14. štev. Pa^inapiaea^^goiovitij. y Ljubljani, sobota 5. aprila 1924. posamezna vso om. j eto GLASILO NARODNO - SOOJ AUSTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. " Telefon štev. 77. — Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ■ ■ - v oglasnem delu. "" F. B.: A vendar prihaja pomlad! Megle in oblaki, burja in nevihte jo oznanjajo svetu in redko žvrgolenje jo kliče na plan, ako pošine medlo solnce le na trenutek izza goste mreže na nebu. Vlažni in hladni so še dnevi, mrazile in motne moči, a vedno obujajo v srcu bolj, kakor kdaj prej, nado na lepše, toplejše čase. Pomlad se bliža z vihro ir. oblaki, z dežjem in mrazom, solnčna, cvetna jugoslovanska pomlad. Dolgo je trajala pri nas predhodna doba. Mnogo gnilobe so že odnesli burni vetrovi, še več jo tira ^ seboj kalna snežnica, da omogoča kalitev. Živeje se preliva sok po drevju in grmičju. Še ovirajo megle in oblaki svilenim solnčnim žarkom, da ne mdrejo obuditi klitja in cvetja, še ni popolnoma iztrebljena gniloba iz političnega življenja. Toda pomlad prihaja in ž njo novo življenje, nevzdržno, po od nekdaj veljavnih zakonih. Še jo je mogoče zadržati temnim elementom za kratko dobo; a tudi te bo pregnalo zmagoslavno solnce medsebojnega spoštovanja nazorov in ljubezni, kakor prežene na spomlad temne oblake in blodno meglo iz ozračja. Dr. Pipenbaher je napisal pred leti v »Narodu« sledeče stavke: »Toda iz-premembe in reforme je treba tudi v človeški družbi. Dokler bo mladina videla, da nudi nepoštenost in brezsrčnost rajudobnejše življenje, bodo le redki : upoštevali nauke, ki naj dovedejo človeštvo do.prave človečnosti. Bolj ka-Scor .reforma šole je potrebna in nujna reforma družabnega življenja.« Gospod ravnatelj je v omenjenem članku naglasil nazore, ki se mora ž njimi strinjati ne le vsak vzgojitelj, temveč tudi vsak pošten človek. Resnica je, da'je predvsem potrebna reforma družbe, neobhodno potrebna v procvit države, neogibna iz narodnih in kulturnih ozirov. Kadar se zbirajo na vrhu ničvredne pene, kadar vre mošt, tako so se pojavili v poprevratni dobi na površju ljudje brez potrebne moralne kvalifikacije. To je naravni pojav, ki se kaže povsod tam, kjer se pretvarja snov. Pene in gniloba so početek trpežnejše snovi in novega življenja To pa se more 'Razviti šele, ko se je absorbirala gniloba. Vino se izčisti šele po vretju. Cim dalje traja pojav, tem lepše uspehe rodi. Iz tega vidika je treba presojati tudi današnje razmere v državi SHS in v narodu slovenskem. Pet let, pet dolgih let že traja kipenje in še ni dokončano. Ako pa se ozremo nazaj v to dobo, vidimo, da izgubljajo čimdalje bolj tla pod seboj baš tiste stranke, ki so neoziraje se r.a potrebe državljanov izsilile ustavo. Ze danes lahko trdimo, da je dvetretjinska večina za revizijo. Nedvomno se bo pri prihodnjih volitvah ta večina še ojačila. Res je sicer, da Tevizijonisti do danes še nimajo enotnega načrta. Toda tudi v tem oziru se že bistrijo pojmi in se že kristalizira srednja pot med ekstremnim Centralizmom in skrajnim federalizmom v smislu, da se naj tvorijo okvirni zakoni za celo državo v beograjski skupščini, podrobno pa se prikrajajo razmeram v avtonomnih pokrajinskih zborih. Do tega bo prišlo, ker mora priti. Oligarhija, ki bi mogla danes s korupcijo za daljšo dobo obvladati državo, je nemogoča. Ne da se vladati proti Hrvatom in Slovencem, ravno tako pa tudi ne proti Srbom. Ne dvomim, da se nahajajo tudi med srbskimi radikali politiki, ki se ne strinjajo z dosedanjim načinom vladanja) Vse te je treba pritegniti. Revizija se mora izvršiti v medsebojnem sporazumu vseh treh v današnji ustavi naglašenih narodov v slogi med S., H. in S. Izključiti pa je treba vse one, ki hočejo ribariti v kalnem, odstraniti vse, ki nimajo čistih rok. Več je vreden pri-prost seljak z zdravim razumom in poštenimi življenskimi nazori kot še tako prefrigani advokat, ki mu je lastna korist ali korist prijateljev — edini cilj. Še pokrivajo hladne megle toplo solnce medsebojne strpnosti in spoštovanja nazorov, še ne morejo predreti svileni žarki goste koprene na zastrtem političnem nebu. A tam daleč na obzorju se že jasni nebo in obeta, da čas ni več daleč, ko bo z novo silo pognalo novo življenje iz otrple jugoslovanske zemlje. — Pomlad prihaja, ž njo pa doba dela in ustvarjanja. Poročila na strankinem zboru. Kot prvi je podal tov. Ivan Tavčar poročilo političnega tajništva: Pod prav posebno težkimi razmerami so se pri nas v Jugoslaviji pričeli polagati temelji narodno - socijalistični organizaciji. Kot pijonirji novega soci-jalističnega gibanja smo se imeli boriti proti vsem organiziranim skupinam našega javnega življenja. Naš boj ni veljal samo malomeščanstvu, ki ga vodi buržuazija, ampak tudi proti preživelemu materialističnemu marksizmu, ki si domišlja, da je vzel socijalizem v zakup. Poleg-tega se je vršil naš boj na zemlji, ki se je komaj prostila fevdalnega naziranja o gospodarskem življenju, na zemlji, kjer si je pod krinko nacijonalnih gesel ravnokar prisvajal agrarni in industrijski kapitalizem vodstvo ljudstva. V boju proti vsem se je širila naša razredna organizacija. Zmagovala je idejna sila etičnega socijalizma. Zmagoval je socijalizem, ki izhaja iz naroda. Dobro smo se zavedali nauka, ki ga nam je dal naš voditelj, Vaclav Klofač, da samo politiziranje in strankarstvo delovnega ljudstva ne bo rešilo. Naše soeijalistično gibanje stremi predvsem 2a notranjo revolucijo človeka, revolucijo v glavah in srcih. Naša naloga je ubiti v sebi človeka stare vrste in vzbuditi v sebi človeka nove vrste, to je: dobrega, plemenitega človeka, vzvišenega nad tatvinami gospodarskih dobrin, Požrtvovalnega in nesebičnega. Tak socijailizem nas vodi do vztrajnega dela v narode, ki ne zahteva nobenega drugega plačila, kot samo zadoščenje, da se množe vojščaki bratstva In ljubezni, brez katerih je socijalizem karikatura. Tekom petih let našega udejstvovanja je včasi izgledalo, kot da je naše delo brezuspešno. Posebno po neugodnih rezultatih volitev je pričel ta ali oni iz naših vrst omahovati. Bili so pa to samo trenutni pojavi. Idejna sila narodnega socijalizma je bila prevelika, da bi lahko utonila v dezorganizaciji in malodušju. Zopet in zopet so šle naše organizatorne edinice po vseh krajih domovine na delo dobro vede, da zmage ni brez porazov. Naši nasprotniki radi govore o bivši NSS. Toda ravno današnji sijajno obiskani strankin zbor lahko dokazuje vsem in vsakomur, da nismo »bivši«, ampak, da nas je vsako leto več! Ponosni smo lahko na vojščake narodnega socijalizma, ki so bili, so in bodo nepremagljivi! — Ta ali oni nas je mogoče vendarlp zapustil! Kdor je šel od nas radi malodušja, osebne užaljenosti ali radi pritiska z nasprotne strani, se bo gotovo povrnil. Kdor je pa odšel od nas radi tega, ker mu naša proletarska stranka ni mogla nuditi korita, temu ne želimo drugega kot — srečno pot! (Pritrjevanje!) Kajti dobro je za našo organizacijo, če se reši članov, ki nikdar niso bili narodni soci-jalistL Največjo važnost moramo polagati na to, da svojo armado prepojimo z idejo narodnega socijalizma. Manj zunanjega bleska, kričavih shodov in več notranjega de la: idejnega in organizatoričnega. Ne samo z besedo, ampak tudi s tiskom. Ker snio pa borci za novega človeka, za boljši in plemenitejši družabni red, ne sme naš tisk nikdar in v nobenem slučaju služiti nizkim in posurovelim in-tencijam skvarjene družbe. (Pritrjevanje!) Če bi bil to slučaj, potem ne bi Danes, v soboto, ob 8 zvečer zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS v Narodnem domu. imeli pravice, nastopati proti onim, ki jim je nemoralni politični boj program. Zavedamo se, da je pri današnji politični razuzdanosti v našem javnem življenju težko vzdržati meje umerjenega tona v debati z nasprotniki. Tem težje, ker se pri nas med političnimi strankami ne vrši idejno tekmovanje, ampak manevrira skoraj izključno le s ciničnimi psovkami in osebnimi žalitvami. Vendar naj bo, kakor hoče, vzdržati moramo mirno kri in ravnovesje Če nihče drugi, pa mi pokažimo, kaj je dostojen in idejen političen boj. Računajmo z zdravim razumom ljudskih množic, ki se bodo končno priključile gotovo tistim, ki so poštenejši in pravičnejši. Kar je najvažnejše: za vsako ceno moramo ohraniti popolno strankino samostojnost. Naša stranka se ni ustanovila za to, da bi se prodajali. Naša stranka mora imeti popolno akcijsko svobodo, kadar bo zastopala razred delovnega ljudstva. V svojem strankinem organizmu moramo biti absolutni gospodarji. (Dolgotrajno pritrjevanje!) Sicer se nam od nasprotne strani pogosto očita, da smo politično zv ezani, enkrat s to, drugič zopet z drugo meščansko stranko. Vsi ti očitki so prosto izmišljene klevete, brez vsake resnice! Nihče nam do danes ni mogel navesti konkretnih dokazov, da smo samo za las grešiii proti svoji samostojnosti. Gotovo nam je pa na prosto dano, da se zedinimo s katerokoli nam nasprotnih strank za določeno skupno akcijo. Seveda za tako akcijo, ki je nam organizatorno v korist in ne nasprotuje narodno-socijalističnemu programu. Nikdar še ni napravilo vodstvo stranke najmanjšega koraka brez vednosti in odobjtve svojih organiziranih pristašev. Kajti tuja nam je politika nevidnih kabinetov: vsi ukrepi stranke morajo biti odprta knjiga vsem našim pristašem. Tega načela smo se držali doslej in se ga bomo tudi v bodoče. (Pritrjevanje!) Ko pa že govorimo o skupnih nastopih z drugimi strankami, moramo ugotoviti, da smo vedno smatrali so-cijalistične stranke za nam najbližje. Najnaravnejša se nam zdi zveza ., razredno zavednim p r o 1 e t a r I j a t o m in naj bo tega ali onega političnega usmerjenja. Proletarijat ima toliko skupnih teženj, da bi bilo od časa do časa neobhodna potreba skupno nastopati za dogovorjene akcije. Škoda, da so se naša stremljenja za skupne proletarske nastope do danes še vedno izjalovila. Seveda ne po naši krivdi, ampak po krivdi marksistov (klici: Tako je!), ki žive od teorij svojih in-ternacijonal, zanemarjajo pa kruto realnost, v kateri živi jugoslovanski proletarijat. v Ker je jugoslovanski proletarijat zanemarjal skupne nastope in se ni mogel vsaj za trenutek otresti strankarskih predsodkov, je zelo škodoval svoji pravični stvari. Vsled razdvojenosti proletarijata, so se kapitalistične meščanske stranke okrepile in pričele pro-letarijatu jemati celo pravice, katere si je pridobil v revolucijski dobi ob preobratu. Ne samo to. Z nesrečnim nastopom pri volitvah, je proletarijat izgubil svoje zastopstvo v skupščini. V industrijski Sloveniji razredno delavstvo ni dobilo niti enega mandata. In zakaj? Ravno radi nesolidne politike marksistov, ki so odklonili naš predlog za skupen nastop vseh socijalističnih strank. Delovno ljudstvo bo moralo enkrat za vselej obračunati s tistimi marksističnimi voditelji, ki hočejo živeti od samih prepirov. Delovno ljudstvo mora stvo-riti enotno fronto, če noče, da bo v prihodnjostl še bolj tepeno, kot je bilo v preteklosti. (Živahno pritrjevanje!) , Gotovi konfuzni ' marksisti se pri utemeljevanju svojega odklonilnega stališča glede proletarskega bloka radi sklicujejo na svoj program,' ki jim za-branjuje družiti se z načelno nasprotujočimi si strankami, če so tudi socialistične. V odgovor na njihovo sklicevanje jih pa samo vprašamo: zakaj se pa ootem marksisti lahko družijo na m.lVTV'«- vrp?- YV /jjaiMMiikuafciAii Ko z milom gresta tja po poti tri „čunke“ prišle so naproti in z milom ..Zlatorog" sta brata oprala pujske vsega blata. (Dalje sledi.) naši severni meji z meščanskimi nemškimi šovinisti in v Ljubljani s klerikalno reakcijo? Zakaj so pa tukaj naenkrat pozabili na svoja principijelna progra-matična stališča?! — Še tekom tega leta se nam obetajo volitve v narodno skupščino in v oblastne skupščine. Upamo, da je tudi v marksističnih vrstah nastalo iztrez-nenje in ne bo resnih zadržkov za enotno proletarsko fronto. Toda ne samo delavci se imajo priključiti proletarski fronti, tudi naš razredno organizirani mali kmet In poljski delavec naj složno poda roko duševnemu in ročnemu proletariatu v mestih. (Pritrjevanje!) Vsi, ki delajo in trpe, naj se združijo v borbi proti kapitalističnim izkoriščevalcem. NSS se je v preteklem letu predvsem udejstvovala v občinskih zastopih. V številnih občinah imamo v občinskih odborih svoja zastopstva, deloma tvorimo delovno večino, deloma; smo v opoziciji. Izmed večjih občin ima naša stranka odločujočo moč v Ptuju, Celju, Kočevju in Slovenjgradcu. 'Povsod se uveljavlja stranka s pozitivnim delom in z vestnim izpolnjevanjem svojega komunalnega programa. Veliko število požrtvovalnih tovarišev zasluži naše polno priznanje za neumorno delo v korist občanov. V Ljubljani je stranka v občinskem svetu v najstrožji opoziciji. Kdor pregleda delovanje sedanjega občinskega sveta in absolutno nadvlado klerikalne buržuazije, mora priznati, da je stranka, popolnoma pravilno ravnala, da se ni priključila takozvani Zvezi delovnega ljudstva. V štajerskih mestih ima stranka z ozirom na nacijonalni moment -posebno stališče glede nastopov v občinskih zastopih. Spodnještajerska nemškutarija .postaja agresivna in teži za tem, da bi dobila v naših mestih zopet vso oblast v svoje roke. Kot zastopniki slovenskih interesov moramo namero nemškuta-rije za vsako ceno onemogočiti,. Iz nacijonalnih razlogov moramo zato zagovarjati za štajerska mesta slovenski blok. Reč postaja tem bolj aktualna, ker imamo še tekom bližnjih mescev pričakovati občinske volitve. Pozdravljamo ustanovitev slovenskega bloka v Mariboru, kateremu bo pri prihodnjih volitvah gotovo uspelo, da dobi ta naša največja postojanka na severni meji slovensko večino v občinskem svetu in s tem tudi slovenskega župana. (Veliko odobravanje!) Pri svojem delu v stranki pa ne smemo pozabiti na iz v e n stra n kar s k e in vsenarodne organizacije, v katerih lahko složno in sporazumno delajo vsi- nacijonalni člani našega naroda. Posebno skrb moramo polagati na delo v naših narodno-obrSmbnih organizacijah, ker dolžnost vsakogar je, da posebno našim zasužnjenim bratom v Korotanu in Primorju po svojih močeh pomaga v moralnem in gospodarskem oziru. Iz tega mesta tudi danes obljubljamo, da nikdar ne. bomo po- zabili na brate iz neodrešenega ozemlja. (Odobravanje!) Dogodki v jugoslovanskem Sokolstvu, posebno v njega slovenskem delu vzbujajo našo‘pozornost. Dan na dan se množe dokazi, da se hoče zanašati v naše Sokolstvo strankarska politika, ker je ena izmed naprednih strank (JDS) v svojem partizanstvu mnenja, da ima monopol na Sokolstvo, da smatra Sokolstvo le za svoj privesek, ki naj ji služi v strankarsko-politične svr-he. Pisanje v časopisju te stranke in dogodki v posameznih sokolskih društvih nam ne puščajo v tem oziru nobenega dvoma. Ob dvanajsti uri kličemo merodajnim činiteljem v Sokolstvu svarilo: depolitizirajte Sokolstvo, emancipirajte ga pogubonosnega vpliva ene stranke, ne vstvarjajte tudi v Sloveniji separatizma v Sokolstvu. Sokolstvo mora ohraniti svoj vsenarodni značaj in pomen. (Živahno pritrjevani 0 V bodočem poslovnem letu čakaio stranko težki boji. Obetajo se razni volilni nastopi. Stranka bo im^la ponovno priliko pokazati svojo idejno in števi-lično moč. Prepričani smo, da bo strankin nastop časten. V tem prepričanju nas potrjuje današnji veličastni strankin zbor in dejstvo, da se naša organizacija širi in utrjuje. Ponosni smo lahko na borce narodno-socijalistične ideje. Navzlic pritisku kapitalistične reakcije, navzlic preganjanjem in težkim materi-jelnim in socijalnim razmeram stoje naše vrste trdne in neomajne. Vsakdo izmed narodnih socijaiistov se zaveda, da vrši apostolsko delo med ljudstvom, če širi ideje, katerim je položil svoje temelje naš vzor in učitelj, brat Vaclav Klofač. (Odobravanje in vzkliki: Živijo Klofač!) Vsi se zavedamo, da je narodni socijalizem prav tako odrešilen za jugoslovansko delovno ljudstvo, kot je bil odrešilen za bratski češki narod. Vse težkoče svojega udejstvovanja bomo tem lažje premagali, ker imamo svoje oporišče v mogočni bratski češkoslovaški narodno-socijalistični stranki. Z njeno pomočjo in z njenim sodelovanjem bomo šli na delo, da dosežemo naš končni cilj: ustanovitev slovanske s o c 1- jalistične vzajemnosti! (Burno pritrjevanje.) Tovariši! Prišli ste na narodno-so-cijalistični zbor, da manifestirate za pravice jugoslovanskega proletarijata. Prišli ste, da izrazite svojo neomajno voljo delati za stranko, ki je izšla iz vas in ki dela za vas. Uverjen sem, da boste iz današnjega zbora odšli še bolj okrepljeni v veri, da je narodno-soclja-llstična ideja, za katero ste se dosedaj borili, vredna najskrajnejših žrtev. Prevzema naj nas največja borbenost, ker le junaki zmagujejo! — In čas, ko bomo lahko razvili naše čete v zmagoviti pohod, ni ravno daleč... Živel naš Klofač! Živela jugoslov^. narodno • socialistična armada! (Viharno in dolgotrajno odobravanje!) PREDSEDNIK PARLAMENTA G. J.JUBA JOVANOVIČ ODSTOPIL. Ta teden so poročali iišti, da Je predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič odstopil, kar so pa naši bivši demokrati v svojih listih dementirali. — To pa vse nič ne pomaga! Fakt je, da je ta gospod podal demisijo. To pa pove veliko in karakterv žira ves sedanji položaj. — Ako ga bodo pregovorili, da demisijo prekliče, ie drugo vprašanje. \ Iztrebimo pfieveU Koliko smo morali narodni socijalisti pretrpeti vsled neprestanega zbadanja in grdega zmerjanja od strani demokratov, da smo prodani radikalom; koliko so morali pretrpeti naši zaupniki Sirom Slovenije, ker je »Jutro« neprestano očitalo našim voditeljem, da so prešli v radikalni tabor, čeprav je dobro vedelo, da je to očitna laž. Tako so postopali demokrati ves čas, odkar jih je Pašič posadil pred vrata. Dok er so radikali mirno gledali, kako demokrati molzejo državno blagajno (odkrito povemo, da smo smatrali demokrate vedno še za mnogo večje zlo kot radikale), toliko časa so bili radikali dobri. Ko pa je počenjanje demokratov začelo presedati že‘radikalom samim in so se jili iznebili na ta način, da so jili brcnili iz vlade, s tistim momentom m bilo v njihovih očeh pod milim nebom večjih barab iu korupcijonistav ko so radikali in vsi oni, ki drže z njim. Zato so jako spretni) potom svojega časopisja predstavljali l iidsivu vse njim neljube stranke kot zaveznice najširše iu najnepoštenejše stranke t;j svetu, kakor so imenovali radikale. Nas, i ;iodne socijallste, ki ležimo demokratom i; bolj v želodcu, so seve najbolj črnili in, iii". jim je marsikdo verjel celo iz v^st p.-;>lc:afiiati<. Izjavljamo, da ne pomnimo stranke, Ki bi v svojem opozicijonalstvu šla tako daleč, kot demokratska stranka proti radikalni, ker ji ni mogla odpustiti, da io ie po zaslugi našvrkala iti potisnila iz vlade. T; ko daleč so šli v svoji jezi, da so sklenili celo z\e/.o / Radičem, s tistim Radičem, ki so ■:.! ves čas proglašali za veleizdajalca. Vse njihovo stremljenje pa je imelo samo en cilj, da namreč Pašiča prisilijo, da jih sprejme nazaj v vlado, ker so se dobro zavedali, da v opoziciji propadejo še pred prihodnjimi volitvami. Pašie sc jili je dolgo otepal, ker je vedel, da jim gre samo za to, da si v vladi napolnijo svoje žepe brez dna in partijske blagajne za svoj propadajoči strankin ti? sprejel jih jc šele takrat, ko je bil v to p,, siljen, ko je po Radič« narasla opozicija. In glejte, komaj je Pašič, ki so ga cek) leto prav neusmiljeno zmerjali in sumničili, zmignil s svojo sivo brado, pred katero imajo demokrati tolik rešpekt, pa so ležali Pribi-čeviči in Žerjavi pred njim na trebuhu. In tisti Pašič, ki so ga bili poprej demokrati očrnili od nog do glave, tako da so šteli vsakega, ki je občeval z njim in njegovo stranko, za izdajalca svojega naroda, je postal naenkrat bel in čist bolj kot oprani »Zlatorogov zamorec*. Včeraj še črni vrag, sedi danes že čist kot angeljček ob nebeškem prestolu. Tako in nič drugače sc ni zgodilo. Demokrati so dobili ministrske stolčke ter denar in »Jutro« je polno hvale na radikale in njihovega šefa Pašlča. Danes je Pašič* največji in najboljši in najpoštenejši državnik na svetu. Nihče ga ne prekosi v bistroumnosti, dobroti, usmiljenosti, radodarnosti j n poštenosti. Spominjamo se, kako so demokrati napadali dr. Ravniharja, ker ni hotel trobiti v njihov rog. Izjedli so ga celo kot načelnika iz Jugoslovanskega Sokolskega Saveza in onemogočili, da bi mogel izvrševati ljubljanski poslanski mandat, ki v smislu pogodbe pritiče po novem letu njemu. Raje trpe, da jim vsa poštena javnost očita be-sedolonistvo, politično izdajstvo in nečast-nost, kakršne ne pomni zgodovina, kakor da bi se odrekli oblasti. Dr. Ravniharju niso odstopili mandata ravno pod pretvezo, da je v prijateljskih odnošajlh z radikali, medtem pa so oni sami prešli z razvito zastavo v radikalni tabor. Kdor pričakuje, da bodo demokrati sedaj odstopili ljubljanski mandat dr. Ravniharju in popravili krivico, ki so m« jo povzročili s tem, da so ga prisilili, da je odložil predsedstvo JSS, ta pač ne ve, da so demokrati najgrši plevel na njivi slovenskega naroda in da pri nas ne bo zdravih razmer toliko časa, dokler ta plevel ne bo iztrebljen. Njiva ne obrodi dobrega sadu, dokler se je ne očisti plevela. Naše politične razmere bodo nezdrave, dokler bomo trpeli, da raste med nami demokratski plevel. Vsi, prav vsi moramo iti na delo, da ga iztrebimo. Nobena stranka ni prizadejala našemu narodu toliko zla. kot demokratska, zato nismo z nobeno v takem nasprotstvu. Pač pa smatramo, da se moramo v tej točki zbližati z vsemi ostalimi, ker' jc sedaj prva stvar: boj proti nepoštenosti, korupcijonizmu in centralizmu, katerega nositelji so v prvi vrsti demokrati. Iztrebimo plevel! vladi je bila tedaj samo hinavščina, s katero so varali ljudi in jih vabili v demokratsko stranko. Vso svojo kritiko o novih taksah in novih davkih, ki jih je uvedla radikalna vlada, so z enim korakom poteptali. Sedaj so 'ti demokrati vse to sprejeli, vse je dobro in prav! In naš kmet, naš trgovec, naš obrtnik, vse naše ljudstvo je goljufano, prevarano. Da pa namečejo ljudem v oči peska, so razbobnali v svet odpravo kuluka, ki ga je že pred 3 tedni zakopala med staro nerabno šaro radikalna vlada sama. Sedaj bobnajo o znižanju stanarinskega in hišnega davka, o izboljšanju položaja železničarjem itd. Vse to pa je nesramno demagoštvo in farbanje lavnosli. Vedeli smo za to početje demokratov, povedali smo to. In zalučali’ so nam v obraz, da smo mi v1 zvezi z radikali, samo da bi prikrili ljudem ta svoje lastni greh. Sedaj so naši demokrati razkrinkani koristolovci in ljudstvo jih bo sodilo! Bivši demokrati nikdar ¥ zagati! Pri vsakih pogajanjih in pri vsaki pogodbi si puste naši bivši demokrati za vse slučaje odprta prav spretno prikrita vratiča. — Tako so napravili tudi pri sklepanju pogodbe z radikalnim klubom in njegovim šefom Pašičem. Poslanca Reisnerja so poslali v Ljubljano, kjer se itak najbolje počuti, k pogajanjem pa so delegirali neposlanca dr. Kramerja. In to so ona skrivna vratiča, skozi katera more poslanec Reisner zopet nazaj k demokratu Davidoviču. Ker blebetavi bivši demokrati vse izblebetajo, so izblebetali tudi to najnovejšo vest, da bo dr. Žerjav poslanca Reisnerja takoj nagnal zopet nazaj k Davidoviču, kakor hitro bo Pašič s Pribičevičem skrahiral. Ker je krah že tu — detonacije se že slišijo — bomo nekega lepega jutra čitali najnovejšo vest, da je poslanec Reisner zapustil radikale, ker se on s tem paktom ni strinjal in ker je bil sklenjen v njegovi odsotnosti, in da je zopet vstopil v demokratski klub. G. dr. Žerjav pa bo zopet izdal manifest na pohlevne demokratske backe, katere še lahko futra« z razno oblodo, da slovenski demokrati ostanejo zvesti »jugoslo-venski demokraciji« kot nositeljicl »državnega in narodnega edinstva«, da vsled tega odobravajo »pravilno« stališče poslanca ReisneTja, ki je prisegel nanovo zvestobo Davidoviču itd. Slovenska demokracija lahko kliče: Živijo slovenska demokracija, dr. Žerjav, demokratski klub in opozicijo-nalui blok z Radičevci! Nacionalizem na papirju in v praksi. Razpust ljubljanskega občinskega sveta. I/. Beograda prihajajo vesti, da bo nova Pašič-Pribičevičeva vlada razpustila ljubljanski občinski svet. Iz tega se vidi jasno, kake vsemogoče koncesije so naši demokrati zahtevali od Pašlča. če jih bodo dobili, ie seveda drugo vprašanje, le počakajmo še malo! Pa naj bi> kakorkoli, k stvari je treba zavzeti neko stališče. V principu smo proti takim koncesijam, ker so to navadna na-silstva in teror. Vendar razpustu ljubljanskega občinskega sveta na drugi strani ne bi mogli ugovarjali, ker so se volitve vršile po krivičnem volilnem redu, tako da današnja magistratna večina faktično ne zastopa večine ljubljanskega prebivalstva. Z razpustom ljubljanskega občinskega sveta naj se izvede tedaj tudi izprememba sedanjega volilnega reda za avtonomna mesta. Uvede naj se proporčni volilni sistem, spoštuje naj se pravica in potem naj se da besedo ljubljanskim volilcem s krog-ljico v roki. Ako zmaga zopet črrtordeča koalicija, nič zato, dobila ie večino pravičnim potom! Ako pa misli kdo na volitve v Ljubljani po sedanjem krivičnem Žerjavovem zakonu, bo naletel na odpor. Na posledice, ki bi eventuelno zopet nastale, opozarjamo vse merodajne faktorje in vso našo javnost že danes, da pozneje gotovi ljudje ne bi slepomišili in uganjali demagoštva ob volitvah. Naše stališče je torej že danes popolnoma opredeljeno. Zahtevamo samo pravico ta smo za vsako pravično stvar, vsako nasilje pa odklanjamo! — Ostalo pa je naša stvar. Zato: Z razpustom ljubljanskega ob- činskega sveta mora Iziti tudi Izprememba sedanjega reakcljonarnega volilnega zakona za avtonomna mesta v čisti volilni proporc! Zloglasni dnevnik naših bivših oziroma sedaj samostojnih demokratov je na pa-' pirju zelo hud na Nemce, včasih je še celo malo grmenja. .Le treščiti noče, — In tudi ne bo! V praksi je stvar vsa druga; tam so si gospodje izobčeni demokrati z Nemci prav intimni prijatelji. Nacijonalni škandal na Polzeli je kot dokaz demokratske zavednosti znan že preko mej Slovenije. Bog ne daj, da bi slovenska stranka tudi le za hip stopila v taktično zvezo z drugo slovensko stranko, ki ni pogodu našim patent-demo-kratom! Prav nič pa ne moti teh zakupnikov nacijonalizina in državnotvornosti zveza in bratenje z nemškonacijonalnim kapi- talom, ki tlači in davi naše slovenske domačine. Da ne bonio preveč trdili in da se ne pozabi: v upravnem svetu znane banke sedijo prav složno slovenski nacljonalisti in nemški nacijonalci; kapital jih druži, kdo bo tukaj mislil na narodnost in slovenskega plebejca. Za tega zadostuje par nacijonalnih fraz in bastal Kako lepo se n. pr. čita v trgovskem registru složno sožitje nacionalistov in demokratov pomešanih z predsta-vitelji velenemštva: Dr. Fritz Scherbauin, Dr. Kramer, Emil Eisner, \Vien, Dr. Lipold, Dr. Rudolf Franz, Avgust Praprotnik, Gustav Westen, Erih Frolich itd. — »Kaj vse ljubezen stri!« in ga ni bilo . . .! Koristolovstvo. Ko smo med vojno čepeti kot obsojenci v avstrijskih večletnih ječah, smo pogrešali zastopnika polzelskih Nemcev Dr. Ernsta Kalana, advokata v Celju. Ko smo po prevratu zasedali z Majstrom Maribor, smo zaman obračali oči po Dr. Ernstu Kalanu; ni ga bilo! Tam so na lepem dravskem mostu prav prijetno brenčale našim nočnim postojankam nemške kroglje krog ušes. Tudi bombe so padale in ročne granate, kar je baje zelo nevarno. Brrr...! Kdo ie to ta- krat okusil, nd more biti Nemcem prijatelj! Na Koroškem ob plebiscitu pri nočnih spopadih z nemškimi tolpami, — nismo ga videli, gospoda dr. Ernsta Kalana. Skratka kjerkoli na nevarnih postojankah smo si ga želeli videti, ni ga bilo! Šele sedaj smo se imeli čast ponovno srečati pred sodiščem na varnem ozemlju. Baje smo razžalili Nemce radi vsakdanjih krilatic »objestnost in nadutost.« V bodoče bomo tudi mi raje ostajali lepo na varnem in bomo še nekaj zaslužili. .Državno namešfenstvo in nova politična situacija* Že neštetokrat smo javno pribili in tudi dokazali, da je demokratska stranka stranka oportunizma, stranka koristolovstva, stranka partizanstva, srtranka osebnih am-bicijonistov in stranka korupcije ter nasilja. To vse pa dokazuje in potrjuje zopet njen1 zadnji korak ali vratolomni skok v radikalno vlado, Sicer se ta »demokratska« stranka danes opravičuje s tem, češ država je bila v nevarnosti, Jugoslovenstvo se je majalo, državne blagajne 1. aprila ne bi imele denarja In državni uslužbenci 1. aprila ne bi imeli kruha. To pa,je zagovor, ki absolutno ne drži, kakor tudi niso držali slični izgovori takrat, kadar so hoteli razni nameščenci štTajkatl. Demokratski klub, v katerem sta sedela g. Pribi čevič in Reisner pred sedanjo vladno krizo, je vendar ustvarjal opozicijonalni blok. Tako je pisalo »Jutro«, ko je dan na dan povdarjalo, da so demokrati oni faktor, pod čegar patronanco se snuje ta blok. Ako bi bli Prlblčevlč nastopil proti temu bloku, bi ga ne bilo ln država bi sploh ne prišla v nevarnost. Čemu so tedaj pomagali ustvariti to »nevarnost«? — Zato da so se mogli preriti do vladnih korit, da dobe priliko oplačkati državno kaso, da spravijo par ljudi do Častnih in mastnih mest, da spravijo v svoje roke oblast v Sloveniji in na Hrvatskem. da se korupcija ne odpravi. Vse vpitje in kričanje proti Pašlču, proti radikalni stranki ln proti radikalni To je naslov konfuznemu članku, ki ga je sJutrovemu« člankarju diktiralo klečeplaz-tvo v prvem navdušenju, ko je izobčeni Reisner padel v toliko sklevetano Pašičevo korito. Naivni člankar »upa, da bo demokratski (?) del storil za uradništvo vse, kar bo v njegovi moči!« Kje je tu garancija za dejansko izvršitev, če člankar samo prav ponižno upa? Državni nameščenci & skoro popokali od smeha, ko so čitali to gVostas-nost. Častivredni Reisner in PribioeVičevi dezerterji še takrat, ko so bili s kompaktno demokratsko stranko v koaliciji z radikali, niso ‘mogli bednemu uradništvu izboljšati beraških prejemkov kljub neprestanemu moledovanju in obetanju; — ali pa so zavestno varali! Kdo pa bo sedaj verjel petnajsterim izobčenim junakom, da bodo od radikalov izsilili, česar preje v prvi koaliciji nad sto poslancev broječa demokratska stranka ni mogla ali hotela izposlovati?! Povejte, kje boste še našli razsodnega državnega nameščenca, ki bo še verjel obljubi kakega Reisnerja, ki je svojo častno besedo, zapisano črno na belem, cinično požrl? V enem pa ima famozni člankar prav, da je »nameščen-stvo zdavnaj nehalo verjeti v čudeže in obljube.« Lepšega izpričevala Reisnerju in demokratskim uskokom ni inogel podati. Toda nameščenstvo naj bo kljub Plankar je vi bojazni pomirjeno: Reisnerievi so- borilci za uradniške zahteve »imajo z radikali pismeno pogodbo in obvezo za njeno izvršitev!« Torej slično pogodbo kot za ljubljanski mandat! Ker ima pa člankar z Reisnerjevimi obljubami in častnimi besedami slabe izkušnje, previdno svari nameščence pred novimi radikalnimi zavezniki češ, »demokrati naj pazijo, da jili gg. radikali ne opeharijo, ------- mnogi se boje, da bodo radikali demokrate opeharili in izigrali,... vse je mogoče!« Kako ginljiva ocena Reisnerjevih zaveznikov! Seveda, če bodo radikali posnemali verolomni Reisnerjev recept, potem je res mogoče, da bo g. Reisner topot zopet sam opeharjen in izigran. Kaj pa še hoče več? Ali naj zahteva od radikalov, da bodo spoštovali pismeno pogodbo, ko jim je baš on dal tako sijajen vzgled? Člankar upa na vspeh, če bo demokratska stranka čim mogočnejša in če ne bo opeharjena in izigrana. Sedaj pa naj nam šs pojasni, kakšnega uspeha naj nameščen-stvo pričakuje, ko je Reisner izobčen in oslabljen in ko ima člankar toliko strahu pred radikalsko prevaro? In če vpoštevamo še Reisnerjevo mnenje o pogodbah in častnih besedah, potem že vnaprej prorokujeino, da bo Reisnerjev uspeh — ničla! Ali imajo torej nameščenci najmanjši povod, da bi radi tako malo vabljivih izgledov silili pod Žerjavovo nagajko? Jok!' Parlamentarni položaj. Z verifikacijo Radičevih mandatov aa-siaja v parlamentu druga slika. Zdi se, da je Pašič-Pribičevičeva vlada izgubila tla, da mora v najkrajšem času pasti. Opozicija ima veliko večino! Danes, ko to pišemo, se ne da niti z daleka misliti na to, kaj bi utegnilo nastati. Pašič ima faktično samo eno na izbiro — kapitulacija. Na vsak način bo mož toliko pameten, da bo računal z realnostjo in da ne bo skušal z glavo skozi zid. Zato se bo treba udati. revidirati dosedanje stališče in napraviti pošten sporazum z opo-zicijonalnimi skupinami, ali pa prepustiti svoje mesto drugi osebnosti, ki razume nastali položaj. Temu je tako, to kažejo nesoglasja v'radikalnem klubu. Bližamo se konsolidaciji države. KAJ POREČE DR. KALAN? »Napredni« »Slov. Narod« je pretekli teden z istimi besedami opsovai nemške »ohole« »privandrance«, zaradi katerih je oL obsojen naš odgovorni urednik Brandner. Kaj poreče k temu zagovornik Nemcev g. dr. Kalan, slovenski odvetnik in orjunal? USKOKI IZKLJUČENI. Glavni odbor demokratske stranke je na svoji seji 1. aprila izključil iz demokratskega kluba in iz stranke vseh onih 15 poslancev, ki so uskočlli k radikalom. Med temi je tudi profesor in poslanec Reisner. Demokratske stranke v Sloveniji tedaj ni več, ker jo glavni odbor v Beogradu ne pripozna. RAZPOKE V RADIKALNI STRANKL Z ozirom na Pašičevo politiko zadnjih dni, so se v radikalni stranki zopet pokazale razpoke. Saj nam je bilo znano, da so v radikalni stranki možje čistih rok in poštenja tudi v političnem oziru, ki se ne strinjajo s Pašičevo strujo. Ti možje razumejo položaj, zato so pričeli nastopati proti Pašičevemu sistemu. In to da Pašiču misliti! G. Nastas Petrovič, Ljuba Jovanovič in dr. Ninko Perič imajo za seboj vsak svoje število poslancev. Tri struje, ki obračajo Pašiču hrbet in ki bodo tudi pripomogle do razčiščenja krize. Naši bivši demokrati so se najbrže veselili malo prezgodaj! RADIČEVCI. Do sedaj je verificiranih skupno 61 Radičevih mandatov. Za verifikacijo glasujejo v verifikacijskem odboru tudi nekateri radikalni poslanci, kar je zelo značilno. RADIČ SE VRNE V ZAGREB. Demokratsko časopisje je lansiralo \ svet vest, da je Radič odpotoval z Dunaja zopet v London. To nkj bi značilo njegovo polomijo. — To pa ni res. Radič je Se nu Dunaju in se misli kmalu vrniti v Zagreb. DR. BALT1Č VELIKI ŽUPAN ZA LJUBLJANSKO OBLAST. Kot nadaljnjo koncesijo od Pašiča so dobiii naši demokrati baje zatrdilo, da bo imenovan dr. Baltič za velikega župana v Ljubljani. Svetovni pregled. ANGLIJA. Tudi Anglija ne bo ušla povojnim sunkom, ki so že pretresali vse države. Ti naravni pojavi gredo svojo pot. London je ravno sedaj pozorišče močnega socijalnega gibanja. Delavstvo je postalo nezadovoljno, klic po življenju je postal močnejši, ljudje zahtevajo kruha, ki jim pritiče. Strajki so na dnevnem redu: zdaj železničarji in pristaniški delavci, zdaj avtomobilisti, zdaj rudarji itd. In draginja raste dan za dnem, živ-ljenske . potrebščine imajo že visoke cene. Mac Donald ima težavno stališče in kdo ve, bo li svoji nalogi kos! Presenečenja tudi zanj niso izključena, dasi ga konservativci podpirajo. Z ozirom na razne štrajke, so v Londonu proglasili izjemno stanje. Zadnji štrajk prometnega osobja je pred tremi dnevi končal. —- V preteklem letu je angleškemu finančnemu ministru preostalo 42 milijonov funtov Vaclav Klofač: Novi socijaiizem in novi človek. Nikdar si nisem predstavljal pod so-cijalizmom samo politične stranke, temveč tudi velik preporoden, moralen po-kret. Ne strinjam se z vsem, kar opažam pri naših političnih socialističnih strankah, pa tudi marsikaj mi pogosto ni všeč, kar vidim v naši lastni stranki. Vse to. čeinur smo žive priče že dalje časa, tje od afer velikih bank do najnovejših dogodkov, vse to služi v dokaz, da se je naš narod nahajal v veliki moralni krizi, da se nahajajo v enaki krizi vse stranke, torej tudi socijalistične. Prav nič ne pomaga, če kažemo samo na druge. Predvsem je dolžnost poštenjaka, da pogleda najprej po svoji hiši in začne čistiti najprej pri sebi samem; kajti le tako bo mogla kritika, pritožbe in obtožbe privesti do izboljšanja. Naše razpefloženje po vojni je ostalo povsem »avstrijsko«. Vsaj politično se nismo prav nič izpremenili! Za politiko se smatra le parlament, boj za oblast in položaj. Temu primerno je tudi organizacija strank predvsem pred- vojna. Zato so tudi stranke kot krošnja-rice, ki trgujejo vedno v isti ulici. Namesto, da bi visoko povzdignili idejo in v idejnem boju vzgajali narod, smo se razvili kot stare jezične babe, kot srednjevške cerkve, ki bi se bile druga drugo vtopile v žlici vode, edino zato, ker so uspehi stranke ene cerkve ogrožali interese vernikov in cerkovnikov druge stranke. Torej pravo staro, avstrijsko ozračje. C pa hočemo dpživeti boljše čase, ne sme prihajati vsa inicija-tiva iz parlamenta, temveč iz naroda, iz ljudstva, torej iz požrtvovalnega, potrpežljivega in udanega dela med ljudstvom, kulturne delavnosti in odgojne-ga dela po mestih in po deželi, iz etične propagande, iz podrobnega gospodarskega dela, iz telovadbe, šol, Iz krogov, ki skrbe za telesno In dušno zdravje. Parlamentu pa sme naša stranka posvetiti le toliko pozornosti, kolikor je zasluži (ker, vsekakor moramo dobro pre-vdarjati o zakonih, ki jih dajemo kot no-slanci sebi in narodu), vendar moramo v glavnem paziti na to, da vedno razumevamo ono, kar vobče imenujemo duh naroda. Kdor razumela vse različne ookrete med našim priprostim ljudstvom, kdor tega naduto ne prezira, ta ve, da je naše ljudstvo v mnogih ozirih daleč pred onimi, ki bi ga morali voditi. Narod čuti instinktivno, da mora danes zasledovati druge cilje, kot pred leti. Njegov čut, njegovo prirojeno naziranje mu kaže nova pota v groznem povojnem času, ki nam je prinesel od vseh strani toliko materijalizma in demora-lizacije. Zato zbira naš narod močne zaloge novega idealizma. In to je tisto ozračje, v katerem je mogoče očistiti sebe in preroditi z mnogimi predsodki iu pogreški obremenjeni socijaiizem. V tej atmosferi je mogoče tudi v soci-jalizmu vzbuditi nove vstvarjajoče moči. To mora biti naloga naše stranke. Samo politiziranje in strankarenje ne bo rešilo nikogar in nikomur nič pomagalo. Pač pa lahko vsakogar kompromitira ter mu odvzame tisto zaupanje, brez katerega narodne stranke sploh ne morejo živeti. Novi socjializem znaii notranjo revolucijo — po Masaryku: revolucijo v glavah in srcih. Novi socija,-lizem zahteva od človekai, da zatre v sebi samem človeka »stare vrste« ter vzbudi v. sebi človeka »nove .vrsten, t. j. dobrega, plemenitega, pravičnega, tolerantnega, vzvišenega nad vsako podlostjo. Ta socijaiizem nas navaja k strpljivemu nepristranskemu delu med ljudstvom, k nesebičnemu delu, ki zase ne išče nič drugega, kakor tiho veselje nad tem, da se množe vrste bratstva in ljubezni, brez katerih je socijaiizem karikatura, pri tem ko mi ravno za tem težimo, da postane socijaiizem zmagovalni korak na poti k človeštvu. Cim globlje v narodu se bo vršilo delo, tem večja bo kontrola nad strankinim delom. Vsaka nepoštenost bo onemogočena, onemogočen »vsakdo, ki bi skušal napraviti kaj nepoštenega. S tem, da kdo priznava socijaiizem, prevzema tudi dolžnosti, in sicer velike dolžnosti. Katoliške cerkve ,iaz ne morem priznati, ker gleda samo na zunanjost, sicer pa nič drugega ne zahteva. Ravno taka sobijalistično - katoliška cerkev bi posta' tudi socijaiizem, če bi se zadovoljil enostavno s pripadnostjo k stranki, s plačevanjem članskih prispevkov, in — če bi že to zadoščalo, da je kdo naš človek — da ga samo zato branimo, ne glede na to, kaj sicer dala. Nui človek more biti ... iu. ki častno živi v duhu tistih misli, ki so nas združile v eno stranko. Po vojni se jih je iz raznih vzrokov vpisalo mnogo v socijalistične stranke; vsi ti pa niso preživeli notranjega procesa, ki je potrebqn za pravo socijali-stično članstvo. Mnogo je takih, ki so se iz čisto osebnih koristoljubnih ozirov zglasili tam, kamor jih ni vleklo njihovo notranje prepričanje. Radi teh v notranjosti nepripravljenih članov trpi danes sokolstvo in trpe socijalistične stranke. Danubiijfi medsebojna borba med so* cijaltstlčnimi strankami je sramota, i« delo v korist reakciji! Nikdo ni brez greha in ni človeka, ki bi mogel reči: Cist sem. Ljudje so nepopolna bitja, zato so tudi stranke nepopolne. Vzgajajmo se torej, skušajmo se približati popolnosti, pa bomo Imeli tudi popolneje stranke! Kazati s prstom samo na druge, ne da bi videli sebe, se pravi posnemati farizeje. Samo tako kazanje in ob-toi2>’Ar. e ima pomen, če ga vodi do tega ljubezen do stvari, ne pa želja po škandalih in strankarska zavist. V zadnjem slučaju so oškropljeni ž blatom, vsi; narod pa, ki more napredovati edi-; nole pod vplivom optimizma, le pahnlen 's FRANCIJA. Po padcu francoske vlade je bila sestava nove vlade zopet poverjena Poincarčju, ki jo je tudi sestavil. Program nove vlade je isti, ki ga je imela prejšnja. Tako se zaenkrat v Franciji ne bo prav nič izpremenilo in Poincare-jevo stališče je utrjeno. Razmerje do Nemčije ostane — plačati! V obrambo franka se je pričela velika akcija. Na čelo so ji stopile velike banke in Rotschild je dal v to svrho na razpolago vse svoje premoženje. ITALIJA. Volilna borba je na višku; bijejo se budi boji — v znamenju krvi. Najbolj so si v laseh komunisti in fašisti. Fašisti nastopajo s silo; požiganje domov je malenkost. Kako stališče imajo pri tem naši bratje Slovenci — si lahko mislimo! In, kaki bodo naši uspehi, tudi! Nič čuda, ako marsikdo podleže. NEMČIJA. Izza znanega puča na Bavarskem se vrši že tedne in tedne takozvani Hitlerjev proces, ki je odkril že marsi-kako senzacijo. Te dni utegne biti razprava zaključena. Poslopje, v katerem se vrše razprave, je popolnoma zastraženo in zavarovano z bodečo žico, ker se boje napadov. Hackenkreuzlerji groze z novim pučem, ako bi bil Hitler obsojen. V Monakovčm se opaža nervozno vrvenje, nacijonalni socijalisti imajo tajna zborovanja, pa tudi javno se upajo podemonstrirati. — Medtem pa je bil Hitler ie obsojen na 5 let trdnjavske ječe, ostali pa tudi po zasluženju. — Gromovje je ponehalo. MADŽARSKA. Socialnodemokratske strokovne zveze so sklenile 31. marca na svojem zborovanju zahtevati 8 urni delavnik in pa, da se določi eksistenčni minimum. RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA. Na Dunaju se vrše rusko-romunska pogajanja, pri katerih pa so zadeli na velike težkoče. Besarabija je sporna točka, ker se Rusija postavlja na stališče, da se je aneksija te pokrajine izvršila nasilnim potom. Pravijo, da Bes-arabci niso zadovoljni in da naj o pripadnosti odloči plebiscit. — Kakor vse kaže. se bodo ta pogajanja razbila. Stojimo pred novim sporom. POGAJANJA MED ČEHOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO. Na Dunaju so se te dni pričela trgovinska pogajanja med Češko in Avstrijo. h stranke. Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS. Vabimo vse ljubljanske zaupnike na zborovanje, ki se vrši v soboto, dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v spodnjih društvenih prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Politični položaj. 2. Slučajnosti. Zborovanje je važno z ozirom na dogodke v Beogradu in na vlogo, ki jo igrajo naši demokrati. Prosimo naše tovariše zaupnike, da se zborovanja zanesljivo udeleže. — Okrajni odbor za Ljubljano. Proslava 1. maja in naša stranka. V smislu sklepa zadnje seje načelstva NSS proslavi naša stranka letošnji 1. maj povsod tam, kjer obstojajo krajevne organizacije. In sicer, kjer obstoja poleg politične organizacije tudi strokovna organizacija skupno z njo, oziroma ravno tako skupno z našimi mladinskimi organizacijami (»Bratstvo«, »Mladost«). Odbori krajevnih organizacij naj takoj, prevzamejo tozadevno ini-cijativo in naj prično s pripravami. Načelstvu pa naj takoj sporoče svoje sklepe, posebno kar se tiče govornikov, da bo lahko pravočasno razpolagalo z njimi. Slike Iz strankinega zbora NSS so gotove in sc dobe v strankinem tajništvu, Narodni dom, po 5 Din slika. Povečane slike so po 25 Din. Zunanje organizacije, ki žele, da se jim pošljejo slike, naj nam to javijo in naj nam istočasno pošljejo tudi denar. — Tajništvo NSS. Zaupniški sestanek v Kočevju. Krajevna organizacija NSS v Kočevju priredi dne 11. t. m. sestanek zaupnikov, na katerem bo poročal član org. odseka tov. Korošec iz Ljubljane. Strokovni vestnik. 1. maj, delavski praznik. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos proslavili delavski praznik, 1. maj. Ta dan mora povsod delo počivati, ta dan mora sleherni delavec manifestirati za svoje teptane pravice. Pozivljemo zato vse podružnice NSSZ, da stopijo v stik s krajevnimi organizacijami NSS in mladinskimi organizacijami ter da prirede z njimi skupno proslavo. V vseh večjih krajih naj se za ta dan dopoldne skličejo manifestativni shodi, popoldne pa se naj vrše delavske prireditve v korist organizacijam. V manjših krajih naj se dopoldne prirede članski sestanki in popoldne pa vrše družabne prireditve. Vsaka podružnica, ki potrebuje za 1. maj govornika, naj sporoči to centrali najpozneje do 20. t. m. Naš delavski praznik proslavimo dostojno tudi na ta način, da uvedemo majsko zbirko za brezposelne in predvsem, da podpremo naš list »Novo Pravdo«. Vsak naš tovariš naj 1. majnika pridobi listu vsaj enega novega naročnika ter s tem mnogo pripomore našemu pokretu. »Nova Pravda« je edino glasilo, ki najbolje zastopa delavski stan, zato se spomnite vsi 1. maja našega časopisa. Naš delegatski zbor. Pičel mesec nas Se loči od našega glavnega delegatskega zbora, ki se vrši letos po sklepu upravnega odbora dne 4. maja v Št. Pavlu pri Preboldu. Naš letošnji delegatski zbor bo prvi na Štajerskem, prvi v prelepi Savinjski dolini in prvi med našimi odličnimi tovariši šentpavelčani. Zato mora biti naš letošnji zbor veličasten. Zbrati se morajo vsi oni, ki žele našemu delavcu in samim sebi dobro. — Na letošnjem zboru ne bomo po'agali samo računov našega dela v preteklem letu, temveč si bomo postavili tudi smernice za bodoče delovanje. Poleg naših organizacijskih zadev, mora naš letošnji delegatski zbor obravnavati tudi splošne delavske zadeve m zavzeti na-prarn raznim delavskim vprašanjem svoje stališče, zato bo letošnji naš zbor velc-važen. Za zbor se moramo pripravljati že sedaj. Vse naše podružnice morajo ta mesec kar najmarljiveje delati. Predvsem morajo vse podružnice najpozneje do 20. t. m. urediti vse obračune in jih vposlati centrali, ker mora tudi centrala sestaviti obračun, naj še tekom tega mesca skliče vsaka podružnica članski sestanek, na katerem se naj razpravlja o predlogih, o katerih se bo odločalo na delegatskemu zboru. Podrobnejša navodila dobi vsaka podružnica pismeno. Opozarjamo vse podružnice, da je dostop na delegatski zbor dovoljen poleg delegatov tudi vsem članom, ki se s knjižico izkažejo, da so člani NSSZ. Ker je mišljen delegatski zbor tudi kot manifestacija narodno-socijaiistlčnih delavcev pozivamo vse naše tovariše, da se delegatskega zbora v St. Pavlu udeleže v čim največjem številu. Tovariši) 4. maj ni več daleč, zato vsi na delo, da .utrdimo svoje pozicije in tako dosežemo boljšo bodočnost. Upravni odbor NSSZ ima v nedeljo, dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne sejo v tajništvu. Tovariši odborniki naj se vabilu sigurno in točno odzovejo, ker je dnevni red z ozirom na delegatski zbor velevažen. Blejska Dobrava. Kaj naj vam pišemo ml, ubogi gTešniki ki imamo že pogum biti organizirani v vrstah NSSZ. Mar to, da smo najhujši trn v ped našemu ravnatelju- Nemcu? Mar li to, da nas v svoji »navdušenosti« ob vsaki najmanjši priliki kaznuje z denarno globo ali morda to, da je enega izmed naših tovarišev za prav malenkosten prestopek kaznoval z enotedenskim izprtjem od dela in mu s tem vzel zaslužek? Mnogo takih stvaric bi vam lahko pisali, da vidite, kako nas imajo nemški ravnatelji pri nacionaliziranih družbah radi Ni se potem čuditi, če komunizem v državi raste, ker agitirajo zanj ravno nemški ravnatelji, ki delijo milost internacijonalcem, nasprotno pa šikanirajo narodno zavedno delavstvo. Mi, kar nas je tukaj, se še vedno sprašujemo, doklej borno Slovenci tlačanih Nemcem in doklej bodo po nas še peli nemški biči. Mar bomo večni sužnji? Zanimajte se za to vprašanje, tovariši! — Naši nasprotniki te in one internacijonale spuste večkrat v svojih listih kako puščico na naše vodilne tovariše, da bi jih ostrašili in odvrnili od dela za dobrobit delavstva. Tako je zadnjič neki list posvetil naši mladi organizaciji in njenim voditeljem člančič, katerega končuie s pristavkom, da jim bo posvečal še več pažnje. Temu, kakor vsem ostalim dopisnikom vseh mogočih in nemogočih hiternaci-jonal sporočamo enkrat za vselej, da ne bomo sledili njihovi poti. Nam prepustite resno delo, vi se pa zabavajte s pisanjem, če se hočete, toda, prosimo vas, samo z resnim pisanjem, ker se z otročarijami le smešite. Jesenice. Pri nas vladajo kaj čudne razmere. O delnem štrajku v žlčarni smo že poročali in se stanje ni prav nič Izpremenilo. K1D je šla celo tako daleč, da je hotela prepovedati pravico do dajatev izprtim delavcem od strani Bratovske skladnlce, no, pa je tudi to odredbo moralo umakniti na intervencijo delavskih zaupnikov. MI, ki delamo z vsemi močmi, podpiramo izprte delavce, naše tovariše, ker v razmerah, ki pri nas vladajo, nikdar ne vemo, kdaj zapoje po nas suženjski bič. Medtem ko gledamo mi, ki smo v vrstah NSSZ ta boj kot boj med kapitalistom hi proletarljatom in skušamo obdržati skupnost, so si »internacijonale« v laseh in s tem močno škodujejo razvoju boja samega. Po končanem boju bomo o obeh internacijonalah še obširno govorili. Tovariši, podpirajte izprte delavce, ker je le v solidarnosti zasigurana zmaga. Jesenice. Položaj v tukajšnji tovarni postaja vedno bolj neznosen. Po odpustitvi delavstva v žični valjarni sledijo vsak dan novi udarci, udarci tujega ter domačega kapitalizma. Tako hoče podjetje vsiliti delavstvu zopet akordno delo, dasiravno ga to odklanja. In ni še dovolj! Tudi politična oblast hoče pomagati streti vsako odpornost delavstva s tem, da javen shod, ki je bil sklican za to, da delavstvo protestira proti izzivanju K. f. D. kratkomalo prepove. Mi svarimo pred takim neumestnim postopanjem, ker to je v škodo državne misli. Prepričani pa smo, da je položaja v tovarni krivo delavstvo samo, ker se ne zaveda, da mora biti strokovno organizirano. Mi ponovno pribijamo, da mora biti vsak delavec organiziran! Ker nam gre edino za stvar, ne silimo nikogar ravno v našo organizacijo, ki sicer stvari najbolj odgovarja, temveč trdimo le, da mora biti vsakdo brezpogojno organiziran, pa na) bo te potem kjerkoli! POZIVI Jeseniško narodno zavedno delavstvo razvije na praznik dela, 1. maja, svoj prapor. Tem potom pozi vije vse bratske podružnice. da se tega slavlja udeleži. Vsa pojasnila se dobe pri podruž. tajniku tov. Lojzetu Blažiču. Spored slavnosti objavimo pravočasno. Zagorje, Tudi iz našega zagorskega revirja je potrebno, dati par lekcij našim naprednim in nacijonalnim demokratom, ako-ravno jih je samo mala peščica. Povemo jim zaenkrat samo, da njih agitacija pri delavstvu pač ne bo imela nobenega uspeha akoravno mu oznanjujejo razni gg. Kušarji, in Brvarji, Vrabiči itd., da je le demokratski stranki mogoče Izboljšati delavski položaj. Delavci rudarji! Vaša naloga je, da sami poženete te agitatorje, akoravno izhajajo iz vaših vrst ter da ne nasedate njihovim lepim frazam, ki vam obetajo, kar cela nebesa. Pomislite, da vas hoče ta buržuazna stranka še bolj razdvojiti In vas privesti v še neznosnejši položaj kakor ga Imate. Delavci, vedite to, da si vsak, kdor podpira buržuazno stranko, spleta sam bič, ki ga tepe po glavi in kamor ravno prileti. Delavski položaj je mogoče rešiti edinole potom enotnih nastopov vseh delavskih strank bodisi ene ali druge politične skupine! Zato, da se reši delavsko vprašanje, ne potrebujemo buržujev, rešili ga bomo delavci sami, seveda ako bomo enotni In složni! Buržul-skl demokrati pa rešujejo delavsko vprašanje tako, da sl zidajo velikanske palače Iz žuljev naših rok! — Zato: Proč s farizejstvom. — Zaveden delavec. Predavanja za spoznavanje obstoječih sociialno-zaščltnih zakonov, odredb, ustanov in zavodov je uvedlo društvo nameščencev avtonomnih sccijalnih zavodov v Ljubljani. S predavanji hoče imenovano društvo doseči to, da seznani duševni in ročni prole-tarijat s socijalnimi zavodi (pokojninski zavod, okrožni urad, bratovske skladnlce) in vzbuditi ter poglobiti Interes do njih, obenem bi potom predavanj Informiralo inte-resirance o pripravah za izboljšanje novih sodjalno-zaščitnih zakonov itd. — Podružnice, ki reflekfirafo na kako tako predavanje, naj to sporoče tajništvu NSSZ, ki bo poskrbelo za predavatelja. Sklep društva je toplo pozdraviti in mi samo priporočamo podružnicam, da si oskrbo taka predavanja. da seznanijo delavstvo z bolniško blagajno in drugimi enakimi zavodi. Mladinski vestalk. Skupna seja odborov »Bratstva« v Ljubljani In Spodnji Šiški ter »Mladosti« se vrši v petek 4. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Na seji se bo razpravljalo o protialkoholnem gibanju, o skupnih izletih in prireditvah, o ustanovitvi okrajnega odbora in sploh o vseh vprašanjih, ki so vsem društvom skupna. Osrednji Izvrševalnl odbor JNSM poziva vse svoje krajevne organizacije, da stalno poročajo za »Novo Pravdo« o svojem delovanju in da pošiljajo svoja poročila na predsednika, brata Brandnorja. Istočasno opozarjamo vsa »Bratstva«, »Mladost«, da se letos povsod proslavi 1. majnik In da naj se naša mladina pridruži povsod prireditvam stranke, oziroma Narodno-socijalne strokovne zveze, s katerima naj v tej zadevi vestno sodeluje. »Bratstvo« v Sp. Šiški je imelo preteklo soboto v prostorih gostilne Novak lepo uspeli sestanek članov, ki mu je predsedoval društveni predsednik brat Poropat. Predvsem je poročal o dosedanjem društvenem delovanju in podal smernice za bodoče delo. Največje težkoče obstoje v tem, da ne more dobiti društvo primernih prostorov izven gostilne, kar bi odgovarjalo tudi namenu društva, ki Ima nalogo podpirati abstimentsko gibanje. Končno je naznanil, da bo društvo vsak čas pričelo z izlčti skupno z »Bratstvom« v Ljubljani in »Mladostjo« v Trnovem in da namerava 1. maja razviti svojo zastavo. Pri debati so se oglasili k besedi bratje Koprivc, Velepič, Kovač, Rozman. Nato je govoril predsednik JNSM br. Brandner o pomenu izobrazbe za socijall-zcrn. Pri tej priliki je tudi opozoril na stalne diskusijske večere, ki Jih prireja Pulpanov klub vsako sredo in je povabil člane in članice »Bratstva« v Sp. Šiški, da se teh večerov pridno udeležujejo. Brat Poropat je zaključil sestanek z željo, da bi se podobni sestanki vršili večkrat, ker bi se z njimi društveno delovanje znatno poživilo. Članom In članicam »Bratstva« v Ljubljani naznanjamo, da lahko vplačujejo članarino vsak pondeljek, sredo In petek od 7. do 8. ure zvečer pri društveni blagajničarki sestri Corlary v društvenem prostoru pri Obnovi. Pulpanova • čitalnica. Opozarjamo vse brate in sestre, da je Pulpanova čitalnica v Gajevi ulici odprta vsak večer od 7. do 10. ure ter dostopna vsem članom »Bratstva« in »Mladosti«. Čitalnica Ima veliko Izbiro časopisov. Vabimo, da se naša mladina čitalnice pridno poslužuje. Srbohrvatskl tečaj »Bratstva« Celje se zaključi v pondeljek, dne 14. t. m. Prosimo vse posetnike tečaja, da se zaključka polnoštevilno udeleže. »Bratstvo« Celje namerava v prihodnjem šolskem letu uvesti dva tečaja, in sicer I. za začetnike in II. kot nadaljevalnega, ako se bo priglasilo zadostno število rednih obiskovalcev. Koncem drugega tečaja se bodo izdala na željo izpričevala. Članstvo »Bratstva« Celje ponovno prosimo, da redno vplačuje članarino. Zavedajte se svojih društvenih obvez. Brez reda ni razvoja — brez razvoja ne uspeha, radi česar organizacija svojemu članstvu tudi ne more nuditi zaželjenega. — Do onih oseb (bivših članov), ki niso plačale članarine za mesec januar, februar in marec — pa so prijavile izstop iz organizacije v namenu, da se odtegnejo zaostalim obvezam, bo odbor že našel pota, da likvidira svoje zahtevke! — Vsled sprememb v odboru je bil izvoljen blagajnikom brat Rudolf Dečman. Kegljaški klub »Bratstva« Celje je začel ta teden delovati. Kegljišče je pri »Bra-niboru«. »Bratstvo« v Zagorju je priredilo dne 30. marca t. 1. na Izlakah pri Zagorju igro »Trije tički«, ki je prav zadovoljila tamkajšnje prebivalce. Pohvalili bi v Igri sami br. Groharja, Mlakarja, Savška in sestro Ran-zingerjevo, kakor tudi vse druge. Pridno pa je sviral sekstet »Bratstva« pod vodstvom br. I. Bostiča in mu gre za njegovo požrtvovalnost pri sekstetu vse priznanje. K ARO-čevlji MARIBOR, Koroška c. 19. prične v Četrtek 3. apr. s predvajanjem velikega popularno-znan-stvenega filma o seksualnem vprašanju. (Kako razjasnim to svojemu detetu.) Seksualno vprašanje rešeno. Ta film sta sestavila dr. med. Oskar Warecha in E. Ho-lias, s čimer sta si zaslužila neprecenljive zasluge za človeštvo. Dosedaj Še ni Izšla tako modro pisana knllga, da bi mogla tekmovati s tem filmom. Film nam Jasno pred-očuje, kako starši dostikrat nevedoma v napačni vzgoji otrok tiralo svoje otroke v naročje prostitucije ln pogube. Drugi prizor pa nam kaže pravilno vzgojo od poroda do zrelosti ne samo v pogledu seksualnega vprašanja, temveč tudi duševno in moralno. da postanejo otroci srečni ln ponos staršev. Osoblto se opozarja tudi vse športnike, ogledati sl ta program, kjer Imajo priliko opazovati razne stroke športa. Zatorej je dolžnost vsakega, komur leži sreča ln blagostanje otrok na srcu. pogledati ta film neprecenljive vrednosti. ■aa«((aesa>(liiiimiieii*e*B**s Film se predvaja: v četrtek 3., petek 4., soboto 5. in v nedeljo 6. t. m. ob običajnih urah. Spored Je samo ob sebi umevno le za odrasle, torej mladini neprimerno. MaeneeeeasHBdieai • • itsiHUhitM Od pond. 7 do vStevil srede 9. t. m. Hipermoderna ženska (Pariški Škandal) Veseloigra v 5. delanjih v glavni vlogi Mari Prevost. • ■■••■••■■M •■*■■«•**••••»•■••••••••«* Slike programov kino »Ideal« ogledajo se odslej lahko tudi v Izložbi novo otvorjene trgovine s slaščicami gospe H. Treo v Selen-burgovl ulici. v propast z mržnjo in pesimizmom, ki značita vedno nazadovanje in nesposobnost za novo delo in napredek. Naše javno življenje težko propada. Kdor hoče ozdravljenja, mora zdraviti, ne pa vedno znova sekati zastrupljeval-ne rane. Propadajo stranke, propada njihovo časnikarstvo. Ubija se idealizem), ubija se vera v ljudstvo ter se širita nezaupanje in dvom. Kam to vodi? Zgodovina človeštva daje jasen odgovor. Moralni razpad je začetek konca. Ce so afere — in dovolj jih je — mora obstojati za njihovo presojo nepristransko razsodišče. Ne smemo pa sami umetno izzivati afer, kajti drugače se ne bo smatralo obtožb za resne. — Ce naj pride pri nas do ozdravljenja razmer, je treba, da je vsakomur v prvi vrsti zavarovana osebna čast, kakor je to na Angleškem. Današnji položaj je nevzdržljiv. Ta, ki koga žali, nikdar ne pride pred poroto, da bi tam za svoj čin odgovarjal. Zato postaja politika podobna loteriji. Ljudje, ki so občutljivi, zapuščajo polagoma politično življenje, ker jim mrze surovosti in klevete; tako bodo ostali nazadnje v javni borbi edino takozvani trdokožcL Ne šele danes, temVeč takoj po vojni sem opozarjal na to, da se morajo prave socljalistične stranke »razavstrijanl-ti«, da morajo živeti drugo notranje življenje kot preje v Avstriji, kjer jč bila semtertje naša odgovornost manjša, dolžnosti pa večje kot danes. Preje je bilo treba agitirati, pri tem ko se danes vrši smotreno in premišljeno delo. AH nisem našel vedno pravega razumevanja, ne celo v lastni stranki. Stare navade so v nas še pregloboko ukoreninjene. Zato živim že več let daleč od tega, kar se pri nas običajno imenuje politika. Mogoče bi radi tega mogel enostavno reči, da nimam za to, kar se dogaja, nikake odgovornosti, ker se dogaja brez moje vednosti. Tuda ne! Tako ne smejo postopati pošteni ljudje, ki jim je resno za stvar. Sram bi me bilo skriti se za kako pretvezo ali se delati le za spoznanje boljega od drugih. Vsi grešimo. Grešili smo, ker se nismo dosti vztrajno borili za to, da bi se politika socijalističnih strank ne emancipi-rala enostranskega politiziranja za kulisami, politiziranja brez odgvornostl, ker se nismo borili za to, da bi bila njihova Dolitika (politika soc. strank) pred- vsem kulturna, da bi rasla od spodaj Iz narodnega duha, torej v duhu socializma. Grešili smo, ker od pristašev ne zahtevamo drugega kot člansko izkaznico, ker ne zahtevamo vedno brezpogojno od njih tistih svojstev, brez katerih sl socijalistov vobče ne morem predstavljati. Grešili so naposled tisti izobraženi in sposobni ljudje, ki so se izognili dela med ljudstvom, ker je napredek le tedaj mogoč, če nas bo mnogo delalo — čim več, tem boljše. Mogoče, da celo prevlada moj nazor, da ne moremo sprejeti v stranko vsakogar brez vseh priprav, da ne moremo moralno odgovarjati za vsakogar, kdor z nami glasuje, temveč, da moramo imeti jedro stranke, sposobne in močne pristaše, ki prevzamejo v javnem in privatnem življenju nase socijali-stične dolžnosti. To bo prava vojska češkoslovaških socijalistov, za katero lahko jamčimo, In samo iz -takih vrst je mogoče izbirati naše funkcijonarje, naše oficijelne zastopnike. Zavračam papirnati socljallzem. Ne verujem radikalnim besedam. Pravi socljallzem mora rasti iz srca, Iz čistih misli. Ni mogoče dvoj-Jio. življenje: .privatno ln ppjltično. Naš novi socljallzem mora biti nadaljevanje slavne češke reformacije in samo iz te atmosfere bo zrastlo tudi to, 2a kar je socijalizem določen. Socijalizem ne sme biti vinjeta, temveč vsebina, življenje, praksa. Vidim, kako živiš, pa ni treba, da mi govoriš o programu Stranke in veliki pokreti niso radi poedincev. Če se kdo pokaže nevrednega zastave, se ga lahko, pa tudi mora odstraniti Gre tu za idejo. Te se ne sme nikdar zavreči. Vzklila je iz naroda in iz ljudskih potreb, zato ji moramo ostati vedno zvesti. Pa tudi našega optimizma se ne sme nič slabiti. Meni vsaj vse govori, ali predvsem mi narekuje ljubezen do naroda, da tega (narod), ki je bolji od nas, ne smemo zapustiti, ker ga brez našega jdela čaka — tema. Zato je to velika ideja, zaradi katere smo se organizirali v eno stranko, in zato moramo naše moči v delu za to idejo podesetoriti, nikdar pa ne popustiti! Pri tem delu imejmo pred očmi vedno to: Iz sociializma politike napravimo socijalizem življenja, napravimo duševno zbirko najlepših inspiracij, ki nas bodo privedle do novih uspehov, do novih zmag! Delati moramo proti cerkveni mrž-njl napram drugim strankam, zlasti so-cijalističnim. Biti sl moramo svestl, da morajo ravno socijalisHČne stranke iskati to, kar jih druži, a ogibati se tega, kar jih razdružuje. Ta, ki se tega ne zaveda in ki ne dela po tem, je odgovoren za reakcijo in za neuspeh delovnega ljudstva. Čemu naj se bori reakcija s socijalizmom, če poraja isti rezultat medsebojna borba med socijalisti! Na Angleškem je prišla do moči delavska vlada, ki reprezentira nekaj različnih delavskih strank. To bo brez dvoma vplivalo tudi pri nas, ali brez tega ln kljub temu moramo imeti vsi toliko smisla za odgovornost, da ne pljujemo na interese onih, ki smo Jih dolžni zastopati, in da nehamo posnemati prepirljive branjevke, ki so se vse nagnetle prodajat v eno samo tesno ulico. Ko že imamo svoje samostojno mesto pod evropskim solncem, moramo | tudi bolj evropsko misliti, ne se pa po vzgledu branjevk neumno, provincijal-no prepirati, kakor je to tako umestno očital strankam predsednik naše republike Stran 4. »NOVA PRAVDA « Stev. 14. IVANA ZOSKO, Ljubljana Trboveljski premog in drva ' ' dobavlja Sv. Jakoba nabrežje 33 Družba Ul RISA, Ljubljana. Kralja Petra trs 8. kupuje in prodaja vsakovrstno starino. Telefon 220. Piaeiio tudi na obroke. Telefon 220. Parna pekarna ieasi Scforev nasl Jakob KzvrAL Ljubljana naznanja, da ima vsak dan sveže In pristne preste Telefon St. 158. ---------- SVETLIM KREMA Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., res. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih Vse kar prinaša današnja moda, so izdeluje po meri v krojačnici za dame n gospode tvrdke za fevije in usnje Poskusite jo in prepričajte se o najboljši kakovosti! Dobi se po vseh trgovinah. Za obilna naročila se priporoča tvrdka Ivan Kordiš, Ljubljana, Vegova ul. 2. urar državnih železnic Izdelovalnica instrumentov. — Velika zaloga vseh glasbil, zlasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoče potrebščine. Cene nizkel Postrežba toEna priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. Ljubljana, Zidovska 5. Istotam vsakovrstni lastni konfekcllski izdelki, modni predmeti, sralce, kravate itd. obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske io personalne kredite oajkulantoeje. Tone Mals&s Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe** cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice : Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. O’ IMUNI JAK SIN 3U31ANA, Gosposvetska c. 2. IAVTO-VOZ3 Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludovik Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. Barvne trakove, karbon-paplr-Indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. Ustanovljeno leta 1867. tDoilo le ravnokar večje število strolev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkop, Styria in Waffen. Cenik zastonj in franko. ? HENriililS Vse P|sa,ne> risalne In : UUUtJftHrfi! šolske potrebščine doji ———i bite najceneje v papirni jJUGO-HAG trSOTlnl juuBUANA1 lili Sii, lila? Ibohoriceva 24] §y. Petra cesta štev. Z9. •-telefon 5 e o | -1 astna knjigoveznica - Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. ure, zlatnino n a kupite pri izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trs it. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Za Veliko noč so ravnokar došll DAMSKI In DEKLIŠKI SLAMNIKI po nalojžjlh cenah. Prevzamem tudi popravila. Hinka Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg št. 21. KUPIM tudi posamezne Stevlke: Novice I. 1843—1886, Slovenska Bčela 1850—1853, Sl. Glasnik, Zora, Kranjska Čbellca 1.—5. zv.. Zvon 1870-1880, Ljubl|. Zvon 1881-1895. Kres, Slovan 1884 -1887, Vesna, Brencelj, Rogač, Škrat in Palček Ponudbe: antikvariat — knjigarni fiiBiko Se var, Ljubljana, Stari trg 34. Ljubljana Maribor _ Metkovič Prevalje Split Šibenik Zagreb TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunajska cesta štev. 4 | | Ekspoziture: | (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 18,300 000. Izvršuje vse bgin^e posie rtajžočftele In uajkuBantneje. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Konjice Meža-Dravograd ^ BJ1 |USS3|d ‘BUBiionn 3IA01VNU98 'O eUJAUlij Bt)SS!»j9)UO)i MgB« Tedenske novice. Splošne občinske volitve v maju- — Kakor se čuje iz Beograda, namerava vlada razpisati v kratkem splošne občinske volitve v kmečkih občinah in mestih. Volitve bi se morale izvršiti v mescu maju. — Radi teli vesti opozarjamo vse naše krajevne organizacije in zaupnike,, da je treba za vsak slučaj pričeti s predpripravami,-organizirajmo že sedaj vse delo. Predvsem je važno, da imamo določene naše kandidate, da imamo v evidenci naše volilce in da gledamo, da se jim pridružijo še drugi. — Naši neomadeževani stranki to ne bo težko! Dokazali smo že opetovano, da je vse govoričenje in obrekovanje nasprotnikov sama grda laž! Zato z veseljem že sedaj na delo, uspehe moremo doseči samo mi! Državni uradniki dobe 1. maja izplačano diferenco med dosedanjimi in novimi prejemki, ki jim gredo po novem zakonu od 1. oktobra 1924. Draginjske doklade ostanejo v sedanji izmeri. Istotako ostane poleg nOve še stara dosedanja stanarina, ker se za enkrat ne bodo zaračunavali procentni stanarinski poviški po členu 37 novega zakona za gotove kraje. Z izplačilom novih plač se prične tedaj 1 maja. — Vse to pa ni mogoče kaka zasluga nove vlade ali naših demokratov, ker je to predvidel finančni minister Stojadinovič vsled višjega pritiska že poprej. Nesporazum. — Lastnik hotela »Slon