PoŠtama plačana v gotovini. Leto LXIX. št TJ Ljubljana, petek 3. aprila 1936 Cena Din L— iz na 3» vsaK dan popoldne, LzvzemSJ aodeljc in praznike. — inserats do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din a, večji inseratt petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, maeratni davek posebej. — >S)ovenakJ Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVN1STVO LJUBLJANA, K na fl jeva ali ca Stev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 te 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossrnaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon §L 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1, telefon st. *A; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 390. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po italijanski zmagi nad negusevo vojsko: Italija diktira mir Italija se ne bo zadovoljila z dosedanjimi zahtevami in predlogi, marveč bo diktirala mirovne pogoje, ki bodo v polni meri upoštevali zmago italijanskega orožja Rim, 3. aprila, z. Veliko pozor-nčst v \>cj javnosti in v vseh diplomatskih krofih je izzvala polsluž" bena objava v današnjih italijanskih listih, iz katurc je razvidno, da je Italija sedaj, ko je dosegla velike vojaške uspehe v Abesiniji, pripravljena pričeti mirovna pogajanja. Po tej objavi pa odklanja Italija vsako posredovanje in hoče pričeti njepdsredna pogajanja z abesinskini cesarjem pod kontrolo Društva narodov, ki pa se ne sme vmešavati v tok pogajanj in more odločati sele potem, ee bi neposredna pogajanja ostala brez vsakega uspeha. Kar sc tiče pogojev, ki jih Ik) stavila Italija sedaj, poudarja objava, da bodo mnogo težji, kakor pa so bil: doslej, ker je treba v polni meri upoštevati italijansko vojaško zmago. Predlogi odbora petorice in tako zvani Laval I loarejev predlog zaostajata daleč m tem. kar zahteva Italija se-daj. Mirovna pogajanja se morajo pr: italijanski zmagi vršiti na innn- j go širši osnovi. Če Abesinija na to noče pristati, potem bo Italija nadaljevala svojo vojaško akcijo do končne okupacije vse Abesinijc, nakar bo mirovne predloge diktirala. Angleški interesi niso prizadeti Rim, 3. aprila, z. italijanski ii*>ti sp d;in«^ obširno bavijo z vznemirjenjem, ki ga je izzvalo prodira?sjc italijanskih čet v okoliri Tanskej;;« jezera v zapadni Abe>iiinjit zlasti v Angliji Tri lem poudarjajo, da hod« ostaM angleški inlerc. si v t<»ni področju popolnom3 nepriz-v. deli. Italija so jc s |H»g°dbam: iz leta 1895 in 190'i obvezala in svečano priznala angleške Pravice in interese na tem področju in bo 1e pogodil vedno spoštovala. To je po pisanju listov potrdil tudi MusMilini angleškemu in francoskemu poslaniku, ki sta v tej zadevi včeraj intervenirala najprvo pri pod t a j. niku zunanjega ministrstva, nato p,a še osebno Pri Musso'iniju. x>Cri©rnaJe d'Ita. li*« piše v zvezi s tem, da bi [talija, tudi če bi hotela, ne mogla škodovali Angliji- kajti vnt'e iz jezera, ki napaja Modri Nil, ni m«K"čc speljati čez 20!W m visoke planine na ah*»sinsko p!ano»o. Kairo, 3. Aprila, z- Prodiranja itali. janskih čet v področju Tanskega jezera je izzvalo tudi v egiptskih krogih \p. liko vznemirjenje. Boje se, da bi zaradi toga frpe'a preskrba * ic \ zastavah. Tudi v drugih mestih je prišlo do slrčnih manifestacij. Po uvedbi splošne voinšhe obveznosti v Avstriji: Pobuda je prišla iz Kima Zanimiva razkritja n?a«5žarskega tiska PoTirtejjc pride na vrsto tudi Madžarska? Budimp^ia. o aprila o. Vsi madžarski listi so l navdušenieon pozdraviti korak *\-&ttijskč ■» lade in vadijo v t^m dokaz, da ho končno tudi v ^fdni Evrooj ' "jena dUrtatura mirovnih pogodb. Lisli pr.iv nič n<* ta je. d\ tc Avstrija izvršila la kor.^k v sroišhi sklepov, ki so bili sprejeti na nedavni konferenci Schuschmi^ga in Gbmbot z Mubsolinijem v Rimu. Gombds ic /a-hfe\ai r& ^Wd2arj>ko isto pravico, vend-u* pa je bil Mussolini mnenja, da &e l^k ne sme prenapenjati. ker bi enak korak Madžarske istočasno lahku izzval dalekosežne zapletijajc, ki si jih pa Iiafija trenutno ne r*>\ Itali ia nikakor ni ho'ela. da bi so že runai videlo, da prihajo pobuda /-a te kršitve mirovnih pogodb iz Rima. Ciombnj je p^a^ zaradi te^a ostal datlje česa v Rimu, kjer Ja je Mussolini prepričal t» neob. hodni potrebi.- (ia Mail/irrska še nekaj časa potrpi, te bi Madžarska -stočasno uved. W vojaško obveznost, bi mogfo fco izzvati pr; n:cnih sosedih veliko razburjenje. Mus-50-lini ie pri tc»n opozarjal, da so zrlasti drŽave Mole anrante pokazal- zadnja l^ta napram Av^riji mnogo bot'j dobrohotno ^ta^tSče kakor pa napram Madžarski, /^ato je r>otrehno, da se enalc korak Manza^ske prri diplomO'tsko dobro pripravi. Bojazen, da bodo Avstriji sledile še druge države Pariz, nnrila AA. Gtede na avstrijski bk'en o u\ cilhi >plošnp vojaške obveznosti izražajo pariški listi osuplost in skrb. ter ^•pr3s^l;'J^'^ ali se ne bodo po avstrijskecn ^Hedu krnahi ravnalr* tudi druge države, karejih vojaška moč ic z mednarodnimi pogodbami ome.jena. Nekateri priznavaj") ^icer upravičenost razlogov, ki rih navaja avstrijska vlada za obnovo vo-iašk? ob^•?rr»r-?t:. češ. dri b-?i služila za ohra. !iirr\ red.* v srednji Evropi, če pa s.e iip*»-šlc\a cd»n-ev, ki «ja trletjne imeli 'a avstrijski sklep na Madžarskem, bi se uvz'^ reči, da Avstrija ts sv.j»j\n sklep rm ni .^aižila mimi in redu. tem#ee ^a*-«!" rev i^toni z» tki. Ocuvrc-' prMvj, da gre za resvii sklep in se boji posledic, ki bi jih sklep utegnil rod:ti v drugih državah, »La Repubiique« pa ugotavlja, da ere za ootlno kršitev pogodb. Kako presojajo položaj Angleži I .n ml on. 6. aprila ^. Aiigiešit! Usk objavlja obširna poručila o ayedbi feplošne vojaške obveznosti v Avstciji, ne zavzema pa za sedaj nobenega stališča glede te-ira koraka avstrijske vlade. V splošnem prevladuje naziranje, da jc ta akeija dobila pristanek Mu>>oiinija. Pričakujejo, da bo Mala antanta formalno sieer protestirala proti kršitvi mirovne pogodbe, da pa ne uvedla nobene nadaljuje akcije, če za- k«»uit;<. oblika te splošne oV>ve7.noM i nc bo v nasprotja z določbami senžermenske mirovne pogodbe. Glavno besedo v tej zadevi bo imela po angleškem Baziranju Jugoslavija, vendar pa ni izključeno, da bo V"»a stvar prišla v razpravo pred DN. Posvet Male antante Praga, 3. aprila. AA. CTK poroča: Zunanji minister dr. Krof ta je včeraj spr^jol ju-.coslovenskefca poslanika v Pragi Prott*Hi. Kakor se izve, so vlade držav Malo antante v stalnem stiku, da bi zavzele enotno stališče jr1ed> uvedbe obvezne vojaške dolžnosti v Avstriji. genska enakopravnost na Norveškem 0j.|»\ 3. aprila A A. Norveški parlament ie > 64 glasovi proti 38 sprejel zakon, po katerem bodo imele ženske pravico do \>eh slnžl« v norveški državni upravi z istimi pogoji kakor moški. Med razpravo so nekateri govorniki imudarjali. da v načelo nimajo ničesar proti zakonskem'« izenačenju žensk z moškimi, vendar pa bi bilo treba iz zakona izvzeti službe protestantskih pastorjev, ker ?o prepričani, da bi z^n ske v vlogi pastorja žalile verski čut norveškega naroda Pravosodni ministei je izjavil, da iv» vlada zelo obzirno izvajala ta zakon, posebno pa; kar se tiče imenovanja žensk za pastorje, sieer pa upa. da bode ženske same prišle do prepričanja. da m* se ta služba de skladala z verskim čustvovanjem norveškega naroda. Politični ■mori v II i";in-j, 7. aprili o V Prr' letlfcu nekaj oni sta bila na T'^orv l^p.i Staje i sit eni izvršena dva politična umora. Pred dnevi je. bil umorjen neki Hofor. sno^-, pa so noznanei v Gradcu ubili Josipa Kraljica, ko sc je vračal z dela. v obeli primerili Erre za ni-T-ščevanje oarr)dnih socialistov nad političnimi nasprotniki. fjonden. ;? aprila h Vlinisler brea portfelja loril IVrev je podal ostavko. Ko je predsednika v:ade obvestil o svojem sklepu, mu ic sporočal, da pologa važnost na ugotovitev, da se popolnoma strinja z zunanjo politiko vlade Epilog k vojaški vstaji na Japonskem Tokio, 3. aprila AA (Havas) Vojaški guverner Tokij-a ueneral Hasi je podaji <-stavko. Na nje:!or\-o mešt<:> pridn '^.ner^l Iukosi. VoJaJka kroui pripisujejo tej iz-premembi veKfc pomen. Pravijo, d/i se skuša no ta način pomMdTtT višji vojaški kader, ki mu j>risoi^j'> moralno cdjjovo-rnrte't /,a d'oaodkc 26. februarja. Na vsa važnejša mesita m-meravajo postaviti i^nerale, ki so se od*;kov-'i pn vp?racij3h v Mandžu- .Ki-; in na Kit-a j^lcem. Vremenska poročila z dne marc. Keebekav dom na Kemsiei po stanja dano-: —5 C. pooblačilo so jo. mirno. uflO rm snega, na podlagi pršič -muka prav do-l.ra Poni io o^rbovan lx kur rrz \'or^ Dom Je oskrbovan od t. aprila dalle. r?ozir-iia kora na iiolteh po stanju danes: —i C. pooblačilo so jo, mirno. borzna poroc??^. LJl BL4ANSKA BORZA (Devize / všteto premim -S :•: -) Aut^ler-d»m vVKj*.i-» - 2982.75 Berlin 1754.?i) — IT^.os. pr.' 7oN 47 — 743 5*k Curih 1424.22 _ M,d..l». London 215.9« - 318jQB. Xewytirk t?^1.4j - 1367.76. Pariz S.<)0 — ^M.44, Praisra ISG.ol - iSl7j. Avstrijski ;i-lin*r v privatnem ktiriasu S.18 INOZEMSKE BORZE Carin. :;. aprila Beograd 1-. Pariz 2, Madrid 4fjD Amsterdam 20B.40 Berlin Dunaj "«i.tK». Praiea \*ar v c\ r<»j>ski poli-ima besedo nasprotna strrauka. Kdor ho /daj sabotiral mirovno delo. si br> nakopal hudo odgovornost, tako piic »Dcui^fbe Al^cnicine /Ccitiinp^. Treba si je sipkih zastavit: vprašanje, ali ic na svetu kdo. ki hi mo^cl te prersen/eitiino«. pravi med drii-jim. da bo Francija spoznalsi da Nemčija nc more ostati mirna, k>> hanc< »ki gen era štab v obmejnem o/einljn dalji" kuje ne-vamo napadalno orožje proti NJemčiji. •Merliner Tageblatt« poroča, da ijlede An glije ni tKrbenep.i dvomi, da ho /ujr> brc/ težav prišlo do sporazuma, Toda Anglija d'»Hr;> ve. < \ jc vse In odvisno seilaj od it-j-1- iw I«i kdaj bo Francijo m Belgijo opravila 7a posve tova Ino mizo. Tukaj ic bodo pokazala se huda nosprototfVi kater 'i rrs.;io-li n .hče ne precenjuje. iJle^le nemških predlogov /a prehodn«« dobo je tudi v Londonu precej ugo>vovov. najve. DatiBočaranja pa nad tem, da Nenučija ni spreje'a obveznosti, da bo /a prehodno d » bo prepovedala utrjevanje Porenja. Angleži boje* da bo bas to vprašanje spravilo pogajanja v zagato. Nemčija si hoče utreti pot v Srednjo in Yzhodno Evropo /.<•//, 3. aprila, i. Francoski državniki jkrbno prrv.vuiejo nemški odgovor t«r so prišli po vsestranskem raamotrivan ju do preprti;an j i, da položaj« ki je nastal po ob-ja\-: nor. kegg Basgovofm lasno dokazt»fe; da Nemčija loči med varnostjo na zapadu in vabodu Evrope, Tudi ostala rs bina neniskega odgovora dokazujei da si hoje Nemčija pripraviti poti v Srednjo in Vzhod no kvropo. Francija bo o*-tala '»e-«i <+\>*\~. mu stališču o nedeljivosti evropskega mira Na tem temehu ho Franesji razvili svojo bodočo delavoonl r fai * i položaji v fv\Topi. ki je naataui p<» aeajaikatn kora%a line 7. m;irca ti. Razlikovanje med vmtmošttlu na vzhoda in zapade l araavah > .'prif<;. s. \ rad-n,-« ajfncM »Iskra« obžaluje« da Nemčija 6e cmeri j a ra/likstjf> na \/+vodTj Evrope. Hitler ie siecr že sam vedkrat pobijal Ni nurkiko Zraerer opoziciona Ini list »Kurier Vratianlr!« p'v da Nemčija pred7a^a pogajanja- k naj ojotvastjo atari Lokamo z \.*emi nn^ki^' in slabimi posledicami TVjsk uradni kro qi v tem pogledu ie vedno popolnoma r> servirani. Goarorl sc. da jp n^m In rasta nji minister \čeraj d d poljskemu relac slanrVu ugodna pojaanfU So«5ba Moskve >loskv«, .«j>;ra r.. Nomski o«lgjov«if yf bil v Moskvi oh ja.vljen šele včera.i popr»Mn<> l\>li(ieni krop-i menijo, da ta nrmčki odgovor dokazuje, da Nemčija nima dobre voij<», vrndar pa dokazujr* neko spretnost v stilizaciji, Id D h j vpliva na anpleAko javno mnenje. Nemški prodlo^i sploh nr ^ovorp. o vauJlpgtl na vzhodu BVTOfM in so tzl^o prav protovo naperjeni proti Runi ji. Sestanek generalnih štabov London. ?>. aprila. AA. (Reuteri Ob priliki saujega obiska pri Edrnu, sta fra.neosJn in belarijakj velenoaaansflc izrooiia d\-a dok»j-menta in sieer pisma, svojih vlad angfWki vtaufi, V teh pismih potrpijoia obr anrajem aaaa^eaaaag^i pisma o jamstvu za varnost PraisClja in Brljrije. V dnj^^ni dokumentu pa se potrjuje sporazum o sestanku jronrralnih štabov. V Pragi aretirani fugoslovenski komunisti Vtiz*, 3 aprila d rr:-ki listi objavljajo policijsko informacijo, da praška poli cija pri.'a na sled mali skupini jugoslo-venskih dijakov, ki se posvetili komu n i - • i i n i propagandi Vodil jili je neznan človek, ki j<- prišel i/ Pariza. Policija Ta je aretirala in na sla pri njem ainogo srbske in slovenska ilegalne literature. Bti podlagi njegovizpovedi y- bito aretiranib dp.se? dijakov i i! dve di jak in ji- M pa so bili po večini zopet izpuščeni Neznanec je opravljal kurirski posel med Prago in pariško komunistične centralo ter se pri tem posluževal ponarejenega Francoskega potnega lista. na Polfskem in v Bolgariji Son'ja. i aprila k Sofijska policija i*-"1 dognala, da *r msv|ja tako v Sofiji kakor J po deželi vedno večja komunistični p ropa v.:!i«ia. Zato jp uvedli preiskavo in iirle dila v prestobde! sami kar iaat iipc^lmh tiskarn. Med aietimncj ja tudi n^ki lVt*r Tp-lev Petrov, ki ;rri smatrajo r.a rnr.jra i7m*»d bolgarskih k(»muni?ti«-nih voditeljev, Ar*«-tiranili je bilo več .»knpin konmni-tov. Po slednja stoje 88 oaafei Aretiranei so hJN h> ročrni sodiiču im taičito države. Varšava. H. aprila k. Veerai -o poliru sk i organi po vsal v^ejih polj-k i h neatib izsledili celo vrsto koinuni>ti«mili organ 1X1 eij in i. vr-ili veliko število antaeij. V Varšavi Krakovn. l.uhlinu in KirKah je bilo aretiranih 111* ljudi. V blizini Var-a\» iO odkril; tu«li tajim komiitiisti.no ti,ikaT- no in 7^aplpnil-! velike količine propagandnega materijala. M^d aretiranimi so rodi elani centralnega in varšavskega komunist ione^a. odbon. Grčija išče novo orientacijo v zunanji Atene, }, aprila. A A. N'Ceraj popo'dne je bila v stanovanju Demerdzisa aeja vlade, ki jc bila posvečena zuianji politiki. Pr%-i ie govoril Demerd/is. ki je podal obš-iren ckspo/.c o sedanjem politič-nem položaju in o aktualnih inednarinin:h problemih, posebno o vprašanjih, ki se tičejo Grčije. De-merdzis jc wzlr>ail alavtie smernice /\m*-nje politike, ki jo njegova vlada namerava izvajati. Za njim je govoril bivši /rmanji minister Maksimo-s, ki je razložil svoje delo v zunanjem ministrstvu in dal pojasnila o sklenitvi balkanskega sporazuma :n o pod-pisu ženevskega zapisnika. MaJcsimos 9 e je razložil razloge, zaradi kate»nh ie prtri-pisal ta dva aleta. Nato so govorih voch tel H posamez-nih strank. Razpravi talo ^e fm posebno o ženevskem zapisniku. Rarprava o zunanji pole^'n^' bo nadalj^ala v ponedeljek. Demerdrris jc o-zjavtI svoj oyvh-mi/em glede poteka nisda'inie ra/pra\f zunanji politiki. PreprKan je. da b*xJo voditelji strank šopasmo sprejeli odiV>eitvr o zimarj.fi poliriki. ki naj vodi Grčija. Vo ditelji stranlk niso podajali nobenih iziav. Poudarili »o samo. da jc razprava poteki i v prijateljskem in i^flcTvncm lomi Hauptmannova usoda zapečatena »uyork, 3. aprila, z. Vrhovno sodiacc v Trenton« jr zaslišalo včeraj advokata Ven-dela, kf je i*javil, da so ga lt. februarja 4 roparji za deset dni zaprli v neki hiši in mil po torturi izsilili, da je podpisal fantastično izjavo, da je on ugrabil in ubil Lind-berghovega otroka. To izjavo je v istih okoliščinah večkrat moral ponoviti detektivu Parkerju, ki je zaupni agent jruverner-ja Hofmana. Vendel je podal podroben opis Itali|ansko-albanslco sodelovanje Tirana, o- aprila A A Albanski , i-ment je odobril nove gospodarske in finančne sporazume med Italijo in Albanijo. hiše, v kateri jp bil mne>n. Nato je sodtsc* za zaprtimi vrati zaslišalo jjuvpme*-ja Hofmana, nato pa državnega tožilca Vi«»l*nra. Porota j#» opolnoči »prejela »klep, da ni mogoče uvesti krivičnega postopanja proti Vendelu. Zato tudi odpade razlog, da H v še nadalje odlagala izvršitev smrtna kazni nad Hauptmannom. Smrtna karen bo ajajgaj končno vel javno izvršena noroj. Napredovanje kanonikov Beograd. 3. april-i p. Naj^rofiovalH >*a v višjo skupmo kanonika nnrhorjze Kovač, ki je obravnaval zgodovino in lepoto lutkarske umetnosti Popoldne pa je župni prosvetar br. Janez Poharc govoril o prosvetnem delu in o nalogah prosvetar ja^ Tečajniki so z zanimanjem sledili izvajanjem in so marsikaj slišali, kar jim ho koristilo, pri njihovem delovanju za po-vzdigo sokolstva in Tvrševe ideje. Ob 17. je bil tečaj zaključen ter so se sestre in bratje tečajniki zadovoljni razšli z željo, da bi okrožje kmalu zopet organiziralo sli-čen tečaj. Tenorist Anton Dermota Ljubljana, i>. aprila Prihodnji teden bo sodeloval na koncertu Glasbene Matice ljubljanske. j;ole<» tega pa tudi Se v operi v sredo 8. t. m. slovenski tenor Anton Dermota. Doma je iz Krope-Po dovršeni orglarski šoli Ceciljanskega društva ljubljanskega je ostal nekaj časa doma. nakar jo sprejel mesto II. tenorista v opernem zboru, pridno povečal ljubljanski državni konservatorij in na njem diplomiral. Sedaj studira žc drugo leto solo petje na Dunaju in lo s tako lepim uspehom, da jo dobil prosto mesto na mojstrski šoli dunajske akademije. Sodeloval je na večjih koncertih, izredno uspešno pa tudi že na gledališkem odru. Pred par dnevi je pel v operi Traviati glavno tenorsko partijo v slovaškem Narodnem divadlu v Bratislavi z izredno velikih uspehom, tako da je dobil takoj ponudbo za angažma v Bratislavo in v Brno, kjer bo po veliki noči tudi gostoval. Ko se povrne v drugi polovici tega meseca zopet na Dunaj, bo pel tam v radiu na reprezentativnem slovenskem koncertu, in določen je tudi za sodelovanje pri dunajskih slavnostnih glasbenih dneh. Dermota je iz redno nadarjen, ambiciozen pevec, ki ima prod seboj prav gotovo sc lepo Dodočnost. Kakor rečeno ga bomo slišali v Ljubljani v ponedeljek zvečer na matičnem koncertu, prihodnjo sredo v ljubljanski open Jn takoj po veliki noči na koncertu v filhannonični dvorani. Esperantski kongres v Ljubljani Ljubljanu, 5. aprila Komaj sc bodo zaprla vrata mednarodne fotografske razstave, ki bo od 4. do 24. maja, 2c bo v naslednjih dneh Ljubljana zopet srediiče važnega in pomembnega kulturnega dogodka: med binkostnimi prazniki sc bo namreč vršil v Ljubljani kongres jugoslovenskih esperantistov, ki bo po svojem obsegu in udeležbi eden največjih v državi, odkar obstoji Jugoslovanska esperantska liga. a imel bo tudi mednarodni značaj, ker so se prijavili številni udeleženci iz Avstrije, Madžarske in Italije. Organizacijo kongresa jc prevzel Klub esperantistov v Ljubljani pod vodstvom profesorja Modrijana. Xaši esperantisti sc marljivo prirpavljajo na to slavnost, z~a katero so deloma že sestavili program. Prof. Modrijan jc pripravil posebno točko »A la congresso«, ki vsebuje mnogo slovenskih narodnih pesmi v esperantskem prevedu, o priliki kongresa pa bodo igrali tudi Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v esperantu. V okviru kongresa bosta tudi dva slavnostna koncerta, eden za šolsko mladino, drugi pa za širšo javnost. Na kongresu se zbero člani Jugoslovanske esperantske lige, delavskih esperantskih društev, učitelji in dijaki, člani esperantskih organizacij. Slavnostna otvoritev kongresa bo v nedeljo 31. maja v dvorani Filharmoničnc družbe. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel ban dravske banovine dr. Natlačen, v častnem odboru pa so poleg župana dr. Adlešiča predstavniki in zastopniki raznih državnih in samouprav nih edinic. Žc dozdaj je prijavljenih okoli 300 esperantistov, verjetno pa je. da jih pride v Ljubljano še mnogo več. Naše oblasti so pokazale za kongres mnogo razumevanja in upamo, da vrlim esperantistom, ki so že mnogo storili za tujski promet v Sloveniji, tudi široka javnost ne bo odrekla pomoči. Prepričani smo, da bo Ljubljana kakor vedno tudi to pot gostoljubno sprejela esperantske goste. Za bolnike je dobra stara podrtija Ljubljana, 3. aprila Akcija za razširjenje ljubljanske mestne bolnice in sicer po starih načrtih napreduje in so sedanji gospodarji na magistratu odločeni namestiti jo v starem poslopju šentpetrske vojašnice. Tc dni so dobili najemniki stanovanj v bivši šentperrski vojašnici odpoved in je prizadetih nad 30 strank. V poslopju šentpetrske vojašnice ima svoje prostore Vajenski dom. Državna protezna delavnica, dalje banovinska zaloga šoteikih knjig Bakteriološki zavod, Zdru-tžcnie invalidov, policijski zapori in nekaj pisarn. Ostali so stanovalci in sicer povečini s socialno šibkih slojev, nekaj jc •uradnikov in državnih nameščencev, večina pa jc delavcev, največ invalidov z družinami. Mestna občina kot lastnica poslopja je odpovedala stanovanjskim najemnikom s 1 majem, protezna delavnica se bo morala seliti s 1. jtilijem. Banovinska zaloga šolskih knjig menda s 1. oktobrom do nadsiljnega ostane v poslopju še Bakteriološki zavod in pa policijski zapori. Tudi Vajenski dom se bo selil šele s 1. marcem prihodnjega leta, ker ga spričo pogodbe prej niso mogli spraviti iz poslopja. Odpoved stanovanj in sicer v tako kratkem roku jc seveda najemnike stanovanj v silno razburila. Vsi so v skrbeh, kam sedaj kajti še vedno jc zelo težko najti v mestu ceneno stanovanje, dragega si pa revna uru/ina ne more iskati. Drugo vprašanje jc, kje si bo poiska'a primerne prostore Državna protezna delavnica, ki smo jo menda komaj ohranili in ki zaposluje lepo Število vojnih invalidov. Slednjič pa bo nastala zadrega tudi za -»-se ostale prizadete ustanove, ki so imele do-sicj svoje prostore v tem starinskem poslopju. Vprašanje jc pa tudi. ali jc res za ubnee bolnike dobro vse, tudi stara podr-tij-.V 59 letnica podružnice CMĐ v Metliki Metlika. 2. aprila Po prosvitljcni dobi oživljene tlirje, jc po Napoleonovem padcu zavladala pri nas zopet doba mračnega reakcijonizma. Šele po burnem osc-minštiridesetem letu so se začeli prebujati z drugimi narodi tudi Slovenci in sc zavedati svojih pravic. Vstajali so iz naroda voditelji in si prizadevali zbuditi v širših ljudskih plasteh narodno zavest. Prirejali so velika ljudska zborovanja — tabore, ustanavljali narodne čitalnice in širili sokolsko misel. Toda Slovenci, stisnjeni na severu, jugu in vzhodu med kompaktne ogromne tuje narode so izgubljali ped za pedjo svoje zemlje, tisoče naših ljudi se je vsako leto utopilo v tujem morju. Da sc zaustavi strašni pritisk, ki je dušil naš živelj na mejak je bila v zadnji četrtini preteklega stoletja ustanovljena Ciril Metodova družba. Ideja in pomen tega narodno obrambnega društva sta se hitro razširila, vse naokrog po slovenski zemlji so vzklile podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki jc začela vneto delovati. 16. aprila letos poteče 50 let. ko je bila ustanovljena podružnica CM v Metliki. To jc bila ena prvih podružnic, ki jc ves čas do svetovne vojne in tudi po nji marljivo podpirala cilje in namene društva. Ustanovni odbor je bil sestavljen takole: prvomestnik je bil g. Anton Aleš, dekan v Semiču. V odboru so bili Navratil Anton, zasebnik, štajer Fran. notar. Zupan Fran, davčni pristav, šesb Andrej nadučitelj. vsi iz Metlike, članov je bilo prvo leto 1. ki so nabrali v tem letu 100 goldinarjev. V letih pred vojno in tudi po vojni se je posebno izkazala ga. Guštin Katinka. ki je skozi dolgo dobo vodila društvo. Po njeni smrti in v času razcvita Jug. Matice je delovanje podružnice žal za nekaj let prenehalo, dokler ni bila 1. 1931. oživljena po prizadevanju centrale po g. škulju Francu. Proslava 50. obletnice obstoja podružnice bo v nedeljo 5. aprila v šolski gledališki dvorani in sicer dvakrat ob 15. uri in 20. uri. Poleg nagovora predsednika podružni- co g. Male.šiča Ivana, pevskih in deklam, točk bo vsakokrat aktualno predavanje o Slovencih na Kočevskem a skioptičnimi slikami. Predaval bo g. prof. Kumer iz Ljubljane. Upajmo, da bodo Mctličani, kakor pri vseh drugih prilikah, tudi tokrat pokazali svojo narodno zavednost ter z obilno udeležbo počastili visoki jubilej podružnice sv. Cirila in Metoda. PELITNI KINO MATICA1 TELEFON 21—21 Samo še danes ob 4., U8. in 9't za*. premiera popolnoma nove barvane Micky in Silly ČUDO REVI J K Smeh! - Veselje! - Krasne melodij«* ! Petje! - Zabava! Hitite, da ne zamudite ! Naše gledališče DRAMA Zaeetefc ob 20. uri Petak 3. aprila: Zaprto. Sobota -1. aprila: Juarez in Maksiniilian. Red B. Nedelja 5. aprila: Ob 20. uri V času obi-kanja. Izven. Cene od 20 Oin navzdol. OPERA Začetek ob -0. uri. Ptlek 3. aprila; Ob ir>. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Jzven. Dijaška predstava. Cone od 5 -mi-ijo ministrstva za gradnje v Beogradu državni izpit za pooblaščene i užon je r ieelektro masinske stroke — Delo aa cestah pri Španca in v Podme-ji se je zopet začelo. Prejšnji teden je biiO sprejetih za dela na novi cesti od Spanca *!o stare občine večje število brezposelnih, (i rad beno vodstvo te ceste upa dovršili^ cesto tekom prihodnjih dveh mesecev. S 1 aprilom pa se je začelo delali tudi na testi Ti bovljc-Savtn'ska dolina, ludi za ta dela je bilo sprejetih precej brezposelnih, ker >e hoče pospešeno dokončali zadnji del Se nedovršene rekonstruirane ceste, ki bo vezala trboveljsko kotlino 8 Savinjsko dolino. Iskonstruirana testa lo urejena za težji avtomobilski promet, zato se cujelo iz vrst tukajšnjih avtopodjetnikov že sedaj glasovi, da bodo po dovrSilvl ce^le uvedli redno avtobusno zvezo s Savinjsko dolino in Celjem. Na drugi strani pa se hoče urediti boljšo zvezo tudi z Zagorjem preko Bovškega in Slačnika, s čemer bi se obšel strini klanec preko zagorskega hriba, ki dela vsakemu avtomobiliatu težave, zlasti ob slabem vremenu. Hale se namerava iz banovinskih sredstev zgraditi nova položna testa preko Bovškega in Slačnika do Zagorja, enaka rekonstruirani cesti preko Pod meje. S iem L i se oaprla Trbovljam pol v široki svet ludi proti ljubljanski strani, kar bi bilo za dvig tujskega prometa v našem Zasavju eminentnoga pomena. — Delavnost naših K»la>ic. V aprilu prirede naše Kolašic* več tečajev, namenjenih predvsem izobrazbi članic. Tako se je pričel pretekli ponedeljek, t. i. 90, marca tečaj za pletenje in kvačkanje. Ta tečaj bo vsak ponedeljek od 15, do 17. ure. V torek 21. aprila se začne tečaj za k rojenic perila, ki bo vsak torek od 15. do 17. ure. Tečaj za ročna dela, t. j. kvačkanje, pletenje, vezenje, mrežen je zankanje itd. fec prične 22. t. m. in bo vsako sredo od 13. do 17. ure. Vsi tečaji bodo v domu tukajšnjega Kola jiiEjoslovcnskih sester v Olažuti (Retje 10•)• V tečaj sprejema Kolo le Članice tn njih odrasle hčerk*-. Tečaje vodijo strokovne uči teljiee. Kolo na namerava prirediti no veliki noči ludi kuharske večere Tn tečaja za >voje članice. \ pn-amezm- tečaje se lahko vpišejo članice pri zaupnicah po naselbinah. — 1'repoveil I »črn ta alkoholnih pijač. Oh odhodu letošnjih vojaških ohveanlkov ir». aprila v vojaško sluito i - odr<-.jeno, da jjo-stflnJearj] 14. in l.\ aprili odaaifajočiiu obveznikom ne -mejo dajati nobenih alkofc pih pijač. Ta odredba je donuta uiuaata vendar moramo pri/nati. da -o se fantje iz naše «»l»činc š«» vsako !••!>► prav dostofno vedli, ko -o odhajali v vojaško .-lužbo. (Bete KOLEDAR — Koncert In s Danas; Petek, a, aprila katoličani: RihaH Žarko. DANAŠNJE PRIREDITVE kino Uafira: Mirk\ in Sillv — čuoo r.-\ij.-, km« Ideal: Mladi polkovnik. ZKI»; Klic pragozda anr- I>. Kmet, Tjrjcva cesta l', I m ko* c7.v de-l. Mestni trg t LIstar, Selen •' f«a \ Ulica 7. Iz Kranja sokolske župe. Lepi, veliki poudarkom sokolakega značaja označeni lepaki širom fliiriinjnfc« nazjianjajo, da bo v nedeljo t. ni. ob 16. v Narod.! nem domu v Kranju koncert sokolske zu, pe. kakor ama le javili. Koncert, ki || deloma posvećen opominu J>. Jenka, bo nudil ieto.i nekaj novega v tem, da bo so. delovala godba I, o »n.^^-a polka, iz škofje Loke -s .ainostojno točko A. Bi-ničkejja Iz mo£ zavičaja in pri skup_ nih točkah s s-.kolskimi orkestri. Združeni moški zbori pojejo D. Jenkovi >Bože pravde-, in »Molitev . so Ibe pa izvajajo D. Jenkovo Kosovo . združeni mešan zbori in orkestri pa D. Jenkovo Vraea. ro . Posamezni zbori izvajajo skupno 21 pesmi. Za posameznimi zb"ri prido E. Adamičeva Budnica^', ki je že lani zbudila burno odobravanje. i7A-ajali jo bodo mešan', moški in ženski zbori in orkestri. Koncert zaključi sokolska himna. Posebno opozarjamo na to, da lx> koncert oddaja, la ljubljanska radio postaja. K one*- bo gotovo najkasneje ob 1S.30 in bo še dosti časa za vrnitev z večernimi vlaki. Povrnite sestram in brat m, ki bodre in bude narod s pesmijo in glasbo, z obilnim obi. skom veliki trud in ljubezen, ki ju posvečajo plemenitemu deiu. V nedeljo v Kranj, ali pa k radijskim aparatom, to je samo enkrat v letu. _ iMc tatvini aojaiavjtni. Keaaaal \U>m i- t-i so v aoči od 21, na februarja \ lomili pri posestniku M rose AAeSu aa Knavlul in ukradli iz rele čisto nova kolo. la.^t Cuaaftea Štefana, vredno Din 1500.- Kmalu k> vlomili Se enkrat in Slro-n i/. podstrei|a odnesli precej slanine. Sedaj M ie Ugotovilo, da so tatvino i/vršili trije fantje iz PrimrdvOV"-ga. Vse tri lante so orožniki v sredo zyeče-aretirali in uprti 1'ri enem ao u^'\\ le K» k«_j slanine in razdrlo Koto* pri drugam pa l^k-j; slanine. Tatvino so rsi trije priznali. _ \'lom v topne torkov. V aoSi od sreda na čelrlek je neznan u/mo\:. pošteno uplenil farno torkov. Najbr2e se i" skril ze wr čer v kot, tako da ga cerkovnikov sin, ki je zvečer pregledal in saniral cerkev, ni Opazil, Navadu" zapira cerkev cerkovnik Malce sam. Tonoči pa je vlomil v rte -tiri |hj-ščice in jih popolnoma izpraznit Ker z»- vec kot en mesec niso pobirali iz puSČic, se je irotovo nabralo več Mo dinarjev. 1/. tapete terltve je pa tat ušel aa ta način, da i«* nad moškim vhodom poleg glavnih vrat odstranil okno in skočil ven. ši> nui.ro da M nt lotil kelihov in ciboriiev 4 tabemaklju. Jo bil p:ič / malin zadovoljen — Sekeiski praznik. \ nedeljo r> aprila. 1k> o. prosvetni dan kranjske sokolske župe v poeastite% spomina Davorina Jenka* Dopoldne ob bo iboi druMvenih prosve- tarjev, pop. ob 10. pa konreit. na katerem nastopijo združeni Mešani pevski /.Itori. nr-I keslri in godba 1. planinskega polka. Kon-! seri bo prenašala tudi ljubljanska iadio-po-i staja. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da ie zatisnila trudne oči po daljšem bolehanju v 60. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere9 dobra mamica, stara mama, sestra in tašča, gospa EUGENIJH HRIBAR, roj« šumi vdova po industrijalcu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 5* aprila 1936., ob 16. uri popoldne iz Hiše žalosti, Zalošha cesta štev. 14, na pokopališče k Sv. Krizu. LJUBLJANA, dne 3. aprila 1936. Dragica, por. Plemelj, inž. Boris, Zoran, Rado, dr. Mirko, Nada, por. Stancer, 2enko, Niča, por. dr. Cankar, Svetozar, Peter, Jožica in Ljubica — otroci, Emilija Sumi — sestra, Slavko Plemelj, dr. Izidor Cankar in Ivica Stancer, zeti, JiHna, roj. Brožik, Vida, roj. Jeraj in Branka, roj. Sladonja, sinahe; Lucija, Marko, Andrejček, Maja, Veronika inDragotin, vnuki, in ostalo sorodstvo. Stev. 77 >SLOVENSKI NAROD«, petek, DNEVNE VESTI — Velikonočne počitnice na šolah. Prosvetni minister jc odredil, da se prično letos velikonočne počitnice na državnik narodnih šolah 9. aprila in bodo trajale do vštetega 19. aprila, torej 11 dni. Redni pouk ac prične zopet 20. aprila. — Komunistično rovarjenjc proti J ugoda* Tiji v 1'ragi. Praška policija skrbno nadzira kolouije tujih državljanov v Pragi. Te dni je ugotovila, da dela manjša skupina med jugoslovcnskinii studenti komunistično propagando- V februarju je postal središče te skupino neznance, ki ie Lil prispel iz Francije. Policija ga je opazovala, ni pa natopita, dokler ni hotel odpotovati iz Prage. Tik pred odhodom so ga detektivi aretirali in preiskali njegovo prtljago. Našli so mnogo slovenskih in srbskih ilegalnih brošur in še druge dokaz1, da le aredranec opravljal knrirsko službo med jugoeloven-skimi Študenti in pariškimi komunističnimi emigranti iz Jugoslavije. Aretiran je bil v petek in policija ga je do torka zasliševala ter proučevala zaplenjeni material. V torek pa jc aretirala ^e njegove pajdaše. Doslej ie bilo aretiranih 10 Študentov tn dve Študentki Nekatere bodo po zapisovanju najbrž izpustili. V celoti pa ie dokazana kuri--jeva krivda. Potoval je s ponarejenim francoskim polnim listom in mu }e dokazano prevratno rovaren»e proii .Jugoslaviji. Danes poslednjie ob 16.. 10.15 in 21.15 Faula VVesselv in VVill.v Forst Tako se je končala ljubezen KINO SLOGA Teicf. 2730 — Potrdila turistom. Z odlokom finančnega ministra je izpreiiienjena naredba oddelka za carine z dne 28. novembra 1962. glede potrdi!, ki se izdajajo tkuzi našo državo potujočim potnikom in turistom v loiiko, da velja odslej to potrdilo za tranzitne potnike :>6 dni od dneva ko je bilo izdano, potrdilo za turiste pa bn dni.. Vse carinarnice -o dobile okrožnico, naj strogo pazijo na to. da bodo dobivali v naša letovišča prihajajoči potniki potrdila veljavna 00 dni. — Propadanje na^e mlinske Industrija* Naša mlinska industrija vedno bolj propada. Vsi veliki mlini v SreniU Bački in Banatu ^o zaključili lansko poslovno leto z ogromnimi izgubami. PanSevački parni mlin ie imel zadnji dv<> leti skoraj 2 milijona izgube in je v likvidaciji, izguba veii-kobečkerečkega izvoznega mlina znaša nad 2 milijona. Ce se razmere ne bodo kmalu izboljšale, bo večina mlinov ustavila obratovanje. — ^"Ov ^ub sc obeta našemu sportu. V kratkem dobimo novo uredbo o organisa. ciji ministrstva za telesno vzgojo naruda. S to uredbo bo reorganiziran In uzakonjen delokrog lega ministrstva, Cim bo ministrski svet odobril uredbo, ministrstvo za telesno vzgojo naroda ne bo imelo več vezanih rok. Poleg dosedanjih poslov bo imelo pravico posredovati in odločati povsod tam, kjer bo našlo za to potreom-in skrbeti, da se bo razvijat ve^ naš .sport v državnem interesu in da bo povzdignjeil do kulta viteštva, da b<» izginilo iz njega vse, kar pravemu sportu škoduje. Mini. ster za telesno vzgojo naroda bo lahko športne zveze prisilil, da bodo izpolnjevale svoje dolžnosti in služile idealom pra. vega sporta. Danes ob Z. K. D. i J<3. največja senzacija sezone Clark Gable v filmu iz Aljaske KLIC PRAGOZDA — Javna talivalal G. Prekorsek Ivan narodni poslanec ureza celjskega, čeravno ni bogataš, se večkrat spomni iega ali onega humanitarnega ali dobrodelnega društva oziroma občekoristne ustanove in ji nakloni podpora Tako je naklonil tudi Prostovoljni gasilski čeli v Skofjava^i 500 Din. Ker jc splošno znano, da se pro-iovoljne ™asilsk? čete bore v. velikimi denarnimi težkočami, je la. za današnje Base lep znesek prišel čeli v veliko pomoč. Ker ne moremo teza daru sprejeti molče, izrekamo c. narodnemu poslancu Prekoršku tem potom najiskrenej-šo zahvalo. Drugim v posnemanje! Uprava* — Popravite cesto. Občinska cesla I. reda občine Ig od Matene do Kozla rja, ki ima zvezo z banovinsko cesto Ig-Ljubljana je. v tako slabem stanju, tla ie promet na nji z vozom še tem bolj pa za piešce oziroma ko lec-arjc. v slabem vremenu skoraj nemogoč. Tako zanemarjene ceste kakor je baš ia, pa menda res ni več. Ali ni nobenega človeka, ki L i se zavzel za popravi lev te ceste"- Nujno potrebno je, da se za popravilo zanemarjene ceste malo i>ozaiiimajo ilte-rodajne oblasti, ali pa, da se premet na nji, ki ga ni malo. ustavi, ker je v nasprotm-m primeru nevarnost, tla se bodo prevračali vozovi in dogajale nesreča. — Vozna olajšava. Zveza za tujski pro. met nam sporoča: Odobrena je polovična vozjiina po naših železnicah delegatom oblastnih Kolov jahača in podobnih ustanov, ki se udeleže svoje skupščine v Beogradu o. IV. Popust velja od 3. do 7. apri_ la. Sporoča se. da jc v prometu od 1. aprila do 31. junija restavracijski voz na progi Zagreb gl. kol. — VrhovLne Plitvička jezera, kateri vozi od 1. VII. do 15-IX. tudi do Splita in obratno. — Cele jate divjih rac so se pojavile te dni na Savi pod šmarno goro in še več v mirnih zatišjih pod Gamcljnami, kjer ac sploh rade ustavljajo na svojem potu ptice selilke. Nekaj parov rac sc drži ob Savi delj časa. kakor da pričakujejo družbe, ki jim slede na potu nazaj v severnejše, močvirne kraje. — Dohodki ljubljanske carinarnice v marcu. Dohodki glavne carinarnice v Ljubljani so znašali v marcu od uvoza ^85.161.07 Diu. od izvoza 19.9H4.7j. p-omelni davek je vrgel l.<>7o.79t>.7u" Din. Izredno velika j^ razlika med uvozom in izvozom, kar bodo pae v veliki meri krive sankcije proti Italiji* — 8ka.laška smuska tekma na Voglu v smuku a Sije na Sp. Vogel bo v nede. ljo dne 5. aprila Borba za pokal tov. Hroude, ostali najboljši tekmovalci pa prejmejo lepa praktična darila. Pri tej tekmi bodo sodelovali vsi verificirani in neverificirani smučarji Skalaši Prijave sprejema T. k. Skala v Ljubljani. _ Novi upravitelj kaznilnice v Sreiuski Mitrorici. Ker je bil dosedanji upravitelj kaznilnice v Preniski Mitrovici Uadoslav Bra-lovie imenovan za upravitelja Vrnjačke Banje je prišel na njegovo me^to dosedand upravitelj kaznilnice v Stari Gradiški Dušan Petrovič Zvočni kino IDEAL Premiera največjega filma z Shirley Temple Mali polkovnik Shirle.v Temple osrečuje milijone gledalcev. Film za staro in mlado. Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer. — Novi an?rle>ki konzul * Zagrebu, Jutri popoldne odpotuje iz Zagreba na svoje novo službeno mesio v Mtackvo dosedanji angleški kouzui Sir. Maerae. V Zagrebu je bil zelo priljubljen in zato nr; pripravljajo pri?-rč:io slo\o. Na njegovo mesto j«- prišel T. C. Itn.t. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub. Ijani je prejela meneča marca L936.: I. Fodružnice. Slovenjgradec 706, Rogaška Slatina 45. Ktško 295. Pragersko 81, Rib. niča 290, Brežice 130. Vrhnika 186, Petrovce 200, Sevn ca 200, Ribnica na Po. horju 128, Metlika 12150, Blzeljsko 331, Ormož ž. 200, Pertoče 42, Gornji grad 314.00, Ljubljana. šentpetorska 9 702.50, Ljubljana, šent jakobsko trnovska ž. 52, Ljubljana, akademska 500 Din II. Jubl. lojni sklad; podružnica Bizcljsko 27 Din. III. Tomo Zupana sklad, podružnica Kranj 200 Din IV. Razni prispevki; Občina Ormož 99.50, občina Bled 200. I.šeUne, Jesenice, namesto cvetk na grob ge. Koge. jeve 100. Iv. Rozman. Izubijana 70. dr. Iv. Lamut 150. neimenovana 100. Fran Koilmann, Ljubljana, prispevek od valčkov 519.75 Din Vsota vseh prispevkov 15.056.";5 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 23. v Zagrebu 22, v Sara;evu in Rogaški Sla. tini 21. v Mariboru 20, v Ljubljani, Skpo. Iju in Splitu 19 Davi je kazaj barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je vnašala 10. — S plinom *c je zastrupila. \ sredo ponoči je umrla v zagrebški bolnici služkinja Lucija Hribemik, ki se je pred dnevi zastrupila s plinom Našli so jo zvečer v kuhinji oh plinskem Štedilniku, a pipiee plinovoda so bile odprte. Ni se dalo ugotoviti, ali gre za samomor ali za nesrečo — Odvetnik aa aatešnj klopi. Pred okrožnim sodiščem v Subotiei se je \ "ičela včeraj obravnava proli odvetniku tir. Juliju Rubiju in Mariji Sfcanto. ki sta obložena, da s1.-, ponaredila obveznico za 10.000 Din, Obtoženca zanikata krivdo Sodišče je obravnavo preložilo, ker hoč" zaslišan še nekaj prič. Iz Ljubljane — !i Veliki postni dnevi so se zaceli, kar se je zelo poznalo danes na ribjem 'gu, ki je bil izredno dobro založen z morskimi ribami. Postne dni pa upoštevajo tudi naše gospodinje, zlasti prve dni v mesecu. Danes *o posebno kupovale sardelioe, ki so se že pocenile, ker se [e začela sezona za nje. Prodaji.li so lili r.u 8 do 1(1 Din Cenejše so ludi sardele, in sicer po 11 Din« Nenavadno mnogo je 1 ilo tudi boljših vrsl morskih rib, ki ;o bile nekoliko cenejše, ker ie zdaj dobor ribolov na morju. Trilje. lubon in merski list so bile po 38 Hin. po 30 Din pa zlatice. I'a 52 I>iu so prodajali ikuše, ki iiii ni bilo že dolgo na trgu Po 'Jo Din so bile jegulje, lignje sveti peter in cipli. Tudi zo-batea je bilo nekoliko in so :.ra prodajali po 30 Din. Resnih rib je bilo danas ludi precej več kakor navadno, največ ščuk, kakor | vselej. Ščuke so Se zelo pocenile, saj so jih j ELITNI KINO MATICA JUTRI PRIDE SLAVNA PEVKA IN FENOMENALNI BARITON JEANETTE MAC DONALD NELSON EDDY V VELJKI OPERETI POLNI PETJA, DI\ .\E GODBK. sALK, LJUBEZNI IN PUSTOLOVŠČIN PRINCESA „INKOGNITO" NAJVEČJA GLASBENA ATRAKCIJA SEZONK JF rezervirajte \*TOrNICE. ne ribe prodajajo po nespremenjenih cenah, kline po !<; Diu. krape po "18 in postrvi |k) 40. ZaL j i kraki, ki nimajo toliko ljubiteljev kakor ribe. so zdaj »osebno lepi. žabe so se očitno zredile. Za prihodnji leden se obela zelo MnujgD rib. da bo na trgu popolno razpoloženje velikeua tedna. Ce drži« denar v pesti za. srajco novo a" kravato, v >Peg^eznu-- na Poljanski cesti Izbiro naše; boš bogato. M. Pirnat, L-jubljaaa, Sv. Petra cesta l. Poljanska cesta 1 (Peglezen). Tel. 36—57. 36—58. —lj Ljubljanske ceste so letos v splošnem dobrem slanju, ker pozmi niso posebno trpele Vendar jih je nekaj, ki so po vsakem dežju potrebnu manjšega po. pravila. V središču jih precej skrbno po-sipavajO. večji križ je pa i cestami na periferij:, ki je zelo velika. Ljubljana je vsaj po periferiji velemesto. Njena oko. lica je tako velika, da moraš napraviti celo potovanje, ce jo h-češ obhoditi. V okolici so slabe tudi glavne ceste Nekatere vsaj pospavajo. toda debeli gramoz bolj škoduje prometu kakor koristi. Pri nas imajo izmed voznikov kolesarji večino, a največ trpe zaradi slabih cest. Saj so nekatere ce3te — navadno spomladi — po. sutc tako. da je vežnja s kolesi sploh nemogoča. Pa tudi za promet z motornimi V0.~Lli CCSlc, posute z. grobim nasipom, ni^o baS idealne. Zelo potrebno bi bilo. da bi nasip utrli z valjarjem, toda t?.kšn:h stro_ škuv pri nas navadno ne zmoremo. pel /;> solisle in zbo r in nam o/.nuiur V«in-jenje Krljtatfavo. Kot -oli>ii sodelujejo: Zvoniš ira /.upe ve t-v«, Milena \ erb'feva. Anion Drnioia in ravnatelj Julii Betetto Koneecl dirifljlra ravnatelj Polič, pri arglali je \u>< -Stanke Premrl, cbor In orkester pa Mejeta 1Wj iz-.i»jal."v Prealprodaia v knjigarni ('ilii>!)t'iic Matice Koncert i*' definitivan v pooedeliek . dne SL t. m. —lj Dr. .loMip Tavčar, Gajeva uliea i. ! no oidin'ra od velike sobote do :uek lb t in. —!j i">pb»šM«> lafurika anaUMaro hm imeio SVOj ledni občni z,bor v četrtek Iti. anr.la 193*» ob 10. v društvenih piosiorih. Rin.. .ska cesta 9. —lj Podporno društvo dr*nvnlh in hu-nevin-kh uslužb^m-ev *'ra*sk«* ba>io\ine javi;a. da ima od 1. aprila 193€. da'je uraclne ure popoldne od 3. do 6. —J ZJiu/.enie iiiosarjev in prokaj« vat_ cev \ Ljubljani naznanja občinstvu, da traja nedeljski počitek ia mesec april. Na velikonočni ponedeljek ostanejo njaapic* in stojnice z-iprte. Prosimo cenjeno občinstvo, da s preskrbi meso i sobot-. Predsednik Alojzi i Breeelnik. — lj liuiarjrvit i^r« /. sjsattNi in P*!jsaH N 1 I r^ki jcori«:, ki |b rseaa dosedanji al pnsetni-koni izredno ugajala, ponove v Sentinkob-skeni gledališču v soboto ». in v nedeljo :-1. \\. ob 30.1 G Avtorica Metki Bucaarjevn san-snje aa sds pester način par ur:.- i/, iiv- Ifenjta na^ih Dolenjce'. Zadnje dejanje --e vr5i na mali šmaren. k.> »e na Trški gori Veleiiim senzacij Ob 16, 19.io in 21.15 uri premiera: ia napete vsebina Ljubezen v romantičnem svetu cirkuških artistov. H A NS ALBKRS AlUla Horbia;er in AnnnbeMa. Najnovejši Fonov zvočni tednik I KINO UNION Telefon 22—il — li St^eraa ^tena (»rantles Jora-sr^ t i200 m) Predavan)e i?PI) v torek 7. aprila oi> io. v l>elav«ki zbornici. Ponovno opozarjamo pla niuce aa edino in edinstveno predavanje monakovskega alpinista Martina Meierja. !^i nam bo pripovedoval in s Steviluimi iivrst-nimi slikami pmiazoril. kako je v družbi Rudolfa Petersa rešil >zadnji i!i aaj}večji problem v Alpab . Nemci imenujejo zrnato nad severno ateoo le aors etiaapžisko dejanje planincev, ki lo blo^ieio vedno ko* veletiu v zgodovini plezaUtva. Uralko. jed - nato, skromno in preprosto pripoveduje Me-ici' o premagovantu leikoč ia o naporih ro- lje in moči, ki predstavljajo najvišji razvoj telesnih sposobnosti in akraftt! napor volje in duha. Kjer ie izraz i v Delavsko zbornico, da pozdravimo odličnega iovaiiša in lujemo mo;ko besedo zrn tajo-valca severne stene Grandes Jorassesi -lj i batov sratarij kripta-«, ki bo i/vn jala Glasbena Matica tfnblianska aestoji i* t_eh delov ! del ima naslov Božični oratorij. Orkester zaigra uvod. nato siedi IL del Pastorale in Angelovo oananjonje. An-uei. iopna solo naznanja pastirjem radostno vest, da i** rojen Odrešenik sveta- Zbor poj'> Alebijo nato se oiila-ita tenor-sols in Kbor Slava Bogu na vi§ava|i Tretja skladba 1 dela jf »notorni zt)or Mati radostna je »tata. Četrto in pelo točko 1. dela ima orkester in sicer spev pastirjev ob jaslicah, ki je na-pisan v obliki 01 kestraluetrn paslorala i"i koračnica la lo Eadnji predstavi pred velikonočnimi p u i j i, ne zamudile prilike ogledati lo domare deio. [*;• izlo/bah 50 ra/..-ia\ 1 [eOO lil ke. —lj Darilo Sokohi. Narodni postanec br. Rajko Turk j«1 OSU oval Bokotu na Vi-Din 200. za kar mu i:/cva sokolsko svojo iskreno ::ahvalo. Posnemai_ večer in naš ob . sn aaradl prazni, april Kl'ib ko- e'l te! —lj Korošci! Kotšk". čajni mesečni sestarek kov preloži oi -1 ra 18 roških Slovencev. —lj Filozofsko dn.štvo ho Imelo v soboto '. t. m. debatm reeei o prodavanju ft. prof. dr. Hribarja o kavaalnosti v rtsnlsnei dri-učiteljske šole na Resiievi restl ob iS. Ijeni vsi« ki -e zanimalo. Povska iraitva l^nMjjaaski 7.\-.ui- \ petek /.večer moški zbor. v ponedeljek vaja zaradi koncerta Glasoesm Matice odpade, pne pa bo v sredo pred prazniki l. generalna vaja z«» celokupen zbor S -olislf i »i klm*-toni. Prosim za potoaiteviuso adeležb:>. P, — lj še ena modna re\ij«. Pri narOSSSO pro-p;VJamini modni reviji na «\et»»o so!k)!o V /.vrzdi bosta sodelovala u1:. Danilo in l'o\ he. Vstopnice se dobe pri ličarju in Baaed-aikovi v aeienbnrsjovi ultri. pri Ketteju na Aleksaiuh«ivi cesti in v Zve/di. _lj Paneurjevo stanje se jo Aboljšalu. Včeraj dopoldne je iežai težko ranjen Stanke Pančur Se nezavesten, a popoldne se je njegovo stanje zJiaino zboljšaio. C)perirali ga bedo šele čez nekaj dni |n zdravniki upajo, da mu bodo rešil; ž v_ Ijcnjc. Za pobeglim Viljemom Kramerjem i* n nob?nega sledu. Policija domneva, da jc še ssanaa v Ljubljani in da se najbrt -I;riva i>Ti znancih Iz Ljutomera /a striaiovs. ho sedaj jo pri- jad.ila štri-j a le politično k Ijutomerske-!im -rezu. v ■asjhtami oziru pa je pripadala pod Čakovec, kar i'' bilo šlri-"laner Taikafic. — Smrt. \ Ljulemiirn ie umrla v visoki >laro*li S3 lel ti*ič. .^uuienJakova Ivana. Po- h jo pričal 0 aieni priljobljesmsti« *«j sa je udeležilo nanogo prijateljev pokojnice. — >!ak«n e*<- sanajso, Aloi/ Makovec iz Lu- :..r.. \. o katerem saao ie iM>ročali. da je* oropal rigana, i«' bil v Mariboru oh»*ojen na 2 leti in .\ mesece, Ul»r;i/ mu j«* razparal. \ nedeljo ftta sprla v Križe vri li brala KmaV in je v veli m jetJ /Lfaliil eden no/, ter ffa zasadi! druzemu v obraz ia nm napravil \ebk<> rn-iio tako. da i.- mora! iskati pomoči pri /d."a\ siku. — Nar»>a >i> je prebudila. Prejšnjemu vetrovnemu vremenu i«' sledil rahel de«, letim j a *>edaj lejH» mirno >olnčno vreme. \ir-tovi m> oreleneli. marelice, breskve, slive in hrušk.* m* v krasnem cvetju. Vse kaie, da bomo imeli leto-, dovolj namiznega sadja, f.- ne Ihi slano. I 'o |>oiio i«- i>o*da]o živahno, eneeto ee j»- delo, >adi se kr<»mptr in seje koruza, čuti >e |Mjiiianikanje semenskega krompirja, čemur je vzrok ta, da je bila v jeseni precej dobra cena krompirju ter eo ga kmelje |k> večini prodali. Iz Zagorja lovski film iz življenja po zagoratah. revirjih je predvajal svojim lovskim tovarišem lekarnar g. Pehare iz Trbovelj v salonu Mullerjeve kavarne, številna lovska bratovščina in povabljeni gostje so predva-jatelja nagradili z živo pohvalo za lep in posrečeni film, ki je tudi v tehničnem pogledu zelo dober. Meščanska >«>lu bo baje otvorjena ie jeseni. Obstojajo pa .-e jinanene težave, ki jih upa občinska uprava premostiti. ZeUmo le, da bi od te potrebne šole imeli konet pred t sem rudarski otroci, ki jim bo motala občina zagotoviti potrebne učne pripomočke, kajti sicer bodo imeli od nje prod vsem korist samo tisti, ki zmorejo večje žrtve, a takih je pri nas zelo malo. V tem tiči rac jedro ha opiavieilo z.a gradnjo, ki jo po*; tasni p vaj' pearimvtja vsa javnost brez izjeme. Podražitev mesa za dva dinarja pri kflog■• umi za meso vs.-h vrst so napoved«-H naši mesarji z 29. marcem. To da je posledica akcije kmetov po že uvedenem vso-tu v drugih krajih. Vso prav. ampak prav ni to. da se prevalijo vsa bremena na na* me kOttZUmentOV bi tO BO • našem primeru pretežno najslabše plačani rudarji sdlrti dol. cene jgOT. kam bo to piivedlo! Ali ni poklicana oblast, (ia pasi *'duje, saj je vse skupa i kot država v državi? Kaj, ko bi rudar zahteval da mu ludnd: plačaj šiht toliko in toliko? V bistvu bi bilo skoraj isto. Naonali bi ;;a. Roga pa naj nažene rudar? n >, lačne otroke? \oj»<»nv tua 'ektiia in sicer ru venstvena med SK Za^oij^m in SK ?logo je iz-pSUJM v korst SK Zagoru 1:0, ze v prvem pr'i as:;, ker sta si bili moštvi v drugi polovici Siti I IlUdill Zma^onosni «ol je žabi! Jože Jedlovčnik. ki je igral svojo stoto tekmo za kiubove barvo in prejel pred ig^ro krasno diplomo, delo rojaka arhitekta g. Draga Korbaja iz Zagreba. NaSe čestitke. OoHtovanje. \ naroilni igri Divji loven . ki bo vprizo:jena v nedeljo bo gosto-\a! v rlosjl norčki Tončka priljubljeni sokolski delavec %* Karel Korošee, naš v Ljubljano prestavljeni in neumorni bivSi prosvetar zaroriknja Sokola. Opozarjamo njegove ćestilce pa tudi drugo občinstvo na igro. v kateri sodelujejo najboljše naio odrske moči. -. s:-.L-*->^:-"; ^'s**;>\s~i>>vr>*• MORSKE RIBE Danes velika izbira morskih rib, pripravljenih na priznano najboljše načine, poleg tatarska omaka, francoska solata, izredno dobra majoneza. Ražnjići; ćevapčići, zarebrnice, izbira drugih pripravljenih jedil. Vina prvovrstna, fin viški Opolo. Dingač 15 r/c. Cenjenim go3torn se priporoča LENKA LOZIC. MALI OGLASI ceseda U.5U para. davek Din 3,—, oeseda 1 Din, oavek 2 Um preklici \ rrpri s takšnim ljubiteljskim delom, ko jih čaka čaz plavo dela na polju. Izdelovalci butar si pa rudi nc morejo obetati posebnega /-aslužka. ker je prehuda konkurenca. \c morejo si rudi pomagati z zakonom o umazani konkurenci, čeprav je konkurenca pogosto res pošteno umazana. Toda nekaj vam moramo povedati ob tej priKftri rudi o kupcih. Ne smemo vsega ri-rp-či na umazano korrknrenoo, kajti na tern sejTmi določajo cene predvsem kupci In šele v drugi vnsti prodajalci. Barantajo kakor hudič za rkjso m čc jih poslušaš, iz-f?u4>i? takoj vse lepe občutke, ki so se te fnri polastili a^ričo poezije cvetnega tedna. Prišla je kupovat mamici z otrokom, neodloono kakor -^o pač neodločni vsi meščani, ko kupujejo. Velika zmota je, da nefcateri dolže meščane !a.bkorniselno«ti. Tudi meščanke (da naglaskno še posebej njihovo vpHno) so si Vrt o oprezme pri izbiranju blaga. Če bi bile tako izbirčne, ko SO si vbiralc možičke- bi sc nikdar nc onno-7iie Mamica ic i/birala in izbirala tako dolgo butare da si je ogledala vse, kar je pač vzorna vestnost. Ko se jc končno venci ;r odli Čila kupiti najcenejšo butarico. so b.ir \ predrage. Najmanjše niso najcenejše, kajti izdelovanje minijaturnih butaric ie še posebna umetnost. Najmanjše so bile p> 2 Din Precej velike so pa po 10 »kron«. Pri naših kmetih ie še vedno v veljavi predvojna va'uta. Med najmanjSinni in večjimi butaricami je še nešteto modelov in v. Toda, čc jc butarica po 1.30 l>in. jf mitnicu ne kupi. 10 kron jc pa seveda že celo prem • nje /a varčno gospodinjo, saj so celo najboljše torte po 2 Din! Zaradi p-.tr se kupčija navadno razdre. Obupana prodajaLka kliče za mamico: Gospa, pa dajte 2 Din! — Gospa dolgo premišljuje, kaj naj stori. Mamica težje sklene kupčijo na sejmu kakor vojni dobavitelj z največjo odjemalko. Pri tem opre'.nem kupovanju bi baje morali tudi upoštevati, da so meščani prisiljeni zdaj varčevati pri vsem in da razne redukcije vplivajo tudi na butarice in da je torej treba pom ilov iti tudi kupce, nc le prodajalce. Zaradi kupcev, odnosno redukcij so postale butare vitke in moramo zdaj govoriti le o butaric ah. Da, tudi butare niso izvzete v tej neusmiljeni krizi in tudi ob tej prliki sc moramo spomniti trpečega meščanstva. Sicer se pa kupovanje butaric ne tiče le meščanov. Precej jih kupujejo tudi deželani morda še celo bolj kakor meščani, toda priznati moramo, da ne znajo tako baran-tati, kakor Ljubljančani. Te dni ic na pisanem cvetnem sejmu zelo živahno. Človek bi pričakoval, da ljudje nimajo več smisla, za poezijo cerkvenih praznikov, ker tudi te poezije ni brez denarja. Stvarni meščani si torej pomagajo z barantanjem, da jc vofk sit in koza cela. Podpirajo tudi ribniško lesno obrt ter kupujejo ragljicc. Nadobudnih prodajalcev sobe robe ic zdaj v Ljubljani nenavadno mnogo, največ okrog tromostja. Starejših prodajalcev ni med njimi, razen strička, ki vsako leto prodaja poleg butaric drobno ločeno robo. Zelo sc je postaral in ne vabi podjetno kuncev kakor fantiči, ki so doma že v vseh ribniških umetnostih. Na sejmu pa marsikaj vidite rudi ponoči. Nekateri prodajalci pospravijo butarice. drugi pa jih stražijo. dokler jc še kaj življenja v Ljubljani. Ljubljančani so precej živahni v začetku meseca in sc je že zgodilo da so v nesrečnih urah, ko jih jc zapustila skromna pamet, zmetali butarice v Ljubljanico. Prodajalci ne morejo bedeti vso noč, saj so še apostoli zaspali na Oljski gori. nekateri pa tudi zaupajo v poštenost meščanov in puščajo butarice brez nadzorstva čez noč. Med tednom ponoči sem ic ustavil pri tromostju. Dve deklice, stari okrog 6 let, bosi, sta sc sukali okrog butaric ki jih ni nihče stražil. Postali so pozorni rudi drugi ljudje, deklici sta pa mirno izbirali butarice. ki so bile privezane k balustradi. Izbrali sta si najlepši, veliki butari, da sta komaj nesli. — Kam pa? so ju vpraševali radovedni ljudje. — Domov! sta odgovorili mirno. — Pejva! je dejala. — Stražnik vaju bo! Kje sta pa doma? — Z Viča. — je odgovorila pogum-nejša. — Ali nc veste, da smeta krasti? — Lahko jih vzame va. Rekli so, da te lahko! se je odrezala besopetnica ter jo urno ubrala s tovarišico čez most. Ljudje so pa bili tako presenečeni, da so samo odpirali usta. Nlcdo jc pripomnil: Snoči je bilo ukradenhrz 60 butaric! Vendar nc smete sod'ti otrok, ki si sami preskrbe tako pogumno butarice. Najbrž nriso kradli le otroci, kajti oU butaric bi težko ukradli tudi najbolj nadebudni tatici. Najbrž so imeli tudi odrasli prste vmes. Ne smete pa tudi jemati zadeve preveč tragično, kajti to sc ne zdi nič posebnega niti prodajalcem. Tatvin ne prijavljajo in mirno čakajo na kupce, kakor da se ni nič zgodilo. Prva žrtev zrakoplovstva Francosko poštno ministrstvo jc sklenilo izdati posebne poštne znamke s sbko pionirji zrakoplovstva Pilatra de Roziera. ki se bomo letos v juniju spominjali 150 letnice njegove smrti. Ta mož je z ž;vim zanimanjem sledil poskusom bratov Mont-golficr in prof. Charlesa ter se udeležil poletov z njihovimi baloni. Bil jc prvi, k:. sc je dvignil s prostim balonom v /rak in cer leta 1783. Kmalu je pa postal tudi prva človeška žrtev zrakoplovstva. Ko sc je v januarju 17R4 Blanchardu posrečilo prelete -t; v balonu Rokavski preliv, kar je bila prva zračna pot med Anglijo in Francijo, je sklen 1 Pilatre de Rozier poleteti v balonu v nasprotni smeri, iz Francije v Anglijo. Dal si je naprav;ti balon, čigar zgornji del je bil napolnjen z vodikom, spodnji pa s segretim zrakom. Ta balon jc bil nevaren in prof. Charles je dejal Rozicru, da obeša sod smodnika nad ogenj. K'jub temu se jc pa Pilatre 13. junija 178o dvignil s svoj5m balonom v Calais v zrak. Spremljal ga je fizik Roma in Ko sta biita že nad morjem, se ic balon pod pritiskom vetra močno zamajal iti veter ga jc potisnil nazaj prot; suhi zemlji. Naenkrat jc občni počil, balon sc jc skrčil in padel na tla blizu kraja, kjer vi nekaj tednov prej postavil spomen:k Btanchardove-ga poleta. Pilatre sc je ub;l. Rom a in jc pa izdihnM čez deset minut. To jc bil prvi krvavi davek, ki ga je plačalo človeštvo takrat šc nc premaganemu zraku. GLOBOKO ZMŽANK CENE! TRAJNA ONDULACIJA samo bO.— Din v salonu M A USEK, Miklošičeva cesta 20 Bolniška blagajna. Junaki arene so biki Bikoborba sme trajati največ četrt ure — Torero, ki je ubil 56OO Inkov Junaki arene so toreri. o katerih ljudje mis-lijo. da žive v blagostanju, da imajo sijajne dohodike in da gredo od uspeha do uspeha nc samo v areni, temveč tudi izven nje. Toda slava torerov ima tudi svojo senčno stran, kakor vs>c na svetu. Ni vsak. torero junak arene. Med njimi so tudi strahopetci in nerodneži. Drugi zopet so pogumni in spretni, pa nc znajo bikov ubijati. Zabosti bika pravočasno in v pravi poziciji jc umetnost, ki ni dana vsakemu toreru. Pravi junaki arene so pa biki, če že ne vedno, pa vsaj večinoma. B*k nima samo c^ega sovražnika, temveč mnogo in zveri. Bili so že primeri, da sc biki v areni niso bali levov in tigrov In da so usmrtili celo slona. Bik \Vizard jc ranil leta 1M4 \ Cidizu sedem torerov in ubil sedem konj, pred-no so ga usmrtili. Leta 190S je preskočil bik ViboTa ograjo arene i nevaren. Prodno bi omagal in se ndal, bi nabodel na ostre rogc več stavnih torerov. Ne podlegel bi nobenemu izmed trikov, ki sc jih jc učil torero dolga leta. Bik iragubi bitko v 15 minutah, ker nima časa. da Hi spoznal zvijače svojih nasprotnikov. Poguma mu ne manjka in zato lahko trdimo, da je on pravi junak arene. Za bikoborbo dober bik mora biti star najmanj štiri leta in največ pet. Taki biki se imenujejo novil'los in z njimi sc bore novilleros, miladi toreri. Dober bik tehta 25 do 30 ar rob po 25 funtov, torej okrog 330 kg. Močan jc tako. da lahko vrže v zrak picadora s konjem vred. Spreten je dovolj, da na kratko razdaljo prehiti tudi konja. Bik, ki vidi dobro naobe očesi in ki ni boječ — glede tega ga preizkusijo, ko je star dve leti, — jc nevarnejši od vsake sta jo pa razdejala in sc pognala i/, nje. Nastopiti jc morala policija z orožjem in mnogo gledalcev jc bi4o ranjenih. Torero se bori za siavo, bik za žrvijernjc in 7-a.to je strašen nasprotnik. Pogumno napada, pogurrkno s brani in pogumrino umira. Ploskanje gledalcev velja često bolj poraženemu, nego zmagovalcu. Najboljši biki prihajajo iz Andaluzije in Castilic. Biki rz Mehike niso posebno dobri, večinoma so slabotni in boječi. Zanimivo je, da so tudi najboljši toreri doma \7. krajev, od koder prihajajo najboljši biki. Leta 177° je usmrtil bik v areni torera Pedra Rom era. Star je bil 59 let in v areni je ubil 5o00 bikov, še /daj so v Španiji toreri, ki usmrte na leto 10O bikov. Ruske znanstvene ekspedicije Lani so preiskale ruske znanstvene ekspedicije gore in doline Kamčatkc, pragozdove Karelijc, pesek turkmenskih puščav bi slikovite veličastne gore Kavkaza. Akademija znanosti je organizirala 11 velikih okspedsicij, k; sc jih jc udeležilo 501") znanstvenikov. Deset ekspedicij sc je vrnilo. ena je pa ostala na Kam.ark- nb rraoiju Ključcvskcga ognjenika, da je opazovala m-govo delovanje čez zimo. Letos pripravljano v Rusi i i <*amr» p^t znanstvenih eksped^rij- ki >»e jih p:< uv \ iu>ni A'1 m in Ka/akstan. Skupin: znanstvenikov h-.*— prepotovati nad 6.000 km t avfosaobi i \ ebke znanstvene ekspedicije imi-^ ^ -r boj posebne laboratorije v veJ k^h a\'"Tn-' bilih. Prva ekspedk'm \ Kazakstsn V - ■ e na pot že v začetku a pri-'a Iz Maribora — I>clo nrarib°r^k«>—t francoskega km/ ka. Pretekli torek jc bil ob^ni 7-hor tuka . šnjega agilnega fran ^ 1T1_ špiciral tukajšnjo in*enj«*rHko rp^n^o oficirsko m podoficirsko šolo ter sc zelo potovalno izrazil o nji. — Svetovni cirkuK v Maribor! Ba ssji. konor pride v Maribor naj.vfHćji nrku Reberni^g; ki je sedaj na turneji po JtJBBI E^?ropi. Zavzol bo prostor med TomSitmilr». preteku d«i so orožrrfici v Studencih are tira H zlo giaanoga v4ormlca Praba, ki sj jc za ukra dem denar kupil konja in voz fcsr oor. pcustii v varstvo poaestaici Ani Fakto-vi. Preteklo noč pa je v nj*n hlev rta, mii Prahov vtetnilaki pajdaš in konja W voz ukradel. Toda predrzneza so ta V . aretirali. — Otronka pr«*4Mta,va po znižanih OBl nah bo to nedeljo popoldne. Ponovr pri kupno in zabavno Col i evo igrt) Prin in pastirCekt. Med odmori bo pripov«wi<.. val učitelj g. Pran Rarnšak pravljice — Najboljša in najoftpelrjaa C*»ška opc. reta je »Sveti Anton. vseh zaljubljenih patron*. To je delo čeakega znanega skla. datelja Jare Bcnesa, ki je tu -rečno zdnj. žil foJkloristicno O&ko m uzi ko z medn^. rodnimi -šlagerji« in tako ustvani poar^. ceno opereto, ki jc obšla z rekoplni-n ?tc. vilom predstav že skoro vso sreinjfew-r^ ske velike odre. To novo ee.ško opereto na mariborskem odru uprizore v rsSttji A Harastoviea. na prvi velikonočni prazn'k zvečer. — »Siromakovo jagnje« uprizore po zrn. žanih cenah v sobot<« i. aprila svec>r. To jc najmočnejše letošnje dramsko d*»lo, ki jc ob dosedanjih uprizoritvah d^-r-i. -t, redno velik uspeh PRI RRAN.ILVK l — .Ifi boste tmeli /a VWilka noc sfavofj s\'cžih jajc? — Seveda jih bo dovolj, sat SMSO Sf £<* ložili s s\'ciimi jajci za pni leta. JUTRI začnete čitati naš novi roman in vaše zanimanje se bo stopnjevalo od dne do dne. Ne zamudite začetka, če še niste, stopite zdaj v krog naročnikov „SLOVENSKEGA NARODA". KRALJEVA LJUBICA Frederic Bou.et; DOLŽNOST V ;i! mčku, sedeč pri oknu. skozi ka-t. ... : videl Luxemburški park v po-p lanskem s r\cu, ie Anna Mouiteenpva £ iln. [Tla ie počesana in oblečena z veliko natu;k;i sijki sc je jc držala žj tli leta. od kar .i; je bil umrl mož. Čitala ie resen roman. Vrata so sc odprla. Odložila jc knjigo. \ stopii: sta nje-ii: ivc hčerk, da bi o poljub?!; pred od-]i doni v šolo. Odeti ic bik) deset leL Renee pa osem. Bfli sta si zelo podobni, obe svetlolasi, nežni, resnih in milih obrazov. Vrsii sta sc riiaiteri v naročje. Naročila jima ie, nai bosta marljivi in na> se pridno učita. Potem sla pa od Sli z vzgojiteljica, bledo, koščeno staro devico. Ann.i ie začela zno«\t čr.ati. Kniaiu ic pa zap^l zvonec in sobarica .e prišla povedat, da čaka zunaj gospod Blagpy. - Na; vstopi, — jc de.ala Anna. B!a&iiy se }c ddonil nad roko, ki mu ;o >e podala mlada žena. Bil je mož sedem do osemintridesetih let. kostanjevih las, slokc postave in brezhibno oblečen, prijazen in uglajen, a danes nekoliko -azburjen. Rekel je nekaj običajnih besed, za hip je obmolknil, potem je pa izpregovoril kljub vsemu samoobvlada-mu precej razburjeno: — Hvala, da ste mi io/oTti) ta sestanek. Govorci moram z vami... Preveč inteligentni ste, da bi ne vedeli, kaj vam hočem povedaiti: ljubim vas ... Ne, nc, ne odgovarjale, dovolite mi povedati vse. kar irri teži srce. Ljubim vas že deset let. od prvega dne, ko sem vas zagledal, ko me je vam predstavil Moul-tier, s katerim ste se omožili. Ljubezen >e zame gfloboko, iskreno čustvo... Ves čas vašega zakonskega življenja z Moultierom si nisem dovioiil besede, ne pogleda... Nikoli si nisem upal nJti sanja-ti o vas... Vedel sem. da ste zelo poštena, zelo krepostna... Bii ste žena drugega... Preveč sem vas ljubil, nič drugega vam nisem mogel predlagati, nego to, da bi zapustili svojega moža... Toda ovira sta bila vaša otroka... Molčal sem tore', junaško, potrpežljivo. Preveč sem sc bal, da bi mogel izgubiti vaše prijateljstvo... Povejte mi, ali mste tega uganili? Sedela je povešenih oči in molčala. — Poskusil sem nc ljubiti vas. odpotovati. Trpel sem silno. Toda to se mi ni posrečilo... Ljubil sem vas vsak dan bolj. Nikoli si nisem mogel misliti, sreče brez vas. Vsaka ženska se mi zdi dolgočasna, vrtoglava n površna. Ljubim vas- Ljubil vas bom do konca svojega živijenja... Povem vam to zdaj, ko ste že davno svobodna in drznem si vprašati vas, ali ba hotela postato moja žena. Sapa mu je zastala v pričakovanj njenega odgovora. Anna ni dvignila oči, ko je odgovorna z zamolklim glasom: — Nisem svobodna. — Mar ljubite koga drugega? — Te besede je krikntf s tako bolestno grozo, da se je skionila k njemu... — Ne, ne, — je odgovori11 hitro vsa razburjena. — Ne verjemite tega! Kaj se je vam zmešalo? — Torej je vam na poti spomin na vašega moža? Odkimala je z glavo. — Ne. Mo; mož mi ni bi'1 to, kar bi mi moral biti... kar sem mu bila jaz. Ni bil odkrit. nM zvest... Vsi so vedeli to. Ljubila sem ga zelo... z vsem ognjem mladosti.., pozneje ga pa po njegovi krivdi nisem več ljubila. Ne zavoljo njegovega spomina .. Nočem, da bi to mislili. Nisem prosta, ker imam dva otroka ... — Saj ju bom imel rad. Že zdaj ju imam rad ta dva ljubka otroka, tako zelo podobna vam. Moji hčerki bosta . -. _ Ne! Ah. ne dvomim o vaši dobroti. o vaši naklonjenosti mojima hčerkama... Toda pozabiti ne smeva, da jima je očetov spomin svet. Mene iskreno ljubita in jaz ju preveč ljubim, da bi mogila ubiti v njunih srcih to nežno čustvo. To nista običajna otroka... moji hčerki sta resni, polni laskavosti in misli... čut dolžnosti je v obeh visoko razvit. Hočem napram njima izpolniti svojo dolž- nost. Ne razumel: bi. zaka sc /nova m •-žim. Nc dovolili bi si soditi slabo o Rsi ni, toda jaz bi čutila, kar bi še skriva:«; v globin: njunih odkriaih in rahločutnih duš... Pripadam tema i»trokjina. skrbeti moram za njonn vzgojo, u n : v kh čo, sedanjo in bodočo. Nc smem vce računati v življenju z drukaju.) sreč'j Ne bom v živi jen.u nič drugega nego njuna mati. Ves moj čas. \\>e moje moč . vse moje misli roonvo i< t. poavešcae samo oblikovanu njmidtfa duha In s,c. da bi se razvili iz p-h ženj vredn: te>ja imena in da bi bili v /. vlienju srečni. To je moja dolžnost in nc bom se .i izognil. Govorila je tako preiM ičevalno. da .-e Blagny spoznal, da b: bilo v>ako pri?' varjanjc zaman. Tako je stal mo"če :n povešenc glave v hladu, ki je pad .ti nanj. Čutil je roko. ki mu i c položPa na ramo, in dvignil je s solzami zalite oči- — To morate prizntii. morate me razumeti, — je dejala Anm že z man. prepričevalnim glaso.n. (Konec rutrO Drerolo Josip gnpanttO, — Za »Narodno tiskarno« Fran Ji _ Za upravo tn tnaoratztt deJ Usta Oton Christof. — Vsi v L* tu bi jam.