Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 30. decembra 1956
štev. 297. Leto X. 'XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredil. 2440, uprave 2455 lakaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* te sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409
ff
JUTRA
99
Socia^hni^jaroblenu
fkiumoiM mode
Kakor smo že poročali, je ministrski svet v načelu sprejel zakonski načrt o minimalnih mezdah. Osnutek pride še v gospodarsko finančni odbor v svrhodokončne redakcije. Novi načrt o minimalnih mezdah vsebuje sledeče najvažnejše določbe:
Višino minimalnih mezd določa ban, oz. uprava mesta Beograda, če zahtevajo določitev minimalne mezde javni interesi ali ena od zainteresiranih strank. Podlago tvori pri tem osnovna mezda, ki jo določa minister za soc. politiko in narodno zdravje. Zaenkrat naj znaša višina osnovne mezde Din 2.50 za delovno uro, izpod katere se redoma ne sme iti. Minimalne mezde se morejo določiti v drugi višin le po zaslišanju delavskih in delodajalskih organizacij v enakem številu. Morejo se zaslišati tudi njih zbornice, kar pa ni obvezno.
Minimalna mezda sme znašati največ dvakratni znesek osnovne mezde, torej zaenkrat največ din 5.— za delovno uro. Minimalne mezde obrtniških in trgovskih delavcev v vaseh in manjših mestih morejo biti tudi višje, kakor pa je osnovna mezda. Veljavnost določenih minimalnih mezd traja pol leta. Če se mesec dnv pred potekom veljavnosti minimalne mezde ne odpovejo, potem trajajo stare še nadalje. Kot osnovna mezda za pomožno osebje, čegar delovna doba je manjša od 8 ur, velja ona mezda, ki velja za S ur. V primeru, da se gospodarske razmere znatno izpremene, predpiše minister za soc. politiko in nar. zdrayje z na-redbo novo osnovno mezdo, ki stopi v veljavo 30 dni po njeni objavi v »Službenih novinah«.
Pomožno osebje so vse osebe brez o-zira na spol. ki dajejo svojo umsko ali telesno silo v najem, bodisi začasno ali trajno, in sicer proti nagradi, ki se more izplačevati v denarju ali v naravi, in ki so zaposlene v podjetjih, ki jih navaja čl. 32. uredbe. Ta člen določa, da veljajo predpisi uredbe samo za vsa industrijska, obrtniška, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, kmetijska, bančna, zavarovalna in rajim podobna podjetja, ko tudi za gradbene in elektrotehnične obra te, v kolikor uredba sama drugače ne določa.
Kvalificirani delavci morejo imeti večjo minimalno mezdo, kakor pa je osnovna, vendar pa v nobenem primeru ne dvakratne osnovne. Za nekvalificirane delavce sme znašati minimalna mezda največ 25% osnovne.
Minimalna mezda ne sme znašati manj *d) 75% osnovne, kar velja tudi za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtniških in trgovinskih obratih v krajih z manj ko 5000 prebivalci.
Mezde delavcev, ki nitnajo še 18 let, ne smejo biti v nobenem primeru nižje izpod 90% določene minimalne mezde. Glede plačila za delo vajencev veljajo določila S 267. obrtnega zakona.
Minimalne mezde akordnih delavcev morajo biti za 20% večje, kakor so minimalne mezde drugih delavcev. Minimalne mezde pomožnega osebja v držav niti iti samoupravnih podjetjih se dolo-čajo na dosedanji način. Za pomožno o-sebje v pomorstvu določa minimalne mezde minister za socialno politiko v sporazumu z ministrom za promet, in sicer z naredbo.
Za poljedelske delavce določa minimalno mezdo ter vse ostalo minister za soc. politiko po zaslišanju kmetijskega
OkolMugostoven^
TRST, 30. decembra. Urednik »Piccola« Mario Nordio nadaljuje v tretjem dopisu iz Beograda anketo o italijansko jugoslovenskih odnošajih. Pravi, »da se vračajo oni nepozabljeni dnevi iz leta 1924, ko sta Mussolini in Pašič podpisala jugoslovensko italijanski sporazum. Pašičeva senca se dviga tudi preko groba in bdi nad usodo njegove domovine, katero upravlja sedaj genialni človek, kakor je dr. Milan Stojadinovič, ki se’ more smatrati za vernega učenca in modrega nadaljevalca Pašičeve politike. Ta politika, ki ima svoje zdrave in globoke korenine navzlic raznih nesporazumov, napakam in krizam, ni — tako se zdi — prekinjena. Vrn tev k dobremu sosedstvu ne bi morala alarmirati drugih držav, ki z več ali manj interesiranim prijateljstvom obkrožajo Jugoslavijo. Nordio navaja v članku, da mu je neki eksponent Jugoslovensko radikalne zajednice v Narodni skupščini, ki je znan pristaš Pašičeve politike in osebni prijatelj predsednika vlade dr. Stojadinoviča dejal, da ni nujno, da Jugoslavija radi izboljšanja odnošajev z Italijo prekrši obveznosti napram svojim zaveznikom in prijateljem. Temu mišljenju se, kakor meni Nordio, pri-lagodujejo že tudi Hrvati En Slovenci. Ovira zbližanju pa so emigranti, ki jih je po računih Nordijevih v Jugoslaviji okoli 70.000. Vendar se tudi pri njih kaže težnja, tako meni Nordi, da bi naj ta sporazum bil cementiran vsaj z minimalno zaščito narodnih manjšin. Nordi toži, da jugosiovenski novinarji, ki postavljajo naslove člankom, ne kažejo dovolj razumevanja za potrebe italijanskega zbližanja, pri čemer smatra, da naslovi ne delajo zgodovine. Tudi navaja Nordio, da še niso odstranjeni izvestni anahronizmi, kakor je Oni, ki seje nedavno pripetil v najelitnejšem nočnem lokalu v Begradu, ko je neki igralec obsipal Italijane z raznimi šalami, nazivajoč jih lazarone in makarone. Mnogo lahko napravi v tej zemlji tisk tako zatrjuje Nordio. Naloga jugoslov. novinarjev pa bi naj bila po njegovem mnenju ta, da se ne razburjajo in zastrupljajo več duhovi. Italijani so, tako trdi, že vse pozabili, zato pa je treba, da so odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, ki so sedaj, kakor so tudi biti že preje, korektni toda nič več pego korektni, ker ni nič nastopilo, kar bi te odnošaje lahko dopolnilo spontano spremenijo, ker to zahteva javno mnenje bi se to čuti v zraku.«
I/ Bedim, Rum m £idaki — moik!
PARZI, 30. decembra. Do včeraj ni bil službeno dostavljen odgovor niti et»e vlade na korak Velike Britanije in Francije v vprašanju odpošiljanja dobrovolj-cev v Španijo. Doznava se, da so poslaniki Veliki Britanije in Francije v Berlinu, Rimu in Lisboni storili novi novi korak, da bi izposlovali čimprejšnji odgovor. Potrjujejo se iz Berlina vesti, da si Nemčija prizadeva, kako bi premaknila to vprašanje z diplomatičnega terena na ideološko torišče pod videzom potrebe borbe proti komunizmu v Špa-
niji, kjer naj bi sodelovale vse zapadne države z izključitvijo Rusije. Poslaniki navedenih dveh držav so opozorili berlinsko vlado, da se na takšnem terenu ne morejo voditi nikakšna pogajanja. Razširile pa so se celo vesti iz Berlina, v smislu katerih je nemški odgovor zamišljen v negativnem smislu. Nemčija navodilo odbija intervencijo Velike Britanije in Francije posebno radi tega, ker ni bilo doslej nič ukrenjenega radi tega, da se dejanski prepreči odpošiljanje prostovoljcev preko Francije v Španijo.
Ametika 'mam teUda m t/dmdi&ka idada
WASHINGTON, 30. decembra. Reuter poroča: Ameriška vlada je službeno sporočila, da je dovolila ameriški tvrdki Cortege, da izvaža v Španijo na naslov španske vlade letala in letalski motorje v vrednosti 2,777.000 dolarjev. To je pr-
vo dovoljenje, ki je bilo izdano od pričetka španske državljanske vojne. Službeno poročilo dodaja, da ameriški zakoni o nevtralnosti ne daje ameriški vladi pra vice, da to dovoljenje odreče.
ministra. Dotlej veljajo dosedanji predpisi
Za delavce pri gradbenih delih, ki se izvršujejo po podjetnikih, bo predpisal gradbeni minister v sporazumu z ministrom za soc. politiko naredbo za vsak posel posebej. Podrobnejša določila o vsem vprašanju izda minister za soc. politiko.
Akordno delo se mora zamenjati z delom na uro, če ni akordno delo potrebno.
Zakonski načrt govori tudi o kolektivnih pogodbah, o razsodiščih ter o kaznih ter navaja v petem poglavju prehodna določila.
Z individualnimi in kolektivnimi dogovori se morejo določiti tudi višje mezde, kakor preje navedene, nikakor pa ne nižje. Kolektivna pogodbe se sklepajo za posamezna podjetja ali pa posamezne stroke. Vsaka, kolektivna pogodba se mora registrirati pri banski upravi.
Včeraj je ministr. gospodarski finančni odbor obravnaval predlog uredbe o mini malnili delavskih mezdah. Danez bo navedeni odbor nadaljeval z razpravljanjem o tej uredbi
HuUutue Aei&zke
Mariborčan Boris Pilato je angažiran za sodelovanje pri baletu stockholmske opere. Dne 2. januarja nastopi skupno s Tinko Wesel-Pollovo in liso Hyjevo v Solnogradu, dne 6. januarja pa na Dunaju, nakar nastopijo v prvi polovici januarja na skupnem koncertno baletnem ve čeru v Ljubljani.
Misel in delo, naša odlična kulturna in socialna revija, je pravkar izšla v dvojni številki za mesec november in december v tisku Delniške tiskarne v Ljubljani. Prinaša izredno zanimivo gradivo. Uvodoma jc razprava Fronte o političnem povojnem ustvarjanju front, nakar ie priključen prispevek E. Spektoskega »Nastanek sociologije«. Zatem sledijo dr. Fr. Ilešičev Ignacij Daszynski in Borkov donesek Rusija in Mala antanta. Dr, B. Vrčon je topot prispeval aktualen članek: »V palači miru«. Bogato založeni obzornik vsebuje naslednje prispevke: Zasebni in javni interesi. Ideologija v zu-
nanji politiki (dr. B. Vrčon), Stavka tekstilnega delavstva (B), dr. N. Županič-šestdesetletnik. Dva kulturna momenta (L. C.), Naši obmejni problemi, CMD
1936,	ocena M. Vidmarjevega: Oslovskega mostu, Lavo Čermelj in ocena dr. S. Bajičevega »Delovnega prava«. Nadalje je izpopolnjen obzornik še s temi le prispevki: G. Renker: Pet mož gradi pot (V. V.), Mladina brez cilja, Matica rada v Beogradu, Slavjanski glas in Slavjan-ske vesti, Sledi Sofija 1936, Beseda o raku od dr. R. Neubauerja TBC, .Jetika in Mladinska matica 1935-36. S to dvojno vsebinsko dragoceno številko zaključuje revija svoje drugo leto.
Tuberkuloza. Predavanje, ki je bilo na letošnjem tečaju zdravnikov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je izšlo sedaj v lični knjižici, ki vsebuje vsa predavanja o tuberkulozi v času od 7. marca do 4. aprila 1936. Knjižica je izšla v tisku Tiskarne »Sava«, v Kranju, izdal pa jo je Okrožni urad za zav. delavcev v Ljubljani. Knjižica je nov dokaz o tem, kakšno važnost poklanja OUZD v Ljubljani kurativnemu in preventivnemu skrbstvu proti tuberkulozi.
»Naša volja«. V tisku Siatnerjeve tiskarne je izšla 7. številka dvomesečnika »Naša volja«, ki prinaša med ostalim gradivom tudi še naslednje aktualne članke: Nova sovjetska ustava V znamenju »mode«, K delavskemu vprašanju, Emil Adamič, Kralj in mladina, Kronika v slikah, Mala Irena. Podlistek »Srebrnik«, »Volja-ši« nad Ljubljano, z naših zavodov, Za naše morje. Zatem slede prispevki in oddelki: Za naše morje, letalstvo, elekt-trična stena ter športna in šahovska rubrika. Revija je opremljena z lepimi, aktualnimi slikami.
Popotnik, časopis za sodobno pedagogiko. Izšla je tretja in četrta številka z aktualno vsebino. Gustav Šilih piše o profilih svetovnih jugo sl. pedagogov. Zatem sledijo sledeče razprave, oziroma članki in sprispevki: dr. Stanko Gogala: Pomen pedagogike za učitelja. — Janko Furlan: Dečje zadruge v življenski šoli: Franjo Ciček: Aktivnost v elementarnem razredu: Jože Tavzelj: Kratek uvod v spisje; Viktor Pirnat: Zemljepisni DOitk
—	zanimiva in resna igra; M. Zeljeznova -Kokalj: Skrbstvo za duševno zaostale otroke m problem zaščite normalno razvitih otrok; Miloš Ledinek: Po bratski Češkoslovaški: K. Ozwald: Kaj nas uči letošnji pedagoški tečaj v Ljubljani? Kongres mednarodne zveze učiteljskih združenj M. Željeznova-Kokalj: Tipi mater glede na otrokovo prihodnost. M. S.:
O	pomenu geografskih potovanj za državljansko vzgojo. O Sovjetski šoli. Za boljši uspeh v ruskih osnovnih in srednjih šolah. Milan Tiljak: Naučno-k.ritični osvrt na savremenu metodu početkogči-tanja in pisanja. Al. Novak: Ktasilna tehnika. -u-
Največja knjižnica na svetu. Javna knjižnica v Leningradu, takozvana Sal-tykov-Ščerinova knjižnica, bo v najkrajšem času tako spopolnjena z vsemi deli, da bo največja knjižnica na vsem svetu.
V	njenih predalih in omarah je nakopičenih nič manj kakor 7 milijonov zvezkov in knjig, katerih število pa se bo še povečalo za 2.5 milijona knjig, ki se bodo prenesle iz svoječasne Peter Pavlove trdnjave. V novem dotoku knjig, kakor tudi že med dosedanjimi knjigami, jc zajeta znanost iz vseh področij, tako v ruskem jeziku kakor tudi v vseh jezikih, ki obstojajo na našem planetu. Z 10 milijoni zvezkov, ne bo nova knjižnica samo uaj-večja v Sovjetski Rusiji, temveč istočasno tudi največja knjižnica na svetu.
5
Potrebe pomožnega gozdarskega osebja
Pretečno nedeljo so imeli v Mariboru svoj občni zbor absolventi mariborske dveletne gozdarske šole, na katerem je opazovalec dobi! nazorno sliko razmer, k se tičejo našega gozdarstva.
Največji del naše domovine pokrivajo gozdovi, zato posvetimo pozornost tudi onim, ki jih vzgajajo. Ko se je po svetovni vojni pričela vsaka 'stroka na novo oživljati v svojem delu, so se tudi na gozdarskem polju opazile vrzeli, ki so nastajale radi pomanjkanja pomož-nc-strokovnega osobja. Posebno pri nas v Dravski banovini, kjer je gozdno gospodarstvo intenzivno, kjer se izvajajo različna gozdna dela v lastni režiji in na drugi strani, kjer so gozdno-policij-ski organi na stopnji ureditve, se je pomanjkanje gozdarjev močno opazilo. — Da se tem potrebam zadosti, je leta 1930. pričela delovati Drž. nižja gozdarska šola v Mariboru, ki daje po dveletnem gozdarskem študiju dovolj strokovne naobrazbe, da zamorejo absolventi v službah uspešno izvrševati svoj poklic. Da po dokončanem študiju zamorejo skupno pokreniti v bodoče akcije za njih življenjske pravice, so v decembru lanskega leta osnovali svojo organizacijo. Predvsem je bilo potrebno urediti stopnjo šole, katero je letos prosvetno ministrstvo odredilo in na ta način ugodilo absolventom, ki so dosegli s tem stopnjo strokovnih gozdarskih uradnikov za polož. skupino.
Terenske prilike v naši banovini, t. j. razkosanost posameznih revirjev in oddaljenost od gozdnih uprav onemogoču-je šeiom uprav podrobni nadzor nad gozdnim delom, radi tega pa je potrebno, da je v vsakem revirju sposoben gozdar, ki pravilno zna izvajati različna dela, kakor dela v drevesnicah za gozdne sadike, t. j. priprava zemlje za drevesnico, setev, presojevanje in nega teh nasadov, transport teh sadik namesto uporabe, nadalje saditev in spopolnitev golosekov, uničevanje škodljivega mrčesa, razna čiščenja in v vzgojni seki doraščajočega drevja, ter še druga, v
10 stroko spadajoča dela. Vsa ta dela morajo biti izvedena z razumom in znanjem, da zamorejo obroditi uspeli. — Mnogo bi se dalo pisati o teh stvareh, toda le na kratko sem hotel opozoriti na dejstvo, da zahteva gozd za negovanje in opravljanje strokovno naobraže-nih moči.
Nova gozdarska uredba predvideva za vstop v drž. službo samo mesta za one strokovne moči, ki imajo fakultetno izobrazbo. Po tej uredbi bi v drž. službo ne mogli vstopiti absolventi te šole kot pomožno-strokovno osobje na položaje današnjih gozdarjev. 2e sedaj je več bivših gozdarskih službenih mest ne zasedenih, vse to okolje pa sili vedno bolj k temu, da bo treba na ta mesta novih mladih moči, saj se število starejših gozdarjev leto za letom manjša, ko odhajajo v zasluženi pokoj. Vprašanje nastaja, ali se bo uredba spremenila v toliko, da bodo kakor dosedaj v vodstvu revirjev ostali gozdarji kot pomožno strokovno osobje, v poštev prihajajoči abs. mariborske gozdarske šole, ali pa si bodo morali le ti poiskati privatnih služb njihove stroke, kar bi pomenilo izgubo za državne gozdove, ki so imeli vedno strokovno sposobno terensko osobje, od katerega mno go zavisi uspeh gozdnega gospodarstva. Da se da možnost tem absolventom. da zasedejo izpraznjena mesta revirnih in sreskih gozdarjev, bi bilo pred vsem potrebno godarsko uredbo dopolniti ali vsaj s posebno odredbo to vprašanje regulirati, s posebnim ozirom na Dravsko banovino. Potrebno bi bilo, da se v novih proračunih predvidijo krediti, da se zasedejo še ostala izpraznjena mesta podgozdarjev.
Dovolj imamo mladih naobraženih gozdarjev, treba jim je dati možnost do udejstvovanja, saj kliče gozd k delu, — S tem ne bi samo nudili tem absolventom eksistence, ampak bi prvobitno kori stili gozdnim posestvom, ki bodo pod skrbnim nadzorstvom ostali tudi lep vir dohodkov narodnega premoženja.
igralci, zlasti vestni uradnik Vincig — g. Rebolj, so želi obilo priznanja. Obisk je bil prav dober in se bo igra na splošno željo ponovila.
Dobro knjigovodstvo z našimi trgovskimi knjigami
V. WEIXL, MARIBOR
h ..ftudep* dugtada"
Božičnico revnim otrokom je priredil domači »keglaški klub« v gostilni g. Magdiča. Obdarovanih je bilo 13 revnih otrok z toplim perilom in oblekami. Nad 50'o-trok pa je bilo pogoščenih z pecivom in čajem. Pri tej prireditvi so sodelovali ruški mali harmonikarji pod vodstvom g. Rankla, ki so ves večer neumorno igrali in prepevali. Pomen božičnega večera, ko postanejo ljudje dobri in se spomnijo tudi revežev, je otrokom pojasnila g.a Koruzova. Nabiralno akcijo je vodil splošno priljubljeni g. Niesner, delovodja v tvornici za dušik. Vsem prav iskrena hvala.
Prireditev bralnega društva. Je že stara tradicija, da prireja Bralno društvo na Stefanovo kako igro. Letos so vprizorili spevoigro v petih dejanjih »Revček Andreje ek«. Dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna, tako, da je zmanjkalo sedežev in stojišč. Igra podaja življenje na kmetih pred 100 leti. Po režiserjevi zamisli so se igralci skušali uživeti v takratne razmere, ter so po večini, res tudi igrali tako, kakor so igrali pred 100 leti. Glavno ulogo je imel vaški norec Anže, ki ga je podal g. Toplak. Ta je s svojimi šalami in burkami zabaval občinstvo ves večer. Žel je buren aplavz. Prvič sc je zgodilo, da je bila igra tako dobro naštudirana, da niso rabili suflerke. Zlasti je ugajala gčna. Stani Milka v ulogi »neznanke«. Med odmori je igral agilni Sokolski orkester. — Priporočamo bralnemu društvu, da igro ponovi. Po igri se je razvila prosta zabava, ki je trajala do jutra.
Božičnica revni šolski deci. Kakor doslej vsako leto, je tudi letos priredil kr. šolski odbor z učiteljstvom revni šolski deci božičnico, ki je bila zlasti letos prav posebno bogata, Prošnjam šol. upravitelja g. Tuša k a so se odzvala dobra srca, ljubitelj naše šolske mladine bivši predsednik kr. šol. odbora g. Joško Š a-beder, ki je skozi 17 let vsako leto zbiral in prispeval za našo mladino, je na željo kr. šol. odbora in učiteljstva trkal in prosil tudi letos za naše malčke in novi kr. šol. odbor s predsednikom g. Kov a-čičem pa je dokazal popolno umevanje in mnogo požrtvovalnosti za to dobrodelno akcijo, ki je v složnem delu vseh omogočila toliko veselja naši revni deci. Izdatna je bila pošiljka kr. banske uprave v blagu, ki se spomni vsako leto naše tezenske revne dece. Nakup čevljev, blaga in toplega perila pa so omogočili denarni prispevki in sicer: Tovarna »Splošna« Din 2000. Po Din 500: Tovarna »Kovina« in občim Hoče (Za deco'iz razvanjskega šol. okoliša) Din 300: tovarni Teksta in Reich. Din 200: Krejči Anton, bivši nar. poslanec in direktor v Rušah in ravnatelj tovarne »Splošna« g. Babič Franjo. Po Din 100:	Banovinska	hranilnica,
Hutter & drug, Pinter in Lenart, Benko Josip, Posojilnica Narodni dom, Bata, 2e-bot Franjo, Gornjak Vinko, Ing. Tempel, Šaber Josip, č. g. katehet Sendorfer, in očir.a Pobrežje. Po Din 50: Vzajemna zavarovalnica, Strašnik Lojze, Svoboda in sinovi (Bjelovar). Po Din 20: tvrdka Singer. Člana kr. šol. odbora g. Termišek in Podlipnik sta nabrala pri domačih Din 535, član kr. šol. odbora g. Krajnc Ivan pri delavstvu »Splošne« Din 471, delavci tovarne »Kovina« še potom g. Podlipnika Din 104. Kr. šolski odbor še je prispeval iz svoje blagajne Din 1800, tako, da je bila nabrana vsota za nakup blaga Din «.180. — V blagu so darovali sledeči: Roglič, Mariborska tiskarna, Nabavljalna
/.adruea, Franck & Sinovi, Kolinska, Zlatorog, Majer Franjo, Šerbaum, V. Weiksl, Kovačič Alojz, Delavska pekarna, Mernik Josip, gospod Radosavljevič, gosp. Očka Jernej in Ana, Doktor in drug, Šaf-nik pek v Razvanju in neimenov. trgovec v Mariboru. — V torek po sklepu pouka se je zbrala šol. mladina v pritličnem razredu. Prvi je spregovoril o pomenu božičnice šol. uprav. g. Tušak in se v
»OGENJ« IN LJUDSKA UNIVERZA.
»Del. politika« z dne 29. t. m. poroča: »Komu je namenjena dvorana »Ljudske univerze«? Prejeli smo:	Svoječasno je
občina sklenila prepustiti dvorano bivšega kina »Apolo« v kazini vsem mariborskim društvom za njihove prireditve. Dvorana je bila tudi temu, primerno preurejena in je torej ista last vseh Mariborčanov, ki na ta ali oni način plačujejo svoje davke. V glavnem pa je bila prepuščena dvorana »Ljudski univerzi«, o katere delovanju je nastala že ponovno
1937.	Madjarska vlada bo določila letne stalne uvozne kontigente za naše blago, med drugim sveže morske ribe 10 ton celi orehi 400 ton, nerazrezana drva 50.000 ton, lesno oglje 6000 ton, sekan obdelan in cepljen les 6000 ton, strugati les iz iglastega drevja 20.000 ton, kalcijev karbid 800 ton.
Francija in Angl'ja potrebujeta 10.000 vagonov lanu. Po poročilih iz Novega Sada je proizvodnja lanu ali konoplja v letošnjem letu zavzela neobičajno velik obseg. Posejanih je bilo mnogo novih zemljišč, tako da se gospodarski krogi bojijo, da ne bi tudi v tej gospodarski panogi nastala nadprodukcija, ker smo svojo lastno potrebo že zdavna pokrili in smo ža ves ostaili pridelek navezani samo na izvoz. Izvoz sam pa je tesno povezan z raznimi omejenimi kontingenti in z carinskimi predpisi. Vojvodina, ki je največ interesirana na čim večjem izvozu konoplja, se živo zanima za nova tržišča, kamor bi lahko prodajala svoje konoplje. Iščejo se nova pota, kako naš izvoz produkciji primerno povečati in kako si zajamčiti v zunanjem trgovskem svetu stalne in cfobre odjemalce. V razdobju od leta 1931 do 1936 smo oskrbovali Anglijo z 11.3% in Francijo z 8.6% njene celotne potrošnje. Povprečna poraba lanu znaša v Angliji 7973 vagonov, medtem ko znaša v Franciji 1832 vagonov. V preteklem letu je krila Anglija iz Jugoslavije samo 6% celotne potrošnje, medtem ko se je naš uvoz v Francijo dvignil na 18.6%. Po teh podatkih sklepamo, da rabita Anglija in Francija veliko več konoplja nego ga uvažata iz Jugoslavije in da je nujno potrebno, da si osvojimo tako v Angliji, kakor tudi v Franciji še ostali del trga, ki ga sedaj še oskrbujejo druge države. Poleg vsega- tega našega bodočega prizadevanja pa moramo računati že danes s tem, da nam od strani Italije grozi ostra konkurenca, ker 'bo Italija na ozemlju Abesinije brezdvomno gojila lan v taki množini, da bo z njim lahko oskrbovala precejšnji del svetovnega tržišča. Naloga gospodarskih krogov je tedaj, da si Vojvodina in tudi ostale pokrajine, kjer pridelujemo lan ali konoplje, zasigurajo vsaj ona tržišča, ki so bila doslej oskrbovana z našim tolaKom.
Za Silvestrovo vsi v iiaroi lom!
Izrazite svoje v,NOVOletVlO V©ŠOl©
teljem in znancem v
II
strankam, prija'
iš
si&ueskovi šte&ii&i
Voščila kakor tudi druge oglase sprejema uprava lista v Cs0S|30"
skl vršiči Ut na dvorišču, do četrtka 31. decembra t« I* do 9. ure zjutraj.
imenu dece zahvalil vsem dobrotnikom^ predsednik kr. šol. odbora g. Kovačič Alojz pa je prečital imena darovalcev. Ko so zažarele lučke na božičnem drevescu, pa je zapel pod vodstvom učitelja gosp. Luknarja mladinski zbor dve božični pesmi, vrstile so se deklamacije in govori učencev višjih razredov. Sledilo je obdarovanje, ki je doprineslo deci mnogo veselja, saj je prejel vsak to, kar najbolj potrebuje. Poleg oblek, čevljev, perila in drugih potrebnih reči so prejeli najrevnejši še moko, vsi pa so bili postreženi z hrenovkami, kruhom in jabolkatni. Da pa se tudi pri najvestnej&mi delu in najboljši volji ne more vsem v vsem ugoditi, pa naj ne kali uspeha in ljubezni kr. šol. odboru; darovalcem in nabirateljem prispevkov pa bodi v imenu mladine izrečena prisrčna zahvala.
Sokolski oder. Na Štefanovo popoldne so naši diletantje v režiji br. Rebolja podali trodejanko »Karijera kanclista Vin-ciga«, ki je uspela prav dobro in se jfe šte vilno občinstvo pošteno nasmejalo. Vsi
nevolja v raznih krogih, ne samo v naših. Celo kravali so nastali v dvorani ob priliki predavanj v proslavo raznih fašističnih stremljenj, kar gotovo ni naloga »Ljud ske univerze«. Letos je začela »Ljudska univerza naravnost sezono raznih predavateljev iz rajhovske Nemčije, Berlina in Miinchena. Že radi tega je domnevalo društvo »Ogenj«, da bo smelo tudi ono povabiti iz bratske Češkoslovaške predavatelja, da bi predaval v prostorih »Ljudske univerze«, ker je dobila zagotovilo, da bi bil pripravljen priti sam predsednik češkoslovaškega društva »Krematoriu-ma«, višji uradnik mesta Prage, g. inž. F. Menzi, predavat v Maribor o krema-ciji na podlagi njihovih čeških voditeljev. Toda prošnja »Ognja« je bila odbita.«
Nova trgovinska pogodba z Madjarsko
ki je bila podpisana dne 17. t. m. v Beo gradu, stopi v veljavo dne 1. januarja 1
Nameščenski kotiček
Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 29. decembra t. 1. je bilo prignanih skupno 328 glav živine, in sicer 8 konjev, 5 bikov, 70 volov, 239 krva in 6 telet. — Prodanih je bilo 155 komadov živine. Cene so bile naslednje: Poldebeli voli 3.50 do 4, plemenske voli 3.50 do 4, biki za •klanje 3 do 3.50, klavrne krave, debele 3 do 3.50, plemenske krave 2.50 do 3, krave za klobasarje 1.75 do 2, molzne krave 2.75 do 3.25, breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3.60 do 4.25. teleta 4.25 do 5.50 Din.
Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso I. vrste Din 8 do 10, volovsko meso II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 5 do 8, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso II. vrste 8 do 10, svinjsko meso, sveže 10 do 14 Din za kg.
(Iz DZAN).
P. B. Murska Sobota: Prejmete te dni zadevno okrožnico, iz katere je vse razvidno.
I. K. Ptuj: Pridemo gotovo, obvestite tovariše!
S. Gornja Radgona: Propagandni material sledi te dni!
J. L. Slovenjgradee: V vaši zadevi intervenirali, upamo na siguren uspeh. O rešitvi Vas bomo takoj obvestili.
R. M. Maribor: Smo se na merodajnem mestu informirali. G. direktor ima D&* 9000, poddirektor pa Din 8000 mesečne plače.
A. J. Maribor: Na Vaše vprašanje, Kje ima sedež organizacija Združenih trgovskih in privatnih nameščencev Vam sporočamo, da nam trenotno sedež ni znan. Pred nedavnim smo tudi ml naslovili na to društvo neko pismo, ki nam ga je pa pošta vrnila s pripombo, da naslovnik v trov goriva. V avtobusni promet se je iti* Mariboru ni znan!
fHmiimke m /Mitske,
Vsega več kakor lani: novorojenčkov, mrtvecev in poročenih parčkov. V letu 1936 je v Mariboru zagledalo luč sveta 1257 novorojenčkov, napram 1179 v letu 1935, nadalje 883 mrtvecev, napram 842 v preteklem letu. Poročenih pa je bilo 1. 1936 v Mariboru 625 parčkov, dočim jih je bilo lani 555. Število porok je, kakor pravijo, zanesljiv barometer v presoji krize. Število parčkov v letošnjem letu bi torej moglo dati slutiti, da je kriza v upadanju ...
Odprta noč in dan so groba vrata... V
Cvetlični ulici 21 je umrl v visoki starosti 78 let vpokojeni monter Franc Weiler. Na Tržaški cesti 18 je preminil v 69. letu svoje dobe bivši trgovec Sebastjan Sche-rer. V splošni bolnišnici je izdihnila 45 let stara zidarjeva žena Julijana Verdnik, v Slovenski ulici 45 pa zasebnica Marija Friedl, ki je učakala častitljivo starost 83 let. Žalujočim naše toplo sočutje!
Odlikovanje. Z redom .Tugoslovcnske krone IV. stopnje je odlikovan ravnatelj Jugosl. Udrnžene banke, podružnica Maribor g. Bogdan Pogačnik.
Iz železniške slube. Za pomožnega strojevodjo X. skupine ‘2. per. poviška je preveden Franc Oman, predkurjač in zvaničnik v mariborski kurilnici.
Obmejnega lovskega nestorja zadnje spremstvo. Ob številni udeležbi obmejnega prebivalstva so na kungoškem pokopališču položil k večnemu počitku zaslužnega moža in vrlega nestorja obmejnih lovcev g. Mihaela Kiuga, tasta mno-gozaslužnega voditelja obmejnih gasilcev g. Srečka Kranjca. V prisrčno toplih,
Opozorilo uprave
Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam blagovolijo naročnino za mesec januar 1937. nakazati takoj v začetku meseca. Posebno pa prosimo zamudnike, da tudi oni poravnajo svoj dolg, da nam olajšajo poslovanje ob zaključku poslovnega leta.
Uprava »VEČERNIKA«.
»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»
V Unionu bo v soboto 9. januarja 1937 1. Veliki Sokolski ples, a silvestrovanje bo v Narodnem domu.
Racerjev dvor v novih rokah. Znani
Strojepiska:
Ko slišiš, da prihaja šef. kašlji!
Praktikant:
Ne morem, ravnokar sem pojedel
gega pokojnika strokovni učitelj Ivan Robnik, ki je naglašal vse zasluge pokojnega g. Kluga za slovensko šolo pri Sv. Juriju ob Pesnici in druge njegove številne pred- in medvojne intervencije za
Studenčani! Tsi na Silvestrovo v go- dobrobit slovenskega obmejnega življa,
stilno Grmek. Tam bo dovelj smeha in veselja. Nastop dram. odseka v raznih šaljivih prizorih. K obilni udeležbi vabi proštov, gasilska četa Studenci.
potem g. Trčclj od Sv. Jurija ob Pesnici v imenu obmejnih lovcev, katerih nestor je blagopokojni bil, ter kungoški župnik. Zaslužnemu rajnkemu svetal spomin, ža
Sneg in solnce pri Senjorjevem domu. lujočim svojcem, zlasti g. S. Kranjcu ter Kdor je božičeval po belih divjih polja- J njegovi soprogi, naši najtoplejše sožalje.
liah okrog Senjorjevega doma in pil solnce ultravijoletnih višin ter se zazrl v blesteči raj nedoglednili sinjih gorskih daljav, je sklenil v svojem srcu: še sc povrnem v ta čudoviti pravljični svet in v ta zasneženi grad. Ta beli dvor kraljuje v snežnem blesku in v božičnem solnč-nem veličanstvu, kakor da sam to čuti in sc zave, da mu je tudi notranjščina vsa prenovljena in praznična. In kdor je vanj stopil, mu je zastal začudeni korak že ob prenovljenem lepem vhodu, ko je moral preit skozi očiščevalnico: skozi novo shrambo za smuči, ki je obenem delavnica za popravila, sc osušiti pri zakurjeni peči ter tako pripravljen prestopiti v suho snažno vežo, ki s svojim velikim lesenim prepražnikom daje najlepši vtis in končno očiščen v beli lem-pel planinskega svetišča. Hodniki, stopnišča, sobe — vse v novem plesku. Na vratih emajlirane tablice z napisi, na stenah navodila. Na pogrnjenih mizah se kade topla jedila, pri mizah poje vesela družba, ob strani vabi knjižnica, omara najizbranejših del, na omari gode in gode radio, ej, novi radio. Vse belo, vse novo! Smučarji moji, kaj bi še radi? Snega, snega! O, dovolj ga je še mehkega, dobrega pod Črnim vrhom na mislinjski in ribniški strani, malo trdega na Jezerskem vrhu, malo ledenega na Kopah. Srež, sren. O, sneg je! Koliko božičnega veselja je bilo na njem, ki je dal tudi svoj pečat in poljub po zornih licih in ovalnih nosovih. Ponekod je še pršič, in celo zrnast je po sredini. O, sneg je! A solnce, solnce! Sneg in solnce! Združite oboje. In Silvester pri.Senjorjevem domu! Ima svoj najzabavnejši smučarski večer. Smučarji, kam? Smuk skozi Se-njoricv dom v Novo leto!
Silvestrov ples mariborskih gasilcev v Unionski dvorani. Pripravljeno je. Šotori, bifeji, paviljoni, parket in gasilska četa. Ogledali smo si vse te okusne priprave in moramo ugotoviti, da bo to silvestrovanje najlepše v Mariboru. Ko še izbiramo razne mariborske Silvestre, izprašujemo si vest, komu smo dolžni naj-večjega priznanja in hvale. Mariborskim gasilcem hvaležnost za hvaležnost! Silvestri imajo navadno neznosno gnječo. toda gasilski Silvester v Unionski dvorani ima dovolj najširšega razmaha. Vstopnice v predprodaji v trgovinah Golež. Pin-ter (k Eenard. Kanc, Egger, Geč & Gnus, Mišljenovič, Divjak, Medved. Obenem z vstopnico prejme udeleženec brezplačno številko za srečolov živega prešička. Na svidenje v Unionski dvorani!
Ptitnlkov izlet v Graz bo dne 31. decembra. Odhod iz Maribora ob 16. uri izpred Hotela »Orel«.
Združenje brivcev in frizerjev naznu-nia, da j-e včeraj umrl član gospod Farič Karl. članstvo sc naproša in vabi, da se udeležj pogreba v četrtek dne 31. t. m. ob 14. uri. .
K«im greino na starega leta zvečer?
Vsi v gostilno Pavešič. Kamnica, kjer priredijo pevci »Kobanci« Silvestrov večer /. bogatini programom. Vabljeni vsi! Vstopnina Din 2.
iskrenih besedah so sc poslovili od bla- Kacerjcv dvor, ki je bil last admontske-
ga samostana, je kupila banovina za tri milijone dinarjev, in sicer za koristi in namene tukajšnje Vinarske in sadjarske šole.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: polagoma prebod v toplejše zapadno vreme.
Šolske razmere V. okraja. Šolsko poslopje 3. deške osn. šole na Ruški cesti je, kot vidimo, pretesno, da bi moglo od govarjati svojemu namenu. Naši otroci (4. razr.) morajo na druge šole na levi breg; dva četrta na 2. deško v Razlago vo, eden na 4. deško v Gosposvetsko. Nekateri napravijo celo nad 3 km poti do šole. Ni treba pripombe, da je to zelo kvaren nedostatek v materialnem in vzgojnem pomenu. To skušamo sami in to slišimo tudi od učiteljstva. Te razmere sličijo onim z dežele, za kar pa ni v mestu z vedno bolj modernim izrazom tako tehtnih razlogov; mesto je v tem pogledu mnogo na boljšem iti če se najdejo sredstva za druge socialno manj koristne investicije, morala bi biti tudi za postavko dan na dan bolj potrebne osnovne izobrazbe. Naši otroci naj bi se predvidoma preselili na magdalensko šolo, ki bo po vselitvi dekliških razredov v novo meščansko prazna. S tem pa ne bo vprašanje pomanjkanja prostorov rešeno, ker bodo razredi še vedno raztreseni in ta šola ne odgovarja svojemu namenu. Te razmere se s precejšnjo brzino razvijajo v praven, da izpodmikajo sedanji 3. deški šoli značaj sredine in odgovarjajoče prostornine. Končno pa sodimo, da je šola z velikim številom otrok prej vsestranska obremenitev kot pa zaželjenje. To, obsežnost in število prebivalstva opozarjajo, da ni z novo meščansko šolo to vprašanje rešeno, ampak naglo stopa ospredje. Menimo, da bi bilo dobro, če bi občina o tem smotreno razmišljala, sicer bo le stvari v škodo. — Starši.
Napad na viničarijo v Košakih. Viničar Janez Kramer v Košakih št. 89 je na
Priljubljeni Silvestrov večer Sokola bo
tudi letos privabil mlado in staro v Narodni dom. Pester spored, renomirana Slamičeva godba, neprisiljeno veselo raz položenie, zmerne in vsakemu dostopne cene, ta obetanja so najboljša reklama za Sokolovo silvestrovanje, ki si je tekom let pridobilo sloves najbolj družabne in zdravega humorja polne novoletne prireditve. Nabavite si vstopnice še pravočasno v predprodaji pri Burešu. V predprodaji Din 10 pri večerni blagajni 12 Din.
Mestna podjetja, avtobusni promet.
Cenj. občinstvo se opozarja, da vozi 31. t. m. mestni avtobus na progah Selnica, sv. Martin in Ruše kakor ob sobotah.
Kavarna „Jadran“
priredi tudi letos v svojih udobnih in priznano okusno opremljenih prostorih
prijeten Silvestrov večer
s pestrim vsporedom. šaljivimi nastopi
godbo in 6593
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi na Silvestrovo družabni večer v klubskem lokalu v gostilni Mautner. Vabljeni vsi društveni člani.
Koncert — dvojni spored — serpentine — Silvestrova večerja — loterija itd. na Silvestrovo v Veliki kavarni.
Mestna hranilnica Spodnještajerska ljud ska posojilnica in Mariborski kreditni zavod dne 2; 1. 1937 radi bilančnih del za stranke ne uradujejo.
Gostilna Krempl želi svojim cenjenim gostom srečno Novo leto in vabi na Silvestrovo zabavo.
Silvestrov večer v Grajski kleti. De-korirana dvorana, brezplačni srečolov na prešička. Mize se razervirajo.
Polovična vožnja za rezervne častnike. V zvezi z nedavno objavljeno zadevno notico je pojasniti, da morajo rezervni častniki-prosilci priložiti zadevni prošnji mariborskemu vojnemu okrugu 20 Din v gotovini in ne v kolekih.
HOTEL »OREL« — SILVESTROVANJE Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za Silvestrovo, in Novo leto posebne vožnje na Pohorje, in sicer dne 31. XII. odhod Gl. trg ob 14. in 19. uri, dne 1. 1. ob 7. zjutraj, povratek 1. 1. ob 18. uri Interesenti za vožnje naj se prijavijo čimpreje v prometni pisarni avtobusnega prometa na Gl. trgu. Vožnje se vršijo ob zadostnem številu udeležencev. Cena do odcena Din 20, do Reke Din 12. Prijave se sprejemajo dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Gl. trgu, telefon 22-75. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista.
Putnikovo vremensko poročilo 30. decembra: Mariborska koča in Pohorski dom: sneg v senčnih legah. Pesek: — 7, mirno, jasno, srena 40 cm, smuka dobra. Seniorjev dom: —.8, mirno, jasno, srena 35 cm, smuka dobra. Peca: — 12, mirno, jasno, srena 80 cm, smuka za silo.
BONBON
6349
PROIZVOD .UNION", ZAGREB.
Kino Union. Danes zadnjič veseloig V carstvu lutk«, Magda Schneider, Pa Morbiger. Sledi »Alotria«.
REPERTOAR:
Sreda, 30. decembra. Zaprto.
Četrtek, 31. decembra ob 21. uri »Ples '• Savoyu«.
Petek, ]. januarja ob 15. uri: »Visokost pleše«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. Gostuje Matilda Kraljeva.
Začetek silvestrske predstave »Ples v
Savoyu« ,je ob 21. (9.) ure. Na novo nastopi pri tej predstavi Jelka I gliče v a, ki si bo s svojim lepim petjem gotovo spet takoj osvojila občinstvo. Poje partijo Madeleine. Kdor kupi pri -tej predstavi vstopnico za sedež, dobi listek, ki ga upraviči do žrebanja o polnoči. Izžrebala se bodo tri novoletna darila — prašiček, gos in zajec.
Novoletna popoldanska predstava bo zelo melodiozna in vesela Ascherjeva o-pereta »Visokost pleše«, ki je že dvakrat gledališče napolnila do poslednjega kotička in občinstvo imenitno zabavala. Nanjo opozarjamo zlasti občinstvo iz okolice.
Matilda Kraljeva gostuje na Novo leto
zvečer kot Lidija v opereti Baron Trenk«. Simpatična pevka jo doslej delovala kot prva pevka v osiješki, beograjski in banjaluški opereti. Svojčas je dosegla velik uspeh ob gostovanju kot Rozalinda (»Netopir«) v mariborskem gle dališču. Znižane cene.
Zadnja uprizoritev duhovite, zabavne in prav uspele Shakespearejeve komedije »Ukročena trmoglavka« bo v soboto po znižanih cenah.
Štefanovo imel strašno noč. Ko je legel zvečer s svojo družino k počitku, so se pojavili pred viničarijo vinjeni fantje ter pričeli na vso moč kričati. Najpreje so preko vrat položili velik drog, nato pa zavezali kljuke na hišnih vratih, da ne bi stanovalci mogli iz hiše. Nato so napadalci pričeli s kamenjem bombardirati viničarijo ter razbili vse šipe na oknih. Uničili in razdejali so vse, kar je bilo mogoče razbiti. Pri bombardiranju je bila viničarjeva družina v veliki nevarnosti, tako da se je morala umakniti v klet. Ko so napadalci opravili svoj »junaški« posel, so izginili. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so aretirali 19-lctnc-ga viničarskega sina Jožefa D., 36-letnc-
ga viničarja Antona B. in 29-Ietncga viničarja Antona U. Pri zaslišanju so priznali svoje grehe. Izročeni so bili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Zastopniki mariborskih nogometnih klubov se sestanejo drevi ob 19. uri k važni konferenci v hotelu »Zamorec«. Radi važnega dnevnega reda vsi in točno!
 —  *
Nadvojvoda Friderik umrl
BUDIMPEŠTA, 30. decembra. Danes ob 8.10 je po daljši bolezni umrl avstrijski nadvojvoda Friderik, ki je bil, kakor znano, med svetovno vojno vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojske. Po prevratu se je naselil v Madjarski in se je popolnoma umaknil iz javnega življenja.
ioditfe ietefauitM
Pred sklenitvijo prijateljskega nenapadalnega pakta med gosfavijo in Bolgarijo
ter
Ju-
BEOGRAD, 30. decembra. Kakor poročata »Vreme« in »Politika« je turški zunanji minister Ruždi Aras ob priliki svojega bivanja v Atenah navezal razgo vore s predstavniki držav Balkanske zveze. Dotaknil se je v razgovorili z grškimi državniki tudi pogajanj, ki tečejo med Jugoslavijo in Bolgarijo v svrho sklenitve prijateljskega In nenadalnega pakta. Beograjska vlada je že bila obvestila Grčijo, Turčijo in Romunijo glede pogajanj v Sofiji. Vse države Balkanske zveze so soglasnega mnenja, da je sklenitev takšnega pakta povsem v skladu s prizadevanji Balkanske zveze. Pariško časopisje se tudi obširno peča s tem vprašanjem in pripisuje prijateljskemu ter nenapadalnemu paktu med Jugoslavijo in Bolgarijo največjl pomen, ker bo s tem zajamčeno pomirjenje na Balkanu. Novi pakt pomeni najčvrstejšo obrambo miru v Evropi.
Stran 'A.
ilariborskl »Vočernik« Jutra
/ Maribor u, dne 30. XII. 1936.
V čem Maribor še ni jugoslovenski M e ra n
Vprašal sem se neštetokrat: se sme in more naš Maribor res vzporejati s slovitim, svetovno znanim Meranom. Ozlovoljen na samega sebe, da o tem sploh še razmišljam, sem naposled vzkliknil: Da! Naš Maribor s svojo oko lico je tako lep, ko Meran, če že ne morda še lepši od njega! To bo potrdil vsakdo, kdor pozna oba kraja! O tem izide informativen članek tudi v reviji ■Maribor v zaledju« ob 301etnici Magd. olepš. društva.
Ozrimo se kamorkoli, proti severu ali jugu, proti vzhodu ali zapadu, povsod same prirodne lepote in mikavnosti, ki se stopnjujejo od tople miline in. privlačne ljubkosti smejočih se vinogradov v Slovenskih goricah preko temnih, resnih pohorskih gozdov do divje romantič nosti visoke, sive, skalnate Pece, ponosnega gradu našega kralja Matjaža. In ta naša koroška D r a v a, ki nam prinaša dan za dnem pozdrave in ubra->3.0 pesem naših bratov in sestra iz dežele onkraj veličastne Pece! Brez nje bi ne bilo ne Maribora, ne Ptuja! Ona je bila. je in bode neizčrpna življenska sila našega lepega obdravskega mesta. To širno D r a v s k o-p tujsko p o-
1	j e, vse posejano z vasmi in vasicami, pregrajeno z gozdovi, njivami, travniki in pašniki, okrašeno z belimi cerkvami, cerkvicami, graščinami in ponosnimi kmetskimi dvori. Tik za mostom vonj in kras vinskih goric, ki vabijo z visokimi jagnjedi, z vinsko trto in po božnimi božjimi hrami popotnika, da jih obišče in se med njimi in njihovimi vi nogradniki in viničarji malo pomudi. — Proti jugovzhodu, že za prostrano ploščo Ptujskega polja, novo zeleno hribovje in gričevje, slovite Haloze, višje in bolj strme nego ljubke Slovenske gorice. Dve visoki, skalnati in strmi, ponekod skoro navpični gori strmičita, daleč na okoli vidni, proti južno sinjemu nebu iz venca onega vinorodnega gričevja; v njih sredini Rogaška gora, tako imenovana po obliki, ki se v njej kaže proti jugu; zapadno od nje pa s staro slavo ovenčani in z novim razdednim stolpom okrašeni Boč, praviRig
v	gorovju in dolgi rajdi vrhov, ki od Kozjaka nad Vitanjem do Rogaške (Do-naške) gore tvorijo razvodje med Dravo in Savo. Z Boča je razgled, ki bo očaral in omamil tudi razvajenega hri-l)olazca. —^ Zato gre posebna hvala agilnim funkcijonarjem SPD v Rogaški Slatini in Poljčanah, ki se s tako ljubeznijo brigajo za postojanke na Boču in Donaški gori, in tako širijo sloves naših gor.
In domačini? Le-ti, ki imajo od mladih nog vso to bogato prirodno lepoto in njeno za oko in dušo tako prijetno raznolikost v oblikah, barvah in'potezah vsak dan pred očmi, se vsega te ga niti ne zavedajo; jedva to in ono mimogrede le opazijo. Morajo v tujino lotiti se jih mora tam domotožje, da se * vrnejo v ta prelestni svet ob Dravi, ko jega središče Je Maribor, ali priti mora tujec, da vse to vidi, se zave in potem reče: »Da. Maribor je Jugoslovenski Meran!«
Pred seboj imam* krasno, naravnost razkošno ilustrovano in z .velikim zano
som ter obširnim, temeljitim znanjem pisano nemško knjigo: »Die Alpen rufen«. Takole opiše pisatelj slovitiMe-r a n: »Skozi eno izmed treh dolin, ki vodijo do Adiže in njene doline, nadaljujemo pot v Meran, v ta od sonca ožar jeni, od cvetlic bleščeči se biser alpskih mest. Čudovito lep gorski venec obkroža ta dragulj; radi božajočih sapic, vročine skoraj ne občutiš. Stari gradovi pozdravljajo s pobočij na bregovih reke. Adiže. Vsepovsod sama znana imena, kraji, v katerih bližini uspeva žlahtna trta in kjer dozoreva svetovno znano južnotirolsko sadje. Preteklost in sedanjost se družita v pokrajinskem licu te-
Obljubljenega romana ^Pod Borgijci« s 1. januarjem 1937 ne moremo objaviti. | Radi tega pričnemo v ponedeljek, dne ga bajno lepo ležečega mesta. Meran je ' 4. januarja 1937 z objavljanjem novega
osredotoča v tujskoprometnih zvezah in krajevnih turističnih odborih, bo treba pospešiti in podesetoriti. Kaji brez velike, spretne in smotrcne reklame in propagande Maribor, pa naj ga še tako upra vičeno nazivamo kot jugoslovenski Meran, v razvoju tujskega prometa in turizma ne bo napredoval, temveč preje nazadoval. Maribor bo tudi v pogledu velikih dohodkov, ki jih prinašata tujski promet in turizem, postal jugoslovenski Meran, ako bo tudi v reklami in propagandi sledil — južnotirolskemu Meranu!
—	N i m n s k i.
Naš novi roman
bil prej nekoč glavno mesto Tirolske Na gradu Tirol, pred vrati Merana, so živeli grofje Tirolski, ki so bili gospodar ji tega ozemlja. Tudi Marjeta Maultasch, »grda vojvodinja«, je vladala tu v 14. stoletju. Pozneje, leta 1421. je Friderik »s prazno mošnjo prenesel rezidenco v nomost«. — Toliko o slavnem Meranu nemški knjigi, ki je pisana z velikim navdušenjem in je polna najbolj zvenečih izrazov in pohval.
Da bi se temu Meranu naš Maribor ne smel vzporejati!?
Kar povdarja nemški pisatelj v prvi vrsti na tirolskem Meranu, gorsko, tni-o podnebje, južno sonce, bujnost duh-tečega cvetja, sloveča vina, žlahtno sad je, krasni gorski okvir cele slike, romantične razvaline starih gradov, prič vele-zanimive preteklosti, vse to in še mnogo več nudi naš obmejni Maribor, v resnici biser in dragotina vseh naših mest in trgov med Muro in Savo! — Stari mariborski grad »Marchburch« na vinorodni Piramidi je sicer že izginil; tudi od limbuškega gradu ne najdeš več nobene prave sledi. Toda ali ne dvigajo pohorska Paštela in Gradišča, razvaline gradov ob Dravi, nad Dravogradom, nad Vuzenico, graščine in gradO'
vi	Buchenstain, Fala, Viltuž, Hompoš, Slivnica, Vurberg, Ptuj, Bazel, Velika Nedelja in Ormož bleska pokrajinske slike v sfero romantične zadivljenosti, ali ne mikajo vsakega izobraženca s svojo preteklostjo, polno herojskih borb in dramatičnih zapletkov! Res je; Maribor zaenkrat še nima že dolgo obetajoče vzpenjače, ki bi dvignila razvajenega tuj ca udobno na pohorske vrhove, toda imamo pa romantično pohorsko avtomo bilsko cesto, ki že veže naš jugoslov. Meran z »Mariborsko kočo« in modernim »Pohorskim domom«. Ko bo ta cesta preko Sv. Areha, preko Klopnega vrha in Peska dosegla Mislinsko dolino, bo Maribor postal izhodišče gorske av-to-ceste. kakršne Srednja Evropa nima. In ta Srednja Evropa s tirolskim Meranom vred, nima tako bleščečega, tako sijajnega kopališča, »ožarjenega od sonca, bleščečega od cvetlic«, kakor je kopališče na Mariborskem otoku.
V	neki točki pa, to Je treba in se mora priznati, naš Maribor še ni jugoslo-veuski Meran. To je v pogledu propagande in reklame! V tem oziru ie Maribor še daleč za tirolskim Meranom, je tudi za našo Gorenjsko, zlasti za Bledom. Delo, ki so ga nesebično pričele obpohorske podružnice SPD in se sedaj
romana, ki je prepoln dinamičnih elementov in napetih dogajanj. Novi roman nosi naslov
Don Juan
V njegovem središču sta visoki ruski častnik, pravi Don Juan, ki vrši v času rusko-turške vojne, ki se zaključi leta 1878 s svetoštefanskim mirom, važno spionažno in propagandno službo v prid Rusije, in angleški mornariški častnik, ki ima tudi važno špionsko nalogo, da prepreči gotove diplomatične uspehe Rusije na škodo poražene Turčije. Ta neugnani ruski Don Juan najde v me• težu in obilici dramatičnih dogodkov, potem ko se reši iz diha smrti, svoje spomirjenje. Angleški častnik-špijon pa se v slikoviti carigrajski druščini znajde v okolju, ki ga vodi v življenjsko srečo.
Novi roman, v katerem se razodeva ves globoki riziko živčno napetih špion-skih poslov, preveva prisrčna toplota src, iz katerih plamti mržnja in ljubezen, priznanje in zavračanje. Čitateljem našega lista priporočamo, da se naročijo na »Večernik«, da si potem lahko izrezujejo posamezna nadaljevanja roma-na, ki ga bomo po možnosti opremili s slikami.
žirana ter jc občinstvu, ki ie popolnoma napolnilo obsežno -dvorano, zelo ugajala. Agilnemu dramatskemu odseku želimo tudi v naprej slične uspehe.
__________________tomlm
(iori. Pretekli petek okrog 19. ure, se je naenkrat oglasila gasilska tromba. Vse ulice so mahoma oživele, kajti ogenj je' za Marenberg prava senzacija, saj se nihče ne spominja, kedaj je zadnjič gorelo. Takrat pa se jo vnel lesen dimnik na hiši mizarja Lanka v Zg. Vižiragi. Ma-renberški gasilci so pod poveljstvom g. Bremca takoj odhiteli na kraj požara, ni jim pa bilo treba stopiti v akcijo.
Marenberg tujski prometni kraj. Minister za trgovino in industrjo je pri zadnji razglasitvi tujsko prometnih krajev razglasil tudi naš obmejni Marenberg za tujsko prometni kraj, kar je brezdvomno velike gospodarske važnosti za naš obmejni trg.
jatetomske umm
V	Jarenini pri Mariboru je bila dne 23. decembra 1936 božičnica za siromašne šolske otroke z vprizoritvijo igre »Peterčkove poslednje sanje«. Po igr; je bilo obdarovanih 182 otrok z obutvijo, obleko in perilom. Kljub temin da gospodarska stiska najbolj tare naše kmetovalce, se je v Jarenini nabralo 2013 Din prostovoljnih prispevkov. V blagu ali denarju pa so za 'božičnico prispevali še banska uprava, Ciril-Metodova družba, tovarne Hutter, Thoma, Ros-ner, Doctor in drug, Zlatorog in razni mariborski trgovci in denarni zavodi. Vsem darovalcem v imenu siromašnih otrok prisrčna zahvala.
Seed&ke jmviu
Dramski odsek Sokolskega društva v Središču ob Dravi je ob božičnih praznikih uprizoril veseloigro: »Kulturna prireditev v Črni mlaki« od P. Golie. Igra je bila pod vodstvom br. Vittorija dobro zre
Cenjene naročnike »Večernika« ponovno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom me-
seca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti.
Uprava »VEČERNIKA«.
Mali oglasi
Razno
NA »SILVESTROVO«
vsi v Gambrinovo dvorano, kjer bo igrala godba tekstilnih delavcev. Za obilni obisk se priporoča odbor. 6611
STUDENČAN1 POZOR!
Najbolj veselo za Silvestrovo bo pri »Beli zastavi«, kjer bo igrala godba tekstilnih delavcev. Za obilno udelsžbo se priporoča odbor.	0610
Danes in jutri velika izbira vsakovrstnih
MORSKIH RIB
pri Jakobu Kapitanoviču, Melj ska 18.
Sobo odda
SEPARIRAN KABINET
o’ddam- Frančiškanska 21-11, vrata 6.   <56W
OPREMLJENO SOBO
oddam. Barvarska 3.	i!60S
SOBO
takoj oddam gospodu. Iitaž-na kurjava, uporaba kopalnica. Naslov v upravi. 6605
Stanov anie
MALO STANOVANJE, sobo iti kuhinjo, oddam takoj stranki brez otrok- Naslov v upravi lista.	f,628
Kupim
Kupim rabljen, globok OTROŠKI VOZIČEK.
Barbre, Počehova 3	(>(>06
ZgubBieno
Zatekel se je mlad VOLČJI PES
Vprašati pri Efirl, Aleksandrova 7, Krčevina- 0630
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28, i prit!., desno.	6626	I
MMNfMMSNO@8M
Spomnite se CMDI
Uspeh
Gospa Dangladova je bila drobna, elegantna žena, še mlada, skromna, bledega in nežnega obraza pod gostimi, kostanjevimi lasmi, še zelo malo sivimi.
»Ah!« je dejala, »torej si postal.«
>Da saj vendar razumeš, kaj pomeni to zame, kolikšno .moč mi daje. Zdaj zmorem vse. To je končna podlaga avtoritete, ki mi je bila tako potrebna. To bo dvignilo moj sloves in če bom hotel, mi ho odprta politična pot.«
Razvijal je svoje misiji naprej in našteval svoje načrte ne toliko ženi, kolikor samemu sebi.
Žena je stala nepremično in ga molče poslušala.
»Tudi jaz ti moram povedati nekaj novega,« je dejala, ko je za hip obmolknil.
Ali, upam, da ne bo slaba vest. Zdiš
»No,
se mi zelo resna« je pripomnil smeje, kaj pa je?«
»Marie Luisa mi je povedala, da jo namerava George Lapradier zasnubiti.«
»George Lapradier Valdin, poslancev sin?«
»Da. Zaljubljen je vanjo že nekaj časa, a zgodilo se je to včeraj, na večeru pri ministru, kamor si me bil poslal z njo. Marie Luisa ml je davi vse povedala. Upala sem, da prideš k obedu, kakor si obljubil, in govorila bi bila s teboj o tem, pa si telefoniral, da si zadržan.
Andre Danglade ni več poslušal svoje žene.
»To je sijajno,« jc dejal z zadoščenjem. »Nič boljšega si ne moreva želeti. Ne bom rekel, da je prišlo to nepričakovano, za mojo hčerko ni nič nemogočega. Je pa sijajno. Labradier Valinovi..'. rod-
bina, premoženj^ položaj, vse je tu nakupu, brez najmanjšega nedostatka ... Marie Luise je seveda pritrdila?«
»Da, pritrdila je,« je odgovorila gospa Dangladova.
»Ta George je sploh imeniten dečko in gotovo se bo povzpel zelo visoko,« je nadaljeval Danglade. »Kar navdušen sem. To mi bo odprlo vrata v diplomatski svet, ki je sicer tako zaprt, to mi bo o-mogočilo še povečati moj vpliv... Imenitno ... Zares, tolo in moje predsedstvo, to je dan... Toda kaj ti je Atttonietta?«
Obmolknil je videč izraz na obrazu svoje žene.
»Jaz pa ne morem več prenašati tega,« je dejala Dangladova.
Stala je vzravnana, nepremično, s po-vešanimi iramenl in zrla na svojega moža z globoko potrtostjo.___________________
>Ne morem več prenašati tega,« je ponovila. »Dovolj mi je tega, Andre. To presega že vse meje. Dolgočasim se... Da, pri vsem tem se dolgočasim... i ega življenja ne moiem več prenašati...«
►Kaj?... Kaj pa hočeš reči s tern, An-tonietta?«
Navzlic svoji zgovornosti in hladnokrvnosti je bil Andre Danglade tako zbegan, da je jecljal.
»To življenje... najino življenje... življenje, ki si mi ga p\" pravil... Jaz nisem častihlepna in tudi nikoli nisem bila. Bila sem preprosto dekle, ko sva se vzela ... hči navadnega uradnika.«
»Toda kaj naj to pomeni?« Jc jecljal Danglade... »Saj sem bil vendar tudi jaz nižji uradnik, pa se ne sramujem tega.«	(Konec jutri.)
Izdaja konzorcij »Jutta* V Ljubljani,
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. •arestavnik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,