdel profesorju matematike. V maturitetnem spričevalu imam prav dobro iz matematike.
Matura, ta starokopitna mučilnica dijaštva se je, takšna kakršna je, tako preživela, kakor so ostareli odnosno pomrli tisti, ki so jo upeljali... Ali držimo korak s časom.? Potem moremo reformirati tudi to odsluženo ustanovo prejšnjih stoletij.	—ček
Najboljši uspehi so v Ljubljani, Mariboru, Celju in - Stični
v prvem polletju 1953-54 Brez negativnih ocen je izdelalo v 0/o:
Sola	I.—IV.	V.—VIII.	skupaj
Celje I.	48,6 °/o	72,0 °/o	60,3 °/o
Celje II.	42,60/o	46,5 °/o	44,5 °/o
Črnomelj	36,4 »/o	54,3 "/o	45,3 »/o
Ajdovščina	52,5 0/p	44,40/0	48,4 »/o
Gorica	40,8 °/o	59,9 “/o	50,4 °/o
Jesenice	29,4 ”/o	47,2 0/0	38,3 «/o
Kočevje	43,7%	52,4 0/0	48,1%
Brežice	49,7%	53,0%	51,3%
Kranj I	44,7%	55,9%	50,3%
Škofja Loka	40,5 %	52,8 %	46,6 %
Ljubljana	I.	51,2%	63,1%	47,6%
Ljubljana	II.	50,2%	64,0 »/o	57,1%
Ljubljana	III.	62,7%	65,0 °/o	63,8%
Ljubljana	V.	57,0%	54,2%	55,6%
Ljubljana VI.	53,4 %	37,5 %	45,4 %
Ljubljana	VII.	56,2%	61,0 °/o	58,6%
Ljubljana VIII	55,4«/»	47,6%	51,5'/o
Ljubljana	IX.	57,1%	57,8%	57,4%
Ljubljana	X.	56,3%	66,2%	61,2%
Ljubljana	XI.	58,0%	50,5%	54,2%
Kamnik	46,8%	61,7%	54,2%
Stična	59,3%	70,0%	64,6%
Maribor I.	70,5%	63,0%	66,7 °/o
Maribor II.	58,6 %	75,0 °/o	66,8 %
Murska Sobota	46,9%	59,4%	53,1%
Novo mesto	45,3 °/o	60,0 °/o	52,6 °/o
Postojna	38,8%	52,7%	45,7%
Ptuj	45,3%	60,7%	53,0%
Sežana	48,8%	70,0%	59,4%
Ravne	52,1%	52,2%	52,1%
Idrija	51,5%	75,0%	63,2%
Trbovlje	55,2%	62,6%	58,9%
Klas. Ljubljana	75,7%	80,8%	78,2%
Klas. Maribor	75,9 %	84,0 %	79,9 %
Skupen uspeh na popolnih gimnazijah v LRS
v nižjih razredih.......................50,1 %
v višjih razredih............................61,0%
skupaj .................................55,0 %
Klasični gimnaziji nista vključeni v skupen %, ker daleč presegata druge šole, ker sprejemata samo odlične in prav dobre učence.
Najvišji % >pozitivnih v višjih razredih imajo: Maribor II, Celje I, Stična; najvišji % pozitivnih v nižjih razredih imajo: Maribor I, Ljubljana III, Stična; najnižji % pozitivnih v višjih razredih imajo: Ljubljana VI, Ajdovščna, Celje II; najnižji % pozitivnih v nižjih razredih imajo: Jesenice, Črnomelj, Postojna.
Reformirajmo tudi maturo!
Pomagajmo mladini pri iskanju učnih in delovnib mest
Naglo se bliža konec šolskega vršil nižjo gimnazijo ali osem- razvila zelo živahna razprava
- ■ ~ ■	-- ’   -	--- -	"—>--- ir. katere naj izluščimo le tri
leta. S tem se poleg drugih skrbi, ki jih imajo naši učenci ob tem času, za nekatere izmed njih pojavlja tudi vprašanje, kam po končanem obveznem šolanju. In teh ni malo, saj jih bo samo 4. r. nižje gimnazije v LR Sloveniji absolviralo preko 7000, 8. r. osemletke pa nadaljnjih 1000. Toda za te odločitev niti ne bo tako težka, kajti odprta so jim vrata v višjo gimnazijo, v srednje strokovne šole, v industrijske šole in tudi v uk v razne obrtne in industrijske panoge. Treba bo samo pametno izbrati Težje pa bo z množico tistih naših učencev in učenk, ki bodo letos končali obvezno šolanje, ker bodo dopolnili starost 15 let. Takih nja temu primerno prilagoditi, je na nižjih gimnazijah nad bodo učenci, oz. njih starši
11.000,	v osemletkah pa nad najlaže prišli do odločitve. Re-
10.000,	skupaj torej nad 21.000. zultate naj potem zajame po-Ce upoštevamo, da je še iz sebna predhodna anketa. S prejšnjih let veliko mladine, ki tem bodo šolska vodstva in ni vključena ne v uk, ne v de- okrajni Sveti za prosveto in
letko. Seveda per-bo treba vsebino brošure tudi še podrobneje raztolmačiti tako učencem, kakor tudi staršem. Zato bo Združenje organiziralo poseben seminar, ki naj bi se ga udeležil iz vsakega okraja vsaj po en prosvetni delavec. Na seminarju bodo strokovnjaki podrobneje tolmačili strukturo naših strokovnih šol ter poklicev, tako da bodo udeleženci s pomočjo lokalnih strokovnjakov lahko slične seminarje organizirali za predavateljski kader poedinih okrajev. Na tej osnovi, ki naj upošteva predvsem lokalne možnosti zaposlevanja mladine, in bo treba razgovore in predava-
lo, lahko trdimo, da gre za približno 20.000 mladincev in mladink, ki bodo iskali učna in delovna mesta. S tem nastaja važen družbeni problem. Mladina, ki ni vključena v naše
kulturo dobili število interesentov za posamezne stroke in se bodo za posamezne interesne skupine lahko organizirali ogledi posameznih tovrstnih industrijskih podjetij in tudi
tvorno življenje, izgublja per- večjih obrtnih obratov, kjer bi ‘	strokovnjaki mladini lahko
spektivo, postaja družbeno pasivna in celo družbi škodljiva, kakor nam kažejo razni moralni in kriminalni prekrški mladostnikov.
Iskanje učnih in delovnih mest za našo mladino pa ni lahka in enostavna naloga, kajti razen za obrt, ki lahko 4000 vajen-
tolmačili proizvodni proces.
Čeprav bo za izvedbo prvega dela akcije potrebno veliko truda, bo brez dvoma še težji drugi del: iskanje novih učnih in delovnih mest Pri tem bomo mogli prosvetni delavci dajati samo iniciativo, odloč-
^ p‘Si r sjg - - “r»S S s
''“SK
lian j a novih strokovnih šol m
Pedagoško društvo, podružnica v Mariboru, je ob zaključku polletja razdelilo med učence anketo, o šolstvu, ki bi naj služila študijskim namenom. Ta anketa me je vzpodbudila k mislim, ki bi jih dal v premislek naši javnosti in zlasti tistim, ki bodo imeli zadnjo in odločilno besedo pri sprejetju novih učnih načrtov za srednje šole. Omejil se bom samo na višjo maturo.
Kako je z našim maturantom, ko prestopi prag v svet? Mu je dala šola, kar od njega pričakujemo? Smelo trdim, da ne! Jasno je seveda, da šola ne more nuditi dijaku vsega, kar bi bilo želeti. Z lastnim prizadevanjem mora torej nadoknaditi tisto, česar mu šola ni mogla po svoji najboljši volji posredovati Toda kje in
od kod naj mladi učeči se človek vzame in najde za to potreben čas? Žrtvovati mora svoj prosti čas, trošiti mora svojo mladost, zdravje s soncem, zrakom in vodo, odreči se mora slednjič svojega razve-
istočasno obstaja vprašanje kvalificiranega kadra in so nekatere panoge v kritičnem položaju, kakor n. pr. grafična stroka, kjer starejši strokovnjaki odhajajo, naraščaja, ki bi jih nadomestil, pa ni. To
tečajev, predvsem za žensko mladino.
Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol se je zavedalo, da bo za uresničenje
nam kaže na nenačrtno, brez- navedenih načrtov potrebno
najširše sodelovanje vseh množičnih in gospodarskih organizacij. Pri tem je dobilo vso podporo republiškega sindikalnega sveta. Sporazumno z njim
perspektivno politiko našega gospodarstva pri vzgoji novih strokovnih kadrov.
Iz obeh navedenih razlogov je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol mne- je bilo sklicano širše posveto-drila in zabave. Življenjsko r.ja, da je čimpreje pričeti z vanje 11. februarja v Ljubljani, mladostno veselje mu je skr- dobro organiziranim iskanjem katerega so se udeležili zastop-čeno. Sola s svojimi staroko- učnih in delovnih mest in niki republiških in ljubljanskih pitnim prenatrpanimi učnimi vključevanjem mladine v po- organizacij: SZDL, sindikatov, načrti in tudi tisti profesorji, klice. Celotna akcija bi imela LMS, Zveze društev prijateljev ki se jih krčevito držijo kakor dva dela: 1. obveščanje mla- mladine, Zveze ženskih dru-klošč kravjega vimena, jim dine in staršev o šolah in po- štev, Uprave za posredovanje kradejo dragoceni zlati čas klich, ki prihajajo v poštev za dela, Sveta za prosveto in mladosti in prostosti, o kate- nadaljnje šolanje oz. učenje, in kulturo, Sveta za zdravstvo rem pravimo, da je najlepši 2. iskanje novih učnih in de- in1 socialno politiko, Držav-
lovnih mest.	nega sekretariata za gospodar-
V zvezi s prvo nalogo bo Iz- stvo, oz. mestnega gospodarila brošura z navedbo vseh skega sveta, Obrtne, trgovin-strokovnih šol in poklicev, ki ske in gostinske zbornice, In-naštevati in zatrjevati, da di- prihajajo v poštev za našo mla- štituta za psihologijo dela, jak brez kosinusov, hiperbol dino. Brošuro bo prejel vsak Združenj in društev prosvet-in parabol ne bo mogel uspeš- učenec, oz. učenka, ki bo letos nih delavcev in nekateri novi-no živeti.	končal obvezno šolanje, oz. do- narji. Na posvetovanju se je
čas življenja. Ko gre za skrčenje učnih ur, se nekateri temu na vse kriplje upirajo. Kakšen matematik ti začne
diskutante.
Tov. Boštjančič, član RSS, je opozoril, da to ni le problem mest, čeprav je tam najbolj pereč, temveč tudi problem vasi, ki se razmeroma naglo mehanizira in zato ne more zaposlovati kakega večjega števila doraščajoče mladine. Pri vsem tem pa je važno iskati možnosti za zaposlitev v samem kraju, ker nastaja sicer težko rešljiv problem stanovanj.
Tov. Debeljak, načelnik Uprave za posredovanje dela LRS, je opozoril, da bo nujno morala tudi industrija začeti s sprejemanjem vajencev. Ce bi n. pr. naša tekstilna industrija vključila le 5% vajencev, bi lahko zaposlili 1066 mladincev ali, kar je še važ-neje, predvsem mladink. To pa je manj, kakor znaša evropsko povprečje, ki se giblje pri ca. 10% vajencev z ozirom na ostalo delovno silo, in tudi manj, kakor znaša vsakoletni izpad zaradi smrti, porok, upokojitev in drugih vzrokov. Nadalje je pereč problem kritičnih poklicev. Tako je v Ljubljani le 1 vodnjakar in 2 krovca! Poleg vsega tega pa nimamo v LRS nobenega organa, ki bi mel evidenco o delovnih mestih in o dejanski nezaposlenosti, zlasti o skriti nezaposlenosti na deželi.
Tov. prof. Ferenčak je opozoril na najbolj kritično dobo Od 15. do 16. leta, ko mladina še ne sn.e biti vključena v delovno razmerje. V poštev bi prišle tedaj razne obrtne šole brez vključitve učencev v učno razmerje, in pa nadaljevalne šole na deželi.
Ob zaključku posvetovanja je bilo sklenjeno, da se bodo vse. organizacije zavzele, za izvedbo predlagane akcije, in to po vseh okrajih. Obveščanje mladine in staršev prevzamejo Društva prijateljev mladine in društva prosvetnih delavcev, ki poskrbijo tudi za predavatelje v okrajnem merilu. Oglede podjetij in obrtnih obratov prevzemajo sindikalni sveti. V zvezi z iskanjem delovnih mest naj se pri okrai-njh gospodarskih svetih osnujejo posebne komisije^ za kar naj dajo iniciativo društva prijateljev mladine. V komisijah naj bodo zastopniki vseh preja navedenih organizacij. Sindikalne organizacije naj izdelajo za posamezna podjetja shemo starostne strukture.
Pri vseh teh nalogah izvirajočih iz skrbi za pravilno življenjsko rast naše mladine, bo lahko našel svoje mesto tudi vsak prosvetni delavec in po svoje pripomogel k njih uspešnejšemu reševanju!
Sbrizaj Danilo 1
Slovenski šolski muzej
Kakor vsako kulturno področje Ima tudi šolstvo take predmete, kd jih je treba zbirati ne le zaradi njihove zgodovinske Vrednosti, temveč so tudi nujno Potrebni za študij in prikaz razvoja šolstva 'in njegove organizacije ter pedagoške dejavnosti V preteklosti. Šolski ali pedagoški muzeji zbirajo, urejajo, proučujejo In razstavljajo gradivo, ki je važno za zgodovino šolstva. Večina ljudi si predstavlja, da Šolski muzeji prikazujejo šolske Izdelke učencev In učila, je pa to gradivo le majhen del njihovih zbirk, dasi so nastali prav Jz razstav učil v drugi polovici 2C1X. stoletja. Tudi slovenski učitelji so priredili prvo tako razstavo 1. 1870 v Ljubljani. Stalna težnja po izpopolnjevanju je silila slovenske pedagoške delavce, da so že 1. 1898 odprli v Ljubljani šolski muzej, ki ga je vzdiv Sevala Zveza slovenskih učiteljskih društev. Nerazumevanje in takratne politične In gospodarske razmere so povzročile, da je bil 1. 1910 ukinjen. Vse do 1938 ni nihče več sistematično zbiral gradiva in skrbel za njegovo ohranitev. Ze v Avstro-Ogrski srno bili Slovenci polltlčno-^fsravno razdeljeni n® več dežel, jlPo letu 1918 pa celo med več 'držav. Mnogokrat smo potrebovali dokumentarno gradivo za Šolstvo pa ni bilo podatkov, zato je bila sprejeta pobuda bežigrajske poskusne šole za usta-novitev Šolskega muzeja leta 1938. Lani je minulo 15 let od njegove ustanovitve In naključje je hotelo, da *e je muzej prav za svojo petnajstletnico preselil v nove prostore na Poljanski cesti (v zadnji del dijaškega doma Ivan Cankar), Ima povsem ločene prostore, ki omogočajo nadaljnji razvoj muzeja in zato je selitev korak dalje v njegovem razvoju. Zaradi selitve razstava še ni urejena In bo otvoritev javljena.
V zbirkah šolskega muzeja je tbranega razmeroma precej gradiva. V pričetku so zbirali le gradivo za zgodovino osnovnih žol, po 1. 1940 pa tudi za srednje Ih meščanske šole. Vojna je nadaljnje delo muzeja zavrla. Sele ibo osvoboditvi, v letih 1948 in 1949, ko sta bili prirejeni veliki razstavi o razvoju šolstva na Slovenskem v Ljubljani in v Zagrebu je muzej pridobil gradivo tudi za ostale šole in lepo razstavno zbirko. Muzej ima tri oddelke: razstavno zbirko, knjiž-nico in arhiv šolskih dokumen tov.
Razstavna zbirka je plod proučevanja gradiva in prikazuje * gralikoni, zemljevidi in slika-stanje šolstva in njegovo ure-d‘tev, tipe šol, statistične podat-ke in gostoto šolske mreže na rtovenskem ozemlju v raznih °ddobjih. Zbrane so tudi foto-jpafije šolskih poslopij največ 2 časa med obema vojnama. ®daj le redke šole pošiljajo po-E£etke obnovljenih stavb ali šol-®sega dela In razstav muzeju. V ej zbirki so tudi zvezki-izdelki dcencev. Najstarejši zvezek je Iz j 1795 iz trivialke v Mozirju. Iz Laškega ima muzej 5 zvezkov iz et 1827—1832. V te zvezke so Pjsali učenci na dan javne skuš-, le in so dokument, da je osnov-g,a do 1. 1848 na Slovenskem lazila predvsem učenju nem-9ioe. Za novejšo dobo med obe-, a vojnama zbrano gradivo r.e-ater;h slovenskih šolnikov ilu-r'ra reformno šolsko gibanje k tkanje novih učnih metod za . “oljišanje šolskega dela. Delov-. .zvezki učencev te dobe še a«ajo obdelave, ki bi bila po-e°no zanimiva spričo današnje ahteve po reorganizaciji šolske-““ sistema In pouka. Učenci in r^lji so še živi in mogli bi ^-asniti. kako so se obnesle . metode pouka v šoli in a'.®šen je bil napredek učencev n ■hadaHnjem šolanju in v živ-
Ijenju, skratka koliko in kako je šola pomagala pri njihovem uveljavljanju v življenju.
Zbirka učil je skromna in bo sedaj v novih prostorih mogoče skrbeti za njeno izpopolnjevanje.
Muzejska knjižnica je pravzaprav del razstavne zbirke. Obsega predvsem učbenike vseh tipov šol, ki so jih ali pa jih že uporabljajo na slovenskem ozemlju. Šteje nad 12.000 del v nad 15 tisoč zvezkih. Seveda zbirka že ni popolna. Zanimiv je pregled učbenikov od prvih abecednikov (fotoposnetki) do današnjih čitank, prav tako tudi razvoj učbenikov za ostale predmete. Zbran je obširen pedagoški tisk. Številni so pedagoški in šolski časopisi v raznih jezikih. Pregled učbenikov priča, kako je avstrijska šolska uprava stremela, da uvede nemščino kot občevalni jezik v vsej državi. Sele šolski zakon Iz 1. 1896 je tudi načelno priznal, da je materin jezik učencev učni jezik v šoli, če starši to zahtevajo. Vendar v vseh deželah, naseljenih s Slovenci, tega čiena niso izvali. Borba za enakopravnost slovenskega jezika v šoli je bila dolga In težka in traja Izven meja naše domovine še sedaj.
Tretji oddelek — arhiv — ima naslednje zbirke: Kartoteko šol, kjer je za vsako šolo posebna mapa. Za osnovne šole je ta zbirka skoraj popolna. V mapi se nahaja prepis ali Izvleček šolske kronike, podatki o ustanovitvi šole in odloki o njeni razširitvi, učilnicah, oddelkih, učencih in učiteljih. Za nekatere šole je zbran tudi kronološki pregled učiteljev od prvih začetkov pouka v kraju. Nadalje je vpisan učni jezik, uradni jezik, šolski učbeniki, zanimivosti Iz šolskega okoliša, šolske prireditve itd. Razvidno je tudi gospodarsko poslovanje šol. odborov. Za šole v nekdanji dravski banovini so priloženi tudi načrti šol. okolišev s podatki o naseljih všolanih krajev. Ponekod so vloženi tudi inšpekcijski zapisniki In statistike. Za obdobje narodnoosvobodilne vojne so zbrani za večino osnovnih šol Izčrpni podatki o delu in stanju šole med okupacijo. Ta poročila so prav zanimiva. Prav zanimivi so podatki Iz prejšnjega stoletja. Tako je
priložena pesmarica učitelja i Remšnika, k je kot ljudski pesnik in komponist - bukovnik za pogreb vsakega občana spesnil prigodno pesem, v kateri se je v imenu pokojnika poslovil od sorodnikov in znancev. Originalnih šolskih kronik ima muzej le nekaj. Nekaj več je zlatih In črnih bukev, v katere so v prejšnjem stoletju vpisovali najboljše In najslabše učemce.
V zbirki uradnih šolskih spisov, listin In tiskovin je nad 6500 listin za čas 1800—1941. Manjkajo še vedno podatki za nekatere okraje za avstrijsko obdobje in obdobje italijanske okupacije 1918—1943. Med drugo svetovno vojno je bilo Izredno veliko šolskih arhivov uničenih Istočasno s šolskimi knjižnicami, zato je zbiranje šolskih dokumentov težavno ali onemogočeno in kontrola podatkov skoraj Izključena. Prav bi bilo, da bi, v kolikor so tl arhivi ohranjeni, šole poskrbele zanje, šolski muzej pa bi obvestile o najstarejših dokumentih, ki jih hranijo.
Precej popolna je zbirka listin o razvoju in organizaciji šolstva v času NOB na osvobojenem ozemlju.
Za pedagoge je zanimiva zbirka predavanj na učiteljskih konferencah In o zborovanjih učiteljske organizacije. Posebej je zbran arhiv učiteljske organizacije, ki sega v leto 1854. Gradivo še ni obdelano, vsebuje pa številne dokaze, da je za napredek šolstva v preteklosti učiteljstvo mnogo storilo, dasl ni našlo vedno razumevanja in upoštevanja pri odgovornih člniteljih.
Ta kratek opis muzejskih zbirk priča, da je zbrano gradivo pomembno za slovensko kulturno zgodovino in da je opravljen že lep kos dela pri zbiranju in urejanju dokumentarnega gradiva. Ob večji pomoči šol in pedagoških delavcev, katerim je muzej predvsem namenjen, bi zbirke uspešneje dopolnjevali in istočasno omogočili ohranitev gradiva in njegovo proučevanje. Neposredna skrb muzeja je dopolnjevanje zbirke učbenikov iz dobe pred 1870 in ob tej priložnosti prosimo vse, da bi šolske knjige Iz te dobe poklonili muzeju.	Ostanek Franc«
Razstavna zbirka bo odprta v prvi polovici marca, knjižnica in arhiv pa že poslujeta.
Razgovor z dopisniki
Tovarišici Golež Betki. Ce feomu, bi radi ustregli Vam, saj je to prvi dopis, ki ga pošiljate. Toda zaradi dvojne številke v januarju je zadeva nekoliko zastarana. Oglasite se z dopisom iz Žetal, saj pravi poročilo, da živi tam mlad
kolektiv, ki je močno prizade- njej učijo. Ta tekst sem ome-
ven. Predvsem pa: Pišite samo na eno strani
Jago. Otvoritev obnovljene šole na Rakeku je bila 29. novembra 1953, zato o tem ne moremo poročati v drugi polovici februarja 1954. Zal nam je, toda zamujeno je zamujeno.
Tovarišu Lojzetu Bizjaku. Kakor večina naših dopisnikov tudi Vi pozabljate, da smo glasilo društva prosvetnih delavcev, da je torej naša prva naloga poročanje o življenju in delu naših društev in naših članov. Ce boste to upoštevali, boste tudi razumeli, zakaj nismo objavili Vašega zadnjega prispevka o zgodovinski stvarnosti. Ker ste pa v njem pod črto vsaj mimogrede odgovorili tudi tovarišu Petauerju, citiramo na tem mestu tisti odstavek. Glasi se:
P. s. Ne nameravam odgovarjati tov. Petauerju na polemiko zaradi polemike. On kot kompilator šolskih učnih tekstov ima svojo odrejeno miselnost in določeno zgodo-
Razgovor s prof. J. Tomšičem o »Metodiki prirodopisnega pouka«
vinsko pojmovanje, ki nima nič skupnega z mojim razglabljanjem. Ce meni, da je njegova knjiga za enajstletnega otroka dobra, se moti. Želimo, si boljše In otroški rasti primernejše in razumljivejše. Naj vpraša tiste, ki po
Kot prvo knjigo pedagoških publikacij za leto 1954, namerava Pedagoško društvo Slovenije izdati knjigo prof. Janeza Tomšiča »Metodika prirodopisnega pouka za osnovne šole«. Da bi seznanil naše učitelje in profesorje z njegovim delom in s knjigo samo, sem obiskal tov. Tomšiča, profesorja metodike na ljubljanskem učiteljišču. Tov. Tomšič je z veseljem dal nekatera pojasnila.
»Najprej, tovariš Janez, kako si prišel do tega, da si se lotil ravno metodike prirodopisnega pouka?«
»Zelo naravno. Študiral sem biologijo in kjerkoli sem bil na šolah, sem navadno poučeval prirodopis. Maturiral sem leta 1931 na ljubljanskem učiteljišču, potem sem učiteljeva! v poboljševalnici na Hrušici pri Ljubljani, na Grosupljem in v Artičah, mimogrede sem študiral na univerzi na znan vagonskl način, končal študije leta 1937 in potem učil na meščanskih šolah na Jesenicah in v Kranju, po vojni na ljubljanskem učiteljišču, ravnateljeval potem na tolminskem učiteljišču in na gimnaziji v Stični ter spet na ljubljanskem učiteljišču. Tak stik s šolskim delom Je povzročil, da sem se mnogo ukvarjal tudi' z metodično stranjo prirodopisnega pouka. V tem predmetu dejansko doslej nismo imeli urejene metodike. Mnogo so me gnala k delu tudi izkustva, ki sem jih dobil ob obiskih in hospitira-nju po osnovnih šolah v Sloveniji. Ves čas me je vznemirjal suhoparni način dela, odtrganost od narave, zapiranje med štiri stene, delo brez opazovanja prirode. Tudi šole sredi najlepših naravnih krasot so delale suho, izolirane od narave. Se posebej me vznemirja in kar telesno boli takozvana »mesarska biologija«. Posamezniki obravnavajo žival tako, da jo takoj zakoljejo, oderejo in razsekajo ugo-tove, kaj se da koristnega izvleči iz živalskih ostankov in obravnava je končana. Da je treba pokazati otrokom živega srnjaka, letečo ptico, plavajočo ribo, rastlino v okolici, na to ne pomisli nihče. Naši otroci se uče prirodopisa, a živali.
Zlasti za naše podeželje je to odločno premalo.«
»Torej bodo učitelji s knjigo lahko zadovoljni. Ali bo koristila zlasti mladim?«
»Vsekakor. Dotaknil sem se vseh možnosti dela, nekatere je mogoče aplicirati tudi na druge predmete.«
»Dal boš torej dovolj pobud za nove načine dela?«
»Nalašč nisem izdelal nika-kih učnih slik v starem pomenu. Menim, da zahteva vsaka prirodnina svojstveno obravnavo in da je zelo težko potegniti nekako šablono. Verjetno se bo moral izpremenitl način napisovanja učne snovi, zvezke bi lahko zamenjale prirodoznanske mape. Kdor bo hotel, bo našel dovolj pobude za skupinski pouk, za poglabljanje, za delo na šolskem vrtu, za ekskurzije, za pripravljanje zbirk, za opazovanje, za povezovanje z ostalimi predmeti. Tudi individualno delo je zelo možno. Morda ni nikjer tako lahko razviti aktivnost otrok kot pri prirodopisnem pouku.«
»Zdi se mi, da je tvoj zgodovinski uvod precej obširen.«
»Zanimalo me je, kaj so delali šolnik včasih. Ko sem pregledoval v Šolskem muzeju stare revije, knjige in dragoceni material, sem začutil globoko spoštovanje do starih učiteljev, ki so povsem samostojno sledili evropskemu dogajanju in so uravnavali delo v pridopisnem pouku popol-
noma sami brez pomoči kakih strokovnjakov. Nepozabne ml ostanejo razprave, na katere sem naletel, kakor Lapajneta in Klodiča. To so bili ljudje, ki jih vse premalo poznamo Klodičev načrt za osnovne šole je na primer sprejela Avstrija za vse šole. Mnogo starega gradiva kliče po obdelavi. Zdi se mi, da le vse preveč tipljemo po Ameriki, Londonu, Parizu, Švici, Švedski in Norveški ter skušamo odkriti nekaj posebnega, za naše razmere potrebnega, ne poznamo pa tega, kar že imamo doma, kar so nič koliko tega že ustvarili prednamci v neprestanem boju in z zagrizeno vztrajnostjo. Mnogo bolj bi morali rasti iz svojega. Do tega spoznanja me je pripeljal študij obsežnega gradiva in sem tega tudi zelo vesel.«
»Kaj pa tvoje bodoče delo?«
»Letos je Izšla Skicirka, izdelati moram še naslednje zvezke (vretenčarje, botaniko, somatologijo), pripravljene imam eksperimente iz zoologije in somatologije, botanični izidejo že letos pri Državni založbi. Kadar se učni načrt za prirodopis ustali, — kar bi bil že čas — se mislim lotiti posebnega prldopisnega priročnika za učitelje osnovnih šol * metodičnimi in snovnimi napotki za posamezne teme. Treba pa bi bilo, da tudi drugi organi pokrenejo vse, da se bo lahko pouk prirodopisa povzdignil. Potrebni so tudi tehnični pripomočki, kinoprojektorji, diaskopi, v zadnjem času se uveljavlja kot nazorno sredstvo tudi flanela-flanelograf.	V. W.
izšel bo
Slovenski alpski svet!
Redke so znanstvene knjige, ki bi v tako podrobnem in sočnem stilu obravnavale svojo snov, kakor jo obravnava Melik v svoji knjigi Slovenski alpski svet, ki jo bo Slovenska Matica v kratkem poslala na knjižni trg. Melik je v Slovenskem alpskem svetu razgrnil pred nas naše gorske kraje sicer z vsemi znanstvenimi kriteriji, a vendar preprosto. Na čudovit način oživijo pred nami naše gore z vsemi svojimi posebnostmi, kakor jih vidi znanstvenik.
V uvodu se Melik ustavlja ob zgradbi in sestavi tal in geomorfotoških svoj štev teh treh slovenskih visokogorsih področij. Ta področja so: Kamniške Alpe in Vzhodne Karavanke, Julijske Alpe in Zahodne Karavanke, predel Vzhodnih Karavank in Ziljskih Alp, Kanalske in Ziljske doline ter Celovške kotline
Knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju velikega formata in bo obsegala okrog 640 strani. Njeno vsebino bo poživljalo 150 slik.
Da omogoči nakup predvsem šolskim knjižnicam, razpisuje Slovenska Matica sub-skripcijo. Kdor naroči do
1.	maja, jo bo prejel po znižani ceni za 880 din. l.obrok je plačati takoj ob naročilu (in to 440 din). Drugi obrok pa mora biti plačan vsaj do izida knjige.
Uprava
, SLOVENSKE MATICE
Časopisi, ki bi jib morala imeti vsaka osnovna šola
1.	Sodobna pedagogika. — Izdaja Pedagoško društvo Slovenije. Uprava in uredništvo v Ljubljani, Gosposka. Račun NB v Ljubljani 604-T-I41. Letna naročnina skupno s štirimi knjigami 1200 din, sama revija 450 din, same knjige 920 din.
2.	Prosvetni delavec. — Glasilo združenj prosvetnih delavcev. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Nazorjeva 3-1. Račun NB v Ljubljani 604-T-140. Letna naročnina 300 din.
3.	Mladi svet. — Poljudnoznanstvena revija. Izdaja Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pedagoško društvo Slovenija Uredništvo in upra-
^tičev°da^cOTorfmo0^ va v Ljubljani, Ulica Toneta
Tomšiča št. 9-II. Račun NB v Ljubljani 601-T-167. Letna
nil la kot primer brez globlje in podrobnejše analize. Ta tudi ni bila moj namen.
Ne grešim, če trdim, da Je on najmanj poklican soditi o moji filozofski »dhlgovezno-sti«.
Spoštujem vsako dobro misel, ki se poraja v človeku brez vulgarnega zunanjega okvirja.
Bizjak Lojze
STROKOVNI IZPITI UČITELJEV
Pred komisijo za strokovne učiteljske Izpite v Ljubljani so v času od 6. — 14. januarja 1954 uspešno napravili strokovni učiteljski izpit sledeči učitelji:
Stanič — Košir Slavica, Ajševica — Gorica.
Gorjanc Gabrijela, VojnUc — Celje okolica.
Lojen — Mihevc Frančiška, Velenje — Šoštanj.
Gračner — Kaluža Justina, Vode — Trbovlje.
Mimik — Sirca Slava, Žalec — Celje okolica.
Jankovič Peter, Sv. Primož —
Krško.
Jeraj Marcela, Frankolovo — Celje okolica.
Leben — Martun Pavla, Teharje _ Celje okolica.
rastlinah. Osamljeno opisovanje delov telesa otroke neizrekljivo dolgočasi. Otrok hoče videti žival v nj«nta:n okolju, pri delu, v življenju, potem jo šele lahko opisuje. To ni niti tako nova zahteva, pri študiju Stiasnyevih učnih slik sem videl, da so že v njegovem času učitelji krškega okraja ločili biološki in opi-sovalni način.«
»Ali se ti zdi, da bo tvoj način obravnave zahteval od učitelja večje usposobljenosti, večjih priprav?«
»Doslej smo obravnavali večinoma izolirane organizme, zagovarjam pa njihovo obravnavo v življenjskih enotah, ki predstavljajo njih življenjski prostor in življenjsko družbo. No, nekaj več že zahteva taka obravnava, pojavlja se mnogo stvari ki jih je treba obravnavati paralelno. Rad bi dosegel široko orientiranost v naravi, rad bi dosegel, da bi naši učitelji stopili iz učilnic v naravo da bi ne bilo to samo domena tistih redkih tovarišev, ki se še danes ukvarjajo z lovom. Seveda obstaja problem časa. Učni načrt izza narodno osvobodilne vojne predpisuje za spoznavanje prirode 4 do 5 ur, danes se moramo zadovoljiti z dvema.
naročnina 250 din.
Gornje tri publikacije bi morala imeti obvezno vsaka naša osnovna šola. Šolski upravitelji in okrajni nadzorniki naj se borijo za take proračune, da bo iz njihovih postavk za učiteljske knjižnice mogoče naročiti vsaj gornje publikacije.
Poleg gornjih publikacij priporočamo zlasti večjim šolam, ki jim proračunske možnosti dopuščajo, nabavo naslednjih revij:
1.	Borec. Glasilo Zveze borcev NOV Slovenije. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Erjavčeva 16. Račun NB v Ljubljani 601-903 21-3. Letna naročnina 480 din.
2.	Savremena škola. Časopis za pedagoška pitanja. Uprava Beograd IIII, Kralja Milutina br. 66. Račun NB v Beogradu 1031-T-260, Letna naročnina 500 din.
3.	Pedagoški rad. — Izdaja Pedagoško - književni zbor — ped. društvo NR Hrvatske. Uprava v Zagrebu, Trg maršala Tita 4. Račun NB v Zagrebu za Pedag. knjiž. zbor 401-T-159. Letna naročnina 500 din.
4.	Naši razgledi. — Štirinajstdnevnik za politična, go-
spodarska in kulturna vprašanja. Uprava v Ljubljani, Kardeljeva št. 3. Račun NB v Ljubljani 601-T-163. Letna naročnina 480 din.
5.	Vodnik. Časopis za poljudno fizično kulturo. Uprava v Ljubljani, Likozarjeva 12, poštni predal 377. Račun NB v Ljubljani, založba Polet za Vodnika 602-T-84. Letna naročnina 380 din.
6.	Nastava i vaspitanje. Časopis za pedagoška pitanja. Uredništvo in uprava v Beogradu, Terazije 26. Račun NB v Beogradu (za Nastavu i vaspitanje) 103-T-339. Letna naročnina doslej 350 din.
7.	Skolske novine. Tjednik za učitelje, nastavnike i pro-fesore NR Hrvatske. Zagreb, Trg maršala Tita 4. Letna naročnina 340 din. Račun: Grad-ska štedionica, Zagreb, K-168, »Skolske novine«.
Poleg gornjih revij bodo zanimale posamezne šole gotovo še naslednje:
Priroda, človek in zdravje, Ljubljana, Mestni trg 26.
Proteus, Ljubljana, Vrazov trg 4-1, soba 18.
Prosvetno delo, Skoplje, Ulica Goce Delčeva, pošt. fah 244.
Narodna škola, Sarajevo, Save Kovačeviča 1.
Knjiga 54, Ljubljana, Slovenski knjižni zavod, Ciril-Metodova.
Sodobno gospodinjstvo, Ljubljana, Erjavčeva 12.
Naša žena, Ljubljana, Erjavčeva 12.
Arhitekt, Ljubljana, Erjavčeva lla-I.
Ekonomska revija, Ljubljana, Tržaška 5-III.
Naša vas, Ljubljana, Miklošičeva 6.
Obzornik, Ljubljana, Miklošičeva 7.
Planinski vestnik, Ljubljana, Likozarjeva IV.
Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, Ljubljana, Kidričeva Št. 5.
Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6.
Problemi šolstva v krškem okra u
V krSkem okraju je 48 Sol in to 18 osnovnih ter 30 osemletnih, katere obiskuje 7799 učencev. Poleg tega je v krškem okraju 9 nižjih gimnazij in popolna gimnazija v Brežicah. Nižje gimnazije obiskuje 2085 dijakov, od katerih jih je ob prvem polletju izdelalo 53.190/*.
Vredno je omeniti, da imajo nekateri dijaki zelo oddaljene šole, zato tudi uspeh ni tak, kot bi sicer lahko bil. Zanimivo pa je, da v nižjih gimnazijah ni bilo ocenjenih 50 dijakov, ki šole sploh ne posečajo. Največ takih je iz okolioe Leskovca.
Kljub temu, da so bili starši teh otrok že večkrat opominjani od strani občinskega ljudskega odbora in nekateri celo kaznovani, ne pošiljajo svojih otrok v šolo. Držijo se pravila: >Ce jaz ne znam, tudi mojemu otroku ni znanje potrebno!« Večina staršev želi svojim otrokom dobro. Le kako bodo ti otroci gledali na svoje starše, ko bodo dorasli! Vso pomlad, poletje do jesen so jim otroci od jutra do večera garali, pozimi pa, ko bi imela ti ukaieljni otroci čas, ne morejo v šolo, ker nimajo čevljev, nimajo primerne obleke, skratka, ostati morajo doma in posedati cele dneve in dolge zimske večere na peči. Zato je tudi uspeh
na leskovški gimnaziji znatno slabSi kot na drugih šolah.
So pa šole, ki imajo zelo reden obisk učencev in med te lahko prištevamo šolo na Vidmu, v Sevnici ter nižji gimnaziji v Krškem in v teri po več ur hoda od doma, pa jih Brežicah. Dijaki teh šol imajo neka-vse to ne ovira pri učenju.
ROS
»SAVREMENA ŠKOLA* Godišnja preplata din 500. Razpolažemo i sledečim kompletima časopisa:
1947	godina dinara 60
1948	godina dinara 120
1949	godina dinara 150
1950	godina dinara 150
1952	godina dinara 300
1953	godina dinara 500
Preplahi dbstaviti na tek. m. 1031-T-260. Beograd, Kr. Milutina 66, tel. 24-667, poštni fah 331
Pretn;
ar Francka:
Z naše poti po Makedoniji, Črni gori in Dalmaciji
VI.
ČRNA GORA
V Titogradu smo se ustavili pred krasnim novim °toloim »Črna gora«. To je zdaj eden največjih in LaJmodernejših hotelov v naši državi. Na svojem pomenu pa bo pridobil prav za prav žele tedaj, ko dograjena proga na Bar. Ob tej važni progi bo Pod°gra^ P°menlbna P°stojanka. Titograd (prejšnja v 0 j1Ca’. kj je bila v zadnji vojni tako zelo poru-ena), dobiva danes novo lice. Na ruševinah rastejo *edaj mogočne nove stavbe. Mesto ima ca. 15.000 re ivalcev. Tu bo gospodarsko in sčasoma tudi rU turno središče Črne gore, kajti tu je voda in avnina, tu se bo mogla razvijati industrija.
Takoj naslednje jutro smo se odpeljali dalje v n	Najprej smo se vozili ob Morači. Na redkih
osekih rodovitne zemlje smo videli rasti krompir, oruzo, tobak, zelo zelo slabo žito in pa kar lepo Vinsko trto.
i Prav ^alu pa smo zagledali zaliv S k a d r -t ]eSa.1je:f;era- Površina vodne gladine je vsa e ena. To je rastlina »kasoronja«, ki v mokrem etu zelo lepo uspeva. Letošnje leto je bilo kot « asč zan|o in zato je bila tako lepo zelena. Za a nerodovitni kraj je ta rastlina dragocena krma ja z‘1'vino. Med tem rastlinjem smo opazili dve progi, ve vodni poti. Manjša je služila čolnom, večja pa iam, ki vozijo v Virpazar.
(Glej tudi 1—3 številko P. D.)
Opazujoč življenje in naselja tu okrog smo prispeli v mestece Obod. Tu je bila že leta 1493 ustanovljena prva črnogorska tiskarna. Niti Berlin (1. 1540), niti Moskva (1. 1553), niti New York (1. 1693) in seveda tudi Beograd (1. 1552), Zagreb (1. 1694), Ljubljana (1. 1575) in Dubrovnik (1. 1783) je še tedaj niso imeli. Seveda so še danes ponosni na to svojo »štamparijo«. V Obodu smo zagledali reko Crnojevič. Od tod dalje pa nas je vodila pot zopet navzgor. Domačini so nas opozorili na kraj, kjer so 13. julija 1. 1941 Črnogorci potolkli mnogo Italijanov. Od daleč so nam kazali tudi letališče, ki je baje 30 km dolgo in prav tako široko. Na nekem bregu so nam pokazali vhod v »Lipsko pečino« — veliko kraško jamo.
V	daljavi smo prvič opazili Lovčen, po katerem smo ta dan že vsi tako krepeneli. S kakšnim spoštovanjem, ljubezniio in ponosom so nam ga kazali domačini skozi okna avtomobila. Med tem pa smo že tudi zagledali Cetinje in grobnico vladike Danila nad mestom.
V	Cetinju so nas zelo lepo sprejeli. Kako se to mesto razlikuje od Titograda! Tu sicer ni videti mogočnih zgradb, ki rastejo v Titogradu, a tudi razsalin ni bilo videti. Prijetno mestece je na nas vse napravilo zelo dober vtis. Brž smo se razkropili po dolgi Njegoševi ulici ter opazovali mesto Ln ljudi. Po vsej dolžini ulice raste drevje, za njim pa stoje lepe vile, trgovine, pisarne in stanovanjske
hiše. Med Titogradom in Cetinjarm je le 46 km razdalje, pa kakšna je razlika med mestom, ozračjem in ljudmi! — Nadmorska višina Titograda je le 20 m, nadmorska višina Cetinja pa 670 m. Mesto ima lepe nasade, ki so tako blagodejno vplivali na nas sredi trdega Krasa. Zato smo kar sveži stopili v bivši dvorec kralja Nikite, kjer je sedaj Narodni muzej. S kakšnim ponosom so nam Črnogorci razkazovali bogate in lepe spomenike svoje kulture iz preteklosti, svojega junaštva, svojih zmag, temnih in svetlih dni svoje zgodovine! Videli smo mnogo orožja vse od paleolitske dobe pa do prve svetovne vojne. Presekane, ožgane, raztrgane in preluknjane zastave, ki so razpostavljene med orožjem, nam dokazujejo, da so morale biti borbe zares hude in vse to orožje zares potrebno, da so se svobodoljubni Črnogrci rešili iz krempljev takratnih okupatorjev. Orožje pa ni le dokaz njihovega junaštva, temveč tudi dokaz njihove spretnosti v tej obrti. Te krasne hadžare, jatagane, nožnice za meče in nože in dele pušk s srebrom okovane, ki izhajajo še iz časov kosovske bitke, so izdelovali ponajveč Arnavti, ki so tega dela posebno vešči. — Z velikim zanimanjem smo ogledovali tudi ženske in moške narodne noše, pasove iz čistega zlata, s svilo na platno delane slike, krasno sliko vladike Danila v srebru, kar vse so izdelovali domačini-samouki. Še danes izdelujejo marsikaj, le material je težko dobiti iz inozemstva, kakor so nam pravili. Prav poseben vtis so napravile na nas slike iz bojev s Turki, pa tudi portreti, ki so gledali kot živi s sten na nas. Eden najlepših je slika črnogorske kraljice Jelene pa tudi slika avstrijske cesarice Elizabete ne zaostaja za njo. Slike so deloma delo Črnogorcev samih, precej pa so jih dobili kot poklon od ino-
zemskih vladarjev. Tako smo videli portret Napoleona III. in njegove žene. Oba portreta je poklonil francoski vladar sam, ko se je Njegošev naslednik Danilo II. ob nastopu vlade obrnil za priznanje na zahod namesto na vzhod. Do tedaj je namreč Rusija podeljevala nastopajočim črnogorskim vladarjem svoj blagoslov. Za ta blagoslov Rusije in za materialno pomoč, ki so jo prejemali črnogorski vladike, so morali Črnogorci sodelovati z Rusi v vseh vojnah, ki so jih vodili Rusi s Turki. Pri tem so puščali na bojiščih svojo najboljšo kri. — Tudi biblioteka v tem muzeju je zelo bogata. Vidi se, da so imeli Črnogorci že zelo zgodaj stik z naprednimi in kulturnimi Benečani.
Iz tega muzeja pa smo se podali še v novi muzej, ki ga urejajo v Njegoševem dvorcu. Ta stoji v neposredni bližini. To je zelo velika zgradba, ki jo urejujejo tako, da bo spodaj muzej NOB, v prvem nadstropju bo etnološki muzej, v drugem nadstropju pa Njegošev muzej. Z največjim spoštovanjem smo seveda stopili in si ogledali preprosto sobico z dvema oknoma, obrnjenima proti mestu. Tu je namreč delal in predvsem pisal črnogorski vladika Peter II. Petrovič Njegoš. V tej sobici je tudi napisal znameniti »Gorski venec«. — Njegoševemu dvorcu nasproti stoji samostan, ki je bil baje zgrajen še v 13. stoletju, a so ga 1. 1685 Turki uničili. Vladika Danilo I. ga je ponovno zgradil, vendar pa se še vidijo razvaline starega samostana. Med samostanom in muzejem je krasen in ogromen relief Črne gore, ki je nastal zgolj po naključju, kot so nam povedali spremljevalci. Mestu je namreč ostala večja količina cementa. Ker niso vedeli, kam z njim, so se lotili tega dela, ki je danes ogromne vrednosti za ta kraj.
Srečko
Tik pred zaključkom redakcije te številke smo zvedeli žalostno novico, da je dne 9. februarja 11. v Portorožu preminul zaslužni glasbenik Srečko Kumar v starosti 66 let. Sicer je bilo znano, da je zad-i)ja leta bolehal, vendar njegova krepka postava, vedra narave in neutrudljiva delavnost nam niso niti malo dale slutiti, da je neizprosna smrt stala tako blizu za njim, da se ga je dotaknila, ko je ves zatopljen predvajal na klavirju in tolmačil svoji učenki neko skladbo češhega skladatelja Vitčziava Novaka!
Naša dolžnost je, da se na tem mestu vsaj bežno spomnimo tega našega umetnika, ker je bil ne le splošno čislan glasbenik, temveč in predvsem vzgojitelj in organizator tako v svojem zborovodskem kakor V šolskem delovanju. Pri vsem svojem delu je hodil nova pota, visokim umetniškim smotrom naproti, z neomajnim pogledom v bodočnost, v kateri naj tudi na področju glasbene umetnosti dosežemo raven drugih evropskih narodov.
Doma iz muzikalne družine v Kojskerh (Goriška Brda) se je po dovršenem učiteljišču kaj kmalu ves posvetil glasbi in na tržaškem konservatoriju dosegel diplomo pianista. Njegovo odločno delovanje se je začelo po prvi svetovni vojni v Trstu, kjer je vodil pevski zbor primorskih učiteljev. Programi njegovih koncertov so bili vedno sodobni in je skušal seznaniti z njimi tudi Italijane, toda fašisti so mu že po prvih prodornih uspehih onemogočili nadaljevanje turneje po Italiji. Pozneje ga vidimo kot zborovodjo v Ljubljani (Glasbena Matica), v Zagrebu (Hrvatsko pevsko društvo »Kolo«), istočasno pa tudi kot vodjo v Ljubljani ustanovljenega Učiteljskega pevskega zbora. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je deloval v Beogradu kot profesor glasbe na gimnaziji, po vojni pa se je vrnil v svojo ožjo domovino in učil sprva v Gorici, potem pa v Portorožu.
Kumar
Njegovo zborovodstvo ni bilo pomembno zgolj zaradi propagande za našo novo glasbo, ampak in še bolj zato, ker je svoje pevce-učitelje spodbujal k intenzivnemu in smotrnemu delu s šolsko mladino in jih pri tem tudi vodil. Tako je dosegel, da se je pevski pouk po šolah poglobil in da so nastali razni mladinski pevski zbori tudi izven šole, n. pr. »Trboveljski slavček«. On se je resnično zanimal za mladino in je že v Trstu 1. 1921 izdal lepo zbirko novih »Otroških pesmi«, v Zagrebu pa L 1933/34 na svoje stroške ob sodelovanju vidnejših hrvatskih in srbskih skladateljev »Grlico« v desetih zvezkih z nad 300 pesmimi za vse vrste mladinskih zborov.
Povsod je poučeval tudi klavirsko igro, glede katere so hvalili njegovo pedagoško višino, posebno pri uvedbi nove metode za pouk tega instrumenta. Po osvoboditvi, ko je bilo na Primorskem ogromno pomanjkanje zborovodij, je tudi njegova zasluga, da imamo danes glasbeni šoli v Novi Gorici in Kopru, ki jima je bil prvi ravnatelj.
Srečko Kumar je bil globoko čuteč in temperamenten umetnik; v njem je vrelo načrtov za smiselno glasbeno vzgojo; bil je človek velike in dobre volje, izredne energije in udarne akcije; njegov duh je trajno snoval in koval, njegova beseda je segla do srca, ker je bila iskrena, blaga, jasna, odločna in borbena, polna ljubezni do svojega rodu in svoje umetnosti; resen delavec v duhu nove stvarnosti, je pa znal biti tudi izreden družabnik, veseljak, humorist in satirik, kar mu je vselej pripomoglo tudi k uspehu pri delu. Morda bo dano pozneje kdaj, da povemo kaj natančnejšega iz njegovega precej viharnega življenja; za danes želimo le še ugotoviti, da je šel od nas plemenit mož, na čigar zapuščino naš širši glasbeni svet že navezuje, in da bodo mnogi pogrešali tega svojega dragega in spoštovanega tovariša.
Uredba
o spremembah in dopolnitvah uredbe v prosvetno zdravstveni službi
f	1. člen
člen 2 uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi (Ur. list FLRJ žt. 14-52) se spremeni in glasi: »Plače prosvetno-znanstvenih delavcev (v nadaljnjem besedilu: uslužbencev) se določijo po šolski izobrazbi, nazivu, službenih letih im-po uspehu pri delu po lestvici temeljnih plač iz 4. člena temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov; temeljne plače uslužbencev, ki imajo naziv vzgojitelja, učitelja, učitelja praktičnega pouka in strokovnega učitelja, so v vsakem plačilnem razredu za 1.000 dinarjev večje, uslužbencev, ki imajo naziv predmetnega učitelja, za 1250 dinarjev, uslužbencev, ki imajo naziv profesorja srednje šole, pa za 1500 dinarjev.
2.	člen
Za 3. členom se doda nov 3 a člen, ki se glasil »Za uslužbence prosvetno-zpanstvene službe v knjižnicah, državnih arhivih, muzejih in podobnih ustanovah, inštitutih, zavodih, višjih šolah, umetniških akademijah, visokih šolah in na univerzi se lahko v sklada z ustreznmi določbami temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov uvedejo dopolnilne plače«.
3.	člen
člen 5 se spremeni in glasi: »V prosvetno-znanstveni služ-
bi se lahko uvedejo posebni dodatki«.
4.	člen
Člen 26 se spremeni in glasi:
Položaji, s katerimi je zvezan položajni dodatek, se razvrstijo v šest različnih položajnih razredov z naslednjimi mesečnimi zneski:
Položajni razred
I
II
III
IV
V
VI
S posebnimi predpisi, ki jih izda Zvezni izvršni svet oziroma republiški izvršni svet, se določijo položaji, s katerimi je zvezan položajni dodatek, njihova razvrstitev v položajne razrede in vse ostalo, kar je v zvezi s priznanjem položajnega dodatka.
S predpisi iz prejšnjega odstavka se lahko za najvišje položaje v prosvetno znanstveni službi izjemoma določi položajni dodatek tudi do 10.000 dinarjev«.
5.	člen
Člen 28 se spremeni in glasi:
»Posebni dodatki se lahko uvedejo za učno in vzgojno osebje, ki je zaposleno:
1.	v krajih, kjer so življenjski in delovni pogoji izredno težki;
2.	v šolah (oddelkih) in drugih zavodih za gluhoneme,
znesek:
4000 — 6000 din 3000 — 4000 din 2000 — 3000 din 1500 — 2000 din 1000 — 1500 din 500 — 1000 din
slepe, vzgojno zaostale, duševno zaostale otroke in mladino, za otroke In mladino z govornimi hibami ter invalidne, tuberkulozne In trahomatozne otroke In mladino;
3.	v vadnicah: šol za vzgojitelje, učiteljišč, višjih pedagoških šol ter filozofskih in prirodno-matematičnih fakultet;
4.	z večjim številom otrok oziroma učencev ali z več razredi v enem oddelku.
Posebni dodatki se lahko uvedejo tudi v primerih, če v posameznih krajih posebno primanjkuje učnega osebja določene specialnosti.
Predpise o posebnih dodatkih izdajo republiški izvršni sveti.«
6.	člen
Do izdaje predpisov Iz 4. In
5.	člena te uredbe ostanejo v veljavi določbe pravilnika o položajnih dodatkih v prosvetno-znanstveni službi (Ur. list FLRJ št. 32-52) in pravilnika o do-
datku za posebne delovne pogoje učnega in vzgojnega oseb-za v šolah in domovih za defektne, invalidne in tuberkulozne otroke (Ur. 1. FLRJ št. 29-53).
Odlok o uvedbi posebnega dodatka za asistente univerz in visokih šol (Ur. list FLRJ št. 45-53 ostane v veljavi do izdaje predpisov o dopolnilnih plačah.
7.	člen
Temeljne plače po tej uredbi se bodo izplačevale od 1. marca 1854.
Dopolnilne plače, ki bodo uvedene do 1. maja 1954, se bodo izplačevale do 1. marca 1954.
8.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu FLRJ.
Zvezni izvršni svet R. p. št. 3
Predsednik republike: Beograd, 26. I. 1954
Josip Broz Tito s. r.
(Objavljeno v UL FLRJ št. 4-54.
Doživetje -
vzgojni smoter predšolske vzgoje
Seminar
za okrajne prosvetne inšpektorje
Svet za prosveto In kulturo LRS je priredil v času od 18. do 23. januarja seminar za okrajne prosvetne inšpektorje.
Težišče seminarja je torej bilo na psihologiji in predšolskem otroku. Ni moj namen, da bi dal neko kritično oceno posameznih predavanj. Omejil se bom no splošne vtise, ki jih je dobilo okoli 40 slovenskih inšpektorjev.
Značilno je, da se je premaknil interes vodilnih prosvetnih delavcev od snovi na otroka. Klic prof. Ive Šegulove na blejskem kongresu pred dvema letoma, da gledamo samo snov, pri tem pa gremo mimo otroka, je dobil s tem seminarjem svoj polnovreden odziv. Nič ni bilo govora o snovi, pač pa samo o otroku, ki ga vzgajamo.
Druga značilnost seminarja je v tem, da je ostal v središču razpravljanja predšolski otrok. Ni to morda slučajen pojav, ampak namerna postavka, da začnemo misliti na vzgojo otroka že v predšolski dobi in da se začnemo s problemom predšolske vzgoje in predšolskih ustanov ukvarjati v večji meri kot doslej.
Mnogo smo pričakovali od obljubljenega predavanja. »Metoda dela prosv. inšpektorja«, ki pa je bilo zamenjeno s predavanjem »Subjektivni momenti v delu prosvetnih inšpektorjev«. Kolikor nas je inšpektorjev, toliko je tudi metod r— ifi bi neka navodila verjetno le ustvarila večjo in tudi potrebno enotnost v delu prosv. inšpektorjev. S tem nočem zmanjševati važnost podanega referata, vsi smo bili z njim zadovoljni, vendar pri metodi dela je ostal vprašaj.
Zanimanje za referat tov. Kimovca Franca je bilo veliko. Že prej objavljeni njegovi članki v dnevnem časopisju so večali pozornost za njegova izvajanja. Prav vsi inšpektorji so bili z njegovimi tehtnimi besedami zadovoljni.
Tečaj je pokazal na eni strani revščino naše psihološke literature, na drugi strani pa obilico znanja, ki ga posedujejo nekateri tovariši.
Tovarišice v otroških vrtcih so se zelo potrudile, da bi podale vzorne nastope. Marsikaj tega kar smo videli (delo na peskovnikih), bi se dalo s pridom porabiti tudi v 1. in 2. razredih osnovne šole.
Zanimivi so bili eksperimenti na predšolskih otrocih v psihološkem institutu. Institut sam ne kaže na neko centralno, republiško ustanovo. Tesni prostori v stavbi, kjer so naj-
različnejši uradi, slabo predstavljajo naš vrhovni psihološki institut. Tovariši v institutu pa so bili zadovoljni, da so dosegli toliko. Vsekakor, nekaj je bilo doseženega. Institut je tu. Tovariši v njem kažejo veliko vnemo in ambicijo. Upamo, da bo iz teh prostorov izšel kader plodnih psiholoških delavcev.
In končno — šolski muzej je vreden, da si ga ogleda vsak prosvetni delavec. Marsikaj, za kar mislimo, da ustvarjamo na novo, bomo že našli v zgodovini slovenske pedagoške dejavnosti.
Zaključek: Seminar je prvič zbral na skupen študij vse slovenske šol. inšpektorje. To začeto — hvalevredno delo — bo treba nadaljevati. In — referati naj ne bodo zgolj prebrani, ampak tudi natisnjeni! Vse slovensko učiteljstvo bo imelo od tega korist	B. D.
Združenje vzgojiteljev Slovenije je priredilo v času se-mestralnih počitnic 11 dnevni poglobi tv eni tečaj, katerega so se udeležile vzgojiteljice iz ratznih okrajev Slovenije, 40 po številu.
O vsebini tečaja se je že razpravljalo na lanskoletnem poglobi tvenem tečaju kakor tudi na plenumu in občnem zboru združenja in so se želje ter predlogi v celoti upoštevali. Največ ur je bilo na tečaju posvečenih psihologiji. Prof. Kolarjeva je s svojimi prijetnimi in dobro pripravljenimi predavanji na široko obdelala občo psihologijo in dale udeleženkam jasna navodila. S področja razvojne psihologije je predaval predstojnik psihološkega inštituta prof. dr. Rostohar (O pomenu slike, igre in pravljice v predšolski dobi otroka). Asistent psihološkega inštituta tov. Toličič pa je obravnaval razvoj osebnosti predšolskega otroka. Udeleženke tečaja so si tudi ogledale prostore in delo psihološkega inštituta v Ljubljani. Posebnost inštituta je igralnica, polna vsakovrstnih igrač za predšolske otroke, predeljena s posebno prosojno stekleno steno, skozi katero je možno opazovati otroke v igralnici. Prof. dr. Rostohar nam je v zvezi s svojim predavanjem tudi demonstriral, kdaj otrok dojema posamezne predmete na sliki.
O glasbeni vzgoji predšolskega otroka je predavala prof. Gostičeva. Uvodoma je obravnavala glasbeno teorijo,
iiitmiiitimMiiHiiiiHiHmmiifiiiiimimtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMutmimtmimmtmtmtnmm
Društvom
profesorjev strokovnih šol!
Rep. odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol prosi vsa svoja društva, da pošljejo svoje predloge glede vsebine prihodnjih številk Zbornika pedagoških člankov.
Smo pred hiperprodukcijo pedagogov?
Pod tem naslovom (?) je objavila »Borba« 1. febr. članek o vprašanju zaposlitve diplomiranih pedagogov. Clan-kar se je omejil samo na LR Srbija Ker pa je nakazano vprašanje pereče tudi že pri nas — in bo iz leta v leto vedno bolj, je potrebno, da tudi mi spregovorimo o njem.
Na vprašanje beograjskih študentov pedagogike, če je upravičena bojazen pred »hiperprodukcijo« diplomiranih pedagogov (na fil. fakulteti v Beogradu je vpisanih 180 rednih in 500 izrednih slušateljev pedagogike) in na katera mesta lahko računajo diplomirani pedagogi, so odgovorili predstavniki 3PK Srbije, da bo manjši del lahko dobil službo na učiteljiščih, v domovih in internatih, razen tega pa se bodo zaposlili kot direktorji gimnazij in’ inšpektorji (po daljši praksi).
Glede na razmere v republiki Sloveniji pa nas tako »zagotovilo« ne bi moglo zadovoljiti in to iz teh razlogov:
1.	Res je, da lahko dobi manjši del dipl. pedagogov zaposlitev na učiteljiščih — toda kdaj? Ko bo šel kateri izmed sedanjih predavateljev pedagoške skupine v pokoj — vsa mesta so namreč že zasedena — ali pa, ko bodo izgubili »patent« za poučevanje na učiteljiščih tisti, ki tam samo vedrijo?
2.	Zaposlitev v internatih
nato pa je prešla konkretno na glasbeno vzgojo predšolskega otroka. Dalj časa je obravnavala zgradbo posamezne glasbene ure,, kar je tudi ponazorila.
Fizkultuma vzgoja predšolskega otroka je tisto področje, ki mu posvečamo prav toliko pozornosti, kot umskemu razvoju otroka. Do sedaj je bila predpisana ena sistematična fizkultuma ura tedensko, v bodoče pa se morata izvesti dve uri tedensko. V skopo odmerjenem času je prof. Trdinova razčlenila sistematični sestav fizkultur-ne ure, hkrati pa je poudar-
jala nujnost izdelave celotnega fizkultumega načrta.
Okvirnega vzgojnega načrta za področje spoznavanja prirode in okolice nimamo, niti ga nima Zagreb, kjer je pravzaprav center sistematičnega pedagoškega predšolske^ ga dela. Sestava takega na-< črta zahteva dolgoletne praktične preizkušnje, kakor tudi širše diskusije. Prav vsled tega je združenje posvetilo nekaj ur metodiki sooznavan-ja prirode in okolice. Mišljeno je bilo, da bi prof. Cilen-škova kot metodičar na podlagi izkušenj vzgojiteljic vodila razpravo s tega področja. Ugotovili smo, da pri svojem delu večkrat posega-, mo v področje osnovne šole, včasih celo v področje nižje gimnazije.
Dopisniki poročajo
in domovih ob sedanjem učnem načrtu na ped. skupini ni smotrna, ker je učni načrt na fakultetah usmerjen za delo na učiteljiščih.
3.	Zagotovilo, da lahko dobe dipl. pedagogi zaposlitev po določeni praksi kot direktorji in inšpektorji, je pa sploh nelogična.
Prvič, ker ni namen fakultete, da bi pripravljala patentirane direktorje in inšpektorje, drugič — kje pa naj opravi to prakso?
Če bi imeli ogledne šole v po-ezavi s pedagoškim insti-
Ali ni to zanimivo?
Leta 1952. sem končal VPS v Ljubljani. Po diplomi, ki sem jo delno dovršil, sem bil nastavljen na podeželski gimnaziji. Zaradi nedovršene diplome sem bil preveden kot učitelj — pripravnik v XV. plačilni razred z osnovno plačo 6800 din in 500 din vaškega dodatka. Od avgusta dalje se mi je osnovna plača zvišala na 7800 din in 500 din, ker službujem na vasi.
Čim sem na VPS diplomiral, se je stanje glede plače precej spremenilo in to v mojo škodo. Sicer sem bil preveden v XIV plačilni razred z osnovno plačo 8300 din, toda predmetnim učiteljem odtrgajo od plače 3 % in nimajo pravice do vaškega dodatka. Kot učitelj sem dobival 8300 din — sedaj, ko sem preveden za predmetnega učitelja, pa dobivam 8051. din torej 249 din manj kot učitelj. Ker sem bil preveden šele nekaj mesecev po diplomi, sem moral celo precejšen znesek vrniti, da se bom tako še dolgo spominjal, kdaj da sem diplomiral na VPS.
Ker ni to edini primer, bi prosil v imenu prizadetih Svet za kulturo in prosveto, da ukrene kaj, da bodo v celjskem okraju tudi predmetni učitelji deležni vaškega dodatka.
TL
Zaključek
gospodinjskega tečaja
Dekleta so priredila lep zaključek trimesečnega tečaja v
Iga vaši. ”_________ ,	...
Prireditev je bila na zelo dostojni višini. Uvodni govor je imela ravnateljica niž. gimn. v Starem trgu tov. Krajc Justa o vlogi gospodinj-
tutom, kot si to zamišljajo na- skega izobraževanja pa je go-
či Trrvrlv-i4	orrrirv! V-\n c? forv-i	U„ ii/rn__________i___-
ši vodilni pedagogi, bi s tem nakazano vprašanje v pretežni meri nedvomno rešili. Da, če...
Vsekakor bomo hvaležni, če bi SPK LRS o tem vprašanju še pravočasno razpravljal.
______________S-c
Vajenskim šolam in šolam s prakiičnim poukom!
Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije bo v kratkem poslal vajenskim šolam in šolam s praktičnim poukom brošuro »Problemi vajenske mladine«, ki jo je napisal Ivan Bertoncelj. Brošuri bomo priložili položnico. Brošura bo dobra osnova za študij problematike naše delavske mladine. Cena bo nizka.
voril tov. Hace Matevž, sekretar okr. komiteja ZKS, ki je čestital vsem k doseženim uspehom, posebno pa vsem, ki so materialno podprli prizadevanje naših deklet Največ so prispevali: KZ Iga vas, kateri predseduje tov. Mlakar Jože, OLO in obč. ljudski odbor.
Dekleta so tudi razstavila svoje ročne in kuharske izdelke. Imele so tudi svoj pevski zbor, ki je nastopil pod spretnim vodstvom našega veterana — učitelja Mercina Ivana.
Med gosti so bile tudi matere gojenk, ki so bile prav za-doovljne in ponosne.
Tudi hčerke se lahko postavijo s takimi starši, ki so toliko razumni, da ne branijo
obiskovati tečajev, kar se na žalost ponekod še dogaja.
Tudi v Postojni želijo dekleta tak tečaj, le ne vem, kdaj in kdo ga bo organiziral.
—n
V letu 1954 bomo uredili šole
še šole je rekel pred. občin« Kresnice na zboru volilcev V Jevnici.
Na območju Kresnice so tri šole, ki so med vojno precej trpele. V Ribčah je bila šola rr.ed NOV požgana, v Jevnici pa se je naselila nemška vojska in jo spremenila v bunker. Najmanj je trpela že 80 let stara šola v Kresnicah. V Kresnicah so naredili sedaj novo ostrešje n prekrili streho. Na severni strani so napravili pri-zidek.V Ribčah morajo opraviti še več zunanjih in notranjih del. Tudi stanovanje za učiteljico je treba urediti. Odobreno je 800.000 din. V Jevnici bodo prepleskali vsa okna In vrata. Nekaj oken in vrat bo treba narediti novih.
Odkar izplačuje plače občinski odbor v Kresnicah, dobiva učiteljstvo svoje prejemke redno prvega v mesecu.
Miha Vahen
Kdo je gospodar
V Dolenji Košani so kaj čudne razmere zato, ker ima predsednik obč. LO nepravilen odnos do upravitelja osnovne šole.
Dne 25. decembra 1953. je predsednik obč. LO Dolenje tov. Pupis Anton zaklenil šolsko drvarnico, ključ pa izročil snažilki Antoniji Martinčič ki ga nosi s seboj. Upravtelji-
ca nima vstopa v drvarnico in
ne more kontrolirati porabe drv. V januarju t. 1. so bile učilnice že trikrat premalo zakurjene — in sicer je bilo
4.	t m. v vseh učilnicah le 5° C, 5. t. m. le 7° C in 8. t m. zopet le 5° C v eni in 7° C v drugi učilnici. Vse dni do 12. jan. pa ni bilo v nobeni učilnici več ko 14° C toplote.
Tovarišica upraviteljica Pupis Štefanija je že dvakrat opozorila snažilko na to, da mora pričeti preje kuriti in da naj nanese zadostno količino drv. Odvrnila ji je, da prinese vedno dovolj drv iz drvarnice in celo preveč, zjutraj pa ne bo prihajala preje, dokler ji obč. LO ne bo plačal tako, kot se plača za nočno delo.
Predsednik obč. LO je nato izjavil, da je on gospodar šole.	Jago
-	» • •	—-—var
UREDNIŠTVO sporoča, da je še precej gradiva, ki ni moglo priti na vrsto. Po mož« nosti bomo izdali še eno na« slednjih številk na 6. straneh« Dopisniki naj zamudo oproste«
»Blago torne, ko dovjek živi, imao i zašta se roditi,«
Kako radi so nam Črnogorci razkazovali in razlagali vse, kar smo hoteli videti. Čas je tekel. 2e nas je čakal avtobus, ki nas je potegnil proti
LOVČENU
Ker smo skoraj vse dopoldne ogledovali muzeje In druge znamenitosti, se nam je po kosilu kar prilegla ta vožnja po čudovito lepem, kračkem planinskem predelu. Brž smo bili pred sanatorijem, ki leži približno sredi poti do vrha Lovčena. To je velika in lepa stavba, ki ima krasno lego.
Od sanatorija dalje smo se podali peš proti vrhu, 'do koder je še poldrugo uro hoda. Nekateri so jo hoteli mahniti kar povprek, da bi čim prej dosegli vrh. Kmalu pa smo začul! klice za seboj. To je bil planšar iz vasi Njegošev, ki preko poletja tu gori pase črede in je obenem oskrbnik Njegoševega mavzoleja vrh Lovčena. Povedal nam je, da tudi za Lovčen velja pregovor: »Preko preče, a okolo bliže.« Ubogal! smo ga in se vrnili nazaj na markirano stezo in šli potem z njim na vrh. Zavijala je sicer burja kot je običajno tu gori, a imeli smo krasen razgled. Prijazen in pameten oskrbnik nam je vse razkazal. Videli smo vas Njegoše,” ki je rojstna vas moža, ki zdaj tu gori počiva, Petra II. Petroviča Njegoša. Videli smo Skadrsko jezero z otokoma. Videli smo celo morje v Kotorskem zalivu. Potem pa nam je oskrbnik odklenil mavzolej. Z največjim spoštovanjem smo pristopili k sarkofagu velikega čnogorskega vladike, pesnika, politika, modrijana, ki se je po duhu tako visoko povzdignil nad druge ljudi, kot se Lovčen visoko dviga nad druge vrhove tu okoli. V velikem, mogočnem sarkofagu v tej lepi kapeli počiva zdaj veliki mož. Na stropu sta dva citata iz Gorskega venca:
»Vječna zublja, vječne pomršine nit dogori niti svetlo zgubi.«
Vpisali smo se še v spominsko knjigo, se še enkrat razgledali z vrha na vse strani, potem pa se nam je že mudilo nazaj, kajti sonce se je že bližalo zatonu. Po poti nazaj grede mi je bistroumni in pametni oskrbnik pripovedoval:
»Njegoš je vzornik nas vseh Črnogorcev. Narava ga je obdarila z veliko bistroumnostjo in modrostjo, prikrajšala pa ga je pri zdravju. Ko je začel še razmeroma mlad vedno huje bolehati in je vedel, da mu je smirt že za petami, si je že 1. 1845 postavil grobnico tu gori. Umrl je 1. 1851 in njegovo truplo so prenesli, kamor je želel. Za časa prve svetovne vojne je bil mavzolej porušen, Njegoševe kosti pa so takrat prenesli v Cetinje. L. 1925 so zgradili sedanjo, mnogo lepšo kapelo, in na zelo slovesen način prenesli sem njegove kosti. Čeprav počiva 1749 m visoko, vendar ni osamljen. Obiskujejo ga domačini, popotniki in turisti iz vseh predelov naših republik. Zelo veliko obiskovalcev ima tudi med inozemci.«
Lahko rečemo, da je po Njegošu zaslovel Lovčen, po obeh pa vsa Črna gora. Naj bo domačin ali tujec, vsakomur je Lovčen pravo svetišče. Popotnik, ki pride v Črno goro, se Lovčena najbolj razveseli in od njega najteže poslavlja, ko odhaja iz Črne gore. Tudi nam je bilo tesno pri srcu, ko smo se poslavljali od njega.
VII.
ČRNOGORSKO PRIMORJE Ob 10 zvečer smo se pripeljali v Budvo. Zapustili smo črnogorske visoke predele, za katerimi
se je zlasti nam planincem nekaj časa res tožilo. A mesto Budva je tako domače, skromno in svojevrstno, da se je prav kmalu vsem priljubilo.
Budva je bila stara avstrijska trdnjava. Še zdaj je obdana z obzidjem, po katerem se lahko izpre-hodiš in si z njega natančneje ogledaš mesto, okolico in morje. Mesto je zelo čisto, hiše precej visoke, ulice pa ozke. V zadnji, pa tudi v prejšnji vojni, je moralo mesto precej pretrpeti, kajti hiše ob obzidju so skoraj vse porušene. Na hribu za mestom se še vidijo razvaline prejšnje stare trdnjave. Pod tem hribom pa je prekrasen prostor za kopanje, Lepše »plaže« si ne moreš misliti. Sonce, voda, pesek in priroda tu okoli privabljata vsako leto mnogo domačih in tujih turistov. Tudi mi smo jih tu videli več kot kjerkoli ob Jadranu. Ker tudi cena 800 din v krasnem hotelu Avala ali 560 din v preprostejšem hotelu Balkan (brez popusta) ni pretirana, ni čudno, če postaja Budva eno glavnih letovišč v južnem delu Jadrana. Letos so v začetku meseca julija odprli ob takozvani »slovenski plaži« velik nov hotel Romanija. Od hotela Romanija dalje se vrste višji in nižji gorski grebeni, na katerih je videti manjša naselja. Od tod prinašajo v Budvo na trg razno sadje in zelenjavo. Tu rastejo pomaranče, mandarine, limone, prav posebno dobre pa so sveže smokve.
Budva ima dnevno zvezo za Bar in Ulcinj, pa tudi za Dubrovnik in Reko.
V Baru smo videli lepe nasade pomaranč in še večje nasade oljk (maslin). Po »Franc-Jožefovem zakonu« je moral vsak prebivalec pred ženitvijo zasaditi vsaj 600 oljčnih sadik. Tako so se nasadi oljk močno povečali, kar je danes ogromne gospodarske važnosti. Iz novega mesta Bara smo se odpe-Ijali^idi k razvalinam starega mesta Bara, ki ležijo
eno uro daleč vstran. Staro mesto je bilo sgrajepc) pred 2000 leti. To mesto, je bilo prava trdnjava* zidana na ogromni skali in obdana z dvema okopoma. Med razvalinami je najbolje ohranjen znanje« niti »sabat«, — to je stolp z uro. Za njegovo vzdrže« vanje so morali tudi zasaditi vsako leto toliko in toliko sadik. Ob morju pa zdaj že več let gradi in urejujejo novo pristanišče, ki bo preko Tito« grada in Kolašina zvezano z Beogradom.
Pa tudi za izlet v Ulcinj nam ni bilo žal poti« Ze od daleč smo zagledali tik nad pristaniščem raz8! valine, vrh katerih so v živobarvnih haljah pesto« vale žene svoje otroke. Zazdelo se nam je, da smo prispeli nekam na afriško obalo. K temu je pripomoglo seveda tudi to, da smo ob obali med kopalci zagledali lepega in zastavnega zamorca, ki gotovo pripada eni izmed zamorskih družin, ki so se pred nekaj leti tu. naselile. — Po kosilu smo tudi mi hiteli k morju. Nisrno se mogli načuditi toploti vode. Res je bil zelo vroč dan, a voda je imela najmanj 32 stopinj Celzija. — Videli smo, da je življenje v tem mestu zelo živahno, k čemer gotovo prispeva tudi narodnostna pestrost prebivalcev. Ta žive: Črnogorci, Arnavti, Dalmatinci-Hrvatje, Cigani in Zamorci. To je bilo živžava v mestnem kopališču! Kopalnih oblek smo videli bolj malo. Domačinke, zlasti ciganke, so bile kar v nekake cunje ovite. Zanimalo jih je, odkod smo prišli, ker niso razumeli našega jezika. Ko smo jim povedali, je eden med njimi nekoliko pomislil, nato pa modro dejal: »E, to je u Europi!«
Hercegnovi. Tudi ta kraj je napravil na nas prav dober vtis. Tudi poceni je bilo tu, vsaj precej ceneje kot drugod. Tu smo zopet zagledali železniško progo. Odtod pelje proga do Zelenike, ki je končna postaja od Sar«’""'* rnorie.