^ ^ d» ru» U in praznikov Wed daily except Saturday«. ' Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlikl in upravnliki prostori: 2687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rorckwell 4904 jjXO-YEAH XXXIX Cena liaia }• SUM at Chlnaga, Ullnoáa. January IS. ISMk at tfaa poat-otfioa tha Act ai Coasraas of Marat S. ISIS. CHICAGO 23. ILLm. TOREK. 15. APRILA (APRIL 15). 1947 Subscription S100 Yearly ÄTEV.—NUMBER 74 Accepunca tor mailing at special rate of póstate provided for in taction 1108. Act of Oct 1. 1817. authorised on Juna 4 1911 Wallace udaril po kritikih v senatu v svojem govoru po radiu je naglasil, da miru ne bo, ako ne to ve» svet osvojil "new deala" Rooseveltovega vzorca. Ameriška politika v rokah imperialistov London, 14. apr.-Henry A. Wallace, bivši ameriški trgovinski tajnik, je v svojem govoru p radiu, katerega je slišalo naj-nanj petnajst milijonov Angle-ev, udrihal po svojih kritikih v ©eriškem senatu, jih obdolžil, |a so podlegli histeriji in nagla-il, da miru ne bo, dokler ne bo ivet osvojil "new deala" vzorca »kojnega predsednika Roose-relta. "Ogromno bogastvo in sila Amerike se uporabljata za stra-egične in vojaške namene, ne a rvišanje življenskega standar-a v deželah, ki bi lahko postale relika tržišča za ameriške pro-ukte," je rekel Wallace. Wallace je s svojimi govori rzbudil veliko pozornost in za-limanje v britski javnosti. Liti so objavili vsebino govorov ta prvih straneh. V svojem go-roru, ki ga je imel prej v Liver-loolu, je dejal, da je imel sesta-lek z Lewisom W. Douglasom, ineriškim poslanikom v Londo-' iu. preden je konferiral s pre-nierjem Attleejem. Glede sena-Drjev, ki ga kritizarajo, je orne-lil prizadevanja, da se ga poka-e kot človeka, "ki je storil ne-aj izdajalskega in da bi moral Dvoriti o stvareh doma, ne v yini. Izgleda, da častitljivi se-itorji demonstrirajo mentalno isterijo in se obnašajo, kakor je Amerika že v realni vojni Rusijo, Ako bi bila Amerika v resni-v vojni z Rusijo, ne bi jaz ot lojalni državljan govoril v flgliji. Ker sem šel direktno 0 britskega ljudstva, sem omo-tfil gotove dogodke, ki se dru-ate ne bi bili pripetili. To po-*ni, da nisem prišel zaman v inglijo." Britski listi so objavili poroto. da je bil Wallace obdolžen Ameriki kršenja zakona, ki mejuje diskuzije privatnega dr-vljana z reprezentanti tujih ad. ki bi vplivale na stališče h vlad napram ameriški zuna-politiki. V svojem govoru po radiu je ullace poveličeval pokojnega Kdsednika Roosevelta, zlasti * njegov klic svetu za odpravo «tonjkanja. "Ves svet potre-Hooseveltov new deal in tiru ne l,o. dokler ga ne bo do-J. J« januarja, po-^ |4H " '-la t r; krat obnovi je-lR t"' 'lo 25. aprila. v " zvišanj« plače z« ^ ' na uro. Poleg' Z' za^teva garantiran ^ 'Men 40 ur in druge v ekonomskega značaja. ' i;«neral Motors K* 4 'v.ianje plače čla * t ' uri Je za deset cen-k . f '' Keuther je dejal, rr ,n da bo unija tevi i« zvišanje " ^ n pol centa na uro. V tovarnah korporacije General Motors je uposlenih okrog 250,-000 delavcev. Tovarne so v De-troitu in drugih mestih. Harry W. Anderson, podpred sednik korporacije, je dejal, da je ponudba glede zvišanja plače za deset centov na uro priznanje naraščanja življenskih stroškov. Pogajanja med korporadjo in u-nijo so se pričela zadnji četrUfc Isto zvišanje je korporacija ponudila članom dveh drugih unij. To sta United Eledrical Workers in United Rubber Workers. Obe sta včlanjeni i Kongresu industrijskih organi zacij. Avtna unija je izvojevala zvi šanje plače za 18 in pol centa na j uro 13. marca 1. 194« po stavki proti korporacijl General Motors, ki je trajala 113 dni. Sedanja povprečna plača delavcev, uposlenih v tovarnah te korpo racije, je $1.31 na uro. murray svari pred oklicem splošnih stavk Udaril je po industrij-cih, ker zavlačujejo zvišanje plač OBSODBA pkoTIDE- LAVSKIH NAČRTOV * ^ • f Washington. D. C.. 14. apr.— Fihlip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je dejal, t da bodo industrijci, ki zavlačujejo zvišanje plač v pričakovanju, da bo liongres sprejel protidelavske zakonske načrte, provodrali splošne stavke v Ameriki. Murray je izrekel sva-riol na konferend 250 voditeljev unij CIO. Poudaril je med drugim,^da bodo stavke ogražfle ne samo stabilnost ameriške ekonomije, temveč tudi ekonomije drugih držav, ki gledajo na Ameriko, izrazil pa je zaent^ upanje, da bodo industrijci revidirali stališče in da ne bodo prevzeli rizike v tem letu. Murray je obsodil protidelavske zakohske načrta, ki so pred kongresom. Dejal je, da bo Amerika zajadrala v fašizem, če jih bo kongres sprejel. Konferenca je bila uvod v splošno kampanjo vi zvezi a po« bijanjem protidelavskih načrtov; unije CIO imajo čez 6,000,-OiOO članov. Kampanja bo povezana s masnimi shodi, oglasi v časopisih, govori po radiu, obiski kongresnikov in senatorjev, telegrami, letaki, peticijami in drugimi sredstvi. V nižji zbornici se bo pričela debata o protidelavskih načrtih jutri. Trajala bo tri dni in pričakuje se, da bodo načrti sprejeti kljub opoziciji z strani delavskih organizacij. Naznanilo pravi, da bodo člani senatnega odseka za delo dovršili svojo nalogo jutri. Murray je zaključil konferenco z govorom. Naglasil je med Domače vesti V bolnišnici Yukon, Pa. — Joseph Koračln ml., član društva 117 SNPJ se nahaja v bolnišnici Westmoreland kjer je srečno prestal operacijo na slepiču. Prijatelji ga lahko obiščejo. Se ponesrečil s sekiro Springfield, IU.—Dne 29. marca se je ponesrečil Frank Kmet, član SNPJ. Ko je sekal drva, mu je spodletela sekira in mu nogo težko ranila. Nov grob v Illinoisu Peoria, 111.—Po daljši bolezni je umrl Frank Hrovatin, član društva 293 SNPJ v Farmingto-nu in dolgoletni član jednote. Star je bil 65 let, doma iz vasi Gornji Zeman pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1907, po poklicu rudar. Zapušča ženo, mater in dva sinova, vsi člani SNPJ. Pokopan je bil civilno. Unija bo apelirala na Trumana ' Washington, D. C., 14. apr.— Joseph A. Beirne, predsednik unije telefonskih delavcev, ki ja oklicala stavko pred enim tednom, je namignil, da bo apeliral na predsednika Trumana za Intervencijo, ne pa za zasego telefonskega sistema Bell Tele-phone Co. Truman še ni komentiral situacije, izrazil pa je upanje, da bo delavski tajnik Schwellenbach našel podlago za obnovo pogajanj med unijo in kompanijo. Unija je oklicala stavko, ko je bila zahteva gleda zvišanja plače za dvanajst dolarjev na teden odbita. drugim, da je ekonomska stabilnost sveta v rokah amertftkih industrijcev. Vodilne industrije je obdolžil orgij aktualnega ra-ketirstva in organiziranega ropanja v zadevah cen in profitov. Z nekaj izjemami aploh ni bilo dejanskega koletivnega pogajanja v zadnjih mesecih. To velja zlasti za avtno, jeklarsko industrijo in industrijo električne opreme. Murray Je dejal, da je namen protidelavskih na črtov uničenje delavskih unij, razvcljavljenje Wagnerjevega zakona, ustvaritev konfuzije in ustanovitev totalitarskega sistema, kakršen je prevladoval v drugih državah. Francija bo dobivala premog iz Nemčije Sporazum dosežen na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Diskuzije o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije Moskva. 14. apr.—Doznava se, Doznava se, da so pogajanja med zunanjimi ministri štirih velesil rezultirala v sporazumu, na čigar podlagi bo Francija dobivala premog iz Porurja, Potenja in drugih nemških provinc. Sporazum je odstranil eno zapreko, ki je ovirala delo zunanjih ministrov. Francoski zunanji minister Georges Bidault je odprto izjavil, da Francija ne bo odobrila načrta gledo ekonomske enotnosti Nemčije, če ne bo dobila zagotovila, da bo dobivala zadostne količine premoga iz Nemčijo. Britski zunanji miniater Ernest Bevin je dejal, da se ne strinja z Bidaultom, potem, ko je ameriški državni tajnik George C. M a r s h a 11 predlagal sklenitev sporazuma, pa je revidiral stališče, Dostavljanje nemškega premoga Franciji bo za viselo od produkcije, kar pomeni, da ji je gotova količina premoga zagotovljena. Francija bo dobivala skoro ves premog, ki bo producirán v Posarju, ko se ji bo ta provinca priključila. Ruski zunanji minister Molotov Še ni izrazil svojega mnenja glude priključitve Posarja k Franciji. Danes se bodo pričela diskuzije glede sklenitve 40-letnega pakta med štirimi velesilami, Namen pakta Je stalna razorožitev in demilitarizacija Nemčije, da ne bo nikdar več ogražala miru v Evropi. Sklenitev pakta je predlagal bivši ameriški državni tajnik James F. Byrnes in predlog je zadnji teden ponovil Marshall, Marshall je naglasil, da bo sklenitev pakta najboljša garancija varnosti Francije pred možno nemško agresijo v bodočnosti. Ta bo večja garancija nego bi bilo odreianje Porurja in Po-renja od Nemčije. Zunanji ministri se v glavnem strinjajo i idejo razorožitve in demilitarizacije Nemčije. Ta naj bi bila' uvod v demokratizacijo Nemčije. Zedinili se še niso glede bodoč« politične strukture Nemčije. Razlike so prevelike In izgleda, da ne bodo izravnan« na moskovski konferenci. Vse zadeve, o katerih s« niso mogli zediniti, so bile Izročena v svrho študije namestnikom zunanjih ministrov. Ti bodo morali dovršiti poverjeno jim nalogo do prihodnje konf«r«nos zunanjih ministrov, ki •• bo č«c nekaj mesecev vršila v Londonu ali Parizu. Sporazum J« bil dosežen le.glede likvidacij« vseh nemških vojnih tovarn do 30. junija prihodnjega l«ta. Lindbergh podprl Trumanovo politiko New York, 14. apr.—-Letalec Charles A. Lindbergh, vodilni izolacionist pred zavratnim Ja ponskim napadom na Pearl Harbor, je pretrgal dolg molk z nit-znanilom, da odobrava novo Trumanovo zunanjo politiko. Plediral je za dosego ciljev te politike celo za ceno uporablja nJa ameriške vojaške sile. Lind berg je dejal, "da moramo podpirati vse države, ki imajo slične ideale kot Amerika." On je bil prijatelj Nemčije pod Hitlerjem in ostal Je sovražnik Rusije. Kitajska vojaška posadka ojačena Peiping, Kitajska, 14. apr.— Kitajska vlada Je poslala nov« č«te na pomot svoji vojaški posadki v Slhkiačwangu, važnemu železniškemu križišču, ki l«ži 172 milj južnozapadno od Peipinga. $>hkiačwang oblegajo komunistične sile, Čete so pripeljali letalski transporti. Zasedanje skupščine Zdruienih narodov Lake Success, N, Y., 14. apr.— Organizacija Združenih narodov je sklicala izredno zasedanj« general ne skupščine za 28. aprila. Skupščina bo razpravljala o kritični (iituacijl v Palestini. Kardelj gost ameriške-ga driavnega tajnika Moskvs, 14. apr.—Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade, je bil gost am«rišk«ga državnega tajnika na kosilu. Mnenje prevladuje, da sta ras* pravi jala o oduošajih med Ameriko in Jugoslavijo in spornih kav/ulah mirovne pogodbe za Avstrijo. rudarji se vračajo na delo v varne premogovnike Ogromni profttL Id lib delalo veliki In mali kapitalisti bode prel all ale) ustavil! tudi terprlserskl" vos v tal deŠalL 'free en- Washington. D. Cm 14. apr.— John L. l.ewis, predsednik rudarske unije UMWA, je pozval ludarje, naj se vrnejo na delo v varne premogovnike. On Je od tedil šestdnevno ustavitev dela v vseh premogovnikih v znak žalovanja za III rudarji, ki so bili ubiti v eksploziji, kstera se Je pripetila 25 marca v premogovniku Centralia Cos) ( v Illinoisu, Lewis Je zdsj instruiral pred s e d n i k e rudarskih distnktov UMWA, naj dovolijo obnovo ob-rata v vseh premogovnikih, ki so bili proglašeni za varne po fede r a I n i h rudniških nadzornikih. Pričakuje se, da se bo večina rudarjev vrnila na delo danes. Delo v premogovnikih je bilo t nekaterimi izjemami ustavlje no dva tedna. Kodi se. da je produkcija premoga padla v tem času za 20.000.000 ton Možnost oklica splošne rudarske stavke »0 junija, ko bo potekla veljavnost sedanje pogodbe med unijo in federalno vlado, m izključena, Pogodbo sta sklenila Lewis m notranji tajnik Krug v maju pieteklega leta, ko je federalna vlada prevzela premogovnike. Podvzeti še niso bili koraki glede sestanka rned !.ewisom in operstorji v svrho sklenitve nove pogodbo, ki naj bi nadome stila sedanjo, Iod kontrolo republikancev, sprejel protidelavske zakonske načrte in s tem preprečil oklic rudarske stavke. Notranj) tajnik Krug je po ka tastrofi v premogovniku Centra-ho Coal Co. odredil zaprtje 518 nevarnih premogovnikov. Fe deralnt rudniški nadzorniki so doslej pregledali I6H izmed teh premogovnikov in )ih proglasili za ve t ri«. TOEEK, 1& APRILA PKOgVITA $Ia&0VJÍ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT vüJkSiLO M LASTWIMA SLOVE1I1M NARODNE JE ~ oš u4 »««llaSs« *f Naročnin« a» Zdruteno J rta t« ( na lato. aa pol lato. ti JO aa Oetrl Cook Co* 07 JO aa oelo loto. 03.7» aa pol letaj Subscription rateet for tke Untied lata« ( Canada »4.00 por foar. Chicago and Cook countries 00 A* pet Ceno oglasov po ***kov se ne vračalo. Rokopisi litorarno pesmi Ud.) eo vroejo poéüjalolju It t slučaju, fte Je peiloéU Naslov oa w kav laaa attk PROSVETA 1037-69 Sa Lawndalt At«« Chicago 29. Amerika pred glavobolom-III / V tem članku bomo nekoliko komentirali Gromikov govor katerem je odgovoril »enatorju Austinu, predstavniku Amerike v zaščitnem svetu ZN, in Walterja Lippmanna, ki bi ga lahko na-zvali (poleg Churchilla!) intelektualnega očeta nove ameriške zunanje politike in "Trumanove doktrine". Lippmann s to doktrino danes sicer ni zadovoljen — o tem več pozneje. Časopisje je poročalo, da se javnost v New Yorku že dolgo ni tako zanimala za kakšno sejo zaščitnega sveta ZN kot se je zad njlč, ko je Gromikov podal ruski odgovor na ameriško politiko v Grčiji in Turčiji. Sest tisoč oseb je prosilo za vstopnice (n« raz polago jih je bilo le tisoč), kar je več kot ob času zasedanj« zbornice ZN, ko so bili navzoči zunanji ministri velike četvoric«. Izr med 25 poslušalcev, ki jih je takoj po govoru intervjuval poročevalec New York Timesa, se je 20 oseb strinjalo z Gromikom. Gromikov je v tem govoru naglašal, 1) da vodi odlok Amerike za samostojno akcijo, odnosno intervencijo v Grčiji in Turčiji izpodkopavanju in oslabitvi ZN; 2) da je ta akcija kršitev določb ln tudi duha ¿arterja ZN; 3) ako je situacija tako resna in nujna, je bila dolžnost ameriške vlade, da bi bila prišla pred zaščitni svet, kakor to določa čarter, ne pa ga šele po storjenem kor«ku obvestil« o svoji akciji; 4) je izvajal, da je Grški res potrebna ekonom ska pomoč, toda ta pomoč naj bi šla skozi ZN, lahko skozi poseb no komisijo zaščitnega sveta; 5) je orisal vlogo Turčije v zadnji vojni in dejal, da ne potrebuje ln tudi nI vredna nobene pomoči; 6) da je oboroževanje Turčije in Grške s strani kakšne zunanje si le kršitev čarterja ZN in proti interesu svetovnega miru. Pouda ril je tudi, da je grška zadeva že pred zaščitnim svetom ln d« tc ameriške politike ni mogoče vzkladiti z Interesi ZN. ★ Z drugo besedo: Gromikov je v tem govoru navedel argumento kot so jih navedli že drugi pred njim izven sedeža ZN. Ni potrebno, da je človek pristaš ruske zunanje politike, ki je tudi podvržena veliki kritiki, posebno še, ker je večkrat videti namenoma dražljlva in provokatlvna — ni potrebno, da je človek kakšen obo žcvalcc Moskve, vendar mora priznati, ako je objektiven, da je bil ta Gromikov govor izredno efektiven, kajti slonel je na zdravi logiki ln nelzpodbitih argumentih. Vse, kar so mogli nasprotniki ruske diplomacije odgovoriti na ta govor, je to, da tudi Rusija ves čas trese ln izpodkopava ZN s svojim vetom, slabo kooperacijo ln dražljivimi nastopi njenih diplomatov. V slednjem je precej resnice, toda dejstvo je, da ne more skoraj noben veto zadati takega udarca ZN kot ga je zadala "naša" vlada v zadevi Grčije ln Turčije, kajti s to politiko se je taktično postavil« nad Združeno narode in enostavno potisnil« n« stran to organizacijo, edini up, majhen kot je, za dosego trajnega miru. Iz* govor, da je ta organizacija prešibka, da bi mogla rešiti umetno ustvarjeno krizo na Grškem in v Turčiji, ne drži. Pred letom je bila ta organizacija dovolj močna, da je lahko ustavila Rusijo v Perziji! Sigurno je, da je tudi danes dovolj močna, da bi lahko ustavila Rusijo pred Turčijo in Grčijo. Toda dejstvo je, da Rusija nobeni izmed teh ali pa kakšni drugi državi ne grozi z invazijo, ali pa na primer s tako intervencijo kot jo prinaša "Truma-nova doktrina". Austinov argument, da je namen te akcije s strani Amerike le "ojačanje" ln "utrditev" Združenih narodov, spada med največje soflEme. Ta argument je tudi Gromikov z lahkoto na vsej črti dcmoltral. V resnici so bili kovači Trumanovega govor« in "dok trine" tako neprevidni in lahkomiselni, da so bili z Vandenbergo-vim amendmentom prisiljeni storiti majhen korak nazaj, to je, so dali pravico ZN — zaščitnemu svetu in zbornici — d« lahko "prekliče" ameriško "pomoč" Grčiji in Turčiji. Ta amendment je resnici le akademakega pomena, kajti v praksi se to ne bo zgodilo. In zgodilo se ne bo. ker je malo držav, ki bi se hotele zameriti mogočni Ameriki. Prej smo omenili Walterja Lippmanna, ki zadnjih par let izmed vseh publicistov' noal krono kot propagator "ameriškega stoletja" in "zajezitve (containment)" Rusije. 2e mesece ln mesece je ob ,a\ Ijal članke v dnevnem in tudi periodičnem tlaku, v katerih je gladil pot "Trumanovi doktrini". Njegove članke so pridno čltall tudt of klel ni krogi v VVaahingtonu — val, ki uamerjajo zunanjo politiko Zadnje dni pa se je Lippmann zbal tako rekoč laatnega otroka in si pričel umivati roke. V članku pod naslovom "Monroejevn politika bila dobro planirana. Trumanova ni", pravi med drugim tudi sledeče. "Primer Grčije konkretno Ilustrira glavno zmoto Trumanovc doktitne v njeni sedanji nepopravljenl, brezpogojni in nebalanet-rani formi. Ta zmota je v tem. ker (Trumanova doktrina) meni, da je lahko ustaviti ekspanzijo Sovjetske unije ln Širjenje komu-i izma s aubvemiranjem vseh vlad. strank in frakcij, ki ao na vaej črti anttkomunistične Taka politika je obaojena na propast, ker nas povezuje v »vezo z najbolj reakcionarnimi svetovnimi silami in nas odtujuje od zmetnih tn demokratičnih sil. "Ta politika pravi (assumfa). ds je človeštvo razdeljeno n« totalitarne komuniate in Jeffersonove demokrate Ampak ni. (Na svetuj so tudt naetji, fašiati. fevdalni in vojni lordi. Prav tako ao tudi republikanci, prosvttljeni konservativci, liberalci, prourestv ci, soetal-demokratt, socialisti, krščanski demokrati, radmgarjt. delavske stranke, demokratični planovct in še marsikaj drugega Ako bomo Izvajali Trumanovo politiko na podlagi principa, da kdorkoli )e vehementno proti sovjetom. )e tudi naš prijatelj in zavetnik — v srcu pa Jeffersonov demokrat — ae bomo akoraj povsod eepariralt od širokih ljudskih mas " Na podlagi teh besed bi kdo. ki že dalj čae« msleduje Uppman Demokracij* Wa lak vlile. !1L — Delavci, tukaj vam hočem kolikor je mogoče na krttko opisati demokracijo. Predno pa pišem dalje, hočem takoj opozoriti vsakega či-utelja («Ji čitateljico), d« ni tukaj moj namen kritizirati nobenima Človeka, p«č p« opisati demokracijo, pravo demokracijo, katere p« še dane« ni nikjer na svetu. Kadar bodo ljudje res enkrat imeli demokracijo na temu svetu, talutst n« bodo več šli pod zemljo zlato rudo kopat samo zato, d« bi imeli denar. Od denarja a« ftitiaaaol Živimo le od šltljenskfth potrebščini Do teh se p« prid« ne z denarjem, temveč a delom. Zdaj pa o demokraciji. V •Demokracija", to j« danes goreč« vpr«Š«nje na temu svetu in če n« bo vzpostavljena, tedaj bomo vsi "frdamani". Takšna demokracij«, kakršno svet danes potrebuj«, j« pa industrialna demokracija. To- demokracijo pa bodo morali vspo«t«vltl delavci. Politikarji in diplomatje so nesposobni z« ta posel iz enostavnega razloga, ker je danes politična driava ali politična vlada "out of date". Če pa delavci te naloge ne bodo izvršili, tedaj nas bo pa vrag vse vzel. Ko st« sedanji urednik Pro-svete Garden in bivši urednik Prosvet« Molek debatirala v Prosveti o demokraciji, je Molek pisal, da v Rusiji in Jugoslaviji ni demokracije, Garden pa je pisal, d« je ameriška demokracij« "šepast« in nepopol na." Ob« ur«dnik« sta bil« t pravem. Molek je v pravem zato, ker pod industrialno demokracijo ne bo mesta za nobenega kapitalist«, nobeno državo, nobenega politikarja, nobenega diktatorja. Garden pa je v pravem zato, ker je resnica, da j« ameriška demokracija "šepasta in nepopoln«." Samo nam ni povedal, zakaj je danes ameriška demokracija "šepasta in nepopolna". To nam je treba torej iznajti. Najprej pa moramo vedeti kaj besoda "demokracij«" pomeni. Beseda "demokracija" prihaja iz grščine in sestoji iz dveh besed: "Demos-Kratos." "De mos" pomeni IJudJ«. "Kratos" pa pomeni vladati. Torej ljudi« vladajol "Demokracija". To. rej pomeni, da bi morali vladati ne kralji, politikarji «11 diktatorji, temveč ljudje bi morali vladattl Kako bodo pod Industrialno demokracijo ljudje res vladali, bom povedal malo pozneje. Zdaj hoč«m vzeti v pretres ameriško demokracijo. Ko je bil« ameriška politična demokracija vzpoatavljena, je dobil vsak državljan pravico do enega glasa pri političnih volitvah. Takrat ameriška demo kracija nI bila "šepasta ln nepopolna". Takrat je bila po polnoma na mestu. Zakaj? Iz enoatavnega razloga, k«r. so ta krat ljudje imeli poleg potltlčne svobode tudi okoftoanako svobodo» (Zamorci je niao im«ll.) Ta krat ao ljudje laatovall Ameriko. Piščalke niso klicale hobeneg« človeka na delo, ker Jih nI bilo. Tudi delavskega razreda ni bi lo. Vsak človek je bil savn svoj gospodur. Največ so se ljudje bavill s poljedelstvom ln tisti, ki se niso, so pa lastovall svoje ročno orodje in so vsled tega tudi lastovah pmiivod. ki so ga producirali. Nihče Jih ni izkoriščal. Danes pa je vse dnigeče. D«, nes imamo še politično demokracijo, toda poleg politične demokracije pa imamo tudi Indu strialno s v lok raci lo. Danes ljudje nimajo več ekonumok* svobode, marveč ao ekonomako z«aulnjeni. Rekel sem. da bom povedal kako bodo ljudje pod industri alno demokracijo res vlada*; Pod induatrialno demokracijo bodo ljudje akupno lastovali vso zemljo tn vpe industrij* m bodo producirali ne za prodajo ln pn -fil. temveč za ljudake potrebe, Rekel sem. da ljudje bede laato dno potrebna med nami, kajti skozi njo moramo vzdrževati culturni vezi z našo staro domo» vino. V čim ožjih stikih bo«*o staro domovino, toliko dlje bomo obdržali našo besedo, na-io pesem, našo kulturo v tujini. Kar se tiče političnega clala za naše brate in sestre, a« mi vidi, da smo ga dovršili, kajti n« tem polju jim ko ameriški državljani ne bon>o mogli več veliko po- Rudnlšlri Inspektor Driscoll A. Scanlan (desno) J« n« preiskavi dejal, da so sa veliko tragedijo v Cen trail ji v Sušnem IlllMteu odgovorne brezbrižnost, korupcija In nesposobnost rudniške upra v« In državnih uradnikov, deloma p« tudi "časopisje» radijski komentatorji • 1« Drew Pe«rson In W«l!er Wlnchell/' kl huJskaJo proti organiziranemu delavstvu. vali. tisti ljudje, ki delajo, tisti ljudje, lu nekaj prispevajo k produkciji bodisi direktno ali in-direktno. Ljudje bodo lastovali, ne politična država ali politična vlada. Pod industrialno demokracijo ne bo mesta za nobeno politično državo, za nobeno po litično vlado." Pod industrialno demokracijo i>o obstojala indu-strialna vlad«, pod katero bodo delavci vladali od spodaj navzgor. Kako bodo vladali? Vsi delavci bodo organizirani, vsak v svoji socialistični indu strialni uniji 'tlotične industrije kateri bo zaposlen. Delavc bodo izvolili vse svoje delovodji in ravnatelje in bodo izvolili \i vsake industrije svoje zaotopni k« v vseindustrialni kongres, katerega naloga bo upravljati in dustrije. Vsi, ki jih bodo delav ci Izvolii, pa bodo podvrženi odpoklicu kakor hitro se iznajde, da svojo nalogo, zanemarjajo ali so pa nesposobni jo izvršiti. Ker se pa bo pod industrialno demokracijo produciralo za ljud ske potrebe in ne za prodajo in profit ali za trge, vsled tega tu di ne bo denarja. Vsak delavec bo dobil za svoje delo svojo de lavsko nakaznico, na kateri bo zapisano koliko ur je delal. Zu te ure pa bo dobil vse kar bo hotel, ravno tako kakor dobi da nes za dolarje. Ur bo pa moral dati toliko za vsako stvar, ko liko časa je vzelo za dotično stvar producirati. Recimo, da delavec hoče imeti en Fordov avtomobil. Pravijo, da vzame 92 ur producirati en Ford. Če bi ga kupil pod kapitalizmom, bi mu najbrž vzelo dve leti predno bi ga izplačal. Pod soci« lizmom bi pa dal 92 ur in avto mobil bi bil njegov itd. Industrialna demokracija pa ne bo prišla sama ob sebi. Morali Jo bodo tspoAtaviti delavci, ln ameriški delavci jo bodo mo rali vzpostaviti prvi. Delavci drugih dežel jim bodo morali pa slediti. Ameriški delavci imajo tako moč, če bi se je zavedali, da b lahko vzpostavili industrialno demokracijo k«r hitro. To moč bMjo t Industrijah. Delavci i m«jo industrij« t svojih roksh dsnee. Kapitalisti jemljejo šahu» profite, delavci pa obratuje io Industrije m producirajo vse Vse. kar je delavcem treba da nes Je to. da kapitalistom povedo, da niso več gospodarji in dustrij. Zato bi pa morajo organizirati svojo socialistično industrialno unijo, katera pa ne bo sklepala nobenih pogodb s kapitalisti, ker jih ne pripozna. Socialist t na industrialna unija ne bo vpraša la kapitaliste, če jo pripoznajo ali ne To ji bo deveta bng.v Sociahatična industrialna unija bo organizirala delavce, ne da bi ovni komenti ČaSuvm KumenTQf jj MIlan Medved držav ni dežela tičala tako g\H bokd v nemoralni, nazadnjaški in agresivni zunanji politiki kot danes, ko jo vodi "slavni" pred sednik Truman. Henry Wallace magati. Potrebno pa je, da jim ^hije administracijo in kon l»magamo pri povzdigi njihove culture. Vsi vemo, da ni slovenski narod daroval samo mnogo življenj za svojo svobodo, temveč mu je okupator uničil tudi gospodarske in kulturne ustanove. Da vse to nadomestijo, jim je treba še nadalj« pomagati v vseh ozirih. Torej potrebno je, d« še nadalje sodelujemo s slovenskim ,, narodom v dompvini, zaeno pa pričakujemo več kulturnega sodelovanja z nami od strani Slovenije, kajti v nasprotnem slučaju bomo toliko prej utonili v tej ogromni tujini. J. F. Dura. tajnik 48 SAN8«. Slovenske in hrvatske knjige v Tomanovi čitalnici Chicago, 111.—Pred kratkim je bilo dodanih v tujezemskem oddelku Tomanove knjižnice nad sto hrvaških in slovenskih knjig. Vabljeni ste, da si izposodite te knjige. Tomanova knjižnic« je n« 4005 W. 27th st. Citalniške ure so v pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer, v sredo od 9. ure dopoldne do pol šestih popoldne, v soboto pa od devetih dopoldne do ene popoldne. Knjige lahko dobite takoj, če se izkažete I karto socialnega zavarovanja ali s kakšno drugo podobno izkaznico. Tomanova knjižnica. ♦ grea, da st« stopila na pot brei-obzirnega imperializma, ki se ga od Kitajske do vzhodnega U tel smrti Sheboygan. Wis. — Tudi nov«i "linijo", Ishko mislil, da se Je ta apostol "ameriške»!« sto. letja" spremenil it Savla v Pavla Ampak nam se sanja da le Lippmann le napravil — »trategičen umik! Šli na žtrajk. Ko bodo pa en-erat organizirani in bodo vedeli kaj hočejo, bodo p« enostavno vzeli industrije v svoje roke. Da pa kapitalisti ne bodo mogli reči, da je to konfiskacija, x>do delavpi volili za svojo po litično stranko, katera ima tak program, ki zahteva, da 6e morajo kapitalisti brezpogojno po dati. Tako politično stranko razredno zavedni delavci v Ame riki imajo. Tisti delavci, ki p« ¿o še razredno nezavedni, se bodo pa enostavno morali pridru siti razredno zavednim d«l«v ;em, če se hočejo osvoboditi. Ker pa je Prosveta nepristraif-ika glede političnih strank in njih kandidatov, ne morem te »tränke tukaj imenovati. Kdor li bo pa naročil knjižico, ki jo priporočam, bo pa tudi lahko iz našel, katera je ta stranka. Kdor hoče "demokracijo" dalje študi rati, naj si naroči knjižico: "Democracy—Past, Present and Fu ture," by Arnold Petersen. Na slov: New York Labor News Co., 61 Cliff St., New York N. Y. Joseph Brown. Poročilo tajnika podružnice 48 SANSa Cleveland. O.—V mesecu mar cu smo prejeli sledeče prispevke za otroško bolnico v Sloveniji Slovenski socialistični klub 49 JSZ $75, Frank Vrček (Maple Heights) $5 namesto venca za pokojnim Frankom Trebcem, društvo Vipavski raj 312 SNPJ $9. članarin« za prve tri mesece 1. 1947, torej skupaj za otroško bolnišnico $89. Za obrambno akcijo pa so prispevali; Socialistični klub 4 9 JSZ $20, tec $5 kot članarino, torej skupaj $25, Vinko Godina 95, društvo Kras 8 SDZ $6 kot člfcnarino, Slovenski delavski dom na Waterloo rd. $25 kot letno članarino, društvo Vipavski raj 912 $9, članarina za prve tri mesece t. 1., društvo 8 SDZ $6, članarina za mesec marec, ter dve osebi po $2, skupaj za ob rambno akcijo $80. Torej v pr vih treh mesecih smo skupno prejeli za otroško bolnišnico $394 in $251 za obrambno akcijo. poleg tega pa $381.72 kot del preostanka skupne priredbe pod-' . . ruin ice in dramskega zbora An- pMm Vfm>VMt ton Verovšek. ki se je vršila 2 marca. Enako vsoto je prejelo dramsko društvo Anton Verovšek. Skupni dohodki podružnice 48 SANSa v prvih treh me secih tega leta pa znašajo $1,-032 77. Vsem prispevate!jem izrekam najlepšo hvalo! v Do konvencije SANSa, ki se bo vršila 30 in U. maja. je še nekaj rjad mesec dni. zato priporočam. da b> malo več prispeval! v ta sklad, kaju fond za obrambno al^.jo se je močno izčrpal. To latTVö razvite iz tmročila tajnika Če hočemo, da lxm«» krili konvenčne stroške, moram«» podpreti organizacijo. jaz sem že prejela več pisem iz stare domovine. V sledečem opisuje moj brat Ivan trpljenje, skozi katerega je šel v vojnem času. Med drugim piše:. "Želiš zvedeti kaj več o mojem trpljenju za časa okupacije. Naj Ti navedem samo par stva ri, ker grozot, katere sem doži vel, Ti ne morem opisati Izhajal sem se v službi v tovarni cinka v Celju. Dne 6. aprila 1941 pa je obkrožila tovarno čet« SSovcev z 28 strojnicami, dočim so se v tovarno pripeljale z avtom gestapovske zverine. V tovarni so nas polovili 18 po številu in uklenili v verige, da ae je cedila kri iz prstov. Na zaprtih avtomobilih so nas odpeljali v zloglasni zapor "stari pisker" v Celju. V zaporu so nas zverinsko pretepli, da smo obležali v krvi in bili v nezavesti do štirih zju traj. Ob pol petih pa so nam javili, da nas odpeljejo na ustre-litev v Maribor, ker smo pa rti zanski banditi. V Maribor smo dospeli okrog šestih. Odvedejo nas iz vlaka skozi mesto proti kaznilnici in mučilnici. Med potjo od postaje do kaznilnice so nas civilni gledalci brcali ln pljuvali. Slika je bila taka, d« se ne da predočiti. Potem so nas pretepali in mučili do smrti. Ker nisem ničesar priznal, sem bil po vsakem zaslišanju odpeljan v klet, kjer je bila betonska celica. V tem "bunkarju" so se vršila vsakovrstna mučenj«. Sreča je bila v tem, da sem bil tako izčrp«n in izmučen, da sem vedno kmalu Za priboljšek pa so name spustili še volčjega psa. ki je bil naučen za tako delo. P(f osmih dneh mučenja je prišel v mojo celico Ssovec In me odvel na dvorišče uklenje-nega v verigah. Tam me obvestijo, da sem obsojen na smrt z ustrelitvijo. Na en avtomobil so nalagali rakve. na drugi pa nas in strelivo. Med vožnjo iz Ma-ribors v Celje sem se nekako dobro počutil. Mislil sem. da bom kmalu rešen vsega hudega. Spremljala nas je policija. Eden izmed policistov me je vprašal, če vem. kam me peljejo. Vprašal me je zato, ker sem se vso Organizacija SANS je še ve ' pot smejaL Odgovoril sem, da Sredozemlja, od tečaja do teča, ja. Reakciji se vsekakor silno tresejo hlače pred komunizmom komunizma pa se boje samo oni ki nimajo vere v demokracijo kot pravi Wallace. Bivši podpredsednik ZDA Henry Wällacfe je zadnje dni t večjo silo vrgel rokavico v obraz reakciji kot kdaj poprej. Se-d«j se nahaja na Angleškem in bilez oklevanja in slepomišenja razgalja našo reakcijo in jo ka-že svetu tako kot je pod srajco -—umazana, topoglava, neodgo-vorn«, ki bi rada metala atomske bombe in vladala vsemu svetp. Razumljivo, Wallace se s svojo odkritosrčnostjo do groba zamerja naši reakciji, ki se kar peni od svete jeze in kuje načrte, kako bi mu zamašila usta. Sodeč po Wallacejevih govo. rih, ki jih je imel, odkar ga ja predsedniček Truman odstavil kot trgovinskega tajnika, se mož ne misli podati reakciji, temveč namerava iti v odprti boj proti vsem, ki ustvarjajo zmešnjavo in lahkomiselno daj ajo po. vod za tretjo svetovno vojno. Možnost j«, d« bo po povratku iz Anglije Walace pričel agitirati za tretjo stranko. Dasiravno je ameriško ljudstvo politično topo in je zadovoljno z drobtinami, je med inteligenco mnogo oseb* nosti, ki čakajo prilike, ds bi delovali v progresivni delavski stranki. Wallace je danes naj* jačji glasnik naprednega amen-škega ljudstva in zaeno najmočnejši kritik ameriških nazadnje-kov, ki danes odprto agitirajo za ameriške vrste fašizem. Ti elementi se bodo najbrže z v» vehemenco vrgli na Wallaceja po povratku iz Evrope, a to možu njegovega kalibra ne more škodovati, temveč mu lahko celo koristi. Naj bo tako ali tako, danes stojimo pred velikim bojem med nazadnjaki in napred-njaki, mi, preprosti državljani, pa ne smemo gl«d«ti tega boji od strani, temveč poseči vanj, če nočemo, d« se bomo nekega dne znašli pod najhujšim ameriškim fašizmom. r^F r é . Ko j? Wallace govoril v Man-chestru, Angliji, je med drugim dejal, kako je mogoče, da so Rusi žrtvovali 20 milijonov irte* za poraz fašistične diktature,« danes W radi reakcionarji dopo-vedali «vetu, da je komunizem isto zlo kot fašizem Katero je večje zlo, smo sv«) čas precej dobatlrali tudi Slovenci. Tisti, ki so trdih da je diktatur« proletaria ta isto kot diktatura nacifašizma. so dan« v reakcionarnih vrstah, doom Brno mi, ki amo trdili obratna Še vedno v progresivnih krogu« in delujemo za napred'io delavsko družbo. • Truman in njegovi «vetovak« hočejo podpreti grško rooMrne stično reakcijo z $250 mil¡K£ Razumljivo, da taka raíl od-rtu* zelo v«s«li grške Mistične krogr in tako so n« račun t«**'" rila ž« darovali princez. K*t* ni $40,000 z« doto Odkar je Truman p°*taM* radodaren in nsktonjcn fašistom, ao oni toliko bol' kn ,očni proti izdala ukaz. da mora lee, če j« obeojen na ustreljen n» mestu ToJJJ manova ¿ektrina 7* •'humanitarne" sadov^ dobro vem. ker so mi P^j^ Mariboru. Tedaj P« ^ ril. da se j« utrnils solzs r licistovih očeh. ^ V Celju so nas yprt^v imamo še kakšno tdjo «^ z« svoje«. Jsz se mar* J (Delit na 9. čil«. lon«r^APMLA 1HT PROSVITA Razgledi po stari domovini (Od n&tfg» dopisnik* Pranj» AbU) POLITIČNI PREGLED r ^acju terorja na Jovcnakem Koroškem Pangermsni, ki so končali hit* rievsko šolo sovraštva do Slo-knov neomejeno gospodarijo ozemlju slovenske Koroške rajajo sistem "palic in btca agitirajo v smislu navodtl icionarne avstrijske vlade za "Nacisti so tu neomejeni go- . ... . c nrnv isti- .«aJ.,;: U: ___i:___i_ t , "deljivo Koroško", s prav isti «eslu s katerimi so potvar volilne rezultate ob plebisci-leta 1920. Nacistični napadi zborovanja koroških Sloven-,v se nadaljujejo v najrazlič-.jjih krajih ob pomoči avstrij-m zasedbenih oblasti. Atentatu na naše politične de vce v Celovcu je sledil pono-„ napad na slovenske zboro-\ce v Železni Kapli. Nacisti elementi iz Podjur^ske doli so bili oboroženi s palicami, [reki in žilalkami. Bili so lotno organizirani in so napa-Ji posameznike in skupine zbo ivalcev. Trgali so slovenske jugoslovanske zastave. Faši-ična drhal je vdrla v prosto-krajevnega odbora OF, jih jtošila ter pretepla tajnika ¿tva "Zarja", dopisnika Tas-in Tanjuga. Napadalcem so podali avstrijski orofaiki, ki )im prišel na pomoč tudi angleški lak v spremstvu tanka. Policijski sistem "palic in bi-i" na slovenskem Koroškem, ga izvajajo fašistični elementi podporo avstrijskih in angle-ih zasedbenih oblasti proti de-lokratičnemu prebivalstvu juž-Koroške ter Slovencem, ki itevajo priključitev k Jugo-iviji, je močno odjeknil po m naprednem svetu. "Wie-x Zeitung", glasilo avstrijske ilade, opravičuje svoje naciste piše o napadu v Železni Ka-da so Slovenci člani Osve-ilne fronte vkorakali z zasta-■ in transparenti ... in da tedaj "mlado, domovini zve« prebivalstvo—napadlo spre-I, ker niso hoteli Slovenci iz-čiti svojih zastav." V očeh av-trijske reakcije so stari in novi listi domovini zvesti prebfval-i, odločni protifašisti in parti-uisk borci proti hitlerjevske-iu stroju pa so krivci. To Je ip dokaz sodelovanja in podpo-t avstrijskih protiljudskih ele-lentov, ki »oglašajo s poetppe-¡•m nacističnih zločincev. Oglasili pa so se tudi Angleži, ¡i so soodgovorni za teror, ki p izvaja od strani nacistov pro-i antifašističnem prebivalstvu broške in Slovencem. Angle-ki list "Manchester Guardian" i objavil angleško opravičilo in ovdanl, da "ne smemo pripiso-Spopadu velike važnosti." ' poročilu pa seveda ne obtožu- * napadalcev temveč Jlk alcula pravičiti in Jih prod napredne »ncstjo pokazati kot nedellaa •gnsts. Objektivno poročilo o položaji na slovenskem Koroškem je Nala moskovska "Pravda", v kiten je napisal dopisnik Akse-k» o incidentu naslednje: "Ob južni avstrijski meji se toteza "prepovedana cona", ki 10 tvorijo slovenski predeli Ko-^ Da prideš v to cono, mo- * meti posebno dovoljenje av-Nskih m angleških zasedbenih Ko smo se vozili v ne-16 marca proti Železni . smo prehitevali skupine «¡vencev, ki so prihajale na «orovanje slovenske demokra ^ OiT.trnzacije Osvobodilne Zborovanje sta odobri-b< tanska in avstrijska polici- * P"VwKi pa smo (/pazili pro-^ ke napise s pozivi "naj< * *»'• ki ».mpatitirajo a Jugo Poi«raJo fes gore" . . . bora OF za slov. Koroško je po zval zborovske na še odločnejši boj za izkoreninjenje nacizma in z* priključitev k Jugoslaviji. Po končanem zborovanju so fašisti ponovno napadali Slovence in avstrijske demokrate. "Kar eno, videli v Žal«soi Kapli. se dogaja tudi 90 mnogih drugih mestih In vaseh prepove-dene ca«** cone t mešanim pre Uvelsšvom na. Koroškem. mcupin, .f "iladeničev z biči, pen-ivkami so se lstočas M* P<> pločnikih Že Vodd jih je "ju-"P nosom", oblečen uniformo. Očividno Britanski vo-na (»klopnih vozo nje avstrijske poli- pu la neka kolona Slo 1 zborovanje, se Je gru-h nacistov z vikom vrJila na Slovence, slovenske transpa-popazil) v blatu. " * )* vršile in dr ^ kia>mskega od spodarji, ki s palicami in biči agitireip za Nedeljivost Koroške". Slovenski demokrati žive tukaj v o»račJu dejanskega te-rorja. "Pangermani komaj čakajo konca okupacije, da bi grobo obračunali s. slovensko narodno manjšino. In če slovenska Koroška ne postane sestavni del Jugoslavije, bo tukaj zavladal fašizem". Koroške Slovence taki napadi in postopanje avstrijskih ter britskih zasedbenih oblasti le še bolj utrjujejo v prepričanju, da bodo dosegli svoje pravice le, ko bodo združeni z rojaki v domovini in bo slovenska Koroška priključena k Jugoslaviji, e. Reševanje vojnih zločincev—"krjoanska ljubaaan do Uisnja*a" . Jugoslovanska vlada je vloži la mnogo naporov, da bi olajšala povratek v domovino mnogim zapel j arfcem, ki se še danes nahajajo v inozemskih taboriščih, istočasno pa Je zahtevala, da.se nam izročijo notorični vojni zločinci, ki so zakrivili v službi okupatorjev Številne zjpčine nad lastnimi brati. V obrambo vojnih zločincev so začeli nastopati reakcionarji Zapada tudi pod krjnko "ljubezni dp bližnjega". Tako je lord Beveridge v angleškem parlamentu zahteval, naj se jugoslovanskim beguncem po odhodu okupacijskih čet is Italije (ki mora slediti 90 dni po podpisu mirovne pogodbe z Italijo) preskrbi "varno zatočišče". Temu pozivu so se odzvali tudi razni višji cerkveni dostojanstveniki in objavili v "Timesu" pismo, v katerem si prizadevajo, da bi preprečili izročitev vojnih zločincev in da bi onemogočili povratek zapeljancem. Ob tej priliki kažejo tudi neverjetno skrb za italijansko vlado, češ, da bi prepustitev vprašanja "razseljenih oseb" pomenila zanjo neznosno breme. V pismu nadalje proglašajo zločince za "ljudi brez obrambe", od katerih so se mnogi postavili na stran zaveznikov v trenlitku, ko jim nismo mogli nuditi pomoči. Kdo so oficielni zagovorniki jugoslovanskih vojnih zločincev? Prva je nastopila komisija Svete stolice ("Commissione d' Aasistenza Pontifica") v Vatikanu, ki je preakrbela neštetim vidnim ustaŠkim zločincem vizume ter financirala njihov beg v južno Ameriko. Tudi v marcu mesecu je omogočila pobeg več ji skupini, od katerih pa je bilo 16 elementov aretiranih po ita lijanski policiji v Genovi. Dru gi je katoliški kardinal v Angliji Griffin; v Franciji katoliški cerkveni krogi masovno podpirajo in skrivajo vojne zločince. Po izjavi francoskega ministra De preuxa so samo v noči od 14. na 15. marec v dvajsetih samo stan 1 h francoske prestolice od krili ob priliki preiskave veliko število krizllngov in vojnih zlo čincev, od katerih so bili neka teri že aojeni v odsotnosti. Ena ko prizadevanje kažeta milanski kardinal Schuster in salzburški nadškof, ki oba toplo priporoča U "bratsko sožitje" z morilci in požigalci. Onstran "Velike lu že" pa propagirata "krščansko ljubezen do bližnjega"—za rele vanje vojnih zločincev duhovni vodja Slovakov monsignor Kra sula in newyorški nadškof Speli man, ki je kandidat za papeški prestol Vse sentimentalne fraze o "krščanski ljftbezni do bližnjega". "človekoljubju" napram klavcem, pozivanje na "sodbo zgodovine", na "visoke tradicije' itd. ne morejo prikriti dejstva, da Je reševanje narodnih zločin cev naperjeno proti demokratizaciji mnogih držav. Reakcio narji hočejo zapcljance držati v tujini in ustvariti iz njih karftt aa avojs imperialistične n*p«4e|- nosii. Tu ne gre za podporo Italijanski vladi in progresivnim silam Italije, ampak za to, da bi preprečili razvoj defašizacije v mladi italijanski republiki, češ, da se "tega razseljenskega vprašanja, ki je izredno težak in sporen, ne more enostavno prepu* stiti italijanski vladi v rešitev." v. -a Vzpostavitev diplomat^ altih odnosajev z Italijo Jugoslovanska in italijanske vlada sta se koncem marca sporazumeli, da bosta otvorili svoja diplomatska poslanstva v Beogradu in Rimu in v čim krajšem času izmisli poslanike, > * kalija neka mladinska delegacija v Jugoslaviji Marca meseca se je mudila v naši državi številna delegacija^ italijanske napredne organizacije "Fronte della Giuventu", ki obiskala vse jugoslovanske pokrajine in proučevala naše razmere na političnem, gospodarskem in kulturnem polju ter zlasti navezovala Stike s predstavniki našega življenja. Delegacijo italijanske napredne mladine je sprejel tudi maršal Tito ter se z njo razgovarjal o važnosti vloge napredne mladine pri dea&okratizactfi narodov obeh mladih republik ter o tesni povesanosti med Jugoslavijo in napredno Italijo. Pq izjavi jugoslovanskega predsednika vlade maršala Tita obisk italijanske mladine v naši državi ni navaden obisk, ampak pomeni most med našimi narodi. Delegacija se je-zelo zanimala za. našo "mladinsko progo" Brcko-Banoviči. ter Samac-Sara-jevo. Občudovali so rešitev našega narodnostnega vprašanja ter rešitev delavskega vprašanja, ko si je delovno ljudstvo Senator Claude Pepper is Flo» ride. ki v aenstnl sbornlci vodi boj preti novi ameriški aunanjl politiki, po kateri misli "naša" «lada iaveeti goapodarako la vojaško Intervencijo * GrčlJl la Turčiji, Pepper saaftepa stališče, da vppašanjft. Grčiie In Bližjega v shoda «pada pred Združene nerede. samo prevzelo vso oblast. Občudovali so tudi veliko navdušenje našega delavskegs razreda za izvedbo mogočnega gospodarskega načrta za Industrijsko izgradnjo Jugoslavije. Potovanje zastopstva italijanske napredne mladine po naši državi je bilo velikega političnega pomena. Na Vabilo organizacije "Fronte della Gluven-tu" bo jugoslovanska mladina vrnila obisk. Italijanska delo-vna mladina bo tudi letos sodelovala pri gradnji mladinske proge Šamac-Sarajevo. Pred odhodom iz Jugoslavije so predstavniki delegacije imeli nepremišljeno govorjenje ft vojn Napisal Donald Bell Izjave bivših poslanikov in drugih važnih osebnosti javnega življenja, ki stoje v ostrem protislovju z uradnimi isjavami, so vedno škodljive in izpodkopavajo diplomatično pozicijo tudi naj mogočnejše dežele. Drugi narodi niso vajeni naše svobode go vora in ne poznajo našega tenkega razločevanja med uradnimi izjavami in trditvami zasebni- " 1 tu. Dejal mi je, da je sedanja situacija brez primere v sveto vni zgodovini, ker je *daj prvič, da vojaški glavni stan v nobeni deželi nima primernega načrta za vojno. Razložil mi je, kaj s tem želi povedati: namreč, da Rusija ne more imeti nobenega načrta za osvojitev Zedinjenih držav, a mi nobenega, kako za sesti Sovjetsko Rusijo. Jasno, da kar mrgoli velikanskih na£r tov za obsežne vojaške operaci je. Velemesta bi utegnila izgl niti s površja zemlje, mogoči so poskusi in napori, izpod kopati silo nasprotnika s pomočjo bsk-terijologične vojne, dalje so mo g oči trdi boji na vseh obron kih za razmejitev sfer vpliva. Ogromni spopadi bi se odigravali v vseh področjih, kjer bi se ameriška pomorska in zračna sila mogle srečati s pehoto ruskih armad Toda tudi ako bi nam uspelo, da v tistih krajih porazimo sov jetake sile, bi nam bilo težko prodirati globoko v notranjost evrazijskega kontinenta. Ako pa bi bili Rusi zmagoviti v spopadih na obronkih, tudi ne bi mogli nikamor pruko oceana. Drugače povedano, hkoda bi bila ogromna na obeh straneh, toda končna zmaga bi bila nemogoča. Naši sedanji napori, da si u stvari mo v Turčiji vojaško po stojanko na Srednjem vzhodu, je v bistvu priznanje, ds ne verujemo v to, da bi mogli s sa mo atomsko bombo zmagati, ter da smstramo, da nam je potreb no tudi izhodišče za vojaške operacije starega kova Od tam bi ogrožali različne važne predele Sovjetske unije, toda le ta bi od govorila s tem, da bi zasedb večji del evropskega in azijske ga kontinenta, česar mi ne bi mogli pr«*prečtti. Na žalost bo hladnokrvni voj ruški izvedenci le majhen del človeštva. Težko, s strahom pred vojno prepojeno ozračje peha narode v priprave na vojno —mevto na delo za mir in ra ob nove Morda je res, da nam ne grozi nova vojna Toda strah pred «jo bo tudi aam po sebi globoko vplival na gospodarstvo v vseh deželah —OIIA. kov, ki objasnjujejo svoje čisto osebno in privatno naziranje. Državni pod tajnik Acheson in b^vši senator Warren Austin, de egat USA pri ZN, sta uradno izjavila, da naš program podpore Grčiji ni naperjen proti Sov etski uniji kot korak vojaške narave. Austin je celo naznanil, da je pomoč le začasnega zna čaja, ter da jo bo čim prej nadomestil program Zedin j enih narodov. General Elsenhower e Izrazil svoje prepričanje, da >omo uživali dolgotrajen mir, češ da je največja nevarnost sedanjega položaja ta, da bi uteg nila ena izmed manjših držav Iti predaleč in poostriti spor. Bivša poslanika Bullitt in Earle pa sta se postavila na čisto drugačno stališče — mnogi ino« zemski opazovalci si tolmačijo njuno pričanje v kongresnih odborih kot odkrito hujskanje na »reventivno vojno proti Rusiji. Carle je celo dejal, da je po-trebno, da temeljito izkoristimo sedanjo slabost Sovjetske unije, ako nočemo, da bo polovica ah več Amerikancev poginila morda oez 5 let v atomski vojni. Vaša bivša poslanika na Poljskem in v Jugoslaviji sta le nekoliko manj podjetna, a vendar podpirata politiko, ki v bistvu sledi istim smernicam kot ona, katero predlagata Bullitt in Karle. Vse to ne bi bilo nič hudega, ako inozemski diplomati ne b. imeli poročati domov, da teh govorov vlada ni takoj odločno za vrnila. Vzrok, da tega ni stori la. je v naši zapletem notranji situaciji. Vlada se trenotno zelo trdo bori za to, da prepriča narod o različnih strategftmh in vojaških potrebah, ki stanejo mnogo denarja. Toda ta razlog nas ne bi smol dovesti do tega, da omalovažujemo inozemsko javno mnenje, ki se plaši in boji nove vojne. Dejstvo je. da ao hladnokrvni in najbolj poučeni strokovnjaki mednarodne politike prepričani, da je govoričenje o vojni nesmiselno. Čisto pred kratkim sem se raz govs rjel z vojaškim izve drncem, ki je znan po konferenco z jugoslovanskimi in inozemskimi novinarji v Beogradu, na katarz so izrazili svoje občudovanje napredku in naglemu razvoju mlade Jugoslavije. Napredna mladina Italije združuje danes preko '800,000 članov, ki pripadajo različnim političnim strujam. Preobet volivcev v Angliji LONDON.—ONA—Na podla-gi zanesljivih poročil iz vodilnih tukajšnjih krogov, si je angle* ška delavska vlada na jasnem, da se je začela množica neopre deljenih volivcev obračati proč od delavske stranke, za katero je večina teh volivcev glasovala o priliki zadnjih volitev. Toda nič ne kaže, da bi se ti glasovi obračali v smer torijev, kajti večinoma izgleda, da postajajo tl volivni krogi politično brezbrižni. Računajo, da spada približno le 10 odstotkov angleških volivcev v to kategorijo, ker je politična zavednost ljudstva zelo velika. Navzlic temu pa v mnogih slučajih ravno te množico odločajo o tem, kdo bo zmagal. Pri zadnjih volitvah je le pristop teh volivcev zajamčil delavski vladi njeno popolno zmago. Trenotno to odhajanje voliv-nlh glasov ne ogroža obstoja delavske vlade na Angleškem. Vendar pa je dodaten razlog za težko politično ozračje v tej deželi. Jasno je, da nobena demokratična dežela ne more zlahka prenašati velikega števila politično čisto neopredeljenih in brezbrižnih volivcev. Problem, katerega stavlja stvar, je naslednji: Ali je nastala ta brezbrižnost radi tega, ker je ta del volivcev doživel razo-čaranja tako na strani torijev kot na strani delavske vlade? Drugo vprašanje» katero si stav-ljajo vsi politični opazovalci, pa je, kam se utegnejo obrniti td množice volivcev o priliki pri-podnjlh volitev in za koga bodo glasovali. , Francija po starih potih PARIZ.—ONA—Skozi deset letja smo slišali šalo, da se fran coski glavni stan pripravlja na naslednjo vojno na podlagi iz ključno izkušenj iz zadnje voj ne—ta šala se je v zadnji vojni na neizmerno žalosten in tragičen način potrdila. Navile tej neizmerni ceni, ka tero je moral plačati narod, |>a navidezno generalni stan še ni napravil iz tega nobenih za ključkov. Novi francoski državni proračun nam kaže, da voj-sks še vedno nima nobenega ra zumf^anja za moderno vojno. Dočim Je bilo prisojeno zs oborožene sile preko 50 milijard frankov, Jih je dobila znanost komaj 165 milijonov, kar odgo Varja vsoti $1,375,000. Na prvi pogled je videti ako ro neverjetno, da bi mogls Fran-cljs po dveh letih nestalnega miru posvetiti tretjin^ svojegs narodnega dohodka svoji slabo opremljeni vojski. Rsvno tsko je posvečsl francoski glavni stan pred vojno vse svoje sile infan tenjl—v trenotku, ko bi bil mo ral raziskovati možnosti tsnkov in motorizirane pehote ter letal-stvs. IZ URADA Slovflnskig» ameriškega narodnega svata MM W. SStk Street Chicago. DL RAČUN ZA JANUAR IN FEBRUAR 1947 • M«. Bilanca dne 31. decembra 1D40 ............ ROHOOKI za SAN&ov upravni sklad: Fedminic« Atev. I. Detroit. Mich..................................... I, Chicago, 111............................................ 8 Ely, Minn............................................... H, West NewUm, Ha................................. 12, West Aliquippa, Pa. ....................... 1ft, Springfield. Ill..................................... 17, Uniontown. Pa. .................................. 18. Sheboygan. Wis. ............................................................... U, Midway, Pa....................................................................... 24. Virdtn. 111. ...................................................................... as. Chicago, 111....................................................................... 37, Arcadia, Kanaas .................................................................... 33. Bridgeport, Ohio ................................................................. 38. Gary, Indiana ....................................................................... 45, Sheboygan, Wis................................................................. 48. Cleveland, Ohio ........................................................'........... 53, Johnstown, Pa................................................................... 54. So. Chicugo, III................................................................... 80, Chicago, III.......................................................................... 81, Indianapolis, Ind................................................................ 83, Brooklyn, N. Y................................................................... 87, Los Angeles, Cpl........................-...................................... 73, Hennlnle, Pa. ....................................................................... 74, Sheboygan, Wis.................................................................. 01, Chisholm, Minn.............................................................. 07, Newark. N. J.................................................................... 00, Lucerne, Pa.......................................................................... 101, Oreonsburg, Pa.................................................................. 103, Witt, Illinois .........................................................i.............. 108, Euclid, Ohio .......*......................................-................ 107, Gallup, New Mexico ........................................................ Centralni odbor SANSovlh podrutnie, Chicago, III.......... Math Corel ml., Brooklyn, N Y.............................................. Federacija SNPJ xa Jufcni Ohio in W, Va........................... Fred A. Vlder, Chicago, 111.,...................................................... Frank Lusbl in tenu, Chicago. Ill, ....................................... Za prodane knjige In revije ............................................... IZDATKI: " Najemnina urada . ........................................... Plača tajnika (0 tednov) ..................................... Plača pomočnika (0 tednov) ............................. Pisarniške potrebščine ......................................... Poštnina .................................................................. Eksprea ................................................................... Popravilo plsalnegu struja ................................. Telefon in telegrafi ................... ..............,........ Davek aoclalne ravarovalnlne ......................... Dohodninski davek od plač .............................. Naročnina in publikacije .................................... Tiskovine $ 2.005 27 Ixredna pomoč ................................h—............................... Čiščenje ufada Seja eksekutive BANtta In ZOJSA............................. Zapisnik .............................................................................. Seja g), odbora AmerUkega slovanskuga kongresa. Subvencija Zdruftenemu odboru ................................... Rasno ....................................................................... $ 100.00 !«ft.50 30.00 14.00 10.20 8.00 1000 48.00 1000 4.41 5.25 íajo 14.1 10. 0.00 270.00 10.00 71.00 a7.oo 1.00 a4.oo 8.40 ao.ao ia.00 20.05 3.80 4.00 8.20 25 HO 80.00 3.80 asa 20 0.00 0.00 0.00 11,00 0 1,140.11 0 4,340.38 100.00 6B.4>q 2U0.20 37 80 100 JO 10.72 0.2!) aooo 10.3a 31,00 00.81 10.00 10.00 IAO 258.00 10.00 74.00 000.00 .70 Arabska liga kupuje orožje JERUZALEM — ONA — (¡la som zanesljivih vesti so dobili diplomatični predstavniki držav Arabske lige nalog, ds skušajo v Londonu in VVashingtonu na bsviti orožja, ki bi bilo namenjeno Arabcem v Palestini. Ts odločitev Je baje poaledira nedavnega govora sirskega mi nistrskegs predsednika, ki je l/ jsvil, da morajo Arabci zdaj, ko Britanci očividno ne nameravajo razorožiti Zidov v Paleetini, sami poskrbeti, za U» bodo našli na Angleškem sli v Ameriki vi re za nakup orožja,_ NAROČNIKOM Datum v oklepaj«, na primer (Merck 2L IS47). poleg vašega Imeea aa aaalovu pomeni, da vam le s tem datumom potekla nsrečelee Ponovite |o pravo da ee va« Ust ae nate rt Skupni izdatki iz upravnega sklada ....... Bilanca 28. februarja 1047—v banki. .. Bilanca 28. februarja 1047—ročna blagajna ................................$ 1,710.01 ........ 0 2,823.34 1.13 2,004.47 SIC LAD OTROŠKE BOLNIŠNICE Bilanca dne 31. decembra 1048 ......................... Dohodki v januarju 1047 (seznam štev, 10). Dohodki v februarju ............................................ Skupaj ...........—................................................. Obljubljena vsota (Pledges) .............................. 0120,000.30 .. 2.200.70 240.00 0123,407.00 . 33,000.00 i m ........ 0100,407,00 MIRKO G. KUHEL. tajnik. VINCENT CAINKAR, blagajnik. Glasovi iz naselbin (Nalaljevanje s 0. atranl.) vil, kajti nisem maral, da bi starši zvedeli, kaj se je z menoj zgodilo. V bližnji cerkvici sem čul u darce ure. Ura je bila enajst, Sneli so nam z vso naglico verige in nas postavili po abecednem redu v dve vrsti. Nekateri so padli v nezavest, a hitro so jim zopet pomagali na noge. čez donet minut smo že stsll na dvorišču ob zidu. Jaz sem bil ves krvav In podplut ter sem stal v drugi vrsti. Gledalcev nI manjkalo. Po večini so bile f{o spe od nemških oficirjev ter nekaj nemških podrepnikov, danes ne razumem, (Ki kje sem dobival tako močno voljo In po gum v tistem kritičnem trenotku. Bil aem preprišan, da me švabska krogla ne more zadeti. To ae je tudi ureaničilo. Žena največjega krvnika 1-/dravljam — Tvoj brat Ivan." Ivanka Nagode. PR08VBTA KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA mm—m IVAN CANKAR) i..... (Nadaljevanj«) Primajal se je starec med svate; v levici je držal kozarec, z desnico je objemal starko. Njegov obraz je bil trd, opaljen od solttcs in od skrbi, pijane oči pa so se gorko svetile. "Zaplesiva, mati, zavrtiva se!" je kiičal. "Se to uro plešiva, saj več ne bova!H Kurentu se je zazdelo, da je videl nekoč tega starca in tudi njegovo starko—obadva kakor v daljnih, žalostnih sanjah. Od stsrosti in od vina so se jima opletale noge, starcu so se razgalile črne prsi, starki je zdrknila ruta na rame in sivi lasje so viseli na oči. "Ročno, mati, nikar se ne kukaj!" Starka je bila zardela in potna v lica, sopla je težko in je plesala. "Kje sem vaju videl?" je pomielil Kurent in se ni domislil. Pijan kmet mu je vrgel na zapečck kup srebrnikov. "Eno so mi oderuhi vzeli, drugo so mi vzeli dsvki, tretje pa vzemi ti!" Kurent je godci, ali zdelo se mu je, da je že videl nekoč tistega pijanega kmeta. Tam je stals bela, vesela hiša z zelenimi okni, vrt pred njo, prostrano polje za njo—kje, kedaj? Kurent je godel in gledal, izpraševal ni nič. Sredi izbe je plesal ujx>gnjen starec, tako suh, siv, krivenčast in betežen, kakor da je bil ob belem dnevu iz groba vstal. Ko je bil stopil v izbo, je imel harmoniko pod pazduho, ali komaj je zaslišal Kurentovo pesem, je zalučil harmoniko v kot, da je zastokala in se razsula. "Kdo bi godel, kadar gode Kurent? Godi nam, Kurent, do sodnjega dne, da nam ne ugasne veselje v srcu, da ne izpregledajo te pijane oči!" Vrtil se je v kolobarju, krilil je z rokama, vzdigal je tenke stare noge do pasu, nazadnje pa je telebnil ter obležal. 'Tudi tebe sem že videl, bratec, in tudi tvojo harmoniko sem slišal!" je pomislil Kurent. Zmirom več je bilo svstov, kolikor bolj se je nsgibal dan. Dekleta so prišla s polja, prišli so hlapci in prišle so dekle. Kdor je zasliial Kurentovo pesem, je zavrisnil in je bil pijan, še predno si je ustns omočil z vinom. Fantje so bili s petami ob tla, dekletom so lica gorela. Kurent je godel neutrudoma, po vsej dolini se je rszlegsls njegovs pesem in zvezde na nebu so ji odpevale. Pod njim se je v prahu in vinskem vzduru prerivala in gnetla pijana fara. Eden se je zvrnil, namesto njega pa se je vzdramil drugi ter je zakolovratil s težkimi nogami. Gnečfc se je bila tako zagodila, da Kurent ni več razločil posameznih parov; njih ples ni bil več ples, temveč bilo je omahovanje, vrtoglavo opoteka-nje ln prešestno prerivanje. Smrad je puhtel od potnih teles, ostcklele oči so komaj še gledale, težki jezik se je komaj le ganil v napol odprtih, hropečih ustih. Grla pa so kričala zmirom glasneje, skoraj so že prekričala Kurentovo pesem. "Zsgodi nam, godi nam, Kurent, od Boga nam poslsn! Tvoj je dan, ta ura je tvoja! Dež-nico smo lokali čez leto—vina na mizo, krčmar! Ovsenjak smo glodali, da se je krhal zob—svinjine prinesi. krčmar! Tovore smo vlačili, da se je hrbet krivil zdaj pa bodi ti moj tovor, dekle! Dolgo je leto, kratek je praznik—Kurent, zagodi!" IZ gneče se je zasvetila rdeča ruta; Kurenta je sprelčtelo kakor spomin iz daljnjih sanj. Rdeča ruta se je zazibala v urnem plesu, približala se je Kurentu in vesel obraz se je zasvetil pred njim. Na potno čelo so viseli črni kodri, črne oči so mežikale in pozdravljale, rdeče ustnice so vabile; vrat je bil razgaljen globoko do belih prs. "Tudi tebe sem že videl, ti lepo, pijano dekle —kedaj sem te pač videl?" je pomislil Kurent. Stopila je do njega in se ga je pklcnila z vročimi rokami. "Kako sladka je tvoja pesem, o Kurent! Vesela je tvoja pesem, veselo ljubezen oznanja! Kam gre tvoja pot, Kurent? Kamorkoli gre, daj, da pojdem s teboj! Moj pijani mož leži na gnoju—da bi se ne vzbudil več! Spi in smrči vsako dolgo, pusto noč; sirota stojim ob oknu in prilivam nageljnom s svojimi solzami. Grenko je življenje, grenko meni; pa si ti priiel in zdaj je moje srce vse polno veselja in ljubezni. Nikdar ne hodi odtod, da ne umrjem od samega koprnenja; in če moral na pot, ne goni me, kadar pojdem za teboj. Lepo ti bom stregla in ubogala te bom, kakor se spodobi!" . Kurent je nagnil glavo, godel je veselo pesem in ni ne pogledal, ne govoril. Ona pa je prosila in vzdihovala. "Vsaj lepo besedo mi daj, vsaj prijazen pogled! Veselje si nam prinesel, le meni ga dodeli na vekomaj! Boljie nobenega praznika, nego v letu en sam! O stokrat grenkejša gren-kost, če je srce sladkost občutilo! Kje me je rodila mati, nesrečnica! Ozri se po dolini, Kurent, ozrl se na ljudi—smrt je blizu, jaz pa bi ne umrla rada! Bosa pojdem za teboj, pa če se nameril v deveto deželo!" Dolg fant, pijan in preieren, jo je zgrabil tsko krepko, da ji je razparal jopo do pasu. Trelčila sta med svate in sta se viharno za-suknila, rdeča ruta je utonila v gneči; Kurent se je ozrl in je ni več videl. Njegtva pesem je ila, kakor gre veter po svobodni poljani; jagnedi trepečejo ob cesarski cesti, žito lumi in se priklanja do tal, tepke ob razoru sklepajo ln* razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje ln nazadnje, kakor vzdram-Ijen ln ranjen, zabučl v daljavi črni gozd . . . Vsekrlžem kakor snopje so padali pivci in plesalci. En sam je nazadnje le kolobaril med spečimi, smrčečiml svati, dokler ni telebnil nanje dolg in iirok. Nihče več se ni ganil. Ležali so tam, vsi nečedni, razdaljeni in potni, usta odpra, lica nabrekla. Časih je kdo v vinskem spanju zakričal ali zastokal. Od stropa je visela svetilka; gorela je že rdeče in dimasto ter je ugaiala. Kurent je stopil z za pet'k a med svate. Starka, ki ga je bila najprej pozdravila, je slonela pod pečjo; glava ji je klonila do kolen, v rokah pa je tiičala črni molek. Kurent je snel svetilko s stropa ter je posvetil starki v obraz. (Dalje prihodnjič.) TOREK, 15. APRILA 1947 Rusko srce K. Simonov Zjutraj -so pokopsvali kapeta-ns Pozdnjskova. Na mrtvaškem vozu, pokritem z zelenimi severnimi jelkami, so ga peljali tova rili na zadnjo pot. Za krsto so lit dežurstva prosti letalci in vsi, ki so bili z njim v poslednjem boju. Za krsto je korakal nje gov prijatelj in namestnik Aljo-ša Hlobistov, korakal prsv tak, kakršen je letel, brez čelade z globoko fcpukeno kodrasto gls vo. Godba na pihala, ki so jo pripeljali iz mesta, je igrala po grebno koiačnico. Ko so spuščali krsto v grob, letalci sicer niso jokali, govoriti pa tudi niso mo gll. Hlobistov je ktal nad jamo, poslednj.č pogledal pokojnega, objel vse s suh i»»;, od utrujenosti in nespanja temnimi očmi ter dejal, da m- bo »in, Aleksej Hlobistov. prijatelj in namestnik padlega. maščeval. Potem je b.la oddana trikratna ča»tna salva iz pu*k m general je vrgel v grob prvo prgišče zemlje. Cez eno uro )e Hlobiatov že znova de/ural pri svojem letalu. B.h mi severni, pomladanski dnevi, »once m* je komaj prlbh zalo obzorju, /a katerega se ni nit. spukalo letalci so dežuia li ve» dan. sedeč v svojih grba-»t h brenčečih lovcih. Za spanje skoiaj n» bilo čaaa. Pa še celo v teh nekaj urah. ki ao ostale za »panje, Hlobistov te dni ni mogel ¿a»|>ati. Nepremično. )e ležal na »voji prtčni »n ne da bi pogledal kam drugam, je zrl na aoaednjo, prazno. Za čaaa dežurstva je sedel v kabini in razsejano pogledoval na vse strani. Ko je gledal sosednje letalo, se je nenadoma spomnil na prvo letalo, ki ga je od blizu videl. Bilo je to pri Moskvi. Ns prostor pred njihovo tovarno se je nepričakovano spustil' "U-2". Letalo je bilo staro, zdelano. Tedaj, bil je še deček, Je občutil neko čudno drhtenje in željo, da bi se kar takoj povzpel v to kabino, vzel tam nekaj v roke—kaj še sam ni vedel—in poletel. Zc takrat Je bil takšnega značaja: svojim željam je rad hitro zadovoljil. Čez pol leta je že letel v aeroklubu. Nasmejal se je in se nenadoma spomnil vseh svojih starih uči tcljev in načelnikov. Imel Je srečo: vsi so bili sedanji tovariši. Tak je IhI tudi zadnji—ka petan PozdnJakov. Maščevanje! Da. tako je dejal na grobu; maščevanje za Pozdn Jakova. Gledal bo. da bo dolgo. Sedaj zna in razume to. Ni več oni zeleni mladič, ki Je prvega julija sestrelil prvega Junkersa in se pri tem tako raz buril, da Je dobil vročino In so ga iz letala odnesli naravnost v ambulanto Dva in dvajset, ki so jih seatielili vsi skupaj in šest lastnih, to \ sceno ni šala. Ko nedaj po lx>tbi le/a iz letala, ga sicer bolijo pisa in hrbtenica o 29. M. To bo olajšalo dole aa čUušk! pošti nam pa po -puiilo doataviJanJe je v desetinki sekunde hladno preračunal. Račun je bil siguren in ke se je desni Nemec u-maknil, je udaril s svojim razbitim krilom po krilu levega. Udarec je bil tako silen, da je izgubil oblast nad letalom, po-tiamlo ga je navzdol za Nemcem, ki je potem, ko je napravil tri obrate v svedru, padel. V sekundi, ko ga je tlačilo in se je nagonsko boril proti temu, je prej občutil kakor spoznal, da je letalo še celo, da ga bo izvlekel. Ko se je dvignil in občutil, da je še živ, mu je prvič prišla na misel beseda, katero je pozneje izrekel nad Pozdnjakovim grobom: "Maščevanje." Letalo se je obrnilo in padalo,' ni ga ve$ vodil, le vlekel ga je še. Begajoči ljudje, odlomijeno krilo, komisar, ki ga je stiskal v objem,—vse to se je mešalo v glavi, zatemnjeni od strahovite utrujenosti. Hlobistov je sedel za mizo, podpiral glavo z rokami in se pozorno gledajoč te, ki so sedeli poleg njega, spominjal, kako mu je bilo v teh trenutkih pri duši. Mnogo je tedaj doživljal. Vrata v kočo so se odprla. Vstopil je, eden od dežurnih letalcev, po vsem izgledu nov in vprašal, kje je prosta postelja. Hlobistov je za sekundo pomol-čal in nato s počasno kretnjo roke pokazal na posteljo, ki je stala poleg njega. "Evo je," je rekel, malo po-molčal in nato dodal: "Poj^olno-ma prosta je." a V polarni noči smo odleteli s Severa. "Ali Hlobistov danes ne dežura?" smo vprašali. "Ne," je odgovoril komisar. "Ni ga tu. V bolnišnici je. Včeraj se je tretjič zaletel in potem, ko je zbil Nemca, skočil s padalom. Ni imel sreče včeraj—takoj v začetku je bil ranjen iz topa v roko in nogo; ko je videl, da se ne bo mogel dolgo boriti, se je zaletel." "Ali se ni mogel enostavno u-makniti iz borbe?" 'INe vem," je dejal komisar. "Ne vem. Kmalu bo ozdravel, pa ga bomo vprašal.. GotoVobo rekel, da se ni mogel T k značaja je: sploh ne more ti, da bi se Nemec živ iZvlek£ Spomnil sem se na Hlob^v obraz v kabini letala, na kus£ vo glavo brez šlema, na dr^ svetle otroške oci. Spoznal sem da je to eden od onih ljudi fa se včasih motijo, ki včash m nepotrebnem tvegajo, vendar i majo^ srce, kakršnega ne dobi nikjer razen v Rusiji—veselo m neukrotljivo rusko srce. Razni mali oglati Natural Methods of Treatment: Physiotherapy, Hydrotherapy and Massage are the best Natural Meth-ods of Applications for improving and maintaining good health. These manipulations help to prevent Rheu-matism, Arthritis, Neuralgia, Colds Headaches, Bowell Disorders. Constipation etc. For sale: Natural Herbs for Health. Write or call-Telephone—Brunswick 0224, M. Ytv vanovich, 1039 N. Noble St., Chica-go 22. 111. _(Adv} 100 GIRLS FOR WIRING—SOLDERING WITH EXPERIENCE, 94c AUTOMATIC increase to $1.04 WE train inexperienced GIRLS. STARTING rate b3c MOTOROLA 4545 W. AUGUSTA-BLVD. V Prosvetl so dnevne svatov no In delavaks vesiL AU JU Htmtm vuk dsn? "I TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike,, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23, Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveto sklep« 11 redne konvencije te lahko naroči aa list Prosvsto in »Je eden. dva. tri štiri ali pet Članov Is mm družina k sni naroč- Pa prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet___ „ -_______— nisi. Liat Proavata ataaa sa vsa anako. sa člana ali nečlana M-00 _ •ao letno naročnino. Km pa ¿lani Ša plačajo pri eaeamentu 11.20 u tednik, ae Jim to prištejs k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. ra& da Je liat predrag sa ¿lana SNPJ. List Proavata J« vaša lastnina ta fotovo Ja v vsaki drušini nekdo. M bi rad ¿ital Ust vsak dan. Pojeaailot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti ¿Un SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam tvoj list tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tskoj naznaniti upravništvu lift*. In obenem doplačati tiotično' vsoto listu Prosveta. Ako tet» n« stori, tedaj more upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cm Uatu Proavata Jet Za Zdrui. drftave In Kanado 90.00 1 tednik In__UO S tednika la__110 9 tednike ln__140 4 tednike In-----1.20 I tednikov la__nič Za Chicofo In okolice Je J"* 1 tednik In « tednike In 9 tednike In 4 tednike In I tednikov In Za Evropo Je. Ispelnite spodnji kupon, prilofttte .___ Monoy Order v pismu ia si naročite Pre«veto _ vsoto denar!« Ust. ki Je vaša lartalaa. PROSVETA. SNPJ. 9017 S«. Lawndale Ave. Chicago 99. 111. Prilefteoe pešlljem naročnine sa Ust Prosvs.o vsoto I ~--- A Ruhr Ustavita tednik In e« pripišite k meji naročnini ed ***** *la«ov meje druiiaet .ČL društva iL