Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PO^£»£rJSK/ >VENEC Uredništvo: kupi-tarjeva ul. št. b lil. Telefon št 2050 in 29% — I.i«t izhaja vsak ponedeljek Upr Kupita jeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev 2W? Hodža — Stojadinovič „Ni naperjeno proli nobeni drugi državi.. Belgrad, 23. febr. m. Predsednik češkoslovaške vlade in zunanji minister dr. Hodža se je davi ob pol devetih s svojim spremstvom s posebnim vlakom odpeljal v Mladenovac, od tu dalje pa z avtomobilom na Oplenac, kamor je prišel ob pol ena|- stih. Podal se je takoj v cerkev, v ^ViZiteli" kopan blagopokojni kral, Aleksander I. Zedimtelj. Tu se je podal v kripto ter položil na krsto blago-pokoinega kralja krasen venec ter ostal v molku eno minuto. Istočasno je v njegovem imenu položil venec na grob Neznanega voiaka na Avali svetnik tukajšnjega češkoslovaškega poslanistva dr. Pere-grin Fiša. Z Oplenca se je dr. Hodza vrnil ob 12.45 v Belgrad, ob 13 pa je priredil njemu na čast predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Milan Mo-jadinovič intimno kosilo. Popoldne je dr. Hodza nadaljeval razgovore z dr. Stojadinovičem, nakar je bilo izdano uradno poročilo, ki ga ob|avl|amo na drugem mestu. Med časnikarji: „Dober začetek" Po komunikeju je predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič skupaj s Sefont Centralnega presbiroja dr Krsto Lukovičem predstavil dr. Hodzi vse na-vzot-no domače in inozemske časnikarje, ki ph je bilo okrog 60. Dr. Hodža se je skupaj z dr. btoja-dinovičem pustil od časnikarjev večkrat fotografirati ter je ostal z njimi precej časa v prijetnem razgovoru. Na vprašanje jugoslovanskih časnikarjev s katerimi se je dr. llodza razgovarjal izključno'v čisti srbohrvaščini, je dejal, da so bili sedanji razgovori v Belgradu dober zaeetek. katerega nadaljevanje ho pozneje. Na vprašanje časnikarjev. kdaj se bodo razgovori nadaljevali, je odgovoril: »Nadaljevali bomo v Pragi z eksperti. Obstojajo namreč predlogi za sporazum glede kmetijskih pridelkov, ki jih je treba najprej izdelati v okviru Male zveze. Zaradi tega se bodo jugoslovanski. češkoslovaški in romunski eksperti sestati v Pragi Kdaj pa se bodo sestali, je bilo naslednje vprašanje časnikarjev. Dr. Hodža je odvrnil: »Točnega dneva vam ne morem povedati, lahko pa vam zatrdim, da čim preje. 01) tej priliki bomo konkretizirali še drugi predlog, Ui sc nanaša na prodajo viškov žitaric. To jc stari načrt, ki ga je treba istotako uresničiti. Nato pa bomo tozadevne sklepe predložili ostalim interesiranim državam. Navzoči češkoslovaški časnikarji so se obrnili na dr. Hodžo« prošnjo za posebno izjavo za češkoslovaško javnost. Dr. Ilodži. je njihovi želji ugodil ter jim podal izjavo, v kateri se je zelo laskavo izrazil o sprejemu v Belgradu ter je dejal, da bo ta sprejem še bolj povdaril prisrčne odnosaje in zveze, ki vladajo že sedaj med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Predsednik češkoslovaško vlade in zunanji minister dr. Ilodža si bo jutri pred odhodom iz prestolice ogledal najprej češkoslovaški dom ter prostore tukajšnje češkoslovaške šole. Nato 1» obiskal tudi jirostore Jugosl.-češkoslovaške lige, nato pa si bo ogledal muzej Nj. Vis. kneza-namestmka aVlMalo pred 12 bo odpotoval dr. Hodža iz Bel-"rada v spremstvu bana donavske banovine gosp. Pauloviča ter ministra za gozdove in rudnike Gjure Jankoviča. , Zvečer prireja na čast dr. Hodži dr. Stoiadi-novič gala-večerjo v Gardijskem domu, na katero je povabljena vsa kr. vlada, diplomatski zastopniki Male zveze in Balkanskega sporazuma, predstavniki češkoslovaške kolonije in ostale ugledne osebnosti. Po večerji bo v koncertni dvorani Gardijskega doma koncert. Sprejemi politikov Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je tekom današnjega popoldneva po intimnem kosilu, ki mu ga je priredil v zunanjem ministrstvu dr. Milan Stojadinovič, sprejel v češkoslovaškem poslaništvu po 4. uri finančnega ministra dr. Dušana Letico, trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, romunskega poslanika na našem dvoru Guranesca, francoskega poslanika de Dampierra, dalje francoskega časnikarja Ussarda, bivšega kmetijskega ministra Dragutina Jankoviča, Vojo Trifunoviča. Po teh sprejemih so bili sprejeti predstavniki slovaške manjšine v naši državi in to dr. Bulik, škof Samuel Starke in slovaški književnik Jan Čajak. Nato se je dr. Hodža odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je nadaljeval razgovore s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Danes odhod Jutri zjutraj bo dr. Hodža zapustil našo pre-stolico in bo na svojem povratku obiskal še Staro Pazovo, kjer je doma njegova soproga. Ustavil se bo pa tudi v Novem Sadu ter bo lam sprejel slovaške narodne manjšine, ki ga je pred leti skupaj s Srbi poslala kot poslanca v bivši ogrski parlament. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, je dr. Hodža v razgovorih, ki jih je imel s svojim jugoslovanskim tovarišem, obvestil le-tega o svojih pogajanjih v Parizu. Ti razgovori so se predvsem nanašali na vprašanje ureditve Srednje Evrope. Izmenjava misli med dr. Stojadinovičem in dr. Hodžo je od vsega začetka pokazala, da vlada med češkoslovaško in jugoslovansko vlado z ozirom na sedanje mednarodne razmere popolnoma enotno stališče. Pa tudi v vseh ostalih vprašanjih, ki zadevajo interese obeh držav, sta se oba ministrska predsednika dobro pomenila. V tukajšnjih političnih krogih sc poudarja, da bo dr. Hodža v najkrajšem času odpotoval še v Bukarešto. Odlikovanja Belgrad, 23. febr. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II so odlikovani: z redom sv. Save prve stopnje Vaclav Girsa, češkoslovaški poslanik na našem dvoru; z redom sv. Save 2. stopnje dr. Peregrin Siša, svetnik češkoslovaškega poslaništva; z jugoslovansko krono 2. stopnje Stenjek Šmoranc, šef češkoslovaškega presbiroja; z redom sv. Save 3. stopnje dr. Vladimir Srdinko, tajnik predsedstva češkoslovaške vlade, dr. Stenjek Čer-ny, tajnik češkoslovaškega poslaništva v Belgradu in Miroslav Kundrat, tajnik češkoslovaškega poslaništva; z redom sv. Save 4. stopnje: dr. Fran-tišek Šahtik, tajnik češkoslovaškega poslaništva, in Edvard Parma, tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva. Uradno poročilo: Sodelovanje v smislu pakta Male zveze Nocoj je bil v zunanjem ministrstvu zadnji sestanek med predsednikom češkoslovaške vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Hodžo in dr. Milanom Stojadinovičem, predsednikom kraljevske vlade in zunanjim ministrom. Sestanek je traial od 18. do 19. ure. Po tem sestanku so izdali tale uradni komunike: , Na svojih sestankih v Belgradu 22. m 23. te-bruarja t. 1. sta gg. predsednika vlade in zunanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije proučila današnji položaj, upoštevajoč pri tem zlasti razmere, ki obstoje v dunavski kotlini. Po podrobni izmenjavi misli sta gg. dr. Milan Hodža in dr. Milan Stojadinovič ugotovila istovetnost svojih stališč napram vsem vprašanjem, ki so jih najnovejši dogodki postavili na dnevni red mednarodne politike in gospodarskega življenja. Glede splošnega položaja sta gg-dr. Hodža in dr. Stojadinovič ugotovila njuno iskreno željo, naj bi v splošnih mednarodnih stikih čimprej prišlo do boljšega in srečnejšega položaja, kakršnega sta si njuni državi v okviru Male antante vedno želeli. Prevzeta od teh čustev sta bila mnen|a, da |e treba njuni dve državi obenem z zavezniško Romunijo voditi tudi v bodoče po isti poti zaradi ohranitve čim tesnejšega prijateljstva med narodi na podlagi velikih načel mednarodne pravice in miru, ki so v polni meri izražena v paktu Zveze narodov in njegovem sistemu kolektivne varnosti. Glede razmer v dunavski kotlini sta gg. dr. Hodža in dr. Stojadinovič ugotovila, da sta njuni državi z zavezniško Romunijo vred tudi v preteklosti skušali ustvariti iskreno in lojalno sodelovanje z vsemi prizadetimi državami. Njihov trud v tem oziru je skušal odstranjevati ovire, ki bi lahko preprečile in odstranile temeljne pogoje za trajno in pravilno rešitev vprašanj, ki zanimajo te države. Gg. dr. Hodža in dr. Stojadinovič sta dalje ugotovila, da sta njuni državi kot članici Male Zveze kazali vedno najživahnejše razumevanje za koristi, ki bi jih mogle imeti države dunavske kotline od tesnega gospodarskega sodelovanja. V tem smislu sta predsednika vlad in zunanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije prišla do sklepa, da je treba taka stremljenja podpirati in pospeševati v smislu pakta Male zveze in v korist vseh teh držav. Ta prizadevanja niso v nobenem primeru in tudi ne bodo mogla biti naperjena proti kakršnikoli drugi državi; nasprotno v želji, da bi se medsebojno podprle, morajo države dunavske kotline računati tudi na pod- Milaii IIcmI/ii poro drugih, zlasti na podporo velikih sil srednje in zapadne Evrope. Če bosta Češkoslovaška in Jugoslavija v tesnem in nerazdvojenem sodelovanju z zavezniško Romunijo tako delali, sta prepričani, da bosta v sedanjih razmerah najbolje koristili ideji splošnega miru in mednarodnega sodelovanja. Z abesinskih bojišč London. 23. februarja. AA. Reuter poroča: Po ogorčenih bojih prejšnjega tedna, v katerih so imeli Abesinci hude izguhe, je nastal, kakor kaže, na severnem bojišču mir. Abesinska vlada ne potrjuje glasov, ki so krožili v Rimu češ da so Italijani zasedli gorovje Amba Alagi. Abesinski krogi poudarjajo, da tudi včerjašnje italijansko uradno jxi-ročilo tega ne omenja. Čeprav trdi maršal Badoglio, da na južnem bojišču ni nobenih dogodkov, izjavljajo poluradni abesinski krogi, da so se Abesinci v odseku Negelija umaknili več milj zaradi malarije in slabe prehrane. Ti krogi trde, da so Italijani poslali v Mogadišo tiad 150 bolnikov, in da so morali pri tem premagati hude ovire. Težkoče so nastale tudi pri dovažanju živil in vode za čete in pa bencina za motorizirane enote, ki tabore pri Nege-liju Vse to morajo Italijani dovažati iz Dola. Po istih poročilih je italijansko letalstvo še vedno zelo delavno. Vsak dan lete italijanska letala nad vasmi pokrajine Sidamo, čeprav ne povzročajo s svojim bombardiranjem posebnih žrtev. Dalje poročajo o hudih bojih od moža do moža, med četami dedzas-msča Makonena Vosene in Italijani pri Negeliju. Ahesinci so iz zasede napadli italijansko patruljo in pobili II Italijanov, 18 pa ranili. Abesinski zunanji minister je izjavil Reuter-jeveiuu poročevalcu, da je brz podlage vest, da bi bili Abesinci aretirali otroke dedžasmača guverneja pokrajine Sakole, zato, ker je stopil italijansko službo. Minister je pristvil, da bi br tega guvernerja dedžas-mač Ajelu nikoli "e stoi iekaj Nemške protimine proti načrtom dr, Hodže Sestanek revizionistov Suvich, Berger-Waldenegg in knez Starhemberg h Gontbo.su Varšava, '23. febr. TG. V poljski prestol iri se vzdržujejo vesti o skorajšnjem potovanju zunanjega ministra Becka v Jugoslavijo. Vašemu dopisniku so v zunanjem ministrstvu izjavili, da o potovanju ne obstojajo nikaki konkretni načrti, če lii pa vlada sniatraia, da je obisk v Belgradu umesten. potem bi v tem primeru Slo le /.a vrnitev obiska že pokojnega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča I. I »33 v Varšavi. Kakor znano, je zunanji minister Beek I. 1933 in 1931. ko je nad Evropo strasil pakt štirih velesil, ua-nieraval obiskati jugoslovansko vlado, ila organizira odpor proti tej na k ni. Toda predčasno se je izvedelo, ila -se ttoee na poti i/ Belgrada domov ustaviti tudi v Budimpešti iu obiskati admirala lloMli.vja .velikega prijatelja pokojnega maršalu Pilsudskega. Vsled tega ni bilo mogoče Brrkovcga potovanja v Jugoslavijo vzeti resno, ker hi bilo \ takšni zvezi mednarodno-polilirni razgled samo motilo. Kosciafbotvsfti v Budimpešto Bec't v Jugoslavijo Sedaj se čuje, da je imel polkovnik Beck, takoj. ko odpravi zopet domov pruskega generala Goringa, ki lovi na Poljskem v družbi s poljskim poslanikom v Rimu, ki je |iriletel tja v letalu naravnost iz It ima. namen, da obišče Jugoslavi jo in seveda zopet — Budimpešto. Toda v zunanjem ministrstvu so takoj spoznali, da bi se moral ludi sedaj načrt izjaloviti. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se vloge d e 1 i j o. V B u d i m p e š t o bi potoval ministrski predsednik K o r s i a I k o w -s k i sam ter prinesel madjarskemii ministrskemu predsedniku zagotovilo, ki ga je z debelimi črkami natisnil krakovski Czns«. da namreč Madjarska nikakor ne misli, da je osamljena, ampak da j.....j vseh strani obdaja nesebična ljubezen Poljske«-. \ Jugoslavijo hi pa potoval zunanji minister Beek, ki hi imel nalogo prinesti obenem tudi nekaj informacij o razgovorih, ki jih je na lovu imel i generalom Goringom. Gotova vabila hi torej topol ne prišla neposredno iz Berlina, ampak bi se po-služila ovinka čez Poljsko. Jugoslovanski načelni odpor proti sovjetskim paktom naj hi bil jioiod. ki je to posredovanje sprožil. Dunaj. 2.3. febr. b. \vstrij-ka \lada je /uua njega ministru liaroii Berger Wnhlenrgi;a brun-javno poklicala nazaj iz Florenee, kje, i" užival ugodja prvega spomladanskega soma \ prijetni družbi z, državnim podlajnikoin Siiviehein. V zu nanjeni ministrstvu ne dajejo nobenih razlag u toni ukrepu. V diplomutienili krogih pa zatrjujejo, da so v Florenci sklenili, da napravila llaliii in \> strija - k u |i e u it r ž a v n i o h i - U pri trener ilu (•omhosii. ila na lu način javno i«|in, e-i.i -uliilar-nosl italijanskega hloka \ »seli vprasiiijiu poilo uavske politike. V prvi |>oloviei m.....ca marca bi prišel v Budimpešto italijanski p'i.|la|inl< v zunanjem ministrstvu Sutieli, a ist.ieasiio hi prišel doli |k> Donavi avstrijski zunanji minister Berger detiegg. ki bi ua spremljal menda tu li knez Mar hr.mherg, ne v vlogi državin /a pod kanclerja, am pak kot lovski gost generala (idnibosa. Sestanek treh držav * Budimpešti naj hi bila velika zunanje politična slovesnost. Titulescu v Prago Na romunskem poslaništvu je Va- dopisnik izvedel, da se bo še te dni Titulescu odpeljal t Prago k ministrskemu predsedniku dr. IIml/i. takoj, ko se vrne iz Belgrada. Po vsej Evro|ii vlada torej nervozno delovanje diplomacije v dveh taborih, ki se čislo določeno od črta vala in ki se trenotno drug drugega iz podrivata. Varšava. lasti javljajo. '23. februarja. A A. ila se žc nekaj čas lava.- |Hiroca'. vrše aretacije poljskih državljanov nemške narodnosti \ tiornji Sleziji. Obtožujejo jih, da so sodelovali v tajnih nacionalno-socialističnih društvih r. ircdeiitislič-nimi cilji proti poljski državi. Uradna Gazela Polska • poroča o obsežni nemški agitaciji v Poznanju in na Pomerjanskem, kjer izkoriščajo Nem ci s pomočjo svojih bank gospodarsko stisko in kupujejo posestva poljskih državljanov. Španija v Desnica 171 - Levica 224 - Neodločenih še 49 Admasa. v brat nikoli ne storil nelcaj "podobnega. Asmara, 23. febr. b. S severnega bojišča poročajo, da je italijanska vojska sedaj samo še 12 kilo: metrov oddaljena od gorskega sedla Ama Aladzi ter da pri svojem napredovanju nikjer ne naleti na odpor abesinkih čet. Na bojiščih v Tembijenu se trudijo italijanske čete, da razdelijo armadi rasa Sejuma in rasa Kase, ki bi v slučaju, če se Italijanom posreči presekati njih zvezo, prišle do razsula. Addis Abeba, 23. tebr. b. Iz Addis Abcbe prihajajo vprav nasprotne vesti od italijanskih ter se v uradnih krogih zatrjuje, da je italijanska vojska v Tembienu sedaj skoraj popolnoma obkoljena od čet rasa Kase in rasa Sejuma Icr da obstoja nevarnost, da jih bodo Abesinci odrezali od ozadja. V teku krvave bitke na vsem področju tembijenskega gorskega masiva ras Mulugeta vrši reorganizacijo svojih čet, ki trenutno Italijanom nc dajejo nobenega odpora. Z južnega bojišča pa poročajo, da sc vodijo manjše bitke brez večjega pomena, v ozadju pa se vrši mrzlična koncentracija čet, ki naj bi zadržale novo italijansko ofenzivo Madrid, 23. lebr. b. Notranje ministrstvo je objavilo sledeče izide nedeljskih volitev, ki so razdelile vsega že 424 od 473 mandatov, ki jih šteje španski parlament: Desničarske skupine: 1. Ljudska akcija (Gil Robles) 2. Monarhisti-tradicionalisti 3. Monarhisti (za Alfonza) . . 4. Neodvisna desnica .... 5. Agrarci........ 6. Katalonska liga (Cambo) . . 7. Nacionalistični baski . . . . 104 (114) . 13 (20) . 11 (14) 16 (14) , 14 (28) 8 (24) (10) . 73 (9) . 30 (20) , 27 (21) . 28 (20) . 82 (50| . 11 , i (1) 1—1 1 1 1 t—1 Levičarske skupine: 1. Republikanska levica (Azana) 2. Katalonski levičarji . . . 3. Neodvisni republikanci . . 4. Republikanska unija (Barrio) 5. Socialisti....... 6. Komunisti....... 7. F~ederali.sU....... 8. Sindikalisti ,,..<•• Desničarske skupine torei štejejo sedaj skupno 171 poslancev (prej 224), levičarske pa 353 (prej 121). Naknadne volitve bodo razdelile še ostalih 49 mandatov. Revolucionarji se vračajo Po vsej Španiji izpuščaje amneslirane politične kaznjence na prostost. V Saragosi so izpestili 230 oseb. Nekatere so bile obsojene na smrt zaradi sodelovanja v oktobrski vstaji. V Malagi so izpustili okrog 100 oseb, v Sevilji 17. Iz jetnišnice San Mi guelos Rejes so prepeljali v Valencijo 300 oseb s tovornimi avtomobili v skupinah po 25 in jih takoj izpustili. Množica ie vse oproščene osebe pozdravljala z, velikim veseljem, nikjer ni bilo incidentov. Na podlagi ukaza o amnestiji so včeraj izpustili na prostost tudi vojaške osebe, obsojene v zvezi z dogodki v Kataloniji oktobra 1934. Bilo jih jc 34 V ponedeljek pridejo v Barcelono Conipanys in ostali člani bivše katalonske avtonomne vlade, Jotehniki iz vse Slovenije, organizirani v Društvu nesamostojnih zobotehnikov za dravsko banovino. Navzočnih je bilo nad 00 delegatov, med njimi tudi delegat iz Zagreba. To zborovanje je bilo sklicano zaradi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 1. junija 1035. lir. 10.081, ki določa, da sc morajo vsi zohtehniki, ki s« dne 25. novembra 1930 ž o opravljali zobotclmiško delu. podvreči polaganju izpita. Od polaganja izpita sn izvzeti le »ni. ki so du lega datuma na podlagi dotedanjih zakonskih predpisov dobili dovoljenje za samostojno zobo-lehnisko obrt, Zaradi tega odloka s« banske uprave pozvale vse zohotehnike te kategorije da du dne :tl. decembra 11135 t lože prošnje ta polaganje tega izpitu. Na zborovanju, Iti ga je vodil predsednik društva g. Z upe t, je v živahni debati prišla do izraza neuteineljenost in nesocialnost tega odloka. Prvič ta odlok nima zaslombe v zakonu o zo1h> zdravnikih in zobotehnikih iz lela 1930. zakaj la zakon določa, da imajo vsi oni zobotehniki, ki so 25. novembra 1930 že opravljali zobotehniški posel-pravico do nesamostojnega dela ,vsak zobotehnik pa ima |>o 9 letih strokovnega dela pravico vodili samostojno zobotehniško obrt. Nikjer pa zakon ne govori o kakšnem izpitu onih zobotehnikov, ki so I »ostali pomočniki žc pred 25. novembrom 1930. Odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pa je tudi nesocialen, če upoštevamo telak pidožaj naših nesamostojnih zobotehnikov, med katerimi je 00 odstotkov brezposelnih. Izpit, ki se seveda polaga v Belgradu, stane okrog 4000 Din. (1000 Din takse, večdnevno bivanje v Belgradu, poleg tega pa je treba prinesti s seboj nn izpit kompleten instrunientarij.) V teku živahne debate je prišlo do izraza razpoloženje zobotehnikov, da bi bili pripravljeni (>o-lagati ta izpit samo pod pogojem, da bi jim s tem bila podeljena tudi pravica do samostojne obrti. Upoštevati je treba, da so s tem odlokom prizadeti zobotehniki, ki Ze. po 10, 15 in 20 let vrš« svoj |>osel in bi sedaj morali polagati izpit, da bi se sploh inogli se udejstvovati v svojem poklicu. Zborovalci so soglasno sklenili, da »• nihče od njih ne ho prijavil k tema izpitu. Sjednjič je bila sprejeta resolucija, ki bo |>o-slana na vsa merodajna mesta. V tej resoluciji dokazujejo zobotehniki z nepobitnimi argumenti, da je zgoraj omenjeni odlok ministrstva protizakonit in nenocialen, in zahtevajo, da se avtomatično ukine s tem, da se postopa po zakonu. Po zborovanju so se udeleženci podali na sla novanjc g .bana dr. Natlačena, ki jim je obljubil, da jih bo sprejel v torek ob 10 na banovini. Z bor trgovcev Belgrad. 23. febr. m. Danes je imelo luka) občni zbor Združenje trgovcev kraljevine Jugoslavije, na katerem je bil izvoljen nov odbor, lakoj nato pa ee je vršilo |>rotestrio zborovanje trgovcev, na katerem je večina govornikov protestirala proli nahavljalnim zadrugam ter proti ustanavljanju velikih trgovskih hiš ter proti prodajalnam industrijskih jjocljetij. Posamezni govorniki so ostro kritizirali razne uredbe, s katerimi se je skušalo rešiti vprašanje razdoliitve kmeta. Zastopniki .trgovcev zahtevajo, da se to vprašanje reši pravično za vse stanove. Končno so bile v tem oziru sprejele resolucije, ki bodo predložene vsem merodajnlio činiteljein. Minister Cvetkovič v Zagrebu Zagreb, 23. febr. b. Minister za socialno politiko m narodno zdravje Cvetkovič je bil včeraj na banketu krajevnega odbora JRZ ter je podal politično izjavo o delu med narodom. Danes dopoldne si je ogledal razne zagrebške ustanove ter je zlasli poročal o odnosih SUZORja napram Merkurju Popoldne je v prostorih JRZ sprejel deputacije iz Like, iz Gospiča, iz Vojmka, Slunje in drugih krajev. Zvečer mu je ban savske banovine priredil v hotelu Esplanade večerjo. Nocoj se minister vrn« nazaj v Belgrad. Grčija brez vlade Atene, 23. febr. c. Danes se je izvedelo, da kralj ne bo več čakal na pogajanja med strankami. Zahteval bo, da mu naj stranke odgovre, če lahko sestavijo koalicijsko vlado. Ker stranke ne morejo priti do tega sporazuma, je verjetno, da bo kralj skušal sestaviti izvenparlamentarno vlado, v kateri bodo imele vse stranke svoje zastopnike. Belgrad. 23. febr. m. Z odlokom notranjega ministra so deloma zamenjani banski svetniki mo-ravske banovine. Belgrad, '23. februarja, in. Danes je bil tu občni zbor oblastnega odbora Aero-kluba. Iz poročila je razvidno, da razpolaga belgrajski Aero-klub z 8 šolskimi in G športnimi letali. Petrovgrad, 23. febr. m. Danes so imeli tu velik shod gospodarski krogi, na katerem je govoril tudi gradbeni minister dr. Kožuh Avstrijski kancler pride med koroške Slovence Celovec, 22. febr. 1936. Koroška deželna vlada je objavila, da pride prihodnjo nedeljo, to je I. marca, zvezni kancler von Scliuschnigg zopet na Koroško, kjer ostane dva dni. Medtem, ko so njegovi dosedanji obiski na Koroškem veljali le Celovcu in Beljaku ter še tam samo nemškim domovinskim organizacijam, je baje to potovanje namenjeno za slovenske dele Koroške. Avstrijski kancler hoče — prvič odkar obstoja sedanja Avstrija — obiskati predvsem slovenske kraje in stopiti v stik s slovenskim delom koroškega prebivalstva. Dnevni red njegovega potovanja je za enkrat določen tako-le: V soboto, dne 29. febr. zvečer pride kancler v Celovec, kjer bo slovesno sprejet. V Celovcu bo prenočil. V nedeljo, dne 1. marca, bo obiskal gornji del koroške Slovenije in sicer bo zapustil Celovec po »Abstimmungsstrasse«, se ustavil v Kotmarivasi, nadaljeval na Bilčovs, kjer bo drugi sprejem, od tod se bo peljal naravnost v Rožek, kjer bo tretji sprejem. Iz Rožeka se bo obrnil nazaj na Šent Jakob v Rožu, kjer je četrti sprejem, od tam pa jo bo zavil proti Bistrici v Rožu in v Borovlje, kjer bo zaključni sprejem na tem enodnevnem potovanju skozi slovenske kraje. Prenočil bo kancler zopet v Celovcu, kjer bo velik zbor Sturmscharen. V ponedeljek, dne 2. marca, se bo kancler najprej v ravni črli odpeljal mimo Tini takoj v Ve- likovec, kjer bo velik sprejem. Iz Velikovca ga bo peljala pot čez Dravo v Dobrlovas, kjer je druga postaja, nadalje v Šmihel pri Fiiberku, kjer bo 3. postaja, zvezana z velikim sprejemom. Iz Šmi-hela se bo odpeljal v Pliberk, kjer se bo kancler-jevo potovanje skozi slovensko deželo zaključilo s primernimi slovesnostmi. Iz Pliberka se kancler vrne skozi Labudsko dolino nazaj na Dunaj. Iz dosedanjih priprav za sprejem državnega kanclerja se še ne da sklepati, če bodo pravi koroški Slovenci res tudi imel priložnost, da razode-nejo kanclerju svoje želje. Človek dobiva vtis, da se bodo rinili v ospredje bolj narodni odpadniki in da bo koroška Heimwehr storila vse v svojih močeh, da bi kancler ne dobil prave slike o slovenskem delu Koroške. Že sedaj gre po vsej deželi tih podzemeljski teror, ki naj bi preplašil Slovence, da bi si ne upali na dan s svojimi težnjami, o« bi slučaj nanesel, da pridejo pred šefa vlade. Naj bo kakorkoli. Avstrijski kancler je katoliški državnik, ki se zaveda, da obstojajo na Koroškem vprašanja, ki jih je treba rešiti brez zavijanja po načelih katoliške vere. Zato upamo, da bo na svoj način iskal informacij in da bo njegov prvi obisk koroškim Slovencem tudi začetek pravičnejše dobe, ne pa zaton zadnjega upa naroda, ki je do zadnjega upal, da mu bodo v katoliški državi zajamčene pravice, zapisane v božj.m in naravnem pravu. > NedelfsKi spori Smučarsko prvenstvo mariborske ZSP Prvak podzveze Fanedel Karel Maribor, 23. februarja. Kljub toplemu jugu ter zelo slabim vremenskim razmeram se je mariborska zimskošportna podzveza odločila, da izvede smučarsko prvenstvo, ki ga je odlagala od januarja pa vse do danes. Tekme so se vršila na Klopnem vrhu, kjer so se že včeraj popoldne začeli zbirati tekmovalci in tehnično vod-slvo. Popoldne je tehnični vodja Korbar s svojimi pomočniki strasiral progo, ki ie vodila od Klopnega vrha proti Smotniku, zavila nato proti Konjiškim jezerom ter 6e od tam vračala na Klopni vrh. V delu od Klopnega vrha do Smolnika je šla proga pretežno navzdol, od Smolnika proti Konjiškim jezerom je šla nvkreber, od jezer naprej proti Klopnemu vrhu pa večinoma po položnem svetu. Cilj je bil pred kočo na Klopnem vrhu na koncu podajoče poti, ki prihaja s Peska. Sneg je bil v višjih legah nekoliko boljši kakor v nižjih, v splošnem pa so bile kakor rečeno snežne razmere zelo slabe in so radi tega skrajšali progo od 18 na 15 kilometrov. Tekmovanje je bilo pod takimi pogoji zelo naporno in so prišle maže posebno do izraza. Danes zjutraj je presenetil tekmovalce dež, ki je padal pri startu, ves čas na progi in pri cilju. Oh tričetrt na 9 je pozdravil tekmovalce predsednik podzveze Gnus ter razložil progo. Ob 9. uri pa )e kot prvi startal Franc Ivič (MSK), za njim pa ostalih 12 tekmovalcev. ...............• i Med tekmovalci ki. jih je bilo trinajst, je veljal dila med njim Hellerjem in Ivičem. Vse pa je iz-nenadil mladi Fanadel ki je startal zadnji, a je kljub »nesrečni« trinajtsi številki dosegel najboljši čas in to kar pet minut boljše kakor drugo placirani. Rezultati so sledeči: Fanedel Karel (SK Železničar) 1,13.22. Tone IViveršek (SK Maribor) 1,18,14. Ivič Franc (MSK) 1,19,12. Berlek Anton (SK Železničar) 1,20,40. Ivan llcller (SK Rapid) 1,20,52. Ilerič Josip (SK Železničar) 1,24,20. Lešnik Slavko (SK Železničar) 1,26,(M. Kranjčič Leo (SK Železničar) 1,39,24. Lašič Ivan (MSK) 1.48,39. Pezdič Franc (SK Železničar) 1,50,54. Trije tekmovalci so na progi odstopili. Tekme so veljale obenem kot klubska prvenstva S KMaribora in MSK. Prvak SK Maribora je postal Tone Priveršek, prvak MSK pa Franc Ivič. Vodstvo tekem je opravilo svoj posel brezhibno. Posebno proga je bila izpeljana odlično, ter zaznamovana dobro, da ni bilo mogoče zaiti in tudi kontrolne postaje so bile po vsej progi v najlepšem redu. V juriji so bili: predsednik MZSP Miloš Gnus, ki je bil vrhovni vodja tekem, starter in časo-merilec na cilju je bil Franc Kebric, tehnični vodja Korbar, sodnika pa Golubovič in Velrih. Po tekmi je bila v koči na Klopnem vrhu objava rezultatov za favoriti T^i^k "Priveršek (SK Maribor) ter se in razdelitev daril. Zmagovalci so sprejeli plakete, je pričakovalo, da se bo borba za prva mesta vo- l oba klubska prvaka pa klubske znake. Nedeljski nogomet Hermes : Ilirija 4:0 (i: 0) Ljubljana, dne 23. februarja. V današnji podzvezni tekmi, ki se je vršila na igrišču Hermesa sta se pred 40 gledalci srečala Hermes in Ilirija. Medtem, ko je nastopil Hermes s svojim prvim moštv., je bila Ilirija močno oslabljena, ker njeno prvo moštvo vsled dogodkov na zadnji tekmi med Primorjem in Ilirijo, ki se je vršila preteklo nedeljo, ni smelo nastopiti. Ilirija je j*>slala zato v borbo deloma svojo rezervo, deloma pa juniorje, ki še zdaleka niso bili kos nalogi, katero stavi j a na vsakega posameznega igralca taka tekma kakšna je bila današnja. Ker ti igralci torej niso bil predstavniki ilirijansekga nogometa zato tudi ne sinemo s tega vidika presojati današnjo tekmo, kakor če bi nastopilo provo moStvo belo zelenih Poleg tega se je pa ibrijanskim igralcem močno i>oznal dolgotrajni zimski počitek, medtem ko je bilo llermcsu takoj videti, da ima za seboi ze precej treninga ter tekem. Kajti Siškarji so vztrajali prav do konca v istem tempu, še celo več, drugo polovico drugega polčasa so pokazali še večji elan in voljo ter borbenost kakor preje r.\ nrrn Moštvi so nastopili v nasledjih postavah: i Ilirija: Malič — Lado, Žitnik — Bogme, Ice, Jože — Smerdu, Kveder, Aljančič, Doberlet, Erber. Hermes: Razbornik — Klančnik, Košmerli _ Primar, Košenina, Kratič — Derenda, Brodnik, Svetic, Mokorel, Rihtar. Tekma sama ni nudila nobenega športnega užitka ter je bila odigrana v ležernem stilu. Začetni udarec je imela Ilirija, toda Hermes preide v lahno premoč, katero je le redkokdaj prepustil svojemu nasprotniku. V osmi minuti diktira sodnik korner proti Iliriji, ki povzroči nevarno situacijo pred ilirijanskim golom, toda hudega se ni nič zgodilo Nato sledi cela serija kornerjev proti Iliriji dokler končno v 27. minuti ne zabije Hermes po Brodniku prvi in edini gol prvega polčasa za her-mežanske barve. Sodnik je pomotoma hotel zaključiti prvi polčas s 30. minuto kar pa je takoj po: pravil in igra se je nadaljevala v lahni premoči llermesa in v znamenju kornerjev proti Iliriji in prvi jx>!čas je — kakor sem že omenil — končal 1 : 0 za šiškarje. Drugo polovico so otvorili Hermežani. ki so v tem delu igre fiokazali še večjo premoč. Toda tudi Ilirija se je pokazala z boljše strani, tako. da je bila igra nekaj časa precej odprta. Bil pa jc Hermes vztrajnejši in je stalno pridobival na polju. V 20. minuti diktira sodnik vsled faula v kazenskem prostoru enajst metrovko proti Iliriji, ki jo spremeni Svetic v 2 : 0 za šiškarje. Odslej je bil Hermes v stalni premoči in jx>sledica tega je bila. tretii gol za Hermežanske barve, ki ga je zabil Svetic, v 34. minuti. V 25. minuti jKitrese še Rihar enkrat mrežo Ilirjanov in 4 : 0 se glasi stanje za Hermes, ki se do konca ne izpremeni. Še nekaj oblegani od strani šiškarjev in par neuspelih poskusov od strani belo-zelenih in sodnik zaključi tekmo. Tudi Hermesova enajstorica se danes ni izkazala. izvzemši drugo polovico drugega časa. Nekatere zasedbe, osobito desno krilo, so bile slabe. Napad ima še vedno ono staro napako, da pred golom preveč kombinira mesto bi streljal. Sicer pa je da-našnia njegova zmaga zaslužena Sodnik g. Camernik je bil zelo rigorozen, sodil pa je dobro in objektivno. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarcc naravne »Franz losef grenčice«. stransko dokaj lepa in v zelo ostrem tempu, sploh v prvenstvenem stilu. Sodnik jia s« je moral poslu-žiti najostrej. ukrepov in jo |)oslal na odmor moža od Maribora in enega od Železničarjev. Gledalcev okoli 700. Pristaši Maribora so živahno pozdravili zmago svojih fantov. Tekmo je vodil zvezni sodnik Bergant Prvestveno tekmo sla odigrali rezervi obeh klubov. Zmagalo je zasluženo boljše moštvo Železničarjev 7 : (4 :1). Sodil je zvezni sodnik Mrdjcn iz Lubljaue. SK Celje : SK Korolan 2:0 (1:0) Celje, JS. febr. Na igrišču SK Jugoslavije je bila lanes pop. oh navzočnosti 300 gledalcev prvenstvena poilzvez-na tekma med SK Celjem in SK Korotanoui iz Kranja. Igra je biln zelo živahna in napeta ler je predstavljala |iravo borbo za točke. Gostje so igrali prav dobro in požrtvovalno, zlasti v startu, niso Delovanje ljublj. gasilcev Ljubljana, 23, febr. V Mestnem domu je danes dopoldne ob 9 zborovala gasilska žu|>a Ljubljana-meato. NavzoČnih je bilo delegatov vseh 13 čet. Zborovanje je vodil predsednik V r b i n c , ki jo pozdravil mestnega fizika dr. Kuna, poveljnika mestnih poklicnih gasilcev F u r I a n a in navzočne delegate ter podal besedo-tajniku Rošu, ki je podal izčrpno tajniško poročilo. V preteklem letu se je župa udeležila kome-moracije za pokojnim kraljem, za rojstni dan kraljeviču Tomislava, ki je pokrovitelj vsega gasilstva v državi, pa se je udeležila av. maše v stolnici. Priredila je dva župna izleta'v Dravlje in Šiško, dalje samaritanski tečaj- ki ga je vodil meetni fizik dr. Rus, ter plavalni tečaj. Oba tečaja sta pokazala lepe uspehe. NEKAJ ŠTEVILK 0 GASILSTVU IN POŽARIH. V župi je včlanjenih 13 čet s 011 rednimi, 1380 |xxlporiiinii, 27 rezervnimi in 40 častnimi člani. 13 čet ima 9 štirikotnih, 2 dvokolni in 12 motornih bri*galn ter skupno !**)0 metrov cevi. Ven inventar v župi včlanjenih čet je vreden 2,166.640 Din, na njem j>a je še 222.3H5 Din dolga. V preteklem letu jo bilo na področju župe 30 malih. 12 srednjih in 6 večjih požarov. Na zavarovanih objektih so povzročili ti |>ožari škode za 1,220.000 Din. na nezavarovanih pa za 16000 Din. Zaradi pravočasnega luistopa ga*iirov je bilo obvarovane škode za 5,GOO.OOO Din. Pri jx>žarih je sodelovalo 681 gasilcev in so se pri peti I i 4 ne«rečni slučaji, vsi lažje narave. blagajniško poročilo g. Pi is to vik a izkazuje blagajniški saldo 2174 Din Nato se je pričela debata o gasilskih le-; čajih, ki jih predpisuje zakon o gasilcih Po tem zakonu namreč more v bodoče postuti funkcionar čete le oni, ki je dovršil gasilski tečaj in napravil izpit. Krajši referat o tein vprašanju je imel g. Furlan. Soglnsno je bilo poudarjeno, da mora biti vežbovnik, ki ga misli izdati Gasilska zveza za to tečaje, za Slovenijo spisan v slovenskem jeziku. Nato je bilo sklenjeno, da se tečaji prično 7. marca t. 1. in da pošlje na ta tečaj vsaka v župi včlanjena četa |x)leg dveh odbornikov še pel članov. ALI DOBIMO TUDI V LJUBLJANI MOD KITNO ALARMNO NAPRAVO? Med debato se je sprožilo tudi vprašanje glede alarmne naprave v Ljubljani. V zadnjih letih se je pokazalo, da lopova na Gradu ne zadoščala več. Poveljnik jioklirnih gasi cev g. Kurlan |e v zvezi s leni poročal, da je modernizacija jiožarnega alarma v Ljubljani nujno jiotrebna. Najbolj praktični bi bili vsekakor avtomatični požarni znanilci, k n r pa bi stulo okrog milijon dinarjev Svojeiasuo je ze bila v mestnem proračunu postavka Un.oui Din, da bi se vsaj delno poskusilo s to moderno napravo, toda |)o«tavka je bila črtana. Zaenkrat gre prizadevanje za tem, da dobe vse gasilske čete v »voje domove telefone. V tem slučaju pa bo morala biti |>o vseh domovih uvedenu dežurna služba. Kot dobro alarmno sredstvo pride nadalje v j i-tev sirena. PrakBa je pokazalu. da se boljše obnesejo sirene z malim radijem kakor pa one z velikim. Zaradi - tega je mestna občina naročila sireno r majhnim radijem, da se preizkusi, potrebnih p > bo vsega skupaj še 5—6 siren. Sirene bodo slu/.ilr dobro tudi pri zračnih na|>adili GASILCI NAJ NK BODO ZMKHOM SAMO ZA »ŠTAKAZO«. Ta zahteva je ros upravičena Prišlo je že kar v navado, da se ob vsaki še tako malenkostni priliki pozove gasilstvo, naj nastopi v paradnih oblekah. Zaradi lega je občni /.bor sklenil, da se odslej najirej udeleže gacilci v paradnih krojili le oficielnlh gasilskih prireditev, j>ri drugih prireditvah pa, če že sodelujejo, nastopijo v civilu. zgolj z znakom. Obširen razgovor se je razvil ludi o požarnem redu, ki danes ne ustreza več. Ljubljanski kinematografi so pred leti v sporazumu z mestnim na čelstvoin nekoliko preuredili svoje operacijske ka bine in od tedaj naprej so odpadle gai-ilske straže. Dr. Kodre je predlagal, naj bi se odslei na|>rej |iri koncesiji za vsako prireditveno dvorano stavil kot |togoj, da mora ob vsaki prireditvi prisostvovati gasilska straža. Sklenjeno je bilo nato ludi. <1h na i zupa slavi mestnemu poglavarstvu predlog zantran pregleda vseh prireditvenih dvoran v Ljubljani, ki baje ne potrebujejo gasilske straž.e. Po obravnavanju še nekaterih notranjih zadev je predsednih ob pol 11 zaključil občni /bor. Ljubljanska kronika 40 urna pobo/no6t v stolnici". Danes in jutri v torek ob 4 pojjoldiie govor in slovesne litanije. V noči od ponedeljka ua torek češčenje presv. Zakramenta od 9 do 4 zjutraj za može in mladeniče. Poroka. Včeraj sta se v Ljubljani poročda g. S troj in Anton, pravni referent Pokojninskega zavoda, in gdč. Matilda Dolenc, učiteljica iz Ljubljane. Poročil ju je ženinov brat minister dr. Kulovec. priči pa sta bila nevestin brat ing. Anton Dolenc in mestni svetnik Smersu Rudolf. Uglednemu paru želimo vso srečo! Člane Društva prijateljev angleškega naroda in vse ostalo občinstvo opozarjamo na spored II. javne produkcije našega konservatorija, ki obsega izključno le dela angleške glasbene literature. Izvajajo se skladbe, ki so jih napisali možje svetovnega slovesa iz XVII. stoletja in iz današnjih dni. Spored sestavljen iz orkestralnih skladb za godalni or- pa rmkazali posebne kombinacije. Obramba je bila j |e sestavi; _ odlična. Tudi sani vratar je bil izvrsten ter ;e rešil I kester, ki se izvaiaio pod vodstvom skladatelj mnogo nevarnih položajev. Domači so igrali z velikim elanoni. Obramba in vratar so bili dobri, napad pa premalo odločen in je zamudil mnogo res ugodnih prilik. V prvem polčasu je bila igra izenačena ler je bila žoga zdaj na eni, zdaj na drugi jiolovici igrišča. Celju se je šele v 41. minuli prvega polčasa posrečilo po lepem prodoru zabiti prvi gol. V drugem jiolčasu je bila igra nekaj časa izenačena, nakar je Celje prešlo v lahno premoč ter je v 10. minuti j>adel drugi gol po Dlmitrije-viču, ki je odločil končni rezultat. Sodil je g. Lu-kežič iz Ljubljane. Belgrad, 23. februarja. A. Današnja nogometne tekme v Belgradu so se končale s temi izidi: Jugoslavija : Sparta, Zeniiin, 3:1 (1:1). — BSK : SLOGA 7:1 (2:1). — BASK : Jedinstvo 6:2. Zagreb. 23. februarja, b. Concordia : Hajduk 7:1 (2:0). — Gradjanski : Slavija (Varaždin) 2:1 (0:1), _ Hašk : S|>arla 1:1. Muhouse, 23. februarja, b. Današnja tekma med Baskom in profesionalnim SC Moulhouse se je končala z zmago Baska 5:3 (1:2). Zemun, 23. februarja, b. Jugoslavija : Sparta 3:1 (1:0). Motnje v crevih omotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne Franz -Josefove grenke vode. Rbr. po urim wc. pol tn nor. &tir. S-hr. 1S465, !5. V. ISSK Maribor : SK Železničar 2:0 (0:0) Maribor je za prvo prvenstveno tekmo v leto-šiiiem letu imel na svojem igrišču težkega nasprotnika. Po papirnati formi sodeč je bilo pričakovati vi.-o'-'C /. nage železničarjev. Toda žoga je okrogla. Železničarji so imeli v prvi polovici igro popolnoma v rok-ih. Njihov vratar je dobil žogo šele v 2») minipi Številni napadi Z. so bili ustavljeni 7 dobro premišljeno oflsidc-taktiko mariborskih branilcev. Tudi v streljanju so bili napadalci Z. ne-Mgurni k.ir jc pa šlo na gol, je branil izvrstni ionni nahajajoči se vratar Koren. Mariborski napad m držal žoge in so zaradi tega imeli krilci ogromno dela, vztrajali pa so do konca tekme ter odnesli zmago Druga |>o'ovica je bila bolj izenačena. V 20. minuti se je iz zmede pred vratmi Železničarja piosre-čilo Kirbisc.hu zabiti prvi gol. Par nevarnih napadov Železničarja rešita obramba in vratar Mari-ra. V 44. minuti dobi Miloš lep predložek, pre-dribla obrambo in poleg neodločnega llerinaiiiia strelja v gol. Radi zavlačevalne taktike obrambe Maribora podaljša sodjiik igro za 2 min. toda rezultat je ostal nespremenjen. Igra je bila oboje- Na vojaške tekme v Chamonix Chamonix, t*, februarja. Jugoslovanska vojaška smučarska ekipa je /.apustilo domača tla 14. t. m. ter je dospela v Chamonix naslednji dan proti večeru Pod vodstvom podpolkovnika g. Milana Popoviea jc šla nu te tekme znana naša ekipa « Pokljuke, in sicer: podporočnik g. Ivan Koren, kol vodja patrulje, podporočnik g. Jovanovič Mirko, kot namestnik, narednik Višič, Žen Jakob in Ke/ele Ivan. Zu slalom in smuk pa naš znani tekmovalec i/. Jesenic Kini! Žnidar. Potovali smo preko Inomosta in Curiha v /euevo. kjer so nas pričakovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Po obedu je bil ogled Ženeve, nakar smo se / avtom odpeljali proti Chumonixu. Tu je bil oficielni sjirejem in predsednik mesta je imel na našo ckijio pozdravni nagovor ter ji je izročil krasen šopek svežih cvetic. Nastanjeni smo v modernem hotelu Me-tro|Mile Viktoria. Prvi dan bivanja v Chumonixu je moštvo izrabilo za ogled mesta, okolice in veličastnih vrhov, med katerimi se mogočno dviga Mt. Blanc. Popoldne istegu dne smo si pa oglodali terene za tek. Pri tej priliki se je pripetila našemu najboljšemu tekaču, podporočniku Korenu nezgoda. Pri malem smuku je tako nesrečno padel, da si jc izpulinil levo roko v rami in je vprašanje. če mu bo mogoče sploh starlati. Na vsuk način pa bo naša patrulja, ako bi jKidporočnik Smufartki klub Ljubljana Hklicnjo za tetrtflk clmo 27. t. m. |>I> '-'II v |n-»llifiju restavracije Zrvmtle Alim«ki .sestanek. Vabljeni mi vsi (mihii, članice, tekmovalci lin prijateljil kluba. (f. Giniivw Ik> poročal » mnučninHli lokalnih nn olimpijatll v tlnrini^c.h-1'ftritf.iiki'rclieiiii. TuriuHnlitnu-ipurtiii odbor za d v i t; lahke atletike in pripravo atletov za olimpijndo r Ljubljani. (Služlie-nnt. Vii7.7in fvftmrovn *f\tn v sri-Ho, rtjie '_'(i. t. m. ob 'Jll.^0 pri Slniiiičll. Zin'iiouk v glasbi. Nova zadruga za našega kmeta Včeraj je bil v jirostorih Jugoslovanske strokovne zveze v Delavski zbornici ustanovni oliiii zbor nove zadruge »Slovenski grudi pomoč«, kreditni fond za Tiitro ra/dolžitev našega kmeta, r. z. z o. z. v Ljubljani. Po pozdravu navzočih jc označil sklicatelj tega zbora namen, cilj iu smole i nove zadruge ter jc predlagal pred prehodom na dnevni red ki je vseboval samo dve točki, lo jc čitanje pravil in volitev vodstva, odposlanie zbor«' vili pozdravov obema slovenskima ministroma slo venskim školom in končno banu dravske banovine ter županu Ljubljane, kar so navzoči z aplavzom odorib. Nato je sledil dnevni red Po prečitanjii pravil zadruge je bil izvoljen sledeči odbor: Vajda Vladimir, žel uradnik, predsednik, dr. ("jinpa Matija žel. uradnik, Podobnik Jred.il 77. Radio Programi Radio Ljubljana: Ponedeljek. U. februarja: 12 Samimi nji .lolmiiiin SlraiifttB Cplotiče). — lc2.4.r» Vromoiuska n&|H>vtwl, |mh-o■ ■ il;». — 13 NiupovpmI <*n:*a, objava N|M>ri*ia, f>l»v»^tila. Ki l'» Oporotnn glanha (Kadijaki orknstorl. H Vmmiipii^m poročilo, Ingram to6a.ii. — ZdravniAku ura: OlH»>ii.j<-prebavnih organov («o»p. dr. Bogomir Magajn«) W.2ft Nekaj n(k«oti«vnib ginsban i h sliik (plo.V-ol. 1K -in Kulturni pomen vseu^llii.V-a k pomtUiini o/.irom na slo vevmko ivnlv<»reo (fp>*p. Dra#o Cvptkni. 10 Naipmcd časa, objav sporeda, obvojiMln. M.30 Nflcionulua ura: NaAi otroki: Hvar (Miltfič ia Bnlcrad«) - 'i0 Cudiu-7/godbo Janeza SaJatniik« (zvo^nn slik«). (Napisal go*p. Fr. Trfalt, b/vajajo Mani rad. dram. dru&boV KmeSko godibe (plošče). 21 .Ho Hrvatski ivedpiiatind narodni ohl£*Ji (tprenos Iz Zagreba). — £2 Napove«! 6osa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. - 32.15 Ura plesno glaabe (igra IladiJ«ki Jaza. vložke poje gosp. Miirtko .Teln/in). — konec ob 28. Drugi programi: Ponedeljek, 21. februarja: Behrratl: lD.M Radij-ski onk»*>tor. — 20.30 .luKonlavija v pesmi, oik.lus pesmi 17. rlimlh krajev. - ai.40 .laza. — Uunai: lii.10 Moj ljubezen« k i «pev naj 1m> valč.uk — večer v liričet.rtin*»kom taktu. — '20.30 lliodingprjev rad.LJftki pobpuri Karneval*. — 22.10 Kabaret na ploftčah. — 23.30 Plesna glasba. — Budimpešta: 10.10 Ciganaka giloaba. 21 Zabavna in plesna tfla«ba. —■ 22.06 F/«don-s iz H ima. — 31.16 UmietniAki im kulturni večer. 22.1/> Celisliona in kJavimka ir-lasbn. — Him-Uari: 20..15 Simfoničn; koumaj«ke pesini. — 32 Slavnoelu' koncert oh priliiki estonskega narodnega prazmlka. - Umrl je, previden s svetimi zakramenti, v 91. letu starosti, gospod front Drbcš upokojeni ocožnlikl stcožmojstti Pogreb bo v ponedeljek na župno pokopališče na Bledu. Večna lttč naj sveti njegovi duši! Bled - Ljubljana, 23. februarja 1936 Žoluioii sin In rodbina: ftnni, Mnci|n, Alfonz, Maeiian, fcnnc, VasiUi in Boious Iccscolno Vrba na Koroškem. Primorske vesti Važna geografska izsleditev Znano je, osrečilo, da je izvir Fojbe ugotovil. To je rezultat dolgotrajnih raziska-vanj, in sirer m' je profesor poslužil v to svrho zaznamovanih jegulj, o katerih je znano, da imajo periodo migracije (potovanja) iz morja |K> rekah in nazaj v morje, iščoč kraja, kjer bi se plodile. Izvir Fojfe tvorita po tem dognanju dva velika požiralnika, eden pri Sv. Ivanu ob Kaši, drugi pa pri vasi Pornjatiu. I inrl je \ Trstu ravaliere Andrej Sepič, ki je bil agent tržaškega Lloyda dobrih t8 let. Večinoma je služil v Albaniji, kjer je kot iredentist vzdrževal zveze / Italijani, radi česar je bil med -vetoviio vojno v nevarnosti, da ga pošljejo v koncentracijsko taborišče. Vojaških dezerterjev je v angleški koloniji keiivn. ki meji na italijansko oziroma abesinsko Somalijo, okoli 4tHI. kakor je povedal v debati v angleškem parlamentu te dni nek poslanec. Med njimi se nahaja tudi nekaj Slovencev iz Primorja in Nemcev iz južnih T i rob Tečaje srbohrvalskcga je/.ika so otvorili te dni v Piilju. Aranžirala jih je poljska italijanska akademska mladina. To je pač dokaz, kako močan in neizkorenljiv je jugoslovanski živel v Istri in v Primorju sploh, ker čuti italijanska inteligenca potrebo tečajev v našem jeziku, o katerem so tik do abesinske ekspedicije italijanski listi dosledno pisali, da je že skoro izginil in je popolnoma brez pomena kot umirajoč idiom ... Olepševanje Trsta gre v naglem tempu naprej. Sedaj pridno delajo na restavraciji tržaškega gradu, takozvanega kaštela, kar bo gotovo do 24. maja. Na delu je kakih 100 delavcev. Na grad bodo spravili orožje iz muzeja za zgodovino in umetnost ter bodo uredili tudi sobo iz srednjega veka. Prijava žitaric. Istrski prefekt je zaukazal. da mora vsakdo, bodisi kmet, bodisi trgovec ali mlinar prijaviti, koliko ima pšenice, koruze itd. Pri le j priliki se bo ugotovilo, koliko vsak rabi zase in za svojo družino, oziroma hlapcc. To je seveda v zvezi z vojsko v Abesiniji, oziroma potrebo zadostne prehrane vojske. Znani Mmerikogna. tajnik koperskega fašija, ki je znan po svojih svoječasnih kazenskih eks-pedieijah po Istri, se je prostovoljno javil za vojsko v Abesiniji, kamor se odpravi 7. bataljonom črnih srajc v kratkem. Neznano žensko truplo so našli v četrtek 20. februarja v Materijah pri Reki. Truplo razodeva zelo lepo elegantno oblečeno plavoiaso 30 letno osebo. Bila je ustreljena v sence. Na cesti so našli patrone in pa kose okrvavljenega papirja, s katerim si je morilec obrisal roke. Ker ubita ni imela pri sebi nobenih listin in ker je atentator izginil, bo preiskava težka. Letalska nesreča. V četrtek je trimotorno letalo, ki opravlja redno poštno službo med Trstom i in Zatlrom, zadelo v veliki bronasti kip sv. Evfe-mije, ki se nahaja na vrhu zvonika katedrale v liovinju, ki se nahaja v veliki višini tik morja. Letalo je strmoglavilo v morje, pri čemer je bil ubit pilot in en potnik, trije drugi pa so bili ranjeni. Konfinirali so in sicer na 5 let dijaka Slavka Vičiča iz Ilirske Bistrice, ki je bil režimu neljub. Obtožen je bil, da je pri predvojaških vajah mladine agitira! proti Italiji v smislu slovenskega iredentizina. — Več aretacij se je zgodilo tudi v Istri in se zdi, da so v zvezi z nezadovoljstvom prebivalstva z vojsko v Abesiniji. Na 1.000.000 lir jo bila obsojena v Trstu banka (komerciale, ker je oblast prišla na sled prestopkom zoper stroge devizne predpise. Kaznovanih je več uslužbencev banke. Dve žrtvi viharja in mraza. Dne 15. I. e- o našli pri selil Miheliči v poljskem okraju irtvi neko Marijo Kirac in njeno 7 letno hčerko Ano. Kmetica Marija Kirac se je bila odpravila s hčerko iz rodnega sela blizu Labina proti Pilijo, da nakupi tam domače potrebščine. Na poti pa ju je zalotil vihar, tako. da sta zgrešili pot in begali okoli, dokler nista vsled mraza in utrujenosti izdihnili. Požar je izbruhnil v hiši Franceta Cingerle ua Visokem pri Vitovaljah v šempaški občini. Zgorelo jc mnogo krme, tako da ima posestnik okoli 5000 lir škode. Za župnika v slovenskem Lazaretu pri Kopru je bil namesto dr. (inlvauija, ki je bil imenovan za župnika v Barkovljah pri Trstu, prišel don Sibeni (prej Sihenič) iz Buzeta. Takoj ob prihodu ga je obiskal fašistični tajnik iz Kopra ter z njim obravnaval, kakor nas obvešča Piccolo , o raznih vprašanjih slovenskega kmetskega prebivalstva koperskega okraja. Veliko arestov je bilo izvršenih te dni na Goriškem. Med drugim sta bila na več mesecev areslaiiii več, sto lir globe obsojena Angel Rejc iz : Podbrda in Franc. Kemperle iz Bače. Vzrok je popolnoma neznan. Aretirali so tudi Petra Lipovška v Št. Vidu pri Vipavi, ne da bi bil znan vzrok. V Cerknem je bila aretirana Tereza Ložar zaradi kontrabanta na 4 mesece ječe in na 3000 lir globe. Na Slapu pri Idriji so aretirali .ložefa Rutarja iz Logarskega, ker so našli pri njem star avstrijski bajonet in nekaj smodnika za mine. Stara granata, ki jo je našel Peter Gregorič blizu Dornberga, je nesrečnega najditelja precej ranila na roki. Hujše rane pa je prizadela laka granata, ki je razpočila.na dvorišču neke hiše v Sv. Petru pri Goriri, 17 letnega Ludvika Korasa. Enaka granata je ranila tudi 12 letnega Albina Krpana v Renčali, k sreči le lahko. Velike predpustne plese sedaj v mnogih kra-jrh po inicijativi fašija opuščajo. To je zelo pametim, ker ti plesi v Primorju ne pospešujejo morale in dajo povod raznim ekscesom. 1. vaja. Vsed na tla, nakar raznožimo nogi precej narazen. Nato začnemo izvajati globoke predklone. Da bodo predkloni še nižji, odnosno da jio vaja še izdatnejša, se oprimemo še z rokama nog ter se s pomočjo rok pri vsakem predklonu pritegnemo naprej. Višek jc dosežen, kadar pridemo s čelom do tal. Vajo ponovimo kakih osemkrat. Isto vajo ponovimo s to razliko, da imamo nogi skupaj, z glavo, oziroma čelom, pa se sku-sajmo pri vsakem predklonu dotakniti kolen, ki morajo biti pri tej kakor pri prvi vaji docela napeta. Vaja je še izdatnejša, če se oprimemo z rokama prstov nog in pripognenio stopala k sebi ter Ljudje, ki jih poleg trde stoiice mučijo tudi ciri, moreio za čiščenje črev vzeti zjutraj in zvečer po četrtinko čaše naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Ro«. 1K> mit n. soc. pol. tn nar. zdr. S-br. 13483. So. V. M- Jaka Sunež sedi v kavarni. Kmalu prisede še en gospod: »Saj sc poznava.« -Odkod? Iz tele kavarne. Spoznani vas po dežniku.' »Saj takrat nisem imel dežnika.- »Vi ne, pač pa sem ga takrat imel jaz.« Prizori v pustnih dneh . | t -Oh, kakšen jc današnji svet! Sc celo lune so tri četrtine ukradli.« Hvala lepa, sem abstinent -O jej, kaj se vse na svetu najde!« -Kozarci so pa dandanes čisto za nič, vsi puščajo!« »Halo, Milka, ali si ti? Veš, jaz ne moreni domov, imam važno sejo.« Od Soče čgsz Žilo Domača telovadba i Kdor ne telovadi, ni zdrav; kdor se ne giblje na svežem zraku, ni zadovoljen; in trd ter okorn [Histane človek že v mladih letih, ako se ne bavi ; s kakim športom. In kdor ne napreduje, ta nazaduje. Zato ni nikdar dovolj poudarjeno, da nam je potrebna vsakdanja gimnastika, osobito onim. ki so cele dneve v pisarnah ali zaduhlih delavnicah in tovarnah. Vsako jutro ali večer žrtvujmo svojemu zdravju par minut, zraven pa pazimo, da vaje pra- { vilno izvajamo. Pa tudi ne smemo ostati vedno pri j istih vajah, temveč moramo jemati vedno težje, ker bomo s tem dobili še večje veselje do gimnastike. Za danes zopet nekaj novih, a malo težjih vaj. v tem položaju izvajamo predklone, seveda ob napetih kolenih 2. vaja. Poskoki v zrak. Pri vsakem poskoku izvedemo drug gib: najprej obdržimo nogi skupaj, nato ju raznožimo desno, levo zanožiino, nakar l>rednožimo levo in de?no zanožimo ler pričnemo vajo znova Pred vsakim omenjenih štirih gibov oziroma vaj. ki jih imamo izvesti v zraku, napravimo dva vmesna in nizka poskoka, pri tretjem se pa odženemo visoko v zrak in napravimo zahtevani gib. Vsi jioskoki morajo biti prožni ter izvedeni zelo mehko. Celotno vajo izvedemo šestkrat. 3. vaja. Iz ležne opore za rokama poskakuj v zrak ter obenem ploskni z rokama. Ta vaja spada med najtežje in kdor je šibkih rok, jo od začetka ne bo mogel napraviti. Izvedemo pa je takole: Telo mora biti ravno kakor deska, roki nape*i. Na:o za-zibljemo od popustu hrbtenice narahlo dvakrat navzdol in ko gremo drugič navzdol, skrčimo še roki, nakar se silno in hipno s pomočjo rok in prstov nog odrinemo v zrak. hitro plosknemo z rokama, nakar se ujamemo ob mehkih nogah in pokrčenili rokah in vajo nadaljujemo od začetka z nihanjem. Vajo ponovimo kakih štirikrat. Spomini župnika Franca Treiberfa Kanonik in predmestni župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu. 15. IX. 1804 do 22. XII. 1020. (Nadaljevanje.) Tukaj sem deloval celili 26 let. Z bo/jo pomočjo se mi je sicer jxisrečilo velika dela izvršiti, ali sem tudi veliko trpel. Moj rajni oče mi je naprej napovedal, rekoč: »Po reki navzgor plavati je težavno, boš videl, koliko boš moral zaradi slovenskega mišljenja pretrpeti.« Tako se je tudi zgodilo. V veliko zadoščenje in tolažbo mi je slu/ilo, da sem imel lako odličnega in nadvse plemenitega gospoda v svoji bližini; to je bil ekscelenca g. baron Tino-Friedenthal, bivši trgovinski minister in tudi kratko dobo prvi državni poslanec koroških Slovencev, ki je bival na svojem gradu Kohlhof nad župniščem v Št. Rupertu pri Velikovcu. Dosegel je starost 80 let in je tudi v St. Rupertu pokopan. Bil je g. baron Tino silno plemenit in značajen gospod. Bil je zelo veren mož, vsako velikonoč je opravil sv. spoved, in to zelo vzpodbudno. Ko sem mu odvezo dajal, so častitljivega moža solze oblile. Bi! je j>a tudi velik slovaiiofil in je posebno ljubil naš slovenski narod, Ker je bil popolnoma slep, je imel zaporedoma več slovenskih primorskih in kranjskih visokošoleev, ki ?o mu tovaršijo delali in mu časnike in knjige čitali in se zraven pripravljali na izpile na univerzi. Vsako leto je plačal tudi naročnino za več Mohorjanov. Ob volitvah je demonstrativno volil s Slovenci. Naj bo temu plemenitemu gospodu ohranjen časten in hvaležen spomin! Predmestna župnija v St. Rupertu pri Velikovcu je zelo staro kulturno središče, tukaj je bila zidana prva cerkev in tudi dalje časa sedež kolegijalnega kapitlja, ki je bil pozneje v mesto Velikovec premeščen. Mesto Velikovec in Št. Rupert pa trorita eno celoto, zaradi tega je bilo v jezikovnem oziru od davnih časov tako urejeno, da se je v mestni cer- i kvi v Velikovcu vršila božja služba v nemškem je?i-! ku, samo evangelij se je bral tudi v slovenskem jeziku, v Št. Rupertu pa je bila slovenska božja služ-: ba. Ker je pa v Velikovcu čedalje več nemških raz-I redov nastalo, postala je nevarnost velika, da se Št-! Rupert ponemči. Zaradi tega je družba sv Cirila ' in Metoda na predlog koroških slovenskih rodoljubov sklenila v Št. Rupertu otvorili slovensko šolo in i šolske sestre iz Maribora kot učiteljice na to šolo | poklicati. Že leta 18f>3 je sedanji senator in bivši ' pokrajinski namestnik Ivan Hribar, takrat odbornik družbe sv. Cirila in Metoda, kupil v St. Ru):ertu primerno stavbišče pod pretvezo, da se bo z.ulala , vila. Ko so Velikovčani za pravi namen zvedeli, so j se zelo razburili, ali kupna pogodba sc ni dala več i razveljaviti. Tukaj je treba omeniti gospoda janeža ! Zechnarja, meščana in svečarja v Velikovcu. ki je bil takrat župan v Velikovcu. Temu pravičnemu možu i se imamo zahvaliti, da smo stavbno dovoljenje do-: bili in se je moglo s šolsko stavbo začeti. Slovensko šolo v Št. Rupertu zidati, to je bil tudi glavni namen. zakaj sem za to župnijo prosil; ko sem se že j toliko let trudil na shodih za družbo sv. Cirila in j Metoda, sem hotel tudi njeno šolo zidati- Kot proti-' sunek zoper slovensko šolo po Nemci sklenili nem-; ški otroški vrtec v Velikovcu otvoriti in so ga tudi otvorili ravno teden pojirej. ko sem jaz predmestno župnijo Št. Rupert nastopil. Takoj po svojem na-stopu sem se lotil izvršitve slovenske šole. Družba 1 sv. Cirila in Metoda je dala pozimi 1804-05 načrte izdelati, jaz sem pokupil vso razpoložljivo opeko. | okrorr 100.000 kosov. V rani spomladi 1805 se je z I zgradbo začelo. Kmalu nato. bilo ie oh velikonočnem prazniku, je bil v Ljubljani silen potres, ki ic veliko škodo napravil. Zaradi tega mi je družbiii blagajnik g. dr. Vašniak pisal, da naj. ker je ljubljanski potres piotresel tudi družbeno blagajno, zidam šolo bolj jiočas-i. Ali delo je napredovalo. Neki inalodušen kmet je sicer rekel: »Kako bodo mogli tako veliko stavbo izvršiti, ko po kronah zbirajo-« Pa jc šlo po starem reku: -Kamen do krmna pala-. ča.« Poka7ilo se je tudi tukaj, da je treba odločne | podjetnosti, če se hoče kaj velikega izvršiti. Ako ljudstvo vidi. da se kaj dela. tudi rado daruje. Val navdušenja se je koroških Slovencev polotil. Nemci pa so strme dogodke opazovali. Deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow je o priliki vprašal g. Ko-lenca. okrajnega glavarja v Velikovcu, kako stoji z zidanjem slovenske šole. Gosp. Kolenc je odgovoril: »Biirger und Bauern leisten Robot durch Ztifnhr von Baumaterialien.« šentruperški kmetje so za s t a v lx> podarili veliko stavbnega lesa in deloma tudi brezplačno dovažali kamen in opeko. Sredi julija 1805 je dozorela gradba do strehe — projektirano je bilo enonadstropno poslopje, v pritličju 4 šolski razredi in v prvem nadstropju stanovanje za šolske sestre. Že so začeli tesarji strešni stol vlačiti na stavbo- Merodajni naši gospodje v Celovcu so pa rekli, da bo slovenska šola samo lokalnega pomena, ako ue bo imela tudi internata za vzgojo deklet. Načelnik teh gospodov je bil velezaslužni in |iožrtvo-valni rodoljub in mecen g. stolni prošt Lambert Einspieler. Dobil sem iz Celovca naročilo, naj poročam. koliko bi stalo, ako bi se na šolo napravilo še drugo nadstropje. Odgovoril sem, da 4000 gld. V nedeljo navrh je bil pol. shod pri Krajcarju ob celovški cesti v tinjski župniji. Gosp. prof. Ivan llutler mi je pisal, naj pridem na ta shed. Ko sem prišel na shod. me je g. profesor poklical v stransko sobo in mi rekel: Gosp. Lambert so rekli, le 1 napravi drugo nadstropje, boš že dobil 4000 gld-Ko so drugi dan nato tesarji strešni stol zopet odstranili s stavbe, se je hipoma razneslo med Velikovčani. da se bo še drugo nadstropje napravilo iti imenovale so se bajne vsote, katere naj bi Slovenci dobili v ta namen. Jeseni 1805 je prišla šolska stavba pod streho. Pozimi so mizarji in drugi obrtniki vse pripravljali, v letu 18% se je vse delo dopo-tovilo. Končni stroški šole so znašali 38.000 gld. Dolga je bilo še 15.000 gld. Tu je prišla znatna pomoč. V Gradcu. Davidstrasse, je bil slovenski trgovec g. Vrečko. Ta se je spri s svojo soprogo, jo izplačal, potem v svoji oporoki postavil družbo sv. Cirila in Metoda za glavnega dediča. Nato je umrl, družba jc hišo prodala iti dobila za njo 25-000 gld. S to dediščino je družba sv. Cirila in Metoda ves i dolg na slovenski šoli, ki jc dobila napis »Narodna šola«, odplačala, prekrasna stavba je bila dovršena, pa tudi vsa plačana. Srečno dokončana lepa stavba je vsestransko silno vjilivala. Ko je deželni predsednik baron Schmidt-Zabierovv prišel na obisk k g. baronu Tinotti in sem ga, ko se je mimo mojega župnišča peljal, jaz pozdravil, je ves presenečen vzkliknil: »Das ist kem Schulhaus, sondern ein Pa-lais!« V letu 1806 so bile zopet deželnozborske voli-ve. Navdušenje je bilo med Slovenci tako veliko, da sta slovenska kandidata v velikovškem okraju dobila od 120 volilnih mož 101 glas. Nasprotniki so rekli: »Slovenska šola je zmagala,« Politično gibanje med koroškimi Slovenci se je še nadalje stopnjevalo in leta 1897, ker so tudi kal. Nemci iz štirih občin okrog trga z nami jiotegiiili, je zmagal naš slovenski kandidat prošt Lambert Einspieler s tremi gla-| sovi večine za državni zbor. Nadaljnji razvoj dogodkov v Avstriji je znan. jezikovne odredbe ministra Prizcka, katere je izdaj, da je Cehe pomiril, so Nemce do skrajnosti razburile. Celo krščansko socialni Nentci so stopili na stran nemških nacional-cev. Pri novih državnozborskih volitvah smo koroški Slovenci velikovški mandat zopet zgubili in šele. ko se je nov volilni red napravil, je zmagal slovenski kandidat g. Fr. Grafenauer. Narodna šola se je lepo razvijala, število otrok je narastlo na 200 in še čez. Prirejala je vsako leto sijajne božične slav-nosti. Slovenski dobrotniki so darovali za božičnice zelo veliko darov, da smo mogli otroke zelo obdarovati. Zaradi velikega navala ljudstva k našim šolskim prireditvam je nastala potreba jot veliki slavnostni dvorani. Obrnil sem se zopet s prošnjo do celovških slovenskih rodoljubov, naj bi omogočili, da se napravi toliko |jotrebtia slavnostna dvorana poleg narodne šole. Moja prošnja je bila uslišana. I Zidal sem torej veliko moderno telovadnico s kras-I no slavnostno dvorano. Zgradba je stala 14.000 gld. j Odslej so pa narodne slavnosti, ki jih je narodna šola priredila, zavzele velikanski razmah. Iz vsega | velikovškega okraja, da iz raznih krajev slovenske i Koroške so prišli udeleženci. '' (Dalje.) Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: IL Cei.