Tednik Glasilo Socialistiene vve;^^^ d za Podrarje št. 2 PTUJ, dne 18. januarfa 1963 CENA 20 PIN »Tednflc« Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov. 1961 da- lje na predlog Občmskib odborov SZDL Ptu] in Ormož — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Letnik XYI. NAŠA MLADINA V VSAKODNEVNI BORBI ZA SOCIALIZEM 23. t. m. bo pričel z delom VII. kongres ljudske mladine Jugosla- vije. Od zadnjega kongresa pa do danes so nastale mnoge spremem- be in izpopolnitve v našem druž- benem sistemu. Pri vsem tem je aktivno sodelovala Ljudska mla- dina in dala s tem svoj delež k vsakodnevni borbi za socializem. Med tem časom je bil VII. kon- gres Zveze komunistov Jugoslavi- je, V. kongres SZDLJ, republiški kongresi ZK, zelo pomembni ple- numi ZK Jugoslavije ter drugi važni sestanki, ki so konkretno nakazali naloge ljudi pri naši na- daljnji izgradnji. Objavljena zveii- na in republiška ustava pa sta zo- pet po svoje vplivali na aktivnost mladine, ki se je udeleževala raz- prav in dajala pripombe določe- nim poglavjem. V znamenju vseh teh materialov in aktivnosti mla- dine v obdobju med VI. in VII. kongresom bo potekal tudi VII. kongres LMJ, saj je material ki so ga prejeli delegati, usmerjen v to smer Na zadnji občinski konferenci Ljudske mladine v občini Ptuj sta bila izvoljena dva delegata, ki bosta zastopala našo mladino na tem kongresu. Za delegata sta bi- la izvoljena člana sekretariata občinskega komiteja LMS Katica Kozel in Jože Petrovič. Tov. Ka- tici smo pred kongresom postavili nekaj vprašanj o aktivnosti Ljud- ske mladine v preteklem obdobju in o tem, kaj članstvo Ljudske mladine pričakuje od tega kon- gresa. Kateri največji uspehi so bili v tem obdobju doseženi na področ- ju dela Ljudske mladine? Delegati Ljudske mladine so na predhodnem kongresu navdušeno sprejeli predlog tovariša Tita o zgraditvi avtoceste od Ljubljane do Dževdželije, in v tem času zgradila 505 km avtoceste v Slo- veniji, Hrvatski, Srbiji in Make- doniji. Pri teh akcijah je sodelo- valo več kot 229.000 mladink m mladincev, če he računamo še mednarodnih brigad, ki so sode- lovale pri izgradnji avtoceste bratstva in enotnosti. Vse to živ- ljenje, ki se je odvijalo na de- lovnih akcijah, se je pozneje od- ražalo na pri našem delu, saj so mnogi brigadirji po.stali zelo ak- tivni člani Ljudske mladine in organizatorji nadaljnjega dela in akcij tudi v nr-ši občini. Velik po- men za Ljudsko mladino imajo tudi posamezni tečaji, ki so bili organizirani na akciji in skozi ka- tere je šlo prek 183.000 mladincev, od katerih so mnogi dobili pol- kvalifikacije in kvalifikacije. To je po mojem mišljenju v tem ob- dobju največji uspeh, ki ga je do- segla Ljudska mladina, ne smemo pa zanemariti tudi drugih velikih uspehov, ki jih je mladina doseg- la pri proslavljanju dneva mlado- sti, 40. obletnice KPJ in SKOJ, 20-letnice vstaje, 20-letnice delov- nih akcij in druge spominske svečanosti in proslave, ki so bile v teh letih. Ljudska mladina je dosegla tudi velike uspehe na po- dročju družbeno-politične aktiv- nosti mladine. Tu so pri našem de- lu mnoge pomanjkljivosti, in bomo morali po tem vprašanju v bodo- če še več delati, saj se mnogo mladih ljudi na novo zaposluje, ni jim pa poznana perspektiva na- šega razvoja, kar jim mora pri- kazati naša organizacija. Mnogo mladih ljudi se je vključilo v tem času v organe upravljanja, v zad- njem času pa vse bol.i delajo v neposrednem upravljanju in do- I prinos mladine k dvigu proizvod- nje in produktivnosti dela je ne- dvomno velik. Na VII. kongresu LMS se je mnogo govorilo o izobraževanju in usposabljanju mladine. Ali bi nam lahko povedala, kakšni u- spehi so bili doseženi na tem po- dročju? Kapacitete osnovnih šol kakor tudi šol druge stopnje, so se v tem času precej povečale, prav tako so ^e v nekaterih krajih za- čele ustanavljati visoke šole, tako da ima čim širši krog ljudi v ne- posredni bližini možnost nadalj- njega šolanja. Pri samem šolskem delu lahko govorimo o uspehih, ki jih je dosegla mladina, saj se je na nekaterih šolah dobro uve- ljavlja javno ocenjevanje, upra- vičevanje itd., kar pa je za nas še najvažnejše: mladina je v tem času pričela aktivno delati pri upravljanju šol. Tu sicer še niso izčrpane vse možnosti nadaljnje- ga in poglobljenega upravljanja šol, in na tem področju bomo vse- kakor morali tudi v bodoče več delati. Mislim, da ne bo odveč, če omenim tu problem, o katerem smo razpravljali že na večjih se- stankih in konferencah, predvsem pa je bil poudarjen ta problem na zadnji občinski konferenci LM, to je vključevanje mladine pu končani osnovni šoli v šole druge stopnje. Ta problem bo iz leta v leto večji in iz tega lahko nasta- nejo novi negativni pojavi, ki jih je v teh letih vedno več, po na- šem mišljenju pa izvirajo prav iz tega problema. O tem vprašanju se bo na VII. kongresu po vsej verjetnosti še precej govorilo, saj so ti problemi precej na široko nakazani v kongresnem materia- lu. V naši občini smo opazili veliko društveno aktivnost mladine. Kaj predvidevate za to področje dela v bodoče? Na področju kulturno-prosvet- nega in zabavnega življenja mla- dine so bili doseženi precejšnji rezultati, vendar s sedanjimi ob- likami še ne moremo biti povsem zadovoljni. Mladina se je v svojih aktivih ukvarjala s športom, bila vključena v TVD Partizan, pla- ninsko zvezo, strelsko organizaci- jo, aeroklub itd., ni pa bila pri vsem tem dovolj pozorna na iska- nje novih oblik dela, predvsem na vsebinsko bogatitev dosedanjih programov. V zadnjih letih, pred- vsem pa v letu 1962. smo pričeli z organizacijo klubov. Dosežen je bil videi napredek, vendar bo tu- di klube potrebno pravilno usmer- jati in jim dati pravo vsebino de- la. To je eno izmed zelo odgovor- nih in težkih področij naše orga- nizacije. Ob sodelovanju z vsenn organizacijami bo Ljudska mladi- na lahko tudi ta vprašanja uspeš- no reševala. Vidni uspehi so bili doseženi pri nekaterih posebnih mladinskih organizacijah, kot PZ in tabornikih v naši občini, sicer ne moremo govoriti o kakšnih po- sebnh rezultatih. Prav tako so še možnosti tesnejšega sodelovanja in pomoči s pionirskimi organiza- cijami, to je z organizacijami. Ki pripravljajo kader za našo orga- nizacijo. Napori Ljudske mladine pri or- ganizacijski utrditvi organizacije LM so precej vidni. Kaj se pred- videva v zvezi s tem? Napori na tem področju so bili res vidni in z doseženimi rezultati pri notranji izgradnji naše orga- nizacije smo lahko zadovoljni. (Nadaljevanje na 2. strani) Katica Kozel Dclcdaciia HPl iz f eronc na oDishu v Ptutu v ponedeljek, 14. januarja 1.%3 je bila v Ptuju in okolici na ogle- du važnih kmetijskih gospodar- skih objektov petčlanska delega- cija pokrajinskega komiteja ko- munistične partije Italije iz Ve- rone, ki se je potem v ptujskem hotelu razgovarjala s političnimi in oblastnimi predstavniki ptujske občine. Delegacijo je vodil sekretar po- krajinskega komiteja KP Italije iz Verone Mario Lavaguoli. Ostali člani pa so bili Mario Gian Dom- schi, predstavnik za tisk v pokra- jinskem komiteju. Bruno Bertola- so, član pokrajinskega komiteja, Odila Rossi, članica pokrajinskega komiteja ter Guerrino Poli, član nadzornega odbora in predsednik potrošniške zadruge v Veroni. V spremstvu mariborskih poli- tičnih predstavnikov Franca Ven- turinija. Toneta Kropuška, Zvon- ka Mikliča in Milana Filipčiča ter ptujskih funkcionarjev Lojzke Stropnikove, Janeza Kostanjevca, Branka Gorjupa, Vladimirja Vreč- ka, Janeza Petroviča in Jožeta Škrlovnika so si gostje iz Itali- je ogledali kombinat v Kidriče- vem, perutninsko farmo v Ptuju, veterinarski zavod Ptuj in kleti obrata ptujskega kombinata »Slo- venske gorice«, nato pa so v ptuj- skem hotelu bili razgovori o delu in metodah dela ter uspehih itali- janskih komunistov in pri nas. Italijanski gostje so se zanimali za posebnosti proizvodnje in de- lavskega samoupravljanja ter na- log Zveze komunistov Jugoslavije v vsakdanjem življenju. Italijanski gostje so poudarili, da dobri sosedski odnosi med Ju- goslavijo in Italijo močno olajšu- jejo delo KPI, ki je v zadnjih le- tih v znatno boljšem položaju kot je bila nekaj let poprej. Pu do- seženih uspehih v Jugoslaviji si organizacije KPI rade jemljejo zgled pri reševanju svojih doma- čih problemov in izvajanju poli- tičnih nalog. Naslednjega dne so se italijan- ski go.stje vrnili nazaj v Maribor, kjer je dalje potekal program nji. hovega obiska. Gostje in domači predstavniki v hotelu v Ptuju Važno opozorilo! Vsako npdfljo med 11. in 12. uro poslušajte oddaje nove radio postaje Ptuj, ki oddaja na valu 202 Po prijetni uvodni pesmi o Ptu- ju boste slišali vesti z območja občine Ptuj ter nekaj popevk in poskočnih melodij. Program ptujske radijske posta- je bo toliko zanimivejši, kolikor več bo boljših sestavkov številnih .sodelavcev in dopisnikov. Pošiljajte uredniškemu odboru pri Občinskem odboru SZDL svo- je pripombe glede napovedovanja, sestavkov in glasbe, predvsem pa koristne predloge za oddaje ori- hodnje nedelje. RADIO PTLJ SZDL in klubski prostori Socialistična zveza delovnega ljudstva je najširša družbeno po- [ litična organizacija, v kateri ljudje delujejo in tako direktno snujejo družbeni in ekonomski razvoj občine. Naloga vsake krajevne organi- zacije Socialistične zveze je tudi ureditev primernih prostorov za sestajanje ljudi. Klubski prostori so osnova za aktivno delovanje vseh organizacij in društev. Klub- ski prostori v Zavrču, Stojncih, Bukovcih, Bregu, Kidričevem in drugod so že osnovani, čeprav z gotovimi pomanjkljivostmi, ven- dar so pogoji za aktivnost ljudi na dotičnem področju. V klub- skih prostorih se lahko sestajajo občani raznih organizacij in dru- štev. V njih lahko organizirajo debatne večere, predavanja, tele- vizijske in druge programe, knjiž- nice, dnevno časopisje in revije, po potrebi pa tudi pisarniške pro- store za vse organizacije določe- nega področja, kot imajo to že na primer v Bukovcih, Stojncih in v Kidričevem. Cesto naletimo na ijgo.vpcB, da ni prostorov, da ni sredstev, ugoto- viti pa je treba, da včasih tudi ni volje. V ptujski občini imamo primere, kjer so ljudje našli sredstva, bodisi iz lokalnih virov, pa tudi iz proračuna in si že ure- dili takšne prostore. Se so ne- urejeni zadružni in gasilski do- movi ter drugi prostori, ki se bi jih dalo urediti tudi s skromnej- šimi sredstvi. Dostikrat imamo prevelike želje in hočemo graditi v posameznih krajih večje objekte, za katere pa res največkrat ni razpoložljivih sredstev in tako ostanejo zopet samo želje in na- črti. Bodimo aktivnejši in adapti- rajmo ter uredimo raje temeljito VSe tiste objekte, s katerimi že razpolagajo razne organizacije. Razumljivo je. da ni dovolj sa- mo opremljen ppostor s televizor- jem in z drugimi pripomočki. Vse organizacije, posebno pa še socia- listična zveza bi morala skrbeti, da bi aktivnost in življenje v omenjenih prostorih bilo kar naj- bolj pestro, zanimivo, privlačno m koristno za čim širši krog lju- di} slasti ga za mladino. Po občinski konferenci SZDL y Ormožu ' Idejno politično in organizacij- sko utrjevanje vodstev krajevnih organizacij SZDL in drugih druž- beo političnih organizacij SZDL in drugih družbeno političnih or- ganizacij v občini je eden izmed osnovnih pogojev za uspešno re- ševanje nalog na celotnem po- dročju udejstvovanja. Večjo po- zornost je tudi treba posvetiti tu- di sindikatom, mladinskim orga- nizaciji glede socialistične vzgoje mladine in pritegovanju te v jav- no življenje. Vodstva krajevnih organizacij SZDL z občinskim odborom SZDL poleg ostalih množičnih in politič- nih organijacij v občini morajo v bodoče odigrati odločnejšo vlogo v metodično — vsebinskem delu in v izpolnjevanju revolucionarnih nalog, ki jih postavlja program ZK in pismo CK ZKJ, ki je poleg govora maršala Tita v Splitu opo- zorilo na vrsto problemov. Druž- beno gospodarske naloge zahteva- jo akcijsko enotnost in trdnost S2ifiiU za doeliBfino ^HNaSJe £js^ pov na področju celotnega življe- nja, predvsem pa v gospodarstvu je treba nenehno skrbeti za izjiol- nitev družbenega načrta. V ta namen bo občinski odbor SZDL vsaj dvakrat letno analiziral uspe- he in neuspehe gospodarskih or- ganizacij glede izpolnjevanja na- črtnih nalog ter bo gospodarske organizacije opozoril na zapažanja ki bi lahko negativno vplivala na realizacijo v gospodarstvu. Nujno bo posvetiti mnogo večjo pozor- nost sodelovanju SZDL s sindika- ti, z aktivi LMS in z ostalimi množičnimi in političnimi orga- nizacijami v občini. Konference krajevnih organiza- cij SZDL so v občini osvetlile vr- sto uspehov predvsem pa proble- mov v šolstvu, zdravstvu, kmetij- stvu, gostinstvu, turizmu, obrti m v industriji. Večji del predočenih problemov je bil lokalnega zna- čaja, ki bi lahko nažel rešitev v kraju samem. V bodoče vodstva krajevnih organizacij SZDL ne TE DNI PO SVETO Med najzanimivejše dogodike preteklih sedmih dni štejemo brez d vam a kongres Enotne so- cialistične partije Nemčije v za- hodnem Berlinu, vendar ne morda zaradi njegovega ožjega dela, ki je dokaj skop, temveč zaradi navzočnosti vodiiteljev kaikih 70 komunističnih in delav- skih strank, ki se bodo v svojih govorih dotaknili odnosov v so- cialističnem gibanju in najbolj perečih mednairodnih vprašanj. • Problem aktivne koeksistence Moškovsika »Pravda« je pred dnevi odkrito naipadla kitajsko vodstvo zaradi nemogočega sta- lišča do vpraišanj miru in vojne. Teza, češ da je vojna med so- cia'lisrti'čnim in kapitalističnim svetom nujna, je že zdavnaj pre- živela in je komunistično in de- lavsko gibanje ne more sprejeti kot pot za prihodnje. Danes ni nobena skrivnost, da bi svetov- ni spopad, ki bi bil nujno tudi atomsiki, uničil človeštvo ne gle- de na blokovsko pripadnost, ozi- roma pripadnost k temu ali one- mu dj-užbenemu in političnemu redu Aktivna miroljubna koeksi- stenca je edina alternativa v se- danjem blokovsko ločenem sve- tu, ki lahko za jamči mednarod- no sodelovanje in mir. To resni- co priznavajo tudi ugledni za- hodni politiki (o njej je pred kratkim govoril tudi predsednik Kennedy), Zato je fx>vsem na- pačno, če skušajo v Pekingu braniti politiko »močne roke«, ki jo je svet obsodil posebno za- radi takih ali podobnih nazorov nekaterih zahodnih politikov. • Govor Hruščeva Kongres vzhodnonemške par- tije naj bi postal tribuna, na ka- teri bi iy>trdiili gornje resnice. Svetovna javnost je pK>sebno ča- kala na govor sovjetskega pre- miera Hruščova, ki osebno vodi sovjetsko delegacijo. Lahko tr- dimo, da so bile njegove besede zelo umirjene, po sodbi tistih na Zahodu, ki so pričakovali grom, celo preveč umirjene. V bistvu je pojasnil sovjetsko stališče do perečih mednarodnih vprašanj. Dalje je poudaril načela miro- ljubnega sožitja in med drugim izjavil: »Komunisti-leninisf, ii ne morejo zamdslfliti rasti kouiu- nistične civilizacije na razvau- nah svetovnih središč kulture na opustošenem površju Zem- lje.« Obsodil je tudi tiste, k; tr- de, da pomeni pot mirnega pre- hoda v socializem odmikanje od socializma. Prav tako je zavrnil prakso, da bi vsako tisto sociah- stično deželo, ki se ne strinja z določeno politiko, že kar iz- ključili, razglasili za nesociali- stično. Kot primer je omenil Ju- goslavijo. »Sredstva za pro:z- vodnjo in oblast, iizvojevana v herojskem boju jugoslovanc-kih narodov, pripadajo jugoslovan- skemu delovnem^u ljudstvu,« je dejal. »Tam ni veleposestnikov, bainkirjev, kapitalistov. Jugoslo- vanski narodi se bore za izgrad- njo socializma in komunizma. Kakšen razlog je torej za »iz- ključitev« Jugoslavije iz socia- lizma, za njeno izicljučitev :z kategorije socialističnih držav?« Hruščov se je zavzel za enot- nost in priporočal, naj bi pre- nehala polemika med komuni- stičnimi partij aond in da bi tako odprli čas »za pomiritev duhov«. Čeprav ni niti enkrat omenil Ki- tajske, se kitajski delegat ni pri- družil splošnemu odobravanju. • Trenja v zahodnem Uibofu Medtem ko je predsednik Kennedy v svoji »poslanici na- ciji« prikazal trenutni položaj kot razmeroma ugoden (med drugim se je celo zavzel za mi- roljubno tekmovanje med obe- ma blokoma na gospodarskem področju), je povzročila izjava predsednika de Gatilla da bo Francija zgradila lastno atom- sko vojsko in da ne bo odobrila vključitev Britanije v skupno tržišče, vihar negodovanja med zavezniki. S tem se je namreč poglobil prepad, ki ga čuti Za- hod že nekaj let. Prizadevanja ameriške diplomaciije. da bi pri- dobila evropske zaveznike za svoje strateške in gospodarske načrte v Evropi, so namreč s tem propadla, ker si je težko za- misliti zahodnoevTO(psko sodelo- vanje brez Francije. Stran 2 TEDNIK PTUJ. 18 ianuarja 19G3 Drnua varianta slOf€n|caori$h€ maillstralc v zadnjem času smo brali v dnevnem časopisju več člankov o novi asfaltirani cesti, ki naj bi povezala Ptuj z Radgono. Po člankih sodeč bi ta cesta izteka- la po cesti III. reda preko Jur- šinc, Vidma ob Sč. Grabonoša, Kapele preko Radenc do Radgo- ne. Zdi se, da bi ta rešitev ne bila najboljša in to iz več razlo- gov Ta cesta nima prave in trd- ne osnove in nima predpisane ši- rine in bi bila potrebna ogromna zemeljska dela. Ta trasa bi bila dolga nad 35 km. Ptujska obči- na pa bi s to cesto povezala le en gospodarski in kulturni center Juršince. O tem je na seji raz- pravljal KO SZDL v Desterniku. Predlagano je bilo, naj bi se upo- števalo sledeče: Asfaltira naj se cesta II reda Ptuj—Senarska, saj ima že sedaj predpisano širino. Trasa je nepri- merno krajša — le 22 km. Pri Le- nartu se že priključi na novo severno ma^istralo. Ta cesta bi povezovala več gospodarskih in lulturnih centrov občine Ptuj, in io: Roffoznico, Desternik, Trnov- sko vas, deloma tudi Vitomarce. Povsod so močni gospodarski in kulturni centri in h\ se ob tem še močneje razvili. Ob tej cesti sta turtf dve opekarni: Žal>jak-Jane- iovci, ki uporabljata ob rednem obratovanju cesto tudi do 70-krat na dan. Kakor je znano je ta del Slovenskih goric močan sadjarski predel, saj se odkupi ob sadni le- tini nad 800 vagonov sadja. Cesta Ptuj—Trnovska vas je bolj obre- menjena kot cesta Ptuj—Radenci. Obremenitev na odseku Desternik —Janežovci—Ptuj je neprimerno večja od omenjene. Tudi glede razvoja turizma ima Desternik primerne pogoje. Tu je najvišji vrh Ojtrovec — kraj znane dru- žine ReS, družine prvoborcev NOV. Je visok 378 m. Najvišja točka Gomile je le 351 m in na neprometni točki. Prebivalci območja Desternik, Trnovska vas in Vitomarci bi bili prav gotovo močno prizadeti, če se ne bi uresničili že postavljeni načrti. O asfaltiranju te trase smo brali v štev. 34/62 »Tednika« in je ta predlog prav gotovo sprejel tudi ObLO Ptuj. Krajevni odbor SZDL Desternik Šolstvo v ospredju Predzadnjo sredo se je sestal izvršni odbor občinskega odbora SZDL občine Ormož in ob tej priliki razpravljal o šolstvu na področju občine. Glede na odprte probleme v šolstvu, predvsem pa zaradi pogostih pritožb nekaterih šol, ki bi se želele uveljaviti kot osemletke, in za razdelitev fi- nančnih sredstev, je bila pri iz- vršnem odboru občinskega odbo- ra SZDL izvoljena posebna komi- sija, ki bo proučila stanje posa- meznih šol. se seznanila s stano- vanjskimi in finančnimi težavami ter na osnovi teh zaključkov od- ločala. Pereč je problem nepopol- ne osnovne šole Podgorci, ki se želi uveljaviti kot popolna osem- letka, vendar komisija njenih po- gojev še ni proučila. Res je, da povzročata učencem iz teh krajev prevoz in hoja po 10 in več kilo- metrov največ težav. Obstaja tudi vprašanje učilnic in stanovanj za učitelje, pa tudi vprašanje števila otrok, ker je znano, da je migra- cija kmečkega prebivalstva v me- sta še vedno precej močna. Sta- novanjski problem prosvetnih de- lavcev v Podgorcih bo po mnenju učiteljev rešen z dograditvijo uči- teljskega bloka. Prihodnji teden bo občinski od- bor SZDL občine Ormož sklical razširjeni plenum SZDL, ki se ga bodo udeležili predsedniki in se- kretarji krajevnih organizacij SZDL. predstavniki oblastnih in političnih forumov občine in spodarskih organizacij ter pred- stavniki množičnih organizacij. Namen plenuma SZDL bo, dati kritične pripombe na predlog ob- činskega statuta, ki se bistveno razlikuje od dosedanjega v tem, ker bolj konkretno obravnava kmetijstvo glede načrtnega izko- riščanja zemljišč in socializacije kmetijske proizvodnje. Nadalje obravnava predlog statuta usta- novitev matične knjižnice v Or- možu. Po razširjenem plenumu SZDL in po dokončni oceni sta- tuta, bo le-ta dan v javno razpra- vo proti koncu tega meseca. Zato je nujno to pomembno akcijo po- litično pripraviti in vplivati pa večjo udeležbo, kakor je bila na predavanjih o osnutku obeh ustav. Delavska univerza Ormož bo občanom prikazala vsebino in po- men občinskega statuta, s katerim naj bi bil seznanjen vsak občan. ^ Analiza tal ^ In gnojenje zemljišč Inž.: Egon Zoreč Ce primerjamo predvojno po- trošnjo gnojil v naši ožji domo- vini z današnio. smemo trditi, Ja se je potrošnja desetkrat pove- čala. Z v-ajanjem hibridne koru- ze, italijanske pšenice in drugih r ■ "Aih sort, z intenzivira- njem proizvodnje v socialistič- nem sektorju, postaja vprašanje gnojenja in pa uporaba velikih količin gnojil vsak dan bolj važno. V ospredje stopa pred- vsem vprašanje, kaUo najkorist- neje uporabljati gnojila. Pri za- sebnih proizvajalcih je uporaba gnojil še vedno majhna in pa nezadostna Nestrokovna upora- ba gnojil vpliva negativno na rentabilnost gnojenja in proiz- vajalci so pogosto razočarani. Znano je, da kmetijske rastline dušik in kalij pri obilnem gno- jenju potratno trosijo, to se pra- vi, porabijo obeh hranil veliko več, kot jih potrebujejo. Poseb- no velja to za rodovitna, z ra- stlinskimi hranili dobro oskrb- ljena zemljišča. Tod je prav mo- goče, da porabimo več gnojil, kot je potrebno. S tem se ra- zumljivo proizvodnja podraži. Ne more biti vseeno, ali doseže- mo enak pridelek z večjo ali manjšo količino gnojil. Z dru.c?e strani pa imajo tudi prenizke odmere gnojil slabe posledi^^e, ker se majlina količina teh v zemlji onesposobi in ne deluje. Veliko je vzrokov za nepravil- no odmero. Proizvajalci nimajo potrebnega znanja o gnojilih in njihovi vrednosti. Predvsem pa niso poučeni o stanju svojih zemljišč, to se pravi, kako so ta preskrbljena z rastlinskimi hra- nili Pravilno in ekonomsko bo- mo uporabljali gnojila le takrat, če nam bo .stanje v tleh vsaj do neke mere znano. Zelo cesto se dogaja, da žoli dobiti pr;'.^vajalec od kmetij- skega strokovnjaka navodila za gnojenje, za dosego normalnih, pa tudi velikih pridelkov. To pa ni enostavno in odgovor ni lahek. Najlažje, najhitreje in najce- nejše nas o stanju v tleh infor- mira kemijska analiz-' tal. Na podlagi analize tal, ki smo iih izvedli sirom Slovenije lahko zaključujemo tole: S hu—usom a'' ^-^rstenino je oskrbljenih okrog 14 odst. zem- ljišč dobro, 56 ^dst. srednje do- bro in 30 ist. slabo. I noznost zemlje pa se iz leta v leto zbolj- šuje (intenzivn-^-iše gnojenje!), tako da to vprašanja ni več tako pereče. Ka!'o je z apnom "r" Zadnjih ne- kaj let so naaš zemljišča dobila velike količine organskih in mi- neralnih gnojil. To '--^ seveda ugodno vpli lo na preskrbo tal z apnom. T -žito kisla zemlji.šča najdemo danes 1- a slabo oskr- bovanih travnikih in pašnikih, medtf ko so orne površine do- br'- i-bovane. Slabše je glede f^^-^^^nrja in ka- lija, vendar manjka veliko več fosforja kot kalija. Večina ze.n- Ijišč (80 odst.) je slabo •.....'^krb- lienih s fosforjem. Stanje se .le- koliko zboljšuje na zemljiščih socialističnega sektorja. Potreb- na je neprf^- kontrola rodo- vitnosti kmetijske zemlje. To lal.;.) napravimo le s kmetijsko analizo tal. Gnojenje na pamet, b^-ez podatko" o stanju v tleh je pa razsipavanje denarja. Naša mladina v vsakda- nji borbi za socializem (Nadaljevanje s 1. strani) Morali pa bomo narediti še mar- sikaj, da bomo našo organizacijo okrepili tako, da bo lahko reše- vala vse naloge naše in bodoče generacije. Prav zaradi tega bo VII. kongres sprejel določene spremembe statuta naše organiza- cije, ki bodo vsekakor ugouno vplivale na nadaljnjo organizacij- sko in politično izgradnjo Ljud- ske mladine. Nadalje bo potrebno utrditi aktive Ljudske mladme in to v podjetjih, šolah, na vasi in terenu. Vsebina njihovega dela pa se bo sčasoma tudi spreminja- la in obogatela. V vodstvih Ljud- ske mladine mnogokrat premalo ' pazimo na to, da imamo v naši organizaciji 50 odst. članov v sta- rosti od 14 do 18 let in da so programi dela mnogokrat za to starostno stopnjo pretežki in ne- razumljivi. Zato bodo morala vod- stva, zlasti starejša, paziti na to in biti pozornejša na mladino v tej starostni dobi. Katerim vprašanjem bo posve- čal VII. kongres LMS največ po- zornosti? Na to vprašanje bi zelo težko dala konkreten odgovor, ker so problemi, s katerimi se ukvarjajo aktivi Ljudske mladine in sploh naša organizacija, skoraj vsi ena- kega pomena in ne moremo dati prioritete nobenemu izmed njih. Mislim pa, da bo iz vseh razprav, ki bodo na tem kongresu, odseva- lo eno, in to idejno politično delo in strokovno ter politično uspo- sabljanje članov Ljudske mladi- ne. Iz vsega gornjega lahko pou- darim, da pričakujemo od kon- gresa, kakor vse naše članstvo, mnogo napotkov za naše nadalj- p.ie delo, in še večjo utrditev in uveljavitev Ljudske mladine predvsem v komunah. Folklouia skupina iz Cirkovc je bila tudi lajii xelo livahna Priprave na letošnje pustne prireditve v Ptuju Za letošnje folklo in karne- valslLe prireditve v Pfuin. 24. fe- bruarja 1963, b' —">raii v pripra- vah sodelovati vsi občani Ptuja, ki razumejo pomen teh priredi- tev in njih namen. Nadvse važno je pridobiti mncgo več folklornih in karne- valskih skupin kot prejšnja leta in jih tako razporediti v pohod po mestu, da bedo pol ' ' svo- jo šegavo, živahno, pustno po- dobo, ki naj zabfiva vse gledalce. Pr' M pa je potrebno tudi v ;e gledalce, da ae bodo samo gle- dali maskirar''h nastopajočih, ampak da bodo tudi oni s pust \o spremenje-io fiziognomijo vne-h med same vrste gledalcev /eč smeha in vesel'-ot ga je bilo lani in predlani, ko se ljudje ob samem stiskanju po pločnikih res niso ' -'i volje smejati, ker se je vse odvijalo v vrsti prod njim' ne pa tudi med njimi sa- mimi. Prav gotovo nima del odbora, ki je prevzel skrb za folklorne skupine, najlažjega dela. Njego- va naloga je zbirati prijave sku- pin in jih potem pridobiti za na- stop tako oblečene kot morajo biti za folklorne skupine. Drugi bodo nastopali v karnevalski vr- sti, ki bo .šla v nadaljevanju fol- klorne skupine. Ena'-o resno in odgovorno na- logo ima skupina odbora, ki naj pridobi vse gospodarske orga- nizacije, da bodo pripravile kar- nevalske skupine z domiselnimi maskami in prizori in z zabav- nimi nastopajočimi. Mesec d n za priprave vseh skupin je dovolj dolg čas, da se vsi te- nieljito pripravijo in presene- tijo vse gledalce, ki jih bo pro- pagandna skupina privabila ^■ Ptuj. Vsi skupaj imajo le eno nalo- go, da utrdijo Ptuju renome zgo- dovinskega mesta, ki lahko po- kaže ob pustnem času živo fol- klorno in karnevalsko podobo svoje okolice skupno z mestom, medtem ko prikazuje sicer vse resno zgodovinsko bogastvo v muzeju, v okolici pa gospodar- ske in kulturne, zlasti pa turi- stične zanimivosti, ki jih rad pride občudovat domačin in tudi izletnik. Pustni čas je svojčas imel me- je, do katerih se je smelo ljud- stvo naveseliti in nanoreti glede na gospodarja, ki ga je sicer ti- ral na delo in mu odmerjal kos kruha za življenje. Toliko vsse- lejše in lepše bi moralo biti da- nes ob pustu, ob katerem se ve- selijo tudi drugod po svetu po svoje in mi tukaj v Ptuju in okolici po svoje. Vsi komedijanti in šaljivci. maskirani ali izvirni imajo sedaj priliko pokazati vso svojo sposobnost zabavati svo- bodno ljudstvo, ki si rado po de- lu privošči kulturno razvedrilo in zabavo. Seveda sedaj ni meja za dostojno šalo in veselje. Prav gotovo nikoga ne bi veselilo gle- dati za javnost neprimernih, ne- okusnih, nevzgojnili neslanosti, ki ne zabavajo, ampak kvarijo razpoloženje. Članstvo odbora je rado na razpolago skupinam z raznimi pojasnili, ne da bi sf^alo v nji- hove tajnosti, s katerimi name- ravajo na dan prireditve prese- netiti javnosl. (Konec na 3. strani) Papirnica in galanterija in njena »pustna« zaloga Ptujska godba na pihala je že vsaki pust menjala zunanjost ČUT ODGOVORNOSTI nafboljie jamstvo za uspešno delo šoferjev Združenje šoferjev in avtome- hanikov v Ptuju je na zboru v nedeljo, 13. januarja 1963, dalo obračun svojega uspešnega dela v minulem obdobju ter obrazložilo navzočim republiškim, okrajnim in ptujskim predstavnikom svoje bodoče načrte in stališča društva. Zbora društva se je na posebno vabilo udeležil zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč. Kot republi- ški in okrajni predstavnik sta se vabilu odzvala tov. Hočevar in tov. Grgič, od ptujskih predstav- nikov pa tov. Janez Kostanjevec in tov. Branko Gorjup. Članstvo se je zbora udeležilo polnoštevil- no. V poročilu predsednika tov. Lu- dvika Pšajda in v diskusiji go- stov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja ter članstva kot tudi pred- sednika delovnega predsedstva tov. Viktorja Kranjca je bila po- leg važnih organizacijskih uspe- hov poudarjena skrb za članstvo in za nemoten promet na naših cestah, za obvarovanje dragoce- nih ljudskih življenj in materia- la, ki sta zaupana v čuvanje šo- ferjem in avtomehanikom. Združenie v Ptuju opravičilo obstoj Predvsem je zbor potrdil to, da je združenje v Ptuju opravičilo svoj obstoj in da je sodelovalo z republiškim združenjem v Ljub- ljani in okrajnim v Mariboru in da želi v takšnih odnosih ostati tudi v bodoče. Združenje v Ptuju je znalo navezati tesne stike z go- spodarskimi organizacijami in drugimi lastnik avtomobilov ter raztolmaCiti njihovim vodstvom pomen pravilne strokovne in splošne skrbi za šoferje in avto- mehanike, zlasti pa zelo važen po- men vsestranske sposobnosti vozil za cestni promet. Dobro je gospodarilo s pridob- ljenimi gmotnimi sredstvi in moč- no se je zavzemalo za odpravo vseh težav in ovir, ki bi utegnile neugodno vplivati na opravljanje službe svojih članov in ogrožati življenja in premoženje v cest- nem prometu. Glavna skrb zdru- ženja je bilo odklanjati vzrokov, ki bi utegnili vplivati na čut dolž- nosti in odgovornosti vsakega člana do dela. Z visoko zavestjo vsakega čla- na združenja je mogoče doseči mnogo več kot z raznimi svarili in opozorili, ukrepi in disciplin- skimi merami. Šoferji in avtome- haniki z močno razvitim čutom odgovornosti do skupnosti ne mo- rejo zapasti vplivu alkohola in drugih pojavov, ki zmanjšujejo /ijihovo sposobnost za vestno opravljanje službe. Razvijanje čuta odgovornosti je, kot je po- udaril tudi tov Jože Potrč, naj- glavnejša naloga združenja in po takšnih uspehih je tudi potrebno ocenjevati njegove uspehe. Dobra 0cena ptujskega združenja temelji na tej osnovi in vsi so mu želeli v bodoče še več uspehov. Važna tudi tehnična brezhibnost vozil Odgovornost do tehnične brez- hibnosti samih vozil zahteva za Ptuj primerne avtogaraže, prime- ren parkirni prostor za prehodne avtomobile, ki morajo v Ptuju vsaj nekaj časa postati, pralnica za avtomobile in servisne delav- nice morajo biti na primernem mestu in lahko dostopne vsem ko- ristnikom. Dokler ne bo enako kot za ljudi poskrbljeno tudi za vozila, ne bo mogoče doseči uspe- hov samo s čutom odgovornosti šoferjev in avtomehanikov. Na čut odgovornosti članstva združenja v veliki meri vpliva strokovna sposobnost vozačev in njihovih pomočnikov ter speciali- zacija avtomehanikov, ki morajo biti sposobni pregledati posamez- ne dele avtomobilskega motoria in oceniti, ali so ti deh sposobni za brezhibno delovanje na vožnji ali ne, in kaj vse jim je potrebno, da bodo lahko brezhibno delovali. Združenje je v Ptuju v minulem času porabilo precej sredstev za izpopolnjevanje strokovnih spo- sobnosti svojega članstva in ta skrb ostane tudi v bodoče sestav- ni del njegovih glavnih nalog. Tekmovanja koristna Spodbuda samega članstva za najvišjo stopnjo čuta odgovorno- sti v obliki tekmovanj v okviru združenja lahko mnogo koristi, z omejevanjem okvar na vozilih, s preventivno službo prometne milice, z omejevanjem nesreč v prometu in z odklanjanjem slabih vplivov na čut odgovornosti vo- začev (alkohol, spanje za volanom, vožnje brez pomočnikov itd.) Takšno tekmovanje bi moralo bi- ti med republiškimi, okrajnimi in krajevnimi združenji. V prednjem smislu sta diskuti- rala tudi tov. Janez Kostanjevec in tov. Branko Gorjup, ki sta ena- ko kot predstavniki iz Ljubljane in Maribora želela združenju tudi v bodoče mnogo uspehov. Poleg priznanj najagilnejšim članom združenja in AMD Ptuj je prejel na zboru dolgoletni vo- zač Avgust Pevec iz Budine pri Ptuju, ki odhaja v pokoj, diplomo združenja v znak priznanja za ze- lo vestno, delo šoferja na delov- nem mestu in člana združenja. Nagrdjenemu so vsi čestitali, ena- ko pa vsem pohvaljenim. V upravni odbor so bili izvolje- ni Franc Meglic, Ludvik Pšajd, Marjan Mesaric, Ivan Janša, Franc Mihelač, Joško Glazer, Oto Velunšek, Franc Šprah in Stanko Serona. V upravni odbor pa so bili izvoljeni Milan Fine, Jože Mikul«!; in Avgust Pevec. Na tem zboru je bilo tudi skle- njeno, da se bodo člani združe- nja skupno s članstvom združenj z območja okraja Maribor udele- žili 15. januarja 1963 ob 16. uri komemoracije pred Lackovim spomenikom v Ptuju in da bo vsako leto ob tem dnevu zvezna proslava združenja, ker je na ta dan postal njegov član tudi pred- sednik FLRJ tov. Josip Broz Tito. Ob komemoraciji pred Lackovim spomenikom v Ptuju Avgust Pevec Kcmemoracija v Ptuju V torek, 1.5. januarja 1963 popol- dne ob 16. uri je bila pred Lac- kovim spomenikom pri gledališču proslava, ki so se je udeležili po- leg fimkcionarjcv in članov z ob- močja okraja Maribor tudi člani združenja in funkcionarji iz ob- čine Ptuj. Lackov spomenik je dobil na tej proslavi 3 nove ven- ce, 8 praporov združenja se je poklonilo spominu na heroja Jo- žeta Lacka in ostale borce za na- šo svobodo. V ostalem delu pro- grama proslave je bila poudarje- na važnost patriotične vzgoje vseh naših delovnih ljudi. -___—__y. J,. PTUJ. 18 januarja 1963 T C n M » K btran 3 |z__ organizacij SZDL STOPERCE Mnogo krajevnih problemov in nekaj volje za nj1h odpravo Organizacija SZDL Stoporce ob- sega haloško območje, na katerem je zelo mnoRo perečih gospodar- skih, zdravstvenih in prosvetnih vprašanj, ki jih bo potrebno v bodoče rešiti, da bo tudi prebival- stvo tega predela občine, ki se je odločilo živeli v domačt-m kra- ju, občutilo dobrobit vsestranske- ga napredka naše socialistične domovine. Pogled vsega članstva SZDL je uperjen v delo kmetijske zadruge, ki bi naj postala najmornciši go- spodarski faktor v icm delu Ha- loz. Ustvarjala naj bi potreben dohodek za skupne potrebe kraja in bi naj vzgojno vplival.a na pre- iDivalstvo svojega območja, da se bo v največji meri, kar je mogo- če, oprijelo sodobnejšega kmetij- stva in da bo pod sodstvom za- druge doseglo uspehe. SE NEKA.T NEIZKORIŠČE- NIH MOŽNOSTI Prebivalstvo, ki živi na območ- ju SZDL Stoperce ugotavlja, da dokazuje sedanje stanje kmetij- stva, da še niso izkoriščene vse možnosti za razvoj živinoreje in pridelovanje mnogo večjih količin žitaric in za boljšo sadjarstvo. Ureditev plantažnih nasadov bo za te predele novost, ki bo po- menila začetek nove oblike in vsebine sadjarstva v haloških pre- delih. V ta namen pa tudi za ži- vinorejo bo morala kmetijska zadruga povečati kmetijske povr- šine in to z odkupom ali zaku- pom od kmetovalcev, ki je več ne morejo obdelovati. S takšnim postopnim večanjem svojih povr- šin, s strokovno delovno silo, s primernim gnojenjem, s sortnimi semeni in s pravočasnim in pra- vilnim obdelovanjem površin, s pravilno vzrejo živine itd. bo lah- ko iz teh skoraj pasivnih prede- lov nastalo gospodarsko aktivno območje. V njem bo dovolj živ- ljenjskega smisla za vse, ki bodo ostali kot kmetijski delavci in ži- vinorejci, zlasti če jim bo omogo- čena strokovna izobrazba, primer- na razvrstitev na delovna mesta v zadrugi ter primerna vrednost njihovega dela po učinku. Druga največja skrb tega ob- močja je skrb za šolanje otrok v osnovni šoli. Vsem staršem je jas- no, da je dobra podlaga otrok v osnovnih šolah najboljše jamstvo, da bodo imeli veselje iti dalje v šole in pozneje v praktične po- klice. Stoperce nimajo popolne šole, zato morajo otroci višjih razredov v šolo v Ma;šperk. To ni za nje najlažje, pa tudi ne za učiteljstvo v Majšperku. Sodobni način gospodarjenja in upravlja- nja šol sicer zahteva ustvarjanje večjih .šolskih centrov s primerni- mi šolskimi prostori, s potrebnimi učili in z zadostnim številom kva- lificiranega učiteljstva. V halo- škem predelu predstavlja takšen šolski center Majšperk. Zato je tudi iz vseh strani precejšen pri- tisk na to šolo, na drugi strani pa šola v Majšperku pritiska da- lje na občinske forume, naj bi pomagali urediti center, ki je te- mu delu občine nujno potreben. Vse kaže, da se bo to tudi zgo- dilo v prihodnjih letih. KOMUNALNI PROBLEMI Ceste, vodovod, vodnjaki, poko- pališča, javna razsvetljava itd. so na območju Stoperc pereča ko- munalna vprašanja, ki jih ni mo- goče reševati samo z dobro voljo in s prostovoljnim delom. Iz leta v leto več sredstev iz občinskih in ostalih skladov bo potreonih tudi za urejanje podeželja, zlasti ko bo speljana skozi tukajšnje kraje no\'a avtomobilska ce.-;ta Zagreb—ATaribor in železnica. V daljnji perspektivi teh krajev je tudi turizem, saj je v teh krajih premalo turističnih objektov na poti med Ptujem in Rogaško Sla- tino, čeprav imajo tudi ti l.raji svojo privlačnost. Prav moreč jo še problem alko- holizma. Tega žalostnega in še bolj škndljiveca poiava no bo mo- soče odpraviti samo s prepovedjo čezmernega uživanja alkohola, ampak 7 višin knitiirnn ^lonnio prebivalstva, ko bo več doseženo ^ lepim zgledom kakor z najširšo kritiko posledic P'iančev.mja. za- pravljanja in slabega odnosa do družinskih članov v takšn-^m sta- nju. ^Nadalievanje na 4 strani) Borba za mir mim posoi borbe u mim BERLIN, 17. jan. (Tan- fug). - Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju Vi. kongres Enotne so- cialistične partije NDR je govoril prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Niki- to Hruščov, ki prisostvu- je kongresu kot vodja sovjetske partijske dele- gacije. Nikita Hruščov je govoril o uspehih, ki jih dosegajo v SZ pri izgradnji komunizma in je ob- enem pozdravil uspehe, ki jih je dosegla v dosedanjem razvoju Nemška demokratična republika. Med drugim je dejal: »Rad bi uporabil priložnost, ko govorim v Berlinu na kongreau SED. da bi pojasnil svoja gledi- šča o enem najvažnejših in naj- bolj perečih mednarodnili vpra- šanj — o ^lemškem problrmn.« S temi besedami je Hrtiščoi^ pričel razlagati stališče glede nemškega problema Poudaril je. da je zago- tovitev miroljubne koeksistence obeh nemških držav glede na de- janski položaj naloga svetovnega pomena Problem sklenitve mi- rovne pogodbe z Nemčijo, je na- daljeval Hruščov, je danes druga- čen, kot je bil pred uveljavitiiijo zaščitnih ukrepov na mejah Nem- ške demokratične republike, na podlagi katerih je le-ta dobila pra- vico, ki gre vsaki suvereni državi — pravico, da nadzoruje svoje meje in ukrepa proti tistim, ki bi skušali omajati njeno socialistično rireditev. Toda nemško vprašanje je t7idi danes najbolj življenjskega pomena in socialističnim državam je danes prav toliko do tega. da bi ga n~edile. V nadaljevanju svojega govora je Nikita Hruščov povezal skleni- tev nemške mirovne pogodbe s sklenitvijo sporazuma o razoro- žitvi. 9 Spremenjeno razmerje sil Vodja sovjetske partijske delegacije Hruščov je govoril tudi o spremenienem razmerju sil na svetu in dejal, da ie boj meid svetovnimi si«fem,i prišel v novo fazo. Imperialisti so za vedno izgubili monoipol na področju atomske oboroži- tve, že zdavnai prej pa tudi nad sredstvi /a izstreljevanje. Hniščov ie OD-ozoril na to, da ne smemo pozabiti sil reakcije in vojne Pozval le vse miToljubne siJe naj se čim tesneje strnejo v boju za odvrni- tev atomske vojne i.n za utrditev miru. »Pri nas ni razloga za pesimizem« je rekel Hniščov. ko je navajat podatke o krepitvi gospodarske moči socialističnih držav. Dotaknil se ie tudi položaja dr- žav ki so nedavno dosegle neodvisnost. ZDA so čedaljp p'-,goste:e oriisiliene pri- znati, da je nevtulna ooliti.ka številnih azijskih in afr-škib držav upravičena in zakonita Toda imperialiisti niso opusti- li namere da vključijo posamezne nev- tralne države v svoje vojaške bloke. • Učinkovitost sovietske miroljubne politike Hruščov je potem spregovoril o sovjetski zimanji politiki. Pouda- ril je, da je učinkovitost sovjet- ske miroljubne politike prišla do izraza /lasti v času kubanske kri- ze. Potem ko je podrobneje po- jasnil podporo Sovjetske zveze Kubi in skupne napore sovjetske ter kubanske vlade, da bi prepre- čili agresijo na Kubo, jp dejal: »Hoteli smo. da amcri.^ki impe- rializem ve. da mora v primeru Egresije na Kubo računati tudi na možnost atomskega odgovora. Takšni ukrepi so odgovorne ame- riške državnike napotili k trez- nejšemu sališču.« Hruščov je pri tem omenil obveznosti, ki jih je glede Kube prevzel predsednik Kennedy, in poudaril, da so bili imperialisti med iskanjem izl\oda prisiljeni opustiti svoje agresivne namere glede Kube. Prvi sekretar KP SZ Hruščov je poudaril, da je sovjetsko stališče v kubanski krizi preprečilo iz- bruh atomske vojne in pri tem navedel, da imajo ZDA po ocenah tujih znanstvenikov in vojaških strokovnjakov okrog 40 tisoč atomskih bomb in atomskih konrc. Opozoril je, da ima tudi Sovjet- ska zveza dovolj takšnega orožja. Pri tem je opozoril, da bi bilo po ocenah znanstvenikov v prvem atomskem udaru ubitih 700 do 800 milijonov ljudi, s površja Zemlje pa bi bila zbrisana največja me- sta ne samo v ZDA in v Sovjetski zvezi, ampak tudi v Franciji, Ve- liki Britaniji, Nemčiji, Italiji, Ki- tajski, Japonski in v drugih dr- žavah. Ko ]e navajal te podatke m pali bolgarsko-jugoslovanski spo- razum o sodelovanju na /drav- itvenem področju, ki odpira možnosti za uspšne stike tudi (la drugih področjih. • Washington: Kennedvjevo pismo Aduii Predsednik Kennedy je zahte- val od kongovskih voditeljev, naj se lotijo mirne reintegra- cije in obnove Konga. V pismu, ki ga je poslal premieru Aduli. je izrazila željo, naj v Kongu uredijo stvari tako. da ne bodo več potrebne vojaške operacije mednarodnih sil. Predstavnik Bele hiše Salinger je dejal, da je bilo nismo sestavljeno potem, ko jo Combe izjavil, da je pri- pravljen sodelovati z osrednjo vlado. FOTO ZAPISEK KZ »KOMBINAT-JERUZALEM« 0RM02 PRIPRAVE NA LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE V PTUJU Skupine, ki no bodo odgovar- jale za folklorni del prireditev, bodo nastopile v karnevalskem delu. Vse vodje skupin se že lah- ko poprej pri odboru pozani- majo v zvezi s svojimi pripra- vami, v katerem delu prireditve bodo lahko nastopali. Tako bi bila potem na sam dan prire- ditve lažja odbira .skupin. Že lan.sko leto jc poskušal od- bor za prireditve doseči, da bi bilo med gledalci čimveč ma- skiranih. To bo lahko letos raz- položenje vsestransko izboljšalo, če bodo vsi, ki pridejo v Ptuj, upoštevali namen prireditev in rim širšega sodelovanja množi- ce. Vsa razpoložljive maske bodo lahko prišle do veljave. Ljuf^je se bodo lahko res nasmejali do solz. V. J. Tako vprašujejo poslovni prijatel.fi, zadružniki in občani pred glavnim vhodom v upravno zgradbo kmetijske zadruge »Kom- binat-Jeruzalem« Ormož. Slika prikazuje še vedno staro firmo na upravni zgradbi KZ »Kombinat-Jeruzalem«. Samo malo do- bre volje in kakih 20 tisočakov, pa bo vse urejeno. Gasilci iz Kidričevega varujejo tovarno in okolico V soboto, 12. januarja 1963, zvečer je ocenilo članstvo GD Kidričevo na letnem občnem zboru delo minulega leta kot uspešno, ker je uspelo kolekti- vu obvarovati brezhibno delo- vanje tovp.rne aluminija pred raznimi možnimi požarnimi ne- srečami. Na drugi strani je bilo na zboru poudarjeno, da je po- trebno' v tako veliki tovarni kot je v Kidričevem več čuta odgo- vornosti do požarne varnosti vseh obratov in vseh delovnih mest v njej kot ga kažejo ti- sti člani kolektiva, ki se ne za- nimajo za skrbi in delo PG Ki- dričevo, ki prepuščajo vso skrb maloštevilni četi in preslišijo vsa vabila in pozive, naj se jih čimveč vključi v gasilske vrste. Predsednik občinske gasilske zveze Ptuj Marjan Berlič in ne- kateri člani društva Anton Ko- koši. Andrej Toplak, Mirko Zu- pamič iin drugi so poudaTiili, da mora biti vsa gasilska sihižba enako sposobna varovati pred požarom vse obrate po podjet- jih kot vse domove po naseljih in vaseh, da ljudje tudi tam mirno delajo. Zato ne pomeni GD Kiidiričevo operaitivno enoto za samo Kidričevo, ampak pred- stavlja najmočnejšo operalivno gasilsko enoto za vse svoje ob- močje, obenem pa je močna opo- ra občinski gasilski službi, ki mora biti sposobna enako učin- kovito po'.seči v vsaiko nesrečo v mestu kot na podeželju, v vsa- kem večjem in manjšem obratu. To tudi zahteva redno in vestno vzdrževanje opreme ter stalno usposabljanje članstva za vse akcije. Brez potrebnih vaj bi težko dosegli uspehe kot so do- .seženi pri gašenjih raznih poža- rov v vseh letnih časih. To vse zahteva visoko razvit čut odgovornosti ljudi do te hu- mane službe, do pomoči ljud- stvu v katerikoli nesreči, ob po- pla'vi, poža-nj in raznih drugih nesrečah, kot so že doletele pre- bivailstvo v občini Ptuj. Zato se ne smejo društva ustraišiti no- Denih težav, enaiko ne občinska gasilska zveza. Nad 90-let.na ga- silska tradicija v ptujski občini naj enako uspešna doživi 100- letnico. Za čut odgovornoisti do mir- nega in varnega življenja in de- la ljudstva po podjetjih in obra- tih bo potrebno vzgojiti zlasti mlajše ljudi, da bodo enako ne- sebično in vdano sledili ^licu na pomoč, kjerkoli se bo oglasil s sireno aili drugače. Vzporedno z vzgajanjem čuta odgovornosti do interesov in požarne in ostale varnosti skup- nosti pa bo tudi v bodoče po- trebno skrbeti, da bodo imela društva vsaj minimum tega. kar zahteva požarnovarnostna ;n operativna služba. Za to potreb- na sredstva morajo biti r orab- Ijena za svoj namen. Broz pri- merne tehnične opreme je težko zaigotoviti učinkovitost akcije Zbor je sprejel ustrezne skle- pe, da bo GD Kidričevo prema- galo vse težave in da bo v celo- ti služilo namenu za kater-^- i«^ ..LES"-ouo pojasnilo potrošnikom Glede na problem preskrbe z gorivom je dalo podjetje »LES« Ptuj za javnost sledeče pojasnilo: »Nepričakovano hitro znižanje temperature v letošnjem zimskem obdobju je narekovalo potrošni- kom večjo potrošnjo premoga, rudnik in trgovska podjetja pa so se znašla pred težko nalogo — pravočasno preskrbeti kolektivne in posamezne potrošnike z za- dostno količino goriva. Nastopilo je jvjmanjkanje pre- moga vseh vrst, posebno pereča pa je bila preskrba z rjavim pre- mogom iz rudnikov Trbovlje, Za- gorje, Zabukovica, Senovo in Pre- sika, _______.____; _ —r«?^ .-^--- »Les« Ptuj je storil v kritičnem času vse za potreben dotok pre- moga, da bi lahko zadovoljil vse potrošnike. Pri.spele količine niso bile manjše kot v predhodnem letu v istem obdobju. Povečalo se je število kolektivnih in zasebnih potrošnikov. Ob tem pojavu je bilo premoga seveda premalo. ^ letošnje leto je zvišalo podjetje »Les« kvoto za nadaljnjih 10.000 ton. Preskrba s premogom je pro- blem, ki je enako pereč za vso državo. Ptuj v tem ni v izjemnem položaju. Železnice nimajo dovolj vagonov za prevoz Čeprav po- mobili, situacija ni mnogo boljša. Povpraševanje po premogu prese- ga kapacitete nekaterih naših rudnikov in ta problem je težji od vseh ostalih. Do večjih težav letošnjo zimo predvidoma ne bo prišlo glede preskrbe s premogom. Izkušnje s premogom v zim- skem času naj bodo potrošnikom v spodbudo, da si bodo v spo- mladnem in polletnem času pri- skrbeli primerne količme premo- ga, zlasti ker jim je takrat na razpolago 10 odst. popust pri na- bavni ceni. dobava pa vsekakor Del TGA »Boris Kidrič« v Kidri cevem t!Q]l!u|ša Zima stoietja? V ENEM MESECU VEČ KOT 1000 ŽRTEV MRAZA V EVROPI - V SLOVENIJI NAJBOLJ HLADEN DAN V ZADNJIH 34. LETIH - ŠE NEKAJ DNI HLADNO 9 Beograd. 17. jan. (Taning). i Na! hladnega zraka z izredno > nizko temperaturo je ponovno ► zajel Kvropo. Včeraj je bilo ze- I lo hladno v Jugoslaviji in v i svetu. V Sloveniji so zabeležili najniž. jo temperaturo v zadnjih 34. le- tih. Kot smo že poročali, je bilo v Murski .Soboti —.SI stopijn C. Takšno temperaturo so zabeležili le leta 1029, prav tako v Murski Soboti. Sneg in nizka temperatura v Jugoslaviji ovirata cestni in že- lezniški promet, zaradi megle je oviran tudi letalski promet. Zelo hladno vreme z nizkio ju- tranjo temperaturo bo trajalo še nekaj dni, potem pa bo topleje in oblačno z dežjem. • Iz nekaterih evropskih dežel poročajo, da je letošnja zima naj- hujša v tem stoletju. Zaradi hu- dega mraza je v Evropi v zad- njem mesecu več kot tisoč ljudi izgubilo življenje. V Benetkah so prvič po letu 1928. zamrznili kanali. Tempera- tura je —12. V Baltiškem morju se je potopila včeraj tovorna lad- ja, ki je bila vsa pokrita z ledom. Posadka se je pravočasno rešila. # Iz Chicaga poročajo, da mraz v ZDA ne popušča in da je zajel skoraj vso državo, razen najbolj južnih pokrajin. V Wisconsinn v srednji Ameriki se je spustilo ži- vo srebro na —35. Huda zima je tudi I držaii Nfiffi iQrk. Motu iz Haloz po obnovi vinogr ada stran 4 TEDNIK PTUJ. 18 jsnuarja in«3 Pred občnimi zbori drušiev »PARTIZAN" občine Piuj No območju občinskega ljud- skega jdbora Ptuj je sedem TVD »Partizan« in sicer v Ptuju, Maj- šperku, Vidmu, Gorišnici, Cirku- lanah, Markovcih in Domavi. Ce bi jih grupirali po strukturi me- sto-vas, vidimo, da j« le eno mestno, vsa druga pa so vaška. Skupno jx>vezujejo okrog 1.200 telovadečih pripadnikov in to predvsem pionirjev, mladincev je manj, še manj pa starejših. Iz te- ga vidimo, da je jedro članstva mlajši naraščaj, zato morajo dru- štva biti ne samo telovadna ali športna, ampak tudi vzgojna. To v resnici tudi so, kar že pove ime samo. Pripadniki se ne bavijo sa- mo z orodno telovadbo in prosti- mi vajami, kot nekateri mislijo, ampak pridno goje vse druge športne zvrsti, kot so atletika, igre z žogo, smučanje, plavanje, kolesarstvo itd. Dokazi marljive- ga dela so: Zmaga članic iz Dornave na te- ku »Ob žici okupirane Ljublja- ne«, na teku »Po poteh slovenje- goriške čete« v Ptuju, po kurir- skih poteh v Gorišnici. Na teh te- kih so se izkazali tudi pionirji iz Gorišnice, saj so osvojli v Ptuju kar tri prva mesta. Dalje so čla- nice iz Markovec osvojile že dru- gič republiško prvenstvo v parti- zanskem mnogoboju IV. razreda. Med seboj imajo republiškega pr- vaka pri članih, Franca Sredin- ska, in pri članicah Marijo Ciglar. V tekmovanju za prehodno zasta- vo maršala Tita so bili v Slove- niji drugi. V orientacijskem teku so se posebno izkazali mladinci iz Gorišnice z osvojitvijo drugega mesta v Sloveniji. Kolesarske dir- ke radi prirejajo v Markovcih. V občinski nogometni ligi sodelujejo Videm, Gorišnica, Markovci in Dornava. Društva tekmujejo za športno značko, kjer se je lani iz- kazala Dornava. Skratka, dejav- nost društev. In to predvsem vaš- kih, je tako pestra, da lahko naj- de vsak mlad človek v njej raz- vedrilo, kakršno mu najbolj uga- ja. Z vajami na orodju se bavijo društva Ptuj, Dornava in Mar- kovci. Pri zadnjih je ta lepa športna zvrst zaradi pomanjkanja prednjakov v stagnaciji Na tek- movanju se je posebno izkazal »Partizan« Ptuj. delno pa tudi Dornava in Markovci, med posa- mezniki pa Stalcer, Curln, Pod- padec iz Ptuja, Cuš iz Dornave in Zmazek iz Markovec. Masovna telovadna nastopa sta bila lani 2 in sicer občinski v Ptuju in dru- štveni v Markovcih. Z največ te- lovadci so nastopila društva Ptuj, Markovci, Gorišnica in Dornava. Na teh nastopih so sodelovale tu- di osnovne in druge šole iz Ptuja in krajev, kjer so partizanska društva. Društva s Ptujskega po- lja in mesta so na splošno boljša kot pa tista iz področja Haloz. Zato bo morala občinska zveza za telesno kulturo posvetiti več po- moči društvom, ki so trenutno v krizi, zaradi subjektivnih ali ob- jektivnih pogojev. Vsa društva imajo kot skupno telo pri občin- ski zvezi posebno komisijo. Ta se bo verjetno preimenovala in raz- širila v občinski odbor društev »Partizan« kot posebno telo, koli- kor bo takšna rešitev boljša in prožnejša za dvig njihove dejav- nosti. Pestrost društev, predvsem vaških, je takšna, da jih skoraj ni več mogoče ločiti od športnih združenj, oziroma klubov. Prese- neča, da ni nobenega društva na območju Slovenskih goric Ze ob ustanovitvi si je občinska zveza postavila nalogo, da bo poskusila društva ustanoviti, kjer so za to pogoji. Verjetno bo kmalu usta- novljeno društvo v Desterniku. Pogoji za ustanovitev so ševJur- šincih in Vitomarcih. Razen ka- drovskih težav tarejo društva tu- di materialne. Tako imata telo- vadnico le Ptuj in Markovci. Markovska je takšna, da ne ustre- za niti več pogojem enostavne vadbe, kaj šele sodobne. Verjetno bodo v tem kraju končno rešili vprašanje treh dvoran in eno ure- dili za kolikor toliko primemo telovadnico. V Gorišnici namera- vajo adaptirati skupno z gasilci v ta namen primerne prostore. Tu- di v Domavi čaka zadružni dom dograditve. Prostorov tudi ni drugje. Nekoliko bolje je z letni- mi teloN-adišči. oziroma igrišči. Dokončno ureditev še terjajo Markovci, Videm, Gorišnica in Dornava. Pa tudi drugod, v Maj- šperku in Cirkulanah, bi bilo tre- ba še marsikaj urediti, da bi bila telesna vzgoja kolikor toliko omo- gočena. Društvom, ki so pred letnimi obračuni, bi morali nuditi lokalni politični faktorji vso pomoč. Z združitvijo okrajev in okrepitvijo občin pada vse večje breme in odgovornost na občinske zveze, ki jih je treba okrepiti s strokovni- mi in dela voljnimi člani. Ako bo potrebno, se bo osnoval še občin- ski odbor samo za partizanska društva, o čemer je bilo že govo- ra. S tako organizacijo v bodoče se bo ta dejavnost vsekakor iz- boljšala, s čimer bo dosežen cilj vzgoje na telovadnem in šport- nem področju. Jože Strafela, predsednik občinske zveze za telovadno kulturo Ptuj ViSOKOŠOLEC NACEK ČERNIVEC JE MORAL V PRERANl GROB Dne 5. januarja 1963 je v ma- riborski boliniišinici umrl študent medicine Nacek Cemivec iz Po d lož, roj. 1941. leta. Predlansko leto jc maturiral na ptujski gimnaziji, nakar se je posvetil študiju medicine na ljubljanski medicinski fakulteti. Zavratna bolezen mu ni dala dokončati študija. Moral je v prerani grob, na Ptujski gori, v katerega so ga ob velikem spremsitvu položilli 7. januarja 1963. Tako se je od maturantov ptujske gimnazije letnika 1961 prvi poslovil za, vedno Nacek, ki ho ostal ptu,jskim vrstnikom in kolegom v Ljubljani v neiz- brisnem spominu. LEV BRUMEN JE DIPLOMIRAL Lani 27. decembra je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljub- ljani LEV Brumen, sin uglednega ptujskega zdrav- nika dr. Franja Brumna, zdrav- nika v zdravstvenem domu v Ptuju. Leta 1956 je Lev Brumen ma- turiral na ptujski gimnaziji. Z njegovim študijem sploš- ne medicine je občina Celje pridobila še enega zdravnika za splošne bolezni. £f jendirala ga je celjska bolnišnica. Tam bo službo nastopil 1. februarja 1963. Po občinski konferenci SZDL v Ormožu (Nadaljevanje s 1. strani) smejo in ne morejo iti mimo pro- blemov, ampak naj te tekoče re- šujejo v kraju samem. Pri reše- vanju nalog so se odbori krajev- nih organizacij zapirali v ozek krog, kar je privedlo, da številni problemi niso prišli članstvu SZDL v presojo. Zato je potreb- no pristopiti k organiziranju množičnih sestankov SZDL, kajti samo taka oblika javnega udej- stvovanja bo zagotovila aktivnej- še delo s celotnim članstvom, ki mora imeti v bodoče več politič- nega posluha, da bo v stanju s pravočasnim ukrepanjem na pro- bleme takoi reaeirala. Gostilna V Vidmu Gostilna v Vidmu je poslovalni- ca podjetja »Haloški biser« v Ptu- ju. V njej sta zaposleni nataka- rici, ki se dnevno menjata. Pred nekaj meseci je prejšnja upravnica zapustila službeno mesto in je njeno delo prevzela njena po- močnica. Ker je ostalo eno mesto nezasedeno, so ga popolnih z na- takarico Jožico. Ta je pri delu precej površna in raje cesto gleda skozi okno, kakor da bi pazila," če gostje česa ne želijo. Pred nedavnim sem stopil v lo- kal in Jožica se je skupno s ko- legico Viko podila s svojimi tova- riši po lokalu. V prostoru je bilo vse zaprašeno, točilna miza je bila polita in polna neumitih kozar- cev. Prti na mizah so bili vsi pre- maknjeni in so viseli na tla. kjer ni manjkalo umazanijo. Precej časa sem čakal, da jc prišla nata- karica. Ko sem odhajal, sem mo- ral paziti, da ne bi padel po stop- nicah pred lokalom, ker so bile za.=:utc s snegom. Mislim, da bo morala uprava »Haloškega bisera« poskrbeti za red v tej gostilni, sicer bo izgubila vse goste. -sr- MAČKA ZADUŠILA DOJENČKA Nedavno se je na Runču pri Ormožu zgodila nenavadna nesre- ča, ki je terjala življenje štiri in pol mesečnega otroka. Mala Li- dija Marin je tega večera v otro- ški postelji nepričakovano dožive- la smrt. V klobčič zvita mačka je legla v posteljo na otrokovo gla- vo in zadušila otroka. Ko se je mati vrnila domov, je prestrašena opazila ležečo mačko na otrokovi glavi. Takoj jo je I spodila, vendar je ugotovila, da je I otrok zadušen. No da bi kaj pre- ! mišlje\'ala, jc stekla k sosedom in j sorodnikom povedat o nesreči. I Tudi obdukcija je pokazala, da gre za zadušitev. -et- Danes zbor TVD ^Partizana" Ptuf Danes, v petek 18. januarja 1963, ob 18. uri se bo na občnem zboru v Ptuju, v občdntski veli'ki dvorani, zbralo članstvo TVD »Partizan« Ptuj. Med ocenitvijo dosedanjih uspehov in diskuisiijo o bodočem delu bo imelo prednotst pred- vBem vpražMije, kako pridotoiti v TVD »Pairtazan čimveč mladi- ne, ki s,i naj v vrstah »Partiza- na« .bdistri um in krepi telo, da bo odporno proti vsem življenj- skim težavam in naporom ter bdleznin in da bo zagotoviilo za bodoči zdrav in krepak rod. TEDIIKOVA tribuna Prodajalec časopisov v predzadnji številki Tednika smo občudovali fotografijo, ki je predstavljala prodajalca časopisov v Ptuju pred staro občino. Ver- jetno je to lepo izdelano fotogra- fijo opazilo tudi časopisno pod- jetje »Delo« v Ljubljani, ki je delodajalec omenjenega prodajal- ca časopisov. Ptujčani se vprašujemo, kakšno skrb ima to podjetje za svojega uslužbenca,' da v takem mrazu stoji ves dan na ulici in zanj pro- daja vse vrste časopisov. Ali je vodstvu podjetja znano, da je v Ptuju že dalj časa temperatura —20 stop. C, in da mora v takih pogojih njihov uslužbenec zmrzo- vati ure in ure na cesti, česar ne dopušča naša družba niti najhuj- šemu kaznjencu, kaj šele delov- nemu človeku socialistične Jugo- slavije. Mislimo, da bi ravno ča- sopisno podjetje moralo posvetiti vso skrb svojemu uslužbencu. V primeru, da je podjetje sicer poskrbelo za postavitev primer- nega kioska, pa se to ni dalo rea- lizirati, smo mnenja, naj se raje ukine tako delovno mesto ter preskrbi človeku drugo primerno delo. Pri takem delu si bo človek nakopal bolezen ter bo na starost v breme dru*i Mislimo, da se je treba ob tem problemu resno zamisliti, se za- vzeti za človeka ter urediti vse potrebno, da mu ne bo treba v takih okoliščinah služiti svojega kruha. S. A. Ptuj Ormož letos dobi novo bencinsko črpalko ObLO Ormož s pomočjo politič- nih forumov občine v zadnjem času hitreje rešuje gospodarske probleme kakor v prejšnjih letih. To pa se odraža tudi v ostalem življenju v komuni. Z gospodar- skim razvojem pa se pojavljajo nove potrebe. S porastom kmetij- ske mehanizacije v občini in z razvitejšim cestnim prometom je postala oskrba s tekočimi gorivi resno vprašanje. Ze več let je problem gradnje bencinske črpal- ke v Ormožu zelo resen. Za gradnjo bencinske črpalke so se zavzeli ObLO kot tudi gospo- darske organizacije v občini, ven- dar do realizacije ni prišlo. Za- interesirani »Petrol« Ljubljana je postal prvi investitor, ki bo po predvidenem načrtu prispeval za gradnjo črpalke 18 milijonov di- narjev, gospodarske organizacije v občini pa deset milijonov. Črpalka bo zgrajena v Kolo- dvorski ulici poleg gradu. S to lo- liacijo se strinjata tudi zavod za urbanizem in zavod za spomeni- ško varstvo. Določanje lokacije je povzročilo največ težav, ker sta zavoda prišla večkrat v nasprotja. Izvajalec del še ni znan. Po grad- benem načrtu naj bi gradnja ve- ljala 28 milijonov dinarjev. Gradbeniki in predstavniki ObLO Ormož menijo, da bo ben- cinska črpalka že letos iuni^a predana namenu. Velja poudariti, da bo črpalka precej vplivala na razvoj gostinstva in na razširitev turizma v občini. Številni potniki-turisti so v Or- možu večkrat negodovali, ker ni- so mogli nabaviti goriva, zato sta trpela tudi gostinstvo in turizem. Ni namreč dovolj, da so v občini privlačne naravne lepote Jeruza- lem, Vinski vrh in druge, ker je treba ustvariti tudi pogoje, da bo moč lepoto teh krajev izkoristiti v turistične namene. Nekaj pogo- jev je že ustvarjenih z zgraditvijo turistično in gospodarsko po- membnih cest, sedaj pa gre iia uresničitev drugih pogojev. Ormož potrebuje nov otroški vrtec Otroški vrtec v Ormožu že zda- leč več ne zadošča potrebam Or- moža, kaj še bližnje okolice. Pre- tesni prostori omejujejo število otrok in s tem zaposlene starše spievljajo v težave. Pretesni pro- stori sedanjega otroškega vrtca nudijo le najnujnejše zavetišče. Vrtec je brez kuhinje, ki bi mo- rala malčkom nuditi tople obroke in brez ustreznega igrišča. Velja poudariti, da so prostori vrtca ustrezali potrebam pred dvajseti- mi leti. Glede na to obiskuje vr- tec sedaj 35 otrok, ali 10 otrok več, kot je razpoložljivih prosto- rov. Upoštevati jc treba, da bo z razvojem industrije, z gradnjo novih gospodarskih objektov in razvojem turizma število prebi- valstva še nadalje naraščalo. Ze sedaj je 60 prijavljenih za otro- ški vrtec, ki pa jih ne more spre- jeti, ker ni prostora. Morda ni odveč omeniti, da se je do nedav- na zaradi štednje, ali pa zaradi nepravilne investicijske politike, včasih zgrešilo ter tako puščalo kričeče probleme ob strani. Pro- blem otroškega vrtca se je poja- vil že pred nekaj leti, toda na njegovo rešitev se je gledalo vse preveč skeptično. Nedavno je bil razgovor med gradbenim strokovnjakom in predstavniki ObLO Ormož glede gradnje novega otroškega vrtca. Sedanji vrtec zaradi neprimerne lokacije in pretesnih prostorov ne ustreza potrebam. Novemu vrtcu so določili lokacijo v Vra- zovi ulici. Gradnja vrtca pavi- Ijonskega tipa bi veljala, kot so menili. 7 milijonov dinarjev in v njem bi bilo prostora za 60 otrok. Gradnja vrtca bi ne smela biti dražja od 70.000 dinarjev po kva- dratnem metru prostora vštcvši centralno kurjavo. V ta namen bo v kratkem izdelan načrt. Vlado Zidane OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju maličnegaj urado Ptuj I Pt o d i 1 e so: Justina Toplak, Podvinci 94 — Branka; Pavla Kajzba, Savinsko 43 — Bojana; Ana Petrovič, Podvinci 8 — de- klico; Marija Polanec, Bukovci 31 — Olgo; Olga Podhostnik, Ki- dričevo 13 — Mirana; Angela Ciglar, Kicar 53 — Jožico; Mari- ja Vrabič, Vi-^ava 24 — Verico; Štefanija Petro-Belski vrh 94 — deklico; Marija Hudjar, Hra- njigovci 18 — Pavlo; Ivana Brodnjak, Slovenja vas 47 — Srečka; Marija Junger, Prešer- nova 19 — Tatjano; Mrrija Roz- man, Brstje 32 Ireno; Marija Gajšt, Strogovci 20 — Tatjano; Marija Svenšek, Kidričevo 40 — Stanko in Danico; Angela Sa- kelšek, Gruškovje 83 — Milico; Marija Hasemali, Skorba 60 a — Verico; Genovefa Koren, Jiršov- vi 46 — Janeza; Ana Lenart, Pa- cinje 40 — Mirana; Marija Zni- ! dar. Prešernova 25 — Ireno: Da- nica Piberčnik, Zerovinci 17 — Vladimira; Anica Prešecki, Slamnjak 30 — Janez...; Elizabe- ta Muršič, Dolič 38 — deklico: Marija Bračič, Vintarovci 2 — deklico; Ljudmila Mardierko. Vučja vas 24 — Zdenko; Cec. Jus, Apače 44 — Danico; Marija Trbuc, Kicar 79 — Dragico; Magda Hajduk, I. :ncri,ka 15 — dečka; Jože.'' Zunkovič. Zla- toličje 87 — Danila; Neža Cvet- ko, Hlaponci 53 — d'^''Mco; Ucza Požar, Lancova vas 60 — Janeza; Slava Petek, Bratislave! 40 — dečka; Angela Novak, Borovci 35 — Marijo. Poroke: Karbus Janez, Na pristanu 5 — Urbas Francka, Aškerčeva 4; Nikič Radoman, Beograd, VP 4" — Brusar Ema, Srbski trg 1, Ptuj; Prelog Martin, Noršinci 14 — Fi,lipič Slava, Ljutomer 30. Umrl je: Šmigoc Franc. Na gradu 4. roj. 1874, umrl 8. janu- i arja 1963. Stanko Kosi iz Ptuja je dobil 100.000 din Stanko Kosi iz Ptuja, Murkova ulica, v službi pri Foto Langer- holc v Ptuju, predsednik sindika- ta v obrti zaposlenih, ki je znan našim bralcem po svojih posnet- kih, objavljenih v »Tedniku«, je doživel 15. jauarja 1963 prijetno presenečenje. Pravilno je rešil »TT<(-jevo novoletno slikovno uganko. Zreb mu je izbral nagra- do 100.000 din. V torek zjutraj so našli bralci v »TT« vest s Stanko- vi visoki nagradi in on ni mogel verjeti, da je to res. Slo mu je na smeh, ko je videl v »TT« na last- ne oči, da mu je bila tokrat sre- če res izredno naklonjena. Na vprašanje, kako je bilo z njegovo dosedanjo srečo pri reše- vanju križank, je Stanko dejal, da je rešil že mnogo križank, vendar nikdar ni bil med izžre- banimi. Reševanje križank ga posebno veseli in rad žrtvuje del prostega časa za to razvedrilo, ki mu ko- risti pri preizkušanju svojega znanja. Vesel je tokratne naklo- njenosti žreba. Pri vseh novolet- nih čestitkah si je mislil, kaj vse bo le v 1963. letu na tehtnici na strani njegove sreče in veselja. Ze januar mu je prinesel za to stran prijeten dogodek. In n« vprašanje, kaj je k temu rekla njegova žena Cita, se je Stanko nasmejal in rekel, da je bil z zgornjo vestjo presenečen ravno na njen rojstni dan. Ves dan j« bila dobre volje. To letnico si bosta še posebej zapomnila. Zdaj se mu gotovo ne bo več čudil«, ko vprašuje za križankami. V.J. _ Priznanje gasilcesn iz IVlajšperka Za GD Majšperk. ki je imelo občni zbor v soboto, 12. januarja 1963, v gasilski dvorani, je zna- čilno, da je znal odbor skupno z odborom SZDL pravilno oceniti prizadevnost starejših članov za požarno varnost svojega ob- močja in jim izročiti pismeno priznanje za 20- in 10-Ictno udejstvovanje v gasilskih vr- stah, poleg tega pa kritično oce- niti materialno, operativno in politično ugodno stanje v dru- štvu. Predsednik Cvetko Novak in poveljnik društva sta - v skup- nem poročilu, ki ga je prečital predsednik, poudarila, da je 50 člansko društvo ob 17 članih operative kljiub skromnim sred- stvom neprestano budno nad življenji in prcmoženjiem Ijud- sitva na območju društva ter pri- pravljena povsod intervenirati z vso sivojo operativno močjo. Ta sikrb pa ne more biti skrb samega članstva, amiipaik vsega prebivalstva. Tudi v Majišperku bi moralo biti med mladino, ki mora biti branitelj ljudi in imo- vine pred vsemi nevarnostmi, več takih, ki boido našli svoje mesto v gasilskih vrstah. Cut odgovornosti do vsega, kar bo ostailo in služilo tudi njiihovemu in mlajšemu pokolenju zahteva Oid mladih ljudi, da se morajo začeti zanimati, kaiko bodo vse to varovali in pomagali starej- šim varovati. Naloga GD ni sa- mo operativno in organizacij- sko, ampak tudi politično uspo- sabljanje in izobraževanje mla- dine, ki je doma na vaseh. V podjetjih, zavodih in ustanovah imajio to dolžnoist tamkajšnje organizacije in društva, tukaj pa organizacije in društva, ki so po vaseh in med njimi je tudi gasilsko društvo. Brez volje in zanimanja za vse to res ni mo- goče govoriti, da gre mladina na vaseh v korak z mladino v šo- lah in v industriji in da ji bo zato tudi enako lahko opravljati naloge. V tem smiislu je potekal zibor in Slo biili tudi siprejeti ustrezni sklepi. Na tem zboru je prejelo gasil- sko društvo Majišperk od orga- nizacije SZDL priznanje za usipešno delo. Diplome za 30- letno udejstvovanje v društvu so prejeli Feliks Gojkovič, Franc Krošeij in Zvonko I^cdan, za 20-lotno Anton Turkuš in za 10- letno udejstvovanje je prejelo 11 članov diplome in sicer Vili Tumpej, Vojko Gaj ser, Anton Peršuh, Roman Purg, Franc Gaj ser, Ivan Skela, Avgust Di- mič, Ignac Samastor. Ciril Mur- ko, Albin Korošec in Franc Po- točnik. Za novega predsednika je bil izvoljen Slavko Gajšek iz Maj- šperka, ki je v službi v TGA Kidričevo. Imenovani se je za- hvalil vsem za za^upanje in je poudaril, da se bo novi odbor resno lotil dela in izvajanja na- log, da bo društvo dosealo uspe- he, ki jih članstvo od odbora pričakuje. V J. veC zanimanja ZA SZDL (Nadaljevanje s 3 strani) Predpogoj za takšen napredek je večje zanimanje ljudstva za or- ganizacijo SZDI,. Zlasti mladina bi se morala bolj oklepati te or- ganizacije, prihajati na njene sestanke in seje in tam tolmačiti svoje želje in misli, kako bi il bilo najlažje pomagati do n^nred- ka tudi v domačem kraju. Ze sa- ma bi se morala bolj res^nn pri- zadevati doseči primerne uspehe. Tudi odraslim je potrebno pripo- ročiti, naj bi sp boli n:?vP7ali na SZDL. Sedaj je le nolovica od- raslih, ki imajo volilno nravico. v SZDL in od tega le SO žensk. Ker mnogih ni v SZDL. jih za- man iščemo tudi v ostalih organi- zacijah in dru.štvih. Brez organi- ziranega dela ni mogoče doseči uspehov, ki bi jih v teh krajih pričakovali. Enako kot v družmi mora biti v celotnem krain skup- no zanimanje za vse r>robl;?me in brez prizadevanje vseh člano>' ni uspehov ne tu in ne tam. Brez njih pa ni napredka, ni odnrfive zaostalosti in tudi ne boljšega živ- ljenja za mlado generacijo. 11-članski odbor SZDL in 3- članski nadzorni odbor sta nre- vzela za svojo mandatno dobo precejšnjo odgovornost. Predsed- nik organizacije je Tone Taci.ga. sekretar Tone Lampret in blagaj- nik Adolf Knnšp. V odboru so 3 članice SZDL. in sicer Tereziia Adam. Kristina Jus in Marija Velikonia. P^-ed^iednlca nadzor- nega odboda je Angela Ivannša. P. Z. PTUJ, 18. januarja im TEDNIK Stron 5 ŠPORT Občni zbor TVD Partizan" Dornava v soboto, 12. januarja 1963, je imel redni letni občni zbor TVD »Partizan« Dornava. Letošnji ob- čni zbor je tem važnejši, ker praz- nuje društvo 10-letnico obstoja. Društvo ima 80 rednih in 15 pod- pornih članov. Poleg večine čla- nov sta se občnega zbora udele- žila še predsednik in tajnik ob- činske zveze TVD »Partizan« Ptuj, tovariša Strafela in Zlender. Na zboru so kritično pregledali uspe- he in delo društva v preteklem letu. Delo v društvu se razvija po sekcijah. Društvo ima odbojkar- sko, nogometno, rokometno, strel- sko, atletsko in šahovsko sekcijo. Najbolj živahno so delovale lahko atletska, nogometna, odbojkarska in strelska sekcija Manj delavni pa sta bili šahovska in rokometna sekcija. Referenta teh dveh sekcij bosta morala delo poživeti, saj ima društvo lepe pogoje za strel- stvo in rokomet. Člani društva so sodelovali na nastopih in prireditvah doma, pri sosednjih društvih, v občinskem, okrajnem in republiškem merilu. Najvidnejše uspehe so pokazali člani in še posebej članice dru- štva, ki so leta 1960 dosegle tre- tje mesto na tradicionalnem po- hodu »Ob žici okupirane Ljublja- ne«, leta 1961 pa že drugo mesto, v letu 1962 pa so dosegle celo pr- vo mesto ter prejele pet zlatih kolajn in zlato plaketo za društvo v trajno last. Članice se že pri- pravljajo na tradicionalni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. V okrajnem merilu je član društva dosegel tretje mesto v orodnem mnogoboju, v republiškem merilu pa v ostri Itonkurenci 6smo mesto. Na okrajnem tekmovanju so od- bojkarji dosegli peto mesto. Čla- ni društva so sodelovali na petih domačih nastopih in na nastopih sosednjih društev. Člani so sode- lovali na osmih občinskih prire- ditvah. Sodelovali so na pionir- skem mnogoboju, nogom. tekmo- vanju III. razreda, javnem nasto- pu v Ptuju z 90. pionirji, na poho- du »Po poteh Slovenjegoriških čet«, občinskem prazniku v Le- nartu, kjer so članice dosegle prvo mesto, mladinke pa drugo mesto, člani društva so sodelova- li še na športno-glasbeni reviji v Markovcih s samostojnimi točka- mi. Člani društva so dosegli še pr- vo mesto v občinskem merilu pri mnogoboju HI. razreda. Za uspeh društva so se trudili vsi člani društva, posebj pa še načelnik Anton Cuš inn predsed- nik Miha Guček. Društvo ima velike težave, ker še nima telovadnice in telovadi- šča. Letos namerava skupaj s šolo začeti urejevati telovadišče na skoraj dveh helctarih velikem zemljišču poleg šole. Člani dru- štva in šolarji bodo sodelovali prostovoljnim delom in prevozi Sola in društvo že imata nekai sredstev za ureditev tclovadišča vendar so ta sredstva še prešibka, da bi uredili ves prostor, zato se bo dru.štvo obrnilo na Občinsko zvezo ze telesno vzgojo v Ptuju in ObLO Ptuj za denarno pomoč. Društvo je sprejelo sledeči plan dela za tekoče leto: 1. Ureditev telovadišča skupaj s šolo, 2. Povečanje števila članstva, 3. Proslava 10-letnice obstoja dru- štva, razvitje društvenega pra- pora, 4. Tesno sodelovanje z ostalimi organizacijami, 5. Tekmovanje z vsemi sekcijami, 6. Sodelovanje na prireditvah 100- letnice telesne vzgojev Ptuju. Rado Hlebec Ob 10bletnici dela trenerja rckomctašev »Drave« Vojina Turodiča Letos praznuje 10-letnico aktiv- nega športnega dela v Ptuju tre- ner rokometašev Drave Vojin Tu- rodič. V Ptuju prav gotovo ni ljubite- lja rokometa ali športnika, ki Voje ne bi poznal kot marljivega športnega delavca. Tisti, ki ga še ne poznajo, si ga lahko ogledajo na rokometni tekmi, kako bo za robom igrišča dajal napotke svoji ekipi, za vsak dani gol pa bo po- bral kamenček in ga dal v svoj žep. Lansko leto je bil s tem prav gotovo zadovoljen, saj se je moral za kamenčkom večkrat »skloniti« kot je pričakoval, ker je njegova ekipa dosegla lepe uspehe S svo- jimi igralci je zadovoljen, še bolj pa oni z njim, saj brez njega sko- raj ne morejo igrati. Leta 1953 je prišel v Ptuj, kjer je začel nastopati kot aktivni igralec za »Dravo«. Starejši ljubi- telji rokometa se ga še verjetno prav dobro spominjajo, kako je s svojo levico »bombardiral« na- sprotnikova vrata. Od leta 1957 pa je nezamenljiv trener rokome- tašev »Drave.<. Vzgojil je že več dobrih mladih rokometašev. Naj- večji uspeh je dosegel lansko leto, ko je njegova ekipa zasedla dru- go mesto v okrajni ligi. Ta se bo spomladi borila za naslov prvaka. S svojo skromnostjo, požrtvoval- nostjo in voljo do dela je šport- ni delavec v pravem pomenu be- sede, zato ni nič čudnega, če je med rokometaši najbolj priljub- ljen. Vojo bo v letošnjem letu praz- noval desetletnico športnega udej- stvovanja v Ptuju in svoj 40. roj- stni dan. Vsi športniki iz Ptuja, posebej še rokometaši mu želijo še mnogo sreče, zdravja in zado- voljstva in še na mnoga leta! Zebe nas in lačne smo Nepričakovano hitro se je lani začela zima. Zapadel je sneg in z njim se je začelo za ptičice pra- vo trpljenje. Snežna odeja je pre- krila polja in travnike ter drevje. Pred dnevi smo dobili novo po- šiljko snega in barometer je po- kazal skoraj 20 stopinj izpod ni- čle. Ljudje so se stisnili v svo- je sobe, živini so tesno priprli vrata in zadelali vse špranje. Uboga divjačina, zajčki, fazani in drobne siničke, kraljički in drugi ptički pa so ostali na prostem. Nimajo pravega zavetišča in ma- lokdo skrbi za njihovo hrano. Vsak dober otrok, ki razume trpljenje drobnih ptičk v mrzlih nočeh in dnevih, jim bo rad na- trosil drobtinic in jim priskrbel nekaj dobre hrane. Tako bom sto- rila tudi jaz. Ko sem nekega ju- tra pogledala skozi okno. sem opazila na kupčku snega ubogo, napol zmrznjeno siničko. Čepela je na tem kupčku in čivkala. Mi- slila sem si: »Kaj pa, če preži na njo muca?« Potrudila sem se do uboge si- ničke Vzela sem jo v roki in ugotovila, da je imela zlomljeno perut, nožice pa mrzle kot led. Bila je do skrajnosti izčrpana in onemogla, saj niti ni poskušala pobegniti pred menoj. Odnesla sem jo v toplo kuhinjo. Najprej sem jo dobro pregledala, jo se- grela in nahranila z drobtinica- mi. Ko se je očividno opomogla, sem jo izpustila.V slovo mi je Se začivkala. Skrb za ptičke ni težka zame, niti za druge. To lahko opravim brez vsakega truda Potrebno je le razumevanje do malih živalic in skrb, da jim naberemo drob- tinic. To za nje mnogo pomeni. Te drobne, nežne, lepe živalice nam bodo spomladi v dragoceno korist in pomoč Vsako dobroto otrok in odraslih, ki smo jim jo iz- kazali s svojo skrbjo zanje, nam bodo stotero poplačale. Večkrat nam bodo prepevale pred odprtim oknom, po dnevu pa bodo ne- usmiljeno uničevale raznovrstni mrčes, da bo pridelek sadja zopet obilen. Kot se vidi, bo zima še nekaj časa trajala in uboge ptičke bod<^ še morale prezebati. Enako div- jačina, ki ji je zaostali poljski pridelek — koruznica, edino zave- tišče. Otroci bomo morali imeti na skrbi te majhne, drobne pri- jatelje, pevce, da ne bodo sedaj pozimi stradali, oni pa nam bodo spomladi in pozneje radi prepe- vali na strehah in po drevesih. Anica Vindli 7. razred Videm pri Ptuju Iča* ki rešuje življenja! 3 1 196.3 so darovali kri krvo- , Cafuta Anton Drevenšek Jožef, dajalci iz Ptuja: Rižner Konrad, I Prodikaka Jakob. Svenšek Ana! Cafuta Rozika. Krajnc Jožef. Bez- Petrovič Jožef. Hernec Liza. Dre- jak Lucija. Ko!t.rič Terezija Pro-I venšek Anton in Vindiš Ivan. senjak IMari.ia. Zelenik Elizabeta in Kuhar Anton R 1 1963 >o darovali kri krvo- dajalci iz Stojnc: Vojsk Marjeta. Zelenik Anica Vajda Angela. Zu- ran Ro/a Toplak Tomaž m Vese- he Elizabeta 10 1 196."] so dar'.vali kn krvo- dajalci 1? PoHlehnika: Sirovnik Anton Kramar Ana. Sakelšek Amalija. Cafuta Anton Sakel.iek Barbara Sirovnik Marija Cafuta Antonija, Koze! Neža. Jerenec Si- t:.:.:'. Drevenšek Ivana Petrovič Ana. Podgoršek Pavla Cafuta Zo- fija, Zaenransk' Magda Kozel .Tu- rij, Gafuta Štefan, Bigec Otilija, Medtem so darovali kri še posa- mezni krvodajalci in sicer: Zmauc Ruža. Erhatič Jožef. Hrašovec Ja- nez. Ciha! Maks. Popošek Marija, Skok Štefan, Zoreč Stanko. Zoreč Ivan. Muršič Antonija, Obran Jo- žef. Horvat Liza. Kuhar Anton, Voljč Helena. Rozman Jožef, Kmelec Ivana in Zmauc Vii.ko. Vsem organizatorjem in krvo- jalcem se v imenu bolnikov najis- kreneje zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost, ki so lo izkazali! Splošna bolnica Ptuj Rdeč: križ Ptuj Filatelisti so zborovali v soboto, 12. januarja je imelo Filatelistično društvo v Ptu- ju občni zbor. V tem dru.štvu je včlanjenih 42 odraslih filatelistov Veliko zani- manje za zbiranje znamk pa se kaže tudi pri mladini, zlasti pn učencih osnovnih šol in pri dija- kih. Društvo zato tudi primerno skrbi za mladi filatelistični na- raščaj. Kot lansko leto ob ptujskih fol- klornih prireditvah, bo tud' letos društvo izdalo za 24. februar, za dan prireditev v Ptuju posebno pismo in poseben poštni žig Tako je društvo že lani razneslo sloves ptujskih folklornih prireditev po širnem svetu m ni čudno, če je za te prireditve doma in po svetu vsako leto večje zanimanje. Ugotovljeno je, da je uspelo ne- katerim filatelistom v Ptuju, sta- rejšim ali mlajšim, navezati stike s tajništvi gospodarskih organiza- cij, zavodov in ustanov, kjer pre- jemajo vsakodnevno ogromno po- šte, da jim tam zbirajo znamke. Marsikje pa se še ovitki z znam- kami vred kot odpadni material mečejo v peči in zažigajo. Prav bi bilo, da bi pošiljale go- spodarske organizacije znamke s pisemskih ovitkov šolam, za kate- re so prevzele patronat, če jih že ne dajejo kateremu od ptujskih filatelistov. Tudi tako bi se vzbu- jalo zanimanje učencev in šol za dejavnost filatelistov in njihove- ga društva v Ptuju. FV, BESEDNA UGANKA Vzemite 26 besed, ki tvorijo ve- rigo tako, da se vsaka beseda začne s srednjim zlogom prejšnje besede. Prva beseda se začne s srednjim zlogom zadnje besede. Vse besede se sestoje iz treh zlo- gov po dve črki, torej iz šestih črk. Besede pomenijo; 1. delati drva, 2. žival v pustinji, 3. dober sad, 4 otroška igra. 5 mesto na Hr- vatskem, 6. ime nekega državni- ka, 8. park v Ljubljani, 9. kos lesa, 10. je v zraku, 11. okrog hoditi, 12. ima vlak. 13. mesto na Goriškem, 14. zloženo besedilo pesmi se mora.. ., 15. ljubijo otroci. 16. žensko ime, 17. razgra- jača je treba .. ., 18. bloditi okrog, 19. biti nezvest. 20. moderno orožje, 21. šolski predmet, 22. de- lati z očmi, 23. delo pn požaru, 24. člani družine. 25. vrsta litera- ture, 28. kako je v družbi. Dedek Mraz in novoletno praznovanje v Rogoznici Kakor odrasli, tako se tudi naj- mlajši veselijo novoletnega praz- novanja. Socialistična zveza si je postavila nalogo prirediti s po- močjo družbenih organizacij za predšolske otroke novoletno jelko. Vsled združitve KO SZDL Rogoz- nica, Podvinci, Pacinje-Velovlak je bilo potrebno mnogo dela in je bil v ta namen izvoljen poseben odbor. Glavno vlogo pa je pri tem odigrala sekcija naprednih žena, ki je Izvedla celoten program. V nedeljo 30. decembra so se otroci s svojimi starši iz vasi Kicar, Ro- gozmca, Podvinci, Nova vas in Zabjak udeležili novoletnega praz- novanja, le oddaljene v Pacinju je Dedek Mraz taun obiskal. Pro- gram je bil presenečenje za naj- mlajše pa tudi za odrasle. Po pro- gramu je prišel na oder Dedek Mraz, ki je govoril o pomenu praznovanja. Po končanem pro- gramu je razdelil darila, ki jih je pripravil v okviru finančnih možnosti. Naslednjega dne je Prosvetno društvo pripravilo sil- vestrovanje za odrasle. Društvo se bo potrudilo, da bo s svojimi programi zadovoljivo vse občan« tudi v bodoče S. Z, VELJA OD PETKA DO PETKA OVEN (21. 3. do 20. 4.) Neraz- položenje se s prijetno novico spremeni v navdušenje. V službi presenetite z novimi zamislimi. S prijateljem se razveseli- te ob posebni sreči. Davni dolžnik vam nakaže del dolga. Vznemiri vas smola pri ljubljeni osebi. BIK (21. 4. do 20. 5.). Nekomu ste obljubili obisk, pa boste zadr- žani. Čaka vas izredno delo, ki vam bo ugajalo Po telefonu bo- ste zvedeli novico, ki vas bo raz- veselila. Sorodnikom je neugodno, ker so prezrli vaš družinski do- godek. Poslovni dogovor se vam bo uresničil Ljubezensko pismo vam bo prineslo nekaj manjših skrbi. DVOJČKA {21. 5 do 22. 6.). Bližnje osebe so dobile o vas do- bro mnenje. Uspešno delo v ko- lektivu preseneti vašega predpo- stavljenega. Površen flirt se t-pre- meni v pravo ljubezen. Na poti je pismo osebe, ki vam je zelo naklonjena. V družini zaskrblje- nost zaradi vaših obveznosti. Va- bijo vas v novo službo, pa se za njo težko odločile. RAK (23. 6. do 22. 7 ). V neraz- položenju se morate obvladati. Z ljubljeno osebo imate uspeh, ker raje govorite o bodočnosti kot o preteklosti. Material položaj vam bo izboljšalo napredovanje v službi. Premalo se poznate, sicer ne bi dvomili v svoje sposobnosti. Dobremu znancu boste podpisali posojilo. Bližnji vam pripravljajo za praznik prijetno presenečenje. LEV (23. 7. do 22. 8.). Poklicna spretnost vam bo pripomogla do spoštovanja. Zaupa vam nekdo, ki ceni vašo skromnost. Srečanje z ljubljeno osebo vas bo razvese- lilo. V družbi vas bodo poskušali spraviti v zadrego. Srečni ste, ker se znate brzdati. V svojem sorodstvu ste se hitro uveljavili. DEVICA (23. 8. do 22. 9.). V žen- ski družbi ste raje kot v družbi prijateljev. Prejeto priznanje vam bo zelo koristilo. Sklenjeno novo poznanstvo vam povzroča nepo- trebne skrbi. Veseli vas nekaj, česar si ne morete privoščiti. Na vožnji nekaj strahu, vendar brez posledic. Sorodnik v tujini potre- buje vaš dober svet. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.). Večja želja se vam bo izpolnila po daljšem času. Kritika vas je prizadela, ni pa vam škodovala. Premalo ste naklonjeni osebi, ki ste ji zelo simpatični. Zdravje se vam povrne po manjših težavah. V ljubezni in poslovnih zadevah ste prepočasni. ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.). Za važno odločitev si vzemite po- treben mir. V družini boste doži- veli razveseljiv dogodek. Za po- moč v nesreči vam je nekdo zelo hvaležen. Blizu doma vas čaka za- služek. Smole v ljubezni je kriv nekdo, ki vam nagaja. Povabljeni boste v veselo družbo, kjer se bo- ste dobro počutili. Marljivost vam bo dala več kot enkraten po- skus v loteriji. STRELEC (23. 11. do 20. 12). Po svojem značaju ste zelo do- brosrčni. Nehvaležnost vas hudo prizadene. Navdušujete se za lju- di v kolektivu, ki radi delajo in so polni humorja. Srečno družin- sko življenje vas spodbuja k plodnejšemu ustvarjanju na de- lovnem mestu. Vedno poskušate razumeti svoje bližnje, zato vas cenijo. Kot gost boste v družbi sedeli poleg osebe, ki najbolje pozna vaše vrline. Srečali boste znanca, ki vas bo zelo vesel. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) Po vaši živahnosti sodijo v vašem okolju, da ste navajeni na uspe- he. V sodelovanju z drugimi si znate pridobiti zaupanje. Zvedeli ste za nevarnost v osebnem živ- ljenju, ko je bila že mimo. Lju- bite osebo, ki ne pozna sovraštva. Prejeli boste pošto, ki vas bo presenetila. Novo poznanstvo vas zabava. Samotarjem niste naklo- njeni. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) Za- motani problemi vas kratkočasijo. Uspehi prijateljev vedno tudi vas razveselijo. V ljubezni ne bodite nestrpni. Nezadovoljni ste *udi z ugodno novico, ki je niste criča- kovali. Zgubljeno boste dobili na- zaj. Odločili ste se za kupčijo, ki vam bo koristila. RIBI (20. 2. do 23. 3.). Poslovna družba vam bo sporočila veselo novico. Zabavali se boste z osebo, ki ste ji po srcu zelo blizu. Gmot- ni položaj vam izboljša izredno naključje. V zadevah, ki vam ne obetajo uspeha, ste zelo maloduš- ni. Žalovali boste za znancem, ki vam je bil zelo naklonjen. Večje izdatke boste imeli z dalj5im po- tovanjem. stran 6 TEDNIH PTUJ. 18. januarja im ODLOK Občinskega ljudskega odbora Ptuj OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS. št. 19-88/.52), 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, 6t. 43-707/59), mnenju pristojne ko- misije strokovnjakov za potrebo in možnost agrotehniških ukrepov in na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo je občinski ljudski odbor na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev, dne 28. decembra 1962 sprejel ODLOK 0 agrotehničnih ukrepih za pri- delovanje pšenice, koruze, krom- pirja in krme na travnikih ter sanaciji sadnega drevja v občini Ptuj 1. člen Po določilih tega odloka se mo- rajo ravnati vsi lastniki in ko- ristniki obdelovalnih zemljišč na celotnem območju občine Ptuj. 2. člen Za obdelovalna zemljišča sešte- jejo po katastrskem in dejanskem stanju njive, vrtovi, sadovnjaki, travniki in taki pašniki, ki so na- stali na obdelovalni zemlji. 3. člen 1 Prvi okoliš obsega Dravsko- ptujsko polje, v katerega spa- dajo obdelovalna zemljišča v naslednjih katastrskih občinah: Formin, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Gorišnica, Zamuša- ni, Moškanjci, Stojnci, Bukov- ci, Sobetinci. Zagojiči, Prvenci, Mezgovci, Dornava, Borovci, Nova vas, Markovci, Zabovci, Pacinje. Spuhlja, Podvinci, Ro- goznica. Brstje. Ptuj, Sp Breg. Sturmovci, Pobrežje, Lancova vas, Sela, Trnovec, Njiverce, Hajdina, Zg. Breg, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas, Apače, Lovrenc, Zupečja vas. Pleterje, Jurovci (levi breg Polskave), Mihovci, Dragonja vas, Cirkovce, Zg. Jablane, Si- kole, Pongerci, Stražgojnca, Starošinci ter Sp Jablane. 2 Drugi proizvodni okoliš obsega Slovenske gorice, v katerega spadajo obdelovalna zemljišča v katastrskih občinah: Tibolci, Prerad, Polenci, Bra- tislave!, Polenšak. Slomi. Hla- ponci, Hlaponci 2, Kukava, Mostje, Rotman, Juršmci, Bot- kovci, Senčak, Zagorci, Saku- šak, Dragovič, Gradiščak, Gr- linci, Nova vas, Kicar, Sp. Ve- lovlak, Vitomarci, Rjavci, Slav- šina. Novinci, Hvaletmci, Drbe- tinci, Biš, Trnovska vas, Ločič, Ločki vrh, Svetinci, Desenci, Dolič. Levanjci, Janežovski vrh, Zg. Velovlak, Janežovci, Drste- Ija, Vintarovci, Jiršovci. Trnov- ski vrh, Bišečki vrh, Desternik. Grajenščak, Krčevina p. V., Grajena, Mestni vrh, Krčevina p. V. 3 Tretji proizvodnji okoliš obse- ga Haloze in spadajo vanj zem- Ij.šča naslednjih katastrskih občin: Za vrč, Hrastovec, Belski vrh, Goričak. Gorenjski vrh. Turški vrh, Pestike, Drenovec, Kore- njak, Veliki vrh, Dolena. Bre- r.ovec, Cirkulane, Gradišče, Pri- stava, Gruškovec, Medribnik, ^ Meje, Paradiž, Pohorje, Mali Okič, Slatina, Veliki Okič, Be- i;. -šek, Skorišnjak. Gradišče, Velika Varnica, Mala Varnica, Trdobojci, Zg. Leskovec, Sp. Leskovec. Dravci, Vareja, Ljub- siava. Dravinjski vrh. Majski vrh, Podlehnik, Ložina, Gru- škovje, Sedlašek, Stanošina, Kozminci, Strajna, Zakl, Jablo- vec. Dežno, Rodni vrh, Gorca, Jurovci (desni breg Polskave), Zg. Pristava, Bolečka vas, Do- lena, Dobrina, Zetale, Kočice, Cermožiše, Nadole, Sitež del, Janški vrh, Doklece, Skrblje, Stogovci, Ptujska gora, Podlo- že. Bolfenk, Sesterže. Sveča I., Stoperce, Kupčinji vrh, Sve- ča IL 4. člen V proizvodnem okolišu Drav- sko-ptujskega polja pridejo pod obvezne agrotehnične ukrepe na- slednja kulture: a) proizvodnja pšenice; b) proizvodnja koruze; c) proizvodnja merkantilnega krompirja; č) proizvodnja krme na travnikih, pašnikih in deteljiščih. 5. člen Za proizvodnjo v prejšnjem čle- nu navedenih kultur se določijo naslednji agrotehnični ukrepij a) za pšenico: — proizvodnja samo visoko- rodnih in priznanih "sort pšenice; — obvezna zamenjava semena vsako četrto leto; — prvenstveno oranje s trak- torji do 25 cm globoko; — obvezna setev pšenice s se- jalnicami; — obvezna uporaba 850 kg mi- neralnih gnojil po ha; — za osnovno gnojenje in do- gnojevanje; — obvezno zatiranje njivskih plevelov s herbicidi; — prvenstvena žetev s kom- bajnom. b) za koruzo: — postopno uvajanje hibrid- nih sort koruze, pri čemer je obvezna zamenjava vsako ' druga leto; — obvezno jesensko globoko traktorsko oranje do 35 cm globine; — obvezna uporaba 1.500 kg mineralnih gnojil po ha za osnovno gnojenje in dogno- jevanje. Tam, kjer se gnoji s hlevskim gnojem, pa 1.050 kg mineralnih gnojil po ha; — obvezen sklop 50 do 60 tisoč rastlin po ha; — obvezno zatiranje njivskih plevelov. c) za krompir: — obvezna zamenjava semen- — skega krompirja vsako tre- tje leto; — obvezno traktorsko oranje v jeseni; — obvezno gnojenje s 300 mc hlevskega gnoja in 900 kg mineralnih gnojil na ha; — obvezno skupno zatiranje krompirjevih bolezni in škodljivcem. d) za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha. O- snovno gnojenje mora biti izvršeno do 20 februarja, dognojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnega gnojila; — obvezno gnojenje s kompo- stom ali hlevskim gnojem vsako tretje leto; r— do 1. aprila vsakega leta očistiti vse travniške povr- šine, da bodo te sposobne praviloma za strojno koš- njo; izkopati in očistiti od- vodne in dovodne jarke ter očistiti potoke ob travnikih in pašnikih; — obvezna strojna košnja, ki mora biti opravljena, ko je največ trav v polnem cvet- ju, toda najpomeje do 15. junija; — obvezna uporaba očiščenih semen detelj. 8. člen V proizvodnem okolišu Sloven- ske gorice pridejo pod obvezne agrotehnične ukrepe naslednje kulture: a) proizvodnja pšenice; b) proizvodnja koruze; C) proizvodnja krme na travnikih, pašnikih in deteljiščih. 7. člen Za proizvodnjo v prejšnjem členu navedenih kultur se določi- jo naslednji agrotehnični ukrepi: — proizvodnja samo visofco- rodnih in priznanih sort pšenice; — obvezna zamenjava prizna- nega semena vsako četrto leto; — obvezno gnojenje s 600 kg mineralnih gnojil na 1 ha za osnovno gnojenje in dogno- jevanje; b) za koruzo: — obvezno jesensko globoko oranje do 35 cm globoko; — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na 1 ha za osnovno gnojenje in dogno- jevanje; — obvezno zatiranje plevelov. c) za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mineralnih gnojil na 1 ha — prvo gnojenje mora biti iz- vršeno do 20. februarja, do- gnojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnih gnojil; do 1. aprila vsakega leta je obvezno očistiti vse travni- ške površine, da bodo te sposobne praviloma za stroj- no košnjo; izkopati in oči- stiti dovodne in odvodne jarke ter očistiti potoke ob travnikih in pašnikih; — košnja mora biti opravljena ko je največ trav v polnem cvetu, toda najpozneje do 20. junija; — obvezna je uporaba očišče- nega semena detelj. d) za sadovnjake: — obvezno čiščenje (sanacija) J sadnega drevja pred zim- skim škropljenjem; — obvezno zimsko in dvakrat- no poletno škropljenje sad- nega drevja; škropljenje sadnega drevja Izvaja orga- nizirano kmetijska zadruga na svojem območju; — obvezno gnojenje sadovnja- kov nad 10 arov površine z najmanj 600 kg mineralnih gnojil na ha. 8. člen V proizvodnem okolišu Haloze se zajamejo pod obvezne agroteh- nične ukrepe naslednje kulture: a) proizvodnja pšenice, b) proizvodnja krme na travnikih, pašnikih in deteljiščih, c) sadovnjaki. 9. člen Za proizvodnjo v prejšnjem čle- nu navedenih kultur se določijo naslednji agrotehnični ukrepi: a) za pšenico: — proizvodnja samo visoko- rodnih, priznanih sort pše- nice; — obvezna zamenjava prizna- nega semena vsako četrto leto; — obvezno gnojenje s 600 kg mineralnih gnojil na 1 ha za osnovno gnojenje in dogno- jevanje. b) za krmo: — obvezna uporaba 600 kg mi- neralnih gnojil na 1 ha. Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20. februarja, dognojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in in po prvi košnji s 100 kg dušičnih gnojil; — do 1. aprila vsakega leta je obvezno očistiti vse travni- ške površine, da bodo te sposobne praviloma za stroj- no košnjo; izkopati in oči- stiti dovodne in odvodne jarke in potoke ob travni- kih in pašnikih; — košnja trave mora biti opravljena, ko je največ trav v polnem cvetenju, to- da npipozneje do 20. junija; c) sadovnjaki: — obvezno čiščenje (sanacija) sadnega drevja pred zim- skim škropljenjem; — obvezno zimsko dvakratno poletno škropljenje sadnega drevja; škropljenje sadnega drevja izvaja organizirano kmetijska zadruga na svo- jem območju; — obvezno gnojenje sadovnja- kov nad 10 arov površine z najmanj 600 kg umetnih gnojil. 10. člen Zaradi kontrole tega odloka bo zasebni proizvajalci dolžni pravo- časno naročiti pri kmetijski za- drugi potrebne količine semena in umetnih gnojil. Za potrebe je- senske setve je treba naročiti se- mena in umetna gnojila najka- sneje do 15. avgusta, semenski krompir do 15. oktobra, semena in umetna gnojila za potrebe spo- mladanske setve pa do 1. februar- ja vsakega leta. Umetna gnojila za gnojenje travnikov je treba naročiti do 1. oktobra vsakega le- te. 11. člen Kmetijska zadruga je dolžna pravočasno preskrbeti potrebne količine priznanega, očiščenega in razkuženega semena pšenice, ko- ruze, krompirja ter zadostne koli- čine mineralnih gnojil in zaščit- nih sredstev. Prav tako so dolžne nabaviti potrebno število strojev s pripa- dajočimi priključki, ki so potreb- ni za opravljanje strojnih storitev po tem odloku. Kmetijske zadruge so dolžne voditi evidenco o prodaji in za- menjavi semen ter o prodaji gno- jil in zaščitnih sredstev za vsake- ga kmetijskega proizvajalca. 12. člen Za pridelovalce, ki so sklenili s kmetijsko zadrugo ali z družbe- nim kmetijskim posestvom pogod- bo o proizvodnem sodelovanju za vse v odloku zajete kulture, dolo- čila tega odloka ne veljajo, če je to sodelovanje v agrotehničnem pogledu najmanj na ravni s tem odlokom predpisanih ukrepov. 13. člen Glede na tehnično opremljenost kmetijskih zadrug, zasedbo s stro- kovnimi kadri in možnost pre- skrbe z reprodukcijskim materia- lom, svet za kmetijstvo in go- darstvo občinskega ljudskega od- bora Ptuj vsako leto po predhod- ni ugotovitvi opremljenosti kme- tijskih zadrug v okviru proizvod- nih okolišev določi katastrske ob- čine, oziroma posamezne dele, v katerih se bodo izvajali s tem od- lokom določeni agrotehnični ukre- pi. 14. člen Podrobnejša navodila za Izvaja- nje tega odloka izda po potrebi svet za kmetijstvo m gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Ptuj. 15. člen Ce lastnik oziroma koristnik obdelovalnih zemljišč ne izvrši p>o tem odloku predpisanih agroteh- ničnih ukrepov, jih izvrši območ- na kmetijska zadruga na stroške lastnika oz. lastnika kmetijskega zemljišča ali pa se zemljišče, ki ni obdelano po določilih tega od- loka, da v prisilno upravo za do- bo enega do petih let. Te ukrepe izda svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo, v skladu z določili 24. in 35. člena, 92. 93 ter 95 čle- na zakona o izkoriščanju kmetij- skih zemljišč. 16. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Mari- bor. Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o agroteh- ničnih ukrepih za pridelovanje pšenice v občini Ptuj, in odlok o pridelovanju krme na travnikih v občini Ptuj (»Uradni vestnik« okraja Maribor, št. 35/60). ^ Številka: 320-25/62-5-SC Datum: 28. dec. 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka STROPNIK, 1. r. UKREPI Občinskega ljudskega odbora Ptuj OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Občinski ljudski odbor Ptuj je na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev 28. decem- bra 1962 razpravljal o nekaterih problemih s področja urbanizma, stanovanjske graditve — posebno o črnih gradnjah — ki mu jih je naložil svet za urbanizem, ter ugotovil: 1. Nagel družbeno ekonomski razvoj povzroča med drugim tudi v občini Ptuj potrebo po intenziv- ni graditvi tako stanovanjskih ka- kor tudi gospodarskih objektov. Smotrno graditev in ureditev me- sta Ptuja, drugih središč in nase- lij pa je mogoče zagotoviti samo z urbanističnim programom. Po zakonu o urbanističnih projektih in tozadevnem odloku OLO Mari- bor bi moral biti urbanistični program izdelan in potrjen do konca 1961. leta, vendar je še se- daj v fazi izdelave. 2. Pomanjkanje stanovanj v ob- čini je še izredno veliko. Pri sta- novanjskem organu se nahaja preko 600 nerešenih prošenj za do- delitev stanovanj. Zato iščejo sta- novanjski interesenti izhod tudi v najrazličnejših primitivnih, cene- nih gradnjah, v glavnem izven gradbenih okolišev, brez potreb- nih lokacijskih in gradbenih do- voljenj. Črne gradnje so zavzele v zad- njem času zaskrbljujoč obseg. V letu 1960 je bilo od vseh gradenj 20,3 odst. črnih, v letu 1961 17,3 odst. in v letu 1962 pa kar 33,6 odst. Večina črnih gradenj je na Dravskem polju na izrazitih kme- tijskih površinah. Podvzeti ukre- pi pristojnih inšpekcij zoper črne gradnje so se izkazale za neza- dostne. Da bi se glede na gornje ugoto- vitve : — zagotovila smotrna urbanizaci- ja mesta Ptuja, drugih središč in takih naselij, ki imajo per- spektivo razvoja, — pospešila stanovanjska gradi- tev in — preprečila stihijska in nezako- nita graditev, je občinski ljudski odbor Ptuj po 6. točki 10. člena in 4. točki 27. člena statuta občine Ptuj ter na podlagi priporočila ljudske skup- ščine LRS o nalogah in ukrepih na področju urbanizma, stano- vanjske graditve in komunalnega gospodarstva (Uradni list LRS, št. 33-226/62) odredil naslednje UKREPE: 1. Takoj se dokončno izdela urba- nistični program za mesto Ptuj, Hajdino, Kidričevo in Majšperk. Za pomoč pri izdelavi progra- ma se angažira Okrajni zavod za urbanizem v Mariboru, s katerim se naj sklene tozadev- na pogodba. Za financiranje teh del se v proračunu za leto 1963 zagotovijo potrebna sred- stva; 2. pristopiti je k čimprejšnji ko- rekturi obstoječih 55 gradbenih okolišev, ker ti v mnogih pri- merih več ne ustrezajo današ- njim potrebam in stopnji raz- voja ekonomičnega urejanja naselij; 3. do sprejema urbanističnega programa se rešujejo potrebe po gradnjah s parcelnimi zazi- davami. Zato naj mestni arhi- tekt izdela take ^azidave v me- stu Ptuju. Za predvideni novi predel Ptuja v Volkmerjevi ulici pa se v letu 1963 razpiše ja\Tii natečaj za izdelavo pro- grama zazidave tega predela; 4. za potrebe individualnih inve- stitorjev stanovanjskih hiš se pripravijo nove zazidalne kom- pleksne površine v Hajdini ob železniški postaji, v Budini in v Vičavi, ter se zanje predpi- šejo način, obseg in vrsta zazi- dave. tako da bodo ta gradbi- šča, posebno v Hajdini in Bu- dini, dostopna tudi manj zah- tevnim investitorjem; 5. izdelati je nekaj tipov projektov za prej navedena gradbišča, ki bi kar najbolj odgovarjali že- ljam in potrebam investitorjev na podeželju in ki bodo dostop- ni po razmeroma nizki ceni; 6. ker gospodarske organizacije še vedno premalo gradijo ob- jekte družbenega standarda za za svojo delovno silo, se jih pozove, da naj vzporedno s proizvodnjo rešujejo tudi sta- novanjske probleme svojih de- lavcev in da naj pri tem anga- žirajo tudi sredstva svojih de- lavcev v raznih oblikah; 7. gradbena in urbanistična in- špekcija mora odločneje ukre- pati proti divjim gradnjam in v skrajnem primeru uporabiti tudi najostrejše sankcije — po- rušitev zgradbe; 8. kaznovalna politika se zaostri v gradbeno upravnih prekr- ških. Kazni za te prekrške mo- rajo biti tako občutne, da se stranki ne bo izplačalo graditi izven gradbenega okoliša in brez dovoljenja; 9. ker je občina Ptuj investitor nizkonapetostnega električnega omrežja v občini, se podjetju »Elektro Maribor-okolica«, o- bratu Ptuj naroči, da sme izvr- šiti pnklop elektrike samo ti- stim individualnim investitor- jem, ki se izkažejo z gradbe- nim dovoljenjem; 10. katastrskemu uradu Ptuj se prepove odmera stavbnih par- cel, če ni zanje predhodno odobrena lokacija; 11. sekretariat ZIS za urbanizem stanovanjsko izgradnjo in ko- munalne zadeve LRS naj pri- stojnemu oblastnemu organu predlaga dopolnitev 7. člena zakona o urbanistični inšpek- ciji v tem smislu, da se določi, kateri organ je pristojen za izvršitev odločbe okrajne ur- banistične inšpekcije o odstra- nitvi črne gradnje; 12. Zaradi uspešnejše kontrole nad gradnjami so dolžni javiti pričete gradnje ali priprave nanjo gradbeni inšpekciji tudi uslužbenci krajevnih uradov, organi Ljudske milice in od- borniki občinskega ljudskega odbora Svet za urbanizem in oddelek za gospodarstvo skrbita za izva- janje gornjih sklepov. Ptuj, 10. 1. 1963 Stev: 315-11/62-,5-MV Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK iz proirama RTV Ljubljana NEDELTA. 20. JANUARJA 6.00—8.00 Dobro jutro I — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.3'J—6.35 Napotki za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved, radijski kole- dar, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 7.40—7.45 Pogovor s poslu- šalci. S.00 .Mlad