YU ISSN 0040-1978 leto XXXVII. ŠT. 7 Ptuj, 16. februarja 1984 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Zimsko spanje potrošniških svetov (stran 2) O preobrazbi bančništva in drobnega gospodarstva (stran 3) O sistemu obrambe pred točo (stran 4) Jubilej staroste slovenskih fotografov v Ptuju (stran 6) DRUGA OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA V PTUJU Enotna podpora predlaganim kandidatom v veliki dvorani narodnega doma v Ptuju se je v ponedeljek, 13. februarja zjutraj sestala druga občinska kandidacijska konferenca. Od 120 izvoljenih delegatov na temeljnih kandida- cijskih konferencah v KS, OZD in DPO se je konference udeležilo kar 113 delegatov ali nad 94 odstotkov. Po sprejemu poslovnika je Marica Fajt, predsednica OK SZDL poročala v imenu volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja o opravljenih kandidacij- skih aktivnostih za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče dveletni mandat. Pri tem je poudarila, da je bila zaradi racionalizacije postopkov sklicana kandidacij- ska konfernenca usklajeno s sklicem sej zborov SO Ptuj. V začetku kandidacijskih postopkov je bilo začrtano temeljno merilo, da je kadrovske rešitve treba povezati z odgovornostjo, nosilce vodilnih delegatskih funkcij pa se je ocenjevalo predvsem z gledišča, kako zagotavljajo uresničevanje družbeno dogovorjenih nalog, nalog. O temeljnih kandidacijskih konferencah je povedala, da so te bile opravljene v vseh kraje- vnih skupnostih in v TOZD pravilno in v večini primerov z veliko mero odgovornosti. Na predlagane evidentirane možne kandidate ni bilo bistvenih pripomb, če pa so tu in tam bile na nosilce posameznih funkcij, se bodo o tem s prizadetimi neposredno pogovorili. Nikjer tudi ni bilo pripomb na evidentirane možne kandi- date za nosilce vodilnih funkcij v SR Sloveniji in v Predsedstvu SFRJ iz Slovenije. Za tem je konferenca soglasno določila kan- didate za nosilce vodilnih funkcij v Skupščini občine Ptuj in njenih zborih. Določeni so seda- nji nosilci teh funkcij, sprememba je le pri predsedniku zbora krajevnih skupnosti, ker je sedanji predsednik prevzel drugo dolžnost. Prav tako je v skupščinah SIS predlagana veči- na sedanjih nosilcev funkcij. Spremembe so pri kandidatih za predsednike skupščin SIS za vzgojo in izobraževanje, za raziskovanje in za socialno varstvo ter pri predsedniku zbora izvaialcev SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Delegati so soglasno podprli predlog, da je Stane Dolanc član predsedstva SFRJ iz SRS, da je France Popit kandidat za predsednika pred- sedstva SRS in Janez Stanovnik član predsedst- va SRS. Prav tako so dali enotno soglasje kan- didatom za delegate v delegaciji SRS za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ in kandi- datom za vodilne in druge funkcije v Skupščini SR Slovenije in njenih zborih ter v skupščinah SIS v republiki. Občinska kandidacijska konferenca je tudi soglasno izvolila dva delegata za prvo repu- bliško kandidacijsko konferenco, izvoljena sta bila Anton Zoreč in Stane Medik ter tri delegate za drugo republiško kandidacijsko konferenco. Izvoljeni so bili: Radenko Salemovič za zbor občin, Milan Tacinger za zbor združenega dela in Tone Ceh za družbenopolitični zbor Skupšči- ne SR Slovenije. FF Medtem ko so mnogi predeB Jugoslavije biU dobesedno zasntl s snegom, Je Dravslco polje skoraj brez snežne odeje (posnetek 12. 2. 1984). Foto: I. Ciani Zima nad našimi kraji se zadnje tedne precej nepri- jetno poigrava. Koncem januarja je zapadlo veUko snega, kar je povzročilo precei težav zimski službi, predvsem pa ljudem v odročnejših krajih, ki so morali nekaj dni pešačiti na delovna mesta, nekateri tudi po več kot 10 km daleč, ker krajevne ceste niso bile splu- fcne. Tu in tam je pod težo snega popustilo kako staro ostrešje, se zrušilo sadno ali gozdno drevo, ki so mu popustile korenine v razmočeni zemlji. Potem je nenadna odjuga v ravninskih predelih in na sončnih straneh hribov skoraj v celoti pobrala sneg, v senčnih legah pa ga močno stanjšala. Precej je odju- ža pomagala tudi komunalni službi, saj je brez potro- šnje goriva,,odpeljala" sneg z mestnih ulic v kanaliza- cijo. Prireditelji zimskih olimpijskih iger pa so bili v skrbeh, da ne bo dovolj snega. Toda v četrtek je v notranjosti Jugoslavije začelo snežiti, vse bolj in vse gosteje, daje sneg v mnogih pre- delih povzročil velike težave. O vsem tem so naši bralci prav gotovo sproti obveščeni ob dnevnem spremljanju ''ogajanjdoma in po svetu. Prav tako tudi v ^fkanskem severozahodniku, ki je v noči ob četrtka na P^tek začel svoj uničujoči ples na severnem Primor- SKem in Gorenjskem in privihral tudi nad naše kraje, Vendar ne s tako silovitostjo kot na območju severoza- Padne Slovenije. Kljub temu mrzli zimski vihar, ki je vrtinčil kar več dni zapored, ni povsem prizanesel našemu območju. Na območju občine Slovenska Bistrica je vihar odkril mnogo streh, zlasti kritih z opeko, sunki vetra so prelomili ali izruvali iz korenin prenekatero drevo. Pri naselju Tirgot je prelomljeno drevo padlo na električne žice in prekinilo dobavo električnega toka. Precej škode je vihar povzročil domačijam na obron- kih Pohorja in v KS Makole. Delavtem Elektro in PTT pa je neurje na celotnem območju povzročilo ve- liko dela in preglavic, saj je bilo treba spojiti pretrgane žice, postaviti podrte drogove. Na' območju občine Ormož je vihar prav tako napravil veliko škode, zlasti na Kogu, v okolici Jeru- zalema, Huma pa tudi drugje. Razkril je mnogo streh v celoti ali samo delno razdrl kritino, porušil nekaj ostrešij, veliko dreves, ki so pri padanju marsikje pre- trgala električne in telefonske žice itd. Podobno je bilo tudi v območju ptujske občine, vendar o tem poročamo posebej. Velja Se zapisati, da vse škode, ki jo je na našem območju povzročil izje- mno močan veter, kije pihal kar več dni zapored, ne bo moč ugotoviti, saj manjši oškodovanci škode, ki so jo utrpeli, niti ne bodo prijavili, temveč jo bodo po- skušali sami čimprej odpraviti. FF V Črnomlju pred štiri- desetimi leti Med letošnje obletnice dogod- kov, ki so pomembni za zgodovino in razvoj naših narodov in naror dnosti jc v ospredju obeležitev 40- letnice prvega zasedanja Sloven- skega narodnoosvobodilnega sve- ta. Zasedanje je bilo 19. in 20. fe- bruarja 1944 v Črnomlju. Proslave ob jubileju bodo organizirane de- lovno in v skladu s skupnimi stabi- lizacijskimi prizadevanji. Osrednja slovesnost ob obletnici SNOS bo 18. februarja v Črnomlju, zbori slovenske skupščine pa jo bodo proslavili na sejah zborov, ki so sklicani za 20. februar. Osrednje slovesnosti se bodo po- leg delegatov zborov SRS in iz- vršnih organov družbenopolitičnih organizacij udeležili člani I. zase- danja SNOS (58 jih je še živi) ter predstavniki institucij, ki so pred 40. leti začele delovati v Beli kraji- ni po sklepu predsedstva SNOS. Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil izvoljen na Zboru odposlancev slovenskega naroda (120 članov) v Kočevju, so na pr- vem zasedanju v Črnomlju 19. 2. 1944 preimenovali v SNOS. SNOS je potrdil delo slovenske delegacije v Jajcu, razpravljal pa je o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije. Sprejel je več deklara- cij in odlokov. Med sprejetimi od- loki so bili tudi odlok o razpisu volitev v narodnoosvobodilne od- bore, o izdaji plačilnega bona, o narodnem davku, o obvezni obde- lavi zemlje, o zaščiti semen in ple- menske živine, o zaščiti gozdov na slovenskem ozemlju. Katere institucije letos obeležuje- jo 40-letnico? 1. Inštitut za narodnostna vpra- šanja 2. Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja 3. Muzej ljudske revolucije Slo- venije 4. Narodna banka Slovenije 5. Komisija SRS za odnose z verskimi skupnostmi 6. Republiški sekretariat za pra- vosodnje in upravo 7. Republiški sekretariat za no- tranje zadeve 8. Javno tožilstvo SRS 9. Plenum kulturnih delavcev OF 10. Zveza društev pedagoških delavcev 11. SNG Drama Ljubljana 12. TANJUG 13. Radio Ljubljana 14. Društvo novinarjev 15. Partizanski pevski zbor 16.LEK Ljubljana 17. Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov 18. Društvo veterinarjev in vete- rinarskih tehnikov. L ZBORI SKUPŠČNE OBČINE PTUJ Po skupnih obrazložitvah ločene seje ski w občinski kandidacij- 13 ?0"ferenci se je v ponedeljek, Pt^-^^ruarja začela seja zborov SO J-saj so bili za zasedanje zborov daci 11"' delegati kot za kandi- PoseK • l^onferenco. Vsak zbor posinif-', sprejel dnevni red in ske .poročilo svoje verifikacij- Čna Udeležba je bila odli- deieof. združenega dela: od 55 jevnfh u "avzočih 52. Zbor kra- .skupnosti: od 35 delegatov ^mrt^J^ in Družbenopohtični ^^ delegatov navzočih 27. SZa * • ^lu delegati skupno poslu- obrazložitve k osnutku odloka o proračunu občme Ptuj za leto 1984, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da še ni znana vrsta podatkov in predpisov, zato bo osnutek prav gotovo doživel veliko sprememb in dopolnitev. Nadalje o izvajanju sanacijskih in predsana- cijskih programov in o ukrepih, o poteku del ZMDA ,,Slovenske go- rice 83" in o programu dela za leto 1984 ter o predlogu programa dela zborov SO Ptuj. Dočim uvodne obrazložitve k poročilu o izvajanju ukrepov družbenega varstva v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo ni bilo, ker je predstavnik začasnega kolek- tivnega poslovodnega organa sma- tral, da to ni potrebno, bil pa je pri- pravljen odgovarjati na vprašanja delegatov, vendar vprašanj ni bilo. O tem več iz razprave na seji Zbora združenega dela. Nato so se delegati posameznih zborov razšli, da bi nadaljevali z razpravo o navedenih poročilih in o ostalih točkah dnevnega reda na lo- čenih sejah. Tako je ZZD nadalje- val sejo v narodnem domu. Zbor krajevnih skupnosti v delavskem domu Franca Krambergerja in Družbenopolitični zbor v sejni dvo- rani na magistratu. O razpravi na teh sejah poročamo na 2. strani. FF OBČINSKI KOMITE ZKS ORMOŽ OHRANITI VSE, KAR IMAMO! Ormoški komunisti so v zadnjem času namenili osrednjo pozor- nost občinskemu dolgoročnemu programu gospodarske stabilizacije. V vseh osnovnih organizacijah ZK so razpravljali o programu, ki so ga. sprejeli delegati zborov občinske skupščine, predvsem pa so opredelili naloge komunistov pri uresničevanju dolgoročnega stabilizacijskega programa. Na seji občinskega komiteja ZK, ki je bila v sredo, 8. februaija, so menili, da je potrebno aktivnost opredeliti na F>odlagi ocene doslej opravljenih nalog. Komunisti so dejali, da morajo s svojim delom mobili2drati vse delovne ljudi in občane za uresničevanje sprejetega programa, v njem pa so opredelili ključne cilje stabilizacije. Dogovorili so se, da bodo kolikor je mogoče povečali pridelavo hrane, jKileg tega pa se vključili v izvozna prizadevanja na vseh možnih področjih. Predvidevajo, da lahko te cilje uresničijo le, če bodo ustrezno usposobili zemljo — z melioracijami in komasacijami, hkrati pa dosegali večje hektarske donose. Razmišljajo tudi o povečanih predelovalnih zmo^jivostih, kar naj bi dosegli s povečano pridelavo vrtnin. Izdelali bomo tudi oceno organiziranosti zasebnega kmetijstva in po potrebi tudi kaj spremenili. Glede industrije menijo, da bi morali bolj kot doslej izkoriščati znanje večjih centrov, ormoške organizacije združenega dela pa bi se morale povezovati v zdrave reprodukcijske verige in pozitivno zastaviti svoj razvoj. To mnenje je posledica znane ugotovitve o premajhni smelosti razvojnih načrtov ormoškega gospodarstva. Hkrati so komu- nisti opozorili na pomen drobnega gospodarstva in na možnosti razvoja trgovine, gostinstva in turizma. Nadalje so komunisti opozorih, da so misli o opuščanju posameznih izdelkov ali proizvodnje v celoti nedopustljive in daje treba ohraniti in razvijati vse, kar že imajo. Prizadevati pa si morajo s soudeležbami zagotoviti surovine in predvsem energijo. Omenili so tudi položaj delavcev v družbenih dejavnostih in dejali, da je potrebno razkorak v družbenoekonomskem položaju teh delavcev in delavcev v ostalem združenem delu zmanjšati. Seveda se zavedajo, daje denarja pač toliko koliko gaje. Zato pa bi morali pičlo odmerjen denar kar se da gospodarno trošiti in v cem smislu tudi deliti delo med posameznimi ustanovami. Komunisti so se na omenjeni seji zavzeli za sočasnost aktivnosti v vseh okoljih, že v programu pa so naloge rokovno opredeljene, pa tudi nosilci so določeni tako v političnem kot v samoupravnem in delegat- skem sistemu. N. Dobljekar Ceniki po starem! Po sklepu občinske skupnosti za cene so morali vsi, ki so v ptujski občini povečali cene jedi, pijač in slaščičarskih izdelkov po 19. decem- bru 1983, le-te vrniti na prejšnjo raven. Inšpektorji medobčinskega inšpektorata občin Ormož in Ptuj so po 31. januarju, ko je bil omenjeni sklep sprejet, opravili kontrolne preglede v družbenem in zasebnem sektorju gostinstva. Ugotovili so, da so vsi uveljavili stare cenike in da krši- teljev v občini Ptuj ni. V ormoški občini niso imeli dela, saj tamkajšnja občinska skupnost za cene ni kršila določb o povišanju cen v decembru lani. Čeprav ti podatki govore o disciplini in spoštovanju dogovorov, pa so poročila zveznega zavoda za statistiko manj razveseljiva. Kljub zamrznitvi so se drobnoprodajne cene v januarju povečale za 2,3 odstotka, kar pomeni, da cene navzlic zamrznitvi rastejo. N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. februar 1984 tednik OBDRAVSKt ZAVOD ZA VETERNARSTVO IN ŽIVINOREJO PTUJ Delo, vtkano v uspeh živinoreje Obdravski zavod za veterinarst- vo in živinorejo Ptuj je delovna organizacija, ki je s svojo dejavno- stjo prisotna takorekoč v vsem slovenskem prostoru. Veterinarsko dejavnost s preventivo in kurativo opravljajo v občinah Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Osemenje- vanje krav opravljajo v vseh obči- nah Podravja, svetovalno službo in pospeševanje pa poleg podrav- skih občin še v nekaterih občinah Koroške. Proizvodnjo semena za lisasto govedo opravljajo skupaj z zavodom v Murski Soboti za vso republiko. Laboratorijsko deja- vnost opravljajo za podravsko re- gijo, za del Pomurja in del Koroške, selekcijo v Podravju ter v koroških občinah Radlje in Dra- vograd. Vodijo pa evidenco vseh 38 plemenskih žrebcev v SR Sloveniji. Zavod je organiziran v dveh temeljnih organizacijah — tozd Živinoreja in tozd Veterinarstvo. V obeh združujejo delo 103 delavci. 48 jih je z visoko in višjo izobraz- bo, od teh je 10 magistrov in dok- tor znanosti, razen tega pa je več specialistov za razna področja. Nadalje imajo 25 tehnikov, 10 bolničarjev, 11 KV delavcev in tako dalje. Osnovni cilj dela zavoda je do- bra proizvodnja v živinoreji, to pa je mogoče doseči samo z zdravo živino, z vzrejeno v normalnih zoohigienskih razmerah, s pravilno prehrano in takšno genetsko osno- vo, da je sposobna dati pričakova- ne rezultate. Za vse to skrbijo njihove službe in strokovnjaki. V osemenjevalnem središču v Ptuju je bilo lani 31 plemenjakov, proizvedenih pa je bilo 207 tisoč doz semena. Na območju Podrav- ja je bilo osemenjenih 34.759 plemenic, 1.200 več kot leta 1982. Razveseljiv je podatek, da je vse več mlade govedi, pa tudi podatek, da je v A kontrolo zajetih vse več živali. Lani je bilo v to kontrolo zajetih že 9 tisoč živali, leta 1982 pa le 6 tisoč. Zelo pomembna je tudi veterinarska preventiva in kurati- va. Lani so opravili zdravljenje okoli 80 tisoč živali, preventivo pa pri več sto tisoč živalih. Poleg tega so opravljali veterinarsko sanitarni nadzor v vseh obratih, kjer proiz- vajajo živila živalskega izvora. Pred in po zakolu so pregledali več kot 22 milijonov živaJi, opravljajo pa tudi pregled izdelkov. Tako so lahko potrošniki prepričani, da kupujejo zdrava in neoporečna ži- vila. V njihovi kontroli je ves dovoz in izvoz živine iz oziroma v ptujsko občino. Pregledali so kar 22 tisoč kamionskih in vagonskih pošiljk. V uvodu smo omenili tudi laboratorijsko dejavnost. Ta ugotavlja diagnozo kužnih bolezni, obolenja vimena, ugotavlja higie- no surovin in živil živalskega izvo- ra v proizvodnji in prometu. Lani so opravili kar 40 tisoč laboratorij- skih preiskav. Uspehe dosega tudi pospeševal- na služba za delo s kmečkimi ženami. V ptujski občini deluje 24 aktivov kmečkih žena, kar je dokaz za velik interes kmetic za organizirano delo. V zimskem ča- su se sedanje in bodoče gospodinje seznanjajo z osnovami gospo- dinskega dela na raznih semina- rjih, med letom pa organizirajo strokovne ekskurzije. Pospeševalna služba v živmoreji posveča največ pozornosti intenzi- vnemu izkoriščanju travnatega sveta, torej intenzivnemu pridelo- vanju krme. Zelo pomembna so tudi njihova dognanja na področju konzerviranja krme, pravilne prehrane živali. Pri tem uspešno sodelujejo s službami v drugih kmetijskih delovnih organizacijah. Pomembne naloge na tem podro- čju jih čakajo tudi v letošnjem le- tu. Sicer pa njihova letošnja pomembna naloga uvajanje osemenjevanja svinj, nadaljnje razvijanje pospeševalne službe s posameznimi raziskavami in uvajanje nove tehnologije na osnovi teh raziskav in znanosti. Nadalje bodo razvijali preventivno dejavnost na področju kužnih bolezni, bolezni vimena, parkljev, plodnostnih motenj, parazitov ter drugih akutnih in kroničnih bolez- ni, ki ogrožajo našo živinorejo, prav tako pa bodo razvijali labo- ratorijsko diagnostično dejavnost. Pri uvajanju osemenjevanja svinj je potrebno najprej ustanovi- ti osemenjevalno središče, orga- nizirati pa je potrebno tudi mrežo osemenjevanja. Pri rejcih je za to veliko zanimanje, saj je plemenske svinje težko prevažati do merjasca. To je tudi razlog za manjši pripust, kot bi sicer lahko bil. Se- daj je pripust v poprečju nekaj več kot enkrat letno, na farmah pa skoraj 2,5 krat letno. Z organizira- njem osemenjevalne službe bodo dosegli vsaj 1,5 kraten pripust in s tem zagotovili brez dodatnih vla- ganj v Podravju kar 30 tisoč puj- skov več. Njihova stalna naloga je tudi povečevanje števila osemenitev krav v hlevu. Pri tern imajo precejšnje težave, ki zahtevajo postopno povečevanje osemenje- vanja v hlevu. V letošnjem letu nameravajo povečati število osemenjevalnih mest, v osemenje- vanje na domu nameravajo zajeti od lanskih 20 že 40 odstotkov vseh plemenic. V naslednjih dveh ali treh letih pa nameravajo zajeti v to obliko osemenjevanja že okoli 80 odstotkov plemenic. Pospeševalna služba bo tudi le- tos delala predvsem pri uvajanju domače krme v prehrano živali. Skupaj z raziskovalno skupnostjo občine Ptuj proučujejo možnosti za večje koriščenje domače krme. Gre za nov način konzerviranja krme z dodajanjem amonijaka, kar povečuje vsebnost beljakovin, krmo pa tudi bolje konzervira. V teku so tudi poskusi krmljenja pitancev in prašičev z mlado travo, kar bo še en prispevek k zmanjše- vanju uvoza nekaterih sestavin živinske krme. S svojim programom tudi ne izključujejo tistih kultur, ki so trenutno interesantne — to je pšenica in sladkorna pesa. Njihova programirana živinorejska kmetija ima v svojem kolobarju tudi ti kulturi. Letos bodo v raziskovalni nalogi ugotavljali tudi konzumaci- jo, torej količino krme, ki jo molznica lahko poje v prosti reji. Ugotavljali pa bodo tudi možnosti za nadomestitev dušika pri pridelavi trave s sajenjem travnih mešanic. To je ena glavnih nalog in če bo uspela, bo to ponoven pomemben prispevek razvoju naše živinoreje. JB Direktor obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, dr. Cvetko Doplihar Danes občinska kandidacijska konferenca v Ormožu Predsednik Občinske konference SZDL Ormož je sklical za danes, 16. feb- ruarja občinsko kandidacijsko konferenco. Delegati se bodo ob 13. uri zbrali v dvorani ormoške delavske univerze in obravnavali vprašanja po dnevnem redu, ki je praktično določen že z volilnim pravilnikom. Tako bodo po sprejemu poslovnika obravnavali in sprejeli poročilo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volilne komisije predsedstva OK SZDL o opravljenih temeljnih kandidacijskih konferencah. Za tem bodo določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in njenih zborih ter v skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti: Posebej bodo razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SRS, predsedstva SFRJ iz Slovenije, za nosilce vodilnih dele- gatskih funkcij v republiški skupščini in njenih zborih ter v skupščinah republiških SIS družbenih dejavnosti. Izvolili pa bodo tudi delegate za prvo in drugo repub- liško kandidacijsko konferenco. Delegati v Ormožu bodo posebej razpravljali Se o programu dela Zbora ;:druženega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ormož za leto 1984. — u F OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV Letos osem panog Ob koncu marca bomo v Ptuju organizirali že četrto občinsko tekmovanje kovinarjev. Odbor za organizacijo tekmovanja vodi tudi letos Zvonko Žuran iz DO »Olga Meglič« Ptuj. Priprave na letošnje tekmovanje tečejo že nekaj časa. Tako je odbor že prejel prve prijave — doslej jc prijavljenih okrog 30 tekmovalcev. Razveseljivo pa je. da je odbor prejel že tudi prve prijave od zasebnikov, ki doslej na tekmovanju še niso sodelovali. Udeleženci letošnjega tekmovanja bcxlo tekmovali v osmih pano- gah in sicer: varjenje z zaščitnim plinom C02. plamensko varjenje, kovaštvo. rezkanje. ročna obdelava, struženje, brušenje; tekmovali pa bnja\e. Do takrat pa bodo :-.vojc prijave oddali tudi delavci, zaposleni ,!n zasebnih delodajalcih občine, ti so namreč obljubili, da bodo imeli v saki panogi tekmovanja svojega predstavnika. MG IZ RAZPRAVE NA SEJAH ZBOROV SO PTUJ KRITIČNO IN USTVARJALNO O osnutku odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1984 so razpravljali delegati v vseh treh zb<.)rih. Tako so v ZZD menili, da bo osnutek treba še bistveno dopolniti, saj v okviru re- publike še marsikaj ni dogovorjeno in poenoteno, pa tudi v občini ni znano kakršen bo novi katastrski dohodek. V Zboru krajevnih skupnosti so imeli delegati prav tako veliko pripomb, predvsem pa so opi)zarjali na problem financiranja dejavnosti KS, ki jim ga predvideno 16 odstotno povečanje v proračunu prav gotovo ne zagotavlja. V DPZ pa so poudarili, daje pri sestavi predloga proračuna treba predvsem upoštevati globalne usmeritve in de- janske možnosti. Osnutke odlokov: o spremembah odloka o davkih občanov v občini, o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1984 in o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini so delegati v pristojnih zborih (ZZD in Zbor KS) prekvalifi- cirali v predloge in jih tako sprejeli po hitrem ali skrajšanem postopku. Bis- tvenih pripomb k vsebini pa ni bilo. Posebno živahna razprava je bila o osnutku (Klloka o spremembah in do- polnitvah odloka o zimski službi. V zboru združenega dela so predvsem menili, da je vprašljivo prenašati z odlokom obveznosti na krajevne skupnosti, ki nimajo zagotovljenih potrebnih sredstev za izvajanje. V zbtiru krajevnih skupnosti je k temu osnutku imela pisno pripombo vsaka delegacija, kar dve tretjini delegatov pa je sodelovalo v razpravi. Celotna razprava je izhajala iz osnovnega vprašanja, kje naj krajevne skupnosti dobijo denar za izvajanje določil odloka o zimski službi. Bilo je tudi več vprašanj, zakaj razlika med KS na mestnem območju, kjer plačujejo pri- spevek od mestnega zemljišča in za čiščenje cest, ulic in pločnikov skrbi komunala, in KS na podeželju, kjer nimajo stalnih virov za financiranje te dejavnosti. Ob tem je bilo izrečenih tudi precej kritičnih besed na račun cestnega podjetja in komunale, ker nekaterih cest niso pravočasno spluži- li, avtobusna plečki vasi, kar pomeni nič več in nič manj kot dve debeli uri hoda. A kaže, da jih pot niti ni preveč izčrpala, saj na snemanju, kije trajalo od desetih dopoldan pa skoraj neprekinjeno do desetih zvečer, nihče od njih ni kazal znakov utrujenosti, ali nestrpnosti, čeprav jih je vrh vsega še čakala vrnitev po trdi temi, mrazu in med sneženjem mrazu in med sneženjem^ Strajna ni velika vas. Pravijo, daje danes na pol prazna, toda tisti »kupček ljudi«, kije ostal, so sami veseljaki, ki radi pojo. Večinoma se preživljajo s kmetijstvom pri čemer ima vinogradništvo prevladujoč položaj. Marsikje je zaradi strmin strojna obdelava nemogoča, zato si sosedje medseboj pomagajo z ročnim orodjem zlasti pri kopanju vi- nogradov, košnji, spravilu sena, poljščin in žetvi ter bratvi. Tako shajanje pa je seveda tudi priložnost za petje. Poleg tega, da tudi naša pevska skupinica, ki jo sestavljajo Zalika Kajzer, Milica Butolen, Stanko Butolen in Slavica Cafuta — torej »naši štirje sorodniki«, vedno pojo ob delu, je zanje značilno, da to najraje počno ob spremljavi harmonike. In tako, ob spremljavi harmonike Dolenčana Franca Topolovea, njihovega petega sorodnika, smo posneli tudi večino njihovega petja. I.C. V OŽJEM IZBORU TEKST Z. KODRIČA v petek, 10. februarja, so na otvoritveni slovesnosti Tedna slovenske drame v Kranju podelili letošnjo nagrado Slavka Gruma za najboljše slo- vensko dramsko besedilo. Zanjo so se potegovali avtorji del, ki so bila uprizorjena, tiskana ali predložena žiriji v preteklem letu. Letos sta nagra- do prejela Tone Partljič za komedijo ,,Moj ata — socialistični kulak^V-ln Rudi Šeligo za dramo ,,Ana". V ožjem izboru med petindvajsetimi novimi te^^sti iz leta 1983 in tisti- mi iz lanskega ožjega izbora, je tudi tekst Zdenka Kodriča iz Cirkovc, po poklicu novinarja, ,,Zemlja, zemlja — kmečke sJike krvi". Čeprav uvrsti- tev v ožji izbor še ne pomeni garancije za uprizoritev drame, vendarle upa- mo, da bo ugodna ocena žirije vplivala na odločitev katerega od gledališč, da uvrsti dramo v svoj spored. N. D. DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ PRIPRAVLJA Komisija za strokovne zadeve in družbeno dejavnost pri Društvu dia- betikov Ptuj pripravlja prireditev za DAN ŽENA, ki bo 10. marca popol- dne v gostišču Segula na Rogozniški cesti v Ptuju. Na prireditev vabijo vse člane, njihove družinske člane in podporne člane društva diabetikov. Prija- ve bodo sprejemali le dva dni in sicer v sredo, 22. in sredo 29. februarja, vsakič med 9. in 11. uro v pisarni društva. Ob prijavi bo treba plačati tudi delež za večerjo, saj temelji prireditev na samofinanciranju. Priprave na dan žena v KS Boris ZiherI v počastitev mednarodnega dneva žena — 8. marca pripravlja KS Boris ZiherI Ptuj na sam dan praznika ob 16. uri, v prostorih gostilne Grozd, srečanje žena z območja krajevne skupnosti. Srečanje temelji na samofinanciranju, zato je treba udeležbo prej pri- javiti. Prijave bodo sprejemali še danes in jutri, 16. in 17. februarja od 10. do 11. in od 16. do 17. ure v prostorih Doma upokojencev v Ptuju. Po- drobnejše informacije bodo zainteresirani dobili ob prijavi ali neposredno pri Rudiju Koširju, ki je organizator srečanja, enako kot dveh zelo uspelih izletov in minulega silvestrovanja. RK V soboto premiera vCirkovcah Igralska skupina Prosvetnega društva Cirkovce bo to soboto, 18. fe- bruarja, ob 19. uri predstavila gledališkemu občinstvu Gogoljevo Ženitev. Na odru velike dvorane doma krajanov, ki je ob vsaki prireditvi polna gle- dalcev, se bo predstavilo enajst domačih igralcev. Poleg njih so pomagali pripraviti igro v režiji Zdenka Kodriča še Iva Lepšina, Anica Lačen, Fran- ček Lah, Alenka Vuk in tehnične delavnice osnovne šole Cirkovce. N. D. JUBILEJ STARC^TE SLOVENSKIH FOTOGRAFOV V PTUJU -It- .iBrrfJi *.MW®»i=l ' ■-■MB! Ob 70-letnici Franca Langerholca Zadnjega januarja je praznoval 70-letnico rojstva Franc Langer- holc, ki ga upravičeno prištevamo med staroste slovenskih fotografov v Ptuju. Ni Ptujčana, tudi skoraj- dane ptujskega občana, ki ga ne bi poznal in spoštoval, njegovo delo pa pozna tudi širša okolica. Kljub temu pa ga marsikdo verjetno pre- malo pozna kot zavednega Sloven- ca in aktivista OF v najtežjih dneh naše zgodovine. Zato je naša dol- žnost, da ob visokem življenjskem jubileju na kratko predstavimo tudi njegovo življenjsko pot in delo. Franc Langerholc je bil rojen 31. 1. 1914 v Gor. Logatcu, kjer je naj- prej obiskoval osnovno šolo, po- tem nadaljeval v Planini, meščan- sko šolo pa je končal v-Tržiču. Za fotografa se je izučil na Jesenicah, kjer je leta 1931 postal pomočnik. Potem je delal najprej v raznih kra- jih Slovenije, pred odhodom na od- služenje vojaškega roka pa v No- vem Sadu. Služil je pri aviaciji v Zagrebu. V Ptuj je prišel natanko pred 45 leti, februarja 1939 po zaslugi ta- kratnega ptujskega trgovca Milka Senčarja, sicer zavednega Sloven- ca, ki je želel v Ptuju tudi slo- venskega fotografa kot protiutež dvema nemčurskima. Zato takrat boj za obstoj, za delo in kruh ni bil lahek, povrh tega pa je bil vsako leto poklican za daljši čas še na orožne vaje. Aprilsko vojno 1941 je prebil kot jugoslovanski vojak, bil od Nemcev ujet, vendar mu je uspelo pobegniti nazaj v Ptuj. Toda že čez 14 dni so se oglasili pri njem nemški oblastniki z dokumentom, da so mu zaplenili atelje in da bo izseljen. ker je prišel v Ptuj odjedat kruh nemškima fotografoma. Znanec Glatz ga je zaupno obvestil, da ga mislijo zaradi njegovega nemškega priimka izseliti v Nemčijo. Zato je skrivoma pobegnil v Ljubljano, kjer sta že prej bili žena in prva hčerka, ki je leta 1943 umrla. V Ljubljani je živel v Rožni doli- ni, kjer se je takoj povezal z OF. Naredil je precej legitimacij in foto- grafij za tehniko, da jih je izdajala ilegalcem. Leta 1942 so ga Italijani are- tirali in poslali v taborišče. Bil je v transportu, ki so ga partizani pri Verdu napadli, vendar v enem od zadnjih vagonov, ki jim ga ni uspe- lo odpreti. Tako je prišel v tabori- šče Gonars, potem pa v Reniči v Sev. Italiji. Po osvoboditvi se je vrnil z dru- žino v Ptuj, kjer je nadaljeval s fotografsko obrtjo. Pri njem se je izučilo 12 vajencev, med njimi tudi oba sedanja ptujska fotografa, Si- monič in Kosi. Tov. Simonič je bil pri njem že pred vojno prvi vaje- nec. Franc Langerholc je bil tudi usta- novni član Avto moto društva Ptuj in član njegovega upravnega odbo- ra od ustanovitve do leta 1980, bil je odbornik v obrtnih združenjih, eno mandatno dobo odbornik zbo- ra proizvajalcev občinske skupščine in rad je pomagal povsod tam, kjer je bilo potrebno. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela s srebr- nim vencem, prejel je vrsto raznih priznanj, med drugim zlati znak AMZ Slovenije, zlati znak republi- škega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu itd. S 1. januarjem 1983 je nastopil zaslužen pokoj, atelje pa je izročil hčerki Petri Stropnik, ki uspešno nadaljuje očetovo obrt. Kljub temu pa ji, če mu le zdravje dopušča, v ateljeju še vedno pomaga. Saj v delu in v društveni aktivnosti najde osebno zadovoljstvo in moč za pre- magovanje težav, ki jih na njegovi življenjski poti ni bilo malo. Ob delu blaži tudi bolečo izgubo svoje ljubljene žene Fani, ki je umrla pred enim letom. Francu Langerholcu ob njego- vem visokem življenjskem jubileju čestitamo in mu želimo še veliko let zdravja! FF Franc Langerholc Jubilant s hčerko Petro in sodelavkami, ki pri njem v ate^eju delajo že od 15 do 25 let (stojijo) od leve: Kristina Polajžer, Ciiika Herga in Olga Tetičkovič. Občni zbor gasilskega društva Leskovec V nedeljo, 5. februarja je gasilsko društvo Leskovec imelo svoj občni zbor. Skupščine gasilskega društva so se udeležili zraven številnih domačinov, še predstavniki OGZ, LTNZ, Požarne skupnosti Ptuj, gasilska društ- va iz centra Videm, sosednja gasilska društva, GD iz SR Hrvaške. PoročiH predsednika m poveljnika sta prikazali dosedanje delo, velike uspehe, pa tudi težave, s katerimi seje društvo srečevalo. GD je realiziralo velik del svojih nalog, ostale naloge pa bodo realizirane v naslednjem obdobju. GD je v minulem letu opravilo nekatera gradbena dela v centrskem domu in na gasilskih trojkah. Člani GD so se udeležili srečanja gasilcev v Arandjelovcu. Uspehi so tudi zabeleženi pri vključevanju v preventiv- ne akcije OGZ, s preventivnimi pregledi in prikazom filma. V minulem letu je bilo veliko pomanjkanje vode. Tako je gasilsko društvo uspešno uporabljalo cisterno, ki so jo nabavih pred leti. Dovoz vode je zelo naporen, saj marsika- tero gospodinjstvo nima primerne ceste. Vodo so morali dovažati iz Tumišča. pa čeprav je 7 km bliže možen vodni odvzem. Zraven neurejenih odnosov z odvzemom vode, ki je povrh še zelo draga, so bile tudi težave z gorivom, saj je bil tudi prekinjen dovoz vode zaradi pomanjkanja goriva. Krajani so zaradi nerazumevanja težav veliko krivde valili na gasilce. Ob tem je pohvalna tudi pomoč gasilcev iz centra Videm in GD Ptuj. Razvoj in krepitev društva se tudi vidi v vključevanju mladine med gasilske vrste, saj so bili sprejeti trije mladinci, spodbudno pa je tudi delo gasilskega krožka. Člani krožka so v lanskem letu dosegli prvo mesto med mlajši- mi pionirji v GD Videm, nadaljnjega tekmo- vanja pa se niso udeležili zaradi pomanjkanja oblek, težav s prevozom in časovnih težav mentorskega kadra. Toda z dobrim delom so pionirji pokazali, da je v haloški mladini mnogo sposobnih gasilcev, le motivirati in aktivirati jih je potrebno. Težave so tudi z nekaterimi starši, ki še vedno mladino rabijo za domače delo, za tako humano dejavnost kot je gasilstvo pa ni razumevanja. V krožku sodeluje 23 članov in to je porok, da se za bodočnost gasilstva ni potrebno bati. Veliki uspehi pa so tudi doseženi v sodelo- vanju GD z ostalimi društvi v centru, sosed- njimi GD in društvi iz SR Hrvaške. Predsed- nik OGZ, Herbert Sorec je dejal, da prav ta povezava daje garancijo in kvaliteto. Predsed- nik GD Leksovec Ivan Medved pa je zraven omenjenega še v poročilu navedel, da mora- mo skrbeti, da bo čim manj akcij gašenja in čim večja varnost krajanov. Poročilo poveljnika gasilskega društva Franca Kozela, da v minulem letu v KS Leskovec ni bilo požarov in od tu izhaja [x>hvala preventivi. Člani gasilskega društva so preventivno pregledali nekatera gospodinj- stva in opozorili na napake. Ti pregkdi niso bili mšpekcijski, ampak svetovalni! Poveljnik je tudi predstavil gasilske trojke, ki prav tako prispevajo k uspehu G D. saj smo tako gasil- sko organizacijo približali krajanom in jo prenesli na teren, ter s tem povečali akcijsko sfKJSobnost gasilskih enot. Predsednik px)žarne skupnosti Ptuj tov. Debeljak pa je k temu dejal, da bi tudi druga GD na podeželju morala iskati rešitev v ga.silskih trojkah. GD pa .seje tudi v minulem obdobju udeležilo z vajo pri popestritvi krajevnega praznika v KS Videm in KS Leskovec. Težave so tudi v mobilnosti društ- va, saj je orodni avtomobil pogosto v popravi- lu in gasilci so se odločili, da bodo rlabavili novi orodni avtomobil, kar bo vsekakor prispevalo k še večjim, rezultatom gasilskega društva. V razpravi so sodelovali predstavniki OGZ, UNZ, Požarne skupnosti Ptuj in gasilskih društev. Predsednik požarne skupnosti občine Ptuj je spregovoril o materialnih težavah v občini, saj je tehnika vedno dražja, sredstva pa se ne povečujejo. Potrebe so po večjem razvoju društva na podeželju^ kjer je politika usmerjena v vzgojo kadra, razvoj materialno- tehnične osnove m skrbi za gasilce. Spregovo- rili so tudi predstavniki GD Bednja, Lepogla- va, Ivančica, Cvetlin, Tržeč, Cirkulane, Žetale in Sela. Sledil je sprejem novih članov in podelitev priznanja Katici Rakovec od OGZ za dolgo- letno uspešno delo v GD. . Po skupščini je sledila pogostitev in zabave z ansamblom Sanje. Za konec bi vsem, ki čitajo ta sestavek, podal skupno misel skupščine, da je glavno delo gasilcev usmerjeno preventivi in šele potem po potrebi gašenju. Želel bi, da bi gasilce ne poznali le kot tiste, ki gasijo, ampak predvsem kot nosilce akcije preventive. Res je. da o ognju ne pomislimo, dokler ni požara, toda ko je, je marsikdaj tudi gašenje prepo- zno. Nekateri trdovratneži so mnenja, da 90 brez fKJžara preživeli 40. 50 ali še več let. toda ne vedo. da je za požar potreben le trenutek nepazljivosti, in ko se zgodi, je uničen trud tudi petdeset in več let. Poglejmo že danes, če smi- naredili vse za požarno varnost, kajti lahk.' bo jutri prepozno. Janez Mere tednik — 16. februar 1984 NASI DOPISNIKI - 7 Kdor veliko pije, obvezno zdravljenje - zakaj? se takole z večjo ali manjSo naglico vraCa- jpo v kolesje službovanja, in ko se čar zgublja v podobo posameznih dejstev, se moram v vašem fp^^u ustaviti ob najresnejSem svarilu dana- šnjega časa. Torej, kdor uživa prekomerne koli- čine alkoholnih pijač, kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, naj ne bi užival pravic in varstva kot oni. ki pridno delajo. S tem Člankom se približujem poglavju, ki govori o naSih svoboščinah, pravicah dolžnostih in odgovornostih na posameznih delovnih me- stih. Torej svoboščine in pravice so postavljene na prvo mesto. So poudarjene in nas vabijo, da jih izkoristimo z občutkom poštenosti, kaj sme- ^0, ne da bi škodili drugim okoli sebe, tistim, lo jih poznamo in tistim, ki jih v svojem stal- nem življenjskem krogu niti ne zaznavamo. Izkoristiti jih smemo potem, ko z občutkom prisluhnemo, kaj zmoremo in precenimo, kak- šnih pravic si niti privoSčiti ne smemo, ker jih ne zaslužimo z delom svojih rok. Zakaj obvezno zdravljenje alkoholika? Kdo je kriv da do tega pride? Morda družba sama, podjetje, oz. delovna organizacija. Mnogi ljudje, ki imajo take ali drugačne težave pa čeprav zelo neznatne, radi domala vse svoje fivljenjske neuspehe pripisujejo sebi, kar polagoma dobi v njihovi zavesti osrednje mesto. Neprestano so okupirani, ki jo posplošijo na celo svojo osebnost in še na okolje in na ljudi okrog sebe. Ne morejo in ne morejo sprejeti stvarnosti, take kot je, temveč ker s to stvar- nostjo niso 7adovolini. iščejo krivca, ali pa v notranjem duhu razočaranja, ali pa_izven seoe v okolju, na delovnem mestu, v "nepravilnem odnosu predpostavljenih, v kritičnih osebnih dohodkih ipd. najdejo uteho vselej v kozarcu. Njegove težave in bridkosti se mu naenkrat razde največje in nepremagljive in ta proces se nadaljuje vse do samomorilskih misli. Taki ljudje niso v stanju objektivno presojati stvari in pojave okrog sebe, navadno kuhajo in premljevajo v sebi svojo nesrečo. Pri tem pa so popolnoma pasivni ali agresivni (napadalni). Tako se zapletejo v nove konflikte in zabredejo v nove težave, te pa spet poslabšujejo njihovo stanje. Tega začaranega kroga običajno sami ne morejo presekati in ne najaejo izhoda, zato je edina rešitev zdravljenje. V času rehabilitacije se človek počuti kot prerojen, zatrjuje, da ne bo nikoli več pokusil nobenega alkohola, toaa ooljuta je eno, dejanje pa drugo. Kljub strokovnim nasvetom terapevtov, ki se vsak dan srečujejo s problemi posameznih zdravljencev, eni so taki ali drugačni, nekateri se hočejo zdraviti, ker so prišli z namenom, da bi se radi ozdravili, hkrati pa zaživeli novo življenje, so pa tudi taki, ki jim zdravljenje sploh več ne pomaga. Torej, načrtno izkoriščajo naš družbeni sistem, ki zanje namenja veliko denarja in to na račun tistih delavcev, ki pridno in trdo delajo, da lahko plačujejo visoke prispevke za zdravstvo in socialno skrbstvo, od Cesar gre veliko prav za zdravljenje alkoholikov. Ne vem, ali se vsi skupaj prav zavedamo, toda nismo ravno skromno obdarjeni s temi socialnimi pridobitvami, ki nam jih odtegujejo od naših osebnih dohodkov in tako rekoč ne vemo na katere račune pretočijo ta denar. Pa ne bomo zdajle drezali v to pomanjkljivo prikazovanje koliko dohodka si delavci, ki pridno delamo razdelimo za kosmate dohodke. Vem, da ne načenjam ravno najbolj priljubljene teme, ker se nam iz dneva v dan dozdeva, da kar dosti storimo za denar, ki ga prejemamo. Kadar se zjezimo nad svojo "delovno okolico, ceio^zapreiTino da ne bomo delali za tiste, ki zabušavajo. Priznajte, takšni razgovori vas znevoljijo in za nekaj časa vržejo iz tira, nato pa pozabite in se bolj ali manj ravnate po okolici, če se ne podrejate lastnemu delovnemu zagonu. Tisto svarilo, ki sem ja omenil v začetku pa DO ostalo le na papirju, čeprav se nam v najbolj poštenih trenutkih našega službovanja dozdeva, da kdo med nami res ne zasluži drugega kot da ga postavimo pred dejstvo, oz. dilemo. V resnici pa bi se najbrž težko odločili izreči kakšno kazen, če bi jo na sestanku kdo predlagal. V hipu bi se spomnili obilice olajševalnih okoliščin in na glas bi jim povedali. Zasmilil bi se vam in pristali bi, da obljubi. kako se bo poboišal. In potem bi bili zadovoljni do prve priložnosti, ko bi jezno ugotovili, da je nepopravljiv. Na srečo nimajo v Ormožu opraviti s prevelikim številom delomrznežev, ki bi povsod kvarili delovno vzdušje. Nekaj jih je, vendar nimajo težav z njimi. Ko sem pred kratkim zašel v eno izmed zdravstvenih ambulant, in ker je že to v moji navadi da opazujem obnašanje ljudi, se je pred mojimi očmi odvijal tale prizor. V obraz rdeč ter zabuhel moški se je čudil, kako to, da ob takratni uri ne more opraviti koetrole zaradi poškodovane roke. Administratorka mu je sicer pojasnjevala, da je njegov zdravnik moral na nujni hišni obisk. Pa je možak potem zahteval le žig kot dokaz, da se je tam zares zglasil. Potem je zadovoljno odkorakal. Administratorka pa je za okencem jezno mr- mrala, da spet tri dni ne bo Sel na delo, čeprav bi ga zdravnik izpisal iz bolniškega staleža. No, takšne zgodbe bi se še našle marsikje drugje, če bi jih iskali. Ne maram da bi pomislili češ, zdaj pa moramo postaviti vse zabušante na cesto, tega ne trdim. Povedati pa vam hočem, da je tisti hudi stavek zapisan zato, da bi nam ponudili zaščito pred podobnimi zabušanti in delomrzneži. Saj nam taki zabušanti ki si krajšajo čas po oStarijah, okrog iščejo delo, hkrati pa kot je že v stari navadi prosijo Boga, da ga ne bi našli, nav- sezadnje porabijo težko zasluženi denar, ki smo si ga zaslužili v osemurnem delovniku in so nam ga odtegnili od naših osebnih dohodkov. Ko govorimo o nedelavnosti posameznikov, žal niti ne vemo koliko nas stanejo. Medtem ko v drugih republikah vsaj približno računajo koliko denarja izgube, pri nas pa nihče ne zračuna in pove na glas. Trde, da niti ni iz- merljivo in je preveč povezano z upravičenimi stroški. Kako, vesel bi bil, če bi z naklonjenostjo prebrali te vrstice in bi skušali razumeti, da je sedanji čas, čas ko se da marsikaj storiti in zboljšati, zato raje več mislimo na ustvarjalnost sedanjega časa ne pa ne zasvojenost alkoholizma. Viktor Rajh Iz dela športnega društva Turnišče športno društvo TumiSče je bilo ustanovljeno pred nekaj me- seci. Mladi člani tega društva so v letošnjem letu krepko prijeli za delo in si zastavili precej ciljev in nalog, ki jih bodo opravili v prvi polovici letošnjega leta. "Naobmo^u KS Turnišče bodo uredili dve avtobusni postajališči in prenovili hišici na njih. Pri- pravljajo tudi veselo pustovanje m praznovanje Dneva žena. Udeležili se bodo tradicionalnega ptujskega kurentovanja z organizirano skupino. V marcu bodo že pričeli z ligo v malem nogometu in še več drugih nalog čaka, da jih ure^čijo. Besedilo in posnetek: B. Zupanič Utrinek s smučarsidh skokov, ki jih je pred kratidiii pripravilo društvo OLIMPIJSKE IGRE Vsi smo težko pričakovali olim- pijske igre. V Soli smo se dogovo- rili, da bomo gledali otvoritev olim- piade. Ko sem tisti dan prišla iz šo- le, sem komaj čakala ure, ko se bo pričelo. Vključila sem televizijo in začelo se je. Težko sem čakala, ko bo Sanda Dubravčič prižgala olim- pijski ogenj in ko bo Bojan Križaj povedal plimpijsko zaobljubo. Ura je hitro tekla in bilo je konec. Želi- mo jim vsi, da bi naši dosegli lepe uspehe. Jožica Amiga, OS Trnovska vas Smučarski skoki v Strmcu TVD Partizan Leskovec je v nedeljo,^" Januai^a organmralo tekmovanje v smučarskih skokih in smuku. Tekmovanje je bilo na pobočjih haloških gričev v Strmcu. Z!a skoke seje prijavilo 31 tekmovalcev, za smuk pa nekaj nad 40. Ker nimam pddatkov o tekmovalnih dosežkih in uvrstitvi tekmovalcev, poskušam le s fo- tografijami prikazati prijetno vz- dušje in dobro pripravljeno tek- movanje. Bese^jiio posnetki: B. Zupanič TekBMvalec na zaletiKu UspeSen doskok Iz dela marksističnega krožka srednje ekonomske šole , Jože Lacko" Tudi v letoSnjem šolskem letu spada med najaktivnejše interesne de- javnosti na naši šoli marksistični krožek. Čeprav v njem ne deluje veliko število učencev, pa nas je v krožku vseeno dovolj, da lahko dobro delamo, kar potrjujejo tudi reziJtati našega dela. Že v začetku šolskega leta smo izdelali Program dela za leto 1983/84, v katerem smo si zastavili naslednje naloge: — spremljanje aktualnih dogodkov doma in po svetu — pregled življenja v posamezmh državah v Evropi in drugje — o gospodarski krizi v svetu — izdelava konkretne raziskovalne naloge na poljubno temo s proble- matiko življenja učencev SE§ „Jože Lacko" — sodelovanje z ostalimi marksističnimi krožki v centru — sodelovanje z marksističnimi krožki v osnovnih šolah. Kot pravi sam program dela, smo v prvem četrtletju najprej obravnavni nekaj aktualnih tem, med drugimi smo pregledali aktualne na- loge OZN v zvezi z zapleteno mednarodno situacijo in ob tem razgovoru spoznali le-to, razpravljali smo o religiji kot o obliki družbene zavesti, spo- znali njen nastanek, vzroke zanj, posl^ice le-tega in seveda govorili o treh največjih religijah našega časa. V drugem četrtletju smo se zaceli pripravljati na raziskovakio nalogo, katero smo si zastavili kot naš največji cilj v tem šolskem letu. Seveda smo se najprej poučili o načinu raziskovanja, torej o metodologiji družbenega raziskovanja. Govorili smo o načinih raziskovanja družbenega življenja, o vrstah raziskav ter o vsebinskih elementih posameznih raziskav. Spoznali smo, da je treba najprej opredeliti področje raziskave, torej njen predmet, nato poiskati in določiti hipoteze, poiskati in raziskati pokazatelje za razis- kavo in nato dobljeno gradivo analizirati. Skratka, treba je mnogo delati in to tako z glavo kot tudi rokami. In volje do dela nam ne manika Kmalu smo se zedinili za naslov raziskovalne naloge. Ta je naslednji: PROSTI CAS UČENCEV SES JOŽE LACKO V DELOVNIH DNEVIH. Želeli smo biti konkretni in želeli smo odkriti nekaj koristnega, kar bi lahko uporabili v življenju in kar bi dalo uporabne rezultate in ne „mlatiti prazne slame". O raziskavi bomo sporočili kaj več v eni naslednjih številk. Marjeta Zadravec, 2. b SES J. Lacko Med ormoškimi planinci Verjetno bo v teh olimpijskih dneh vsakršno poročanje, ki m neposre- dno povezano s sarajevskim utripom, za bralce nezanimivo. In vendar je bilo na občnem zboru: Planinskega društva Meško Maks Ormož, ozračje planinsko — športno. Nabralo se je toliko mladih, da so bili prostori v starem delu ormoške- ga hotela skoraj pretesni za vse. Z rutino je bil speljan dnevni red, tako da ni bilo čutiti togih formalnosti občnega zbora. Poročila so bila kratka, realna, jedrnata, beseda sočna — planinska. Iz predsednikovega letnega poročila lahko pozdravimo: — že tradicionalno smučarsko tekmovanje ,Ormož na smučeh' od najmlaj- ših do veteranov na Pohorju;. — planinski tabor v dolini Završnice, ki je prerasel v našo planinsko šolo; — namen je dosegel izlet na Krofičko v Savinjskih planinah, ki je okrepil vezi med diiaško in PiSNIKI 16. februar 1984 - tednik Markovski koranti Zima v Markovcih Kdo bo prvi... Članice literarnega krožka se predstavljajo mojoCe Moj oče je visoke postave, suh in ima črne lase. Po poklicu je vodovodni inštalater. Dela pri podjetju IMF. Z delom ni preveč zadovoljen. Dela namreč v raz- ličnih krajih, zato ga včasih dolgo ni domov. Letos je delal tudi v Črni gori in Kranjski gori. Kadar je doma, tudi večkrat dela vodo- vod in centralno kurjavo. Ko se vrne z dela, zakuri in večkrat tudi skuha. Največkrat po pomije posodo in jo obriše. Rad posluša gi^bo. Ko se zvečeri, gleda t^evizijo aii bere. Mnogokrat pa mu moram igrati na frulico. To mu je zelo všeč. Tudi sam bi se rad naučil. Mislim, da se bo. Potem bova lahko igrala skupaj. Klavdija Verlak, 3. razred obiskal nas je dedek mraz V ponedeljek 26. 12. nas je obiski dedek Mraz. Pričakali smo ga v dvorani v Stojncih. Mamice so pripeljale otroke, ki so že nestrpno čakali na prihod dedka Mraza. Najprej je bila lutkovna predstava. Posebno majhni otroci so z zanimanjem gledali lutke, ki so govorile in se premikale. Po lutkovni i^ci je bil kratek prizorček. V njem so sodelovali Rdeča kapica, Sne- guljčica in lovec. Končno je prišel dedek Mraz. Najprej smo zapeli pesnico Ringa, ringa raj^ d^ek Mraz prihaja. Ker je dedek Mraz že star in naglušen, nas ni dobro slišal, zato smo morali zapeti še enkrat in to seveda glasneje. Nato je pričel dehti darila. Nekateri otroci so se ga malo bali, drugi so bih kar korajžni. Nekdo ga je celo pocu- kal za brado. Ko je razdelil darila, je odhitel drugam, kjer so ga otroci še čakaU. Po njegovem odhodu se je dvorana izpraznila. Jaz nisem dobila darila, ker sem že prevelika, dobila pa ga je mlajša sestrica. RazdeUU sva si sladkarije. Za obe jih je bilo dovolj. ptice pozimi Zapadel je sneg. Otroci smo se ga zelo razveselili. Nekega dne sem gledala skozi okno in videla kako SI ptice iščejo hrano in otožno čivkajo. Malo sem pre- mišljala. Domislila sem se, da bi jim naredila ptii^o krmilnico. Kar hitro sem šla na delo. Kmalu sem jo napravila. Toplo sem se oblelda in si pripravila tudi otrobe in zrnje. Krmilnico sem postavila na drevo, vanjo pa nasula ptičjo hrano. Z ograje so priletele ptice in kmalu je hrane zmanjkalo. Ponovno sem jo na- sula vanjo. Naslednji dan sem šla v gozd in opazovala, kako lovci krmijo gozdne živali. Tudi v šoli smo naredili krmil- nice in jih postavih okrog šole. Vsak dan nasujemo vanje zrnje. Ptice so nam hvaležne. Spomladi nas bodo razveseljevale s svojim petjem. Tatjana Janžekovič, 3. razred koline KoUne so bile nekoč največji kmečki praznik pozimi. Sedaj temu ni več tako, ker koljejo na dežeh kdajkoli, ne glede na letni čas, saj imamo namesto dobrih starih »tunk« zamrzovalne skri- nje. Pri nas koljemo večkrat lemo, kljub temu pa imamo še prave zimske kohne. Takrat delamo krvavice, mesne klobase, meso nasolimo in damo v »tun- ko« in ne le v skrinjo. Na te koline povabimo tudi sorodnike. To so starši moje mamice, ki stanujejo v Muretincih, sestre in bratje, torej naše tete in ujci. Povabimo jih zato, da ima mami- ca vsaj enkrat letno vse svoje okrog sebe in se počuti tako, kot bi bila še vedno doma, v svoji rojstni vasi. Ker atek nima bra- tov in sester, povabimo njegovo botro in tete. Tudi te nas imajo vse rade, zato je ta dan za nas otroke res pravi praznik. Ko mesar prašiča zakolje, mu odere kožo, nato mu sname mast prašiča razpolovi in ga obesi. Iz njega vzame želodec, drobovine in črevesje. Creva temeljito očisti in opere, nato pa razdeli debelej- ša za krvavice, tanjša pa za mesne klobase. Ko to opravi, razseka meso in pripravi maso za klobase. Posebno veselje je pri krvavicah, saj tam lahko sodeluje vsak, če ima temeljito oprane roke. Večkrat je kateri izmed povabljenih namazan s kašo okrog ust, ker pač mora poskusi- ti, če je kaša dovolj slana, to pa se zgodi tako, da mu mesar kar z roko »poči« v usta kašo, tako da ima še nos dovolj. Medtem mamica skrbi za hra- no, atek pa za pijačo. Najlepše pa je zvečer. Takrat je delo postoije- no. Odrasli sedejo za eno mizo, mi za drugo. Ker so tete in strici raztreseni po vsej Sloveniji, nare- dimo kohne v soboto, tako da lahko prespijo pri nas. Moji starši pa so tudi srečni, saj jih ne morejo pogosto obiskovati, ker smo doma otroci in živina, to pa jim ne privošči prostih dni. Zato pa uredijo tako, da združimo obisk s kmečkim praznikom. Vsi smo bih veseli in smo se zabavali pozno v noč. Helena Lešnik, 4. b. naša zobozdravstvena ambulanta Že ko so začeU graditi novo šolo smo želeh imeti tudi svojo zobozdravstveno ambulanto. Še- le sedaj, po nekaj letih, se nam je ta želja izpohiila. Nekega dne so začeh v prosto- ru, ki je bil namenjen za kabinet, nekaj delati. Vsi otroci smo z napetimi očmi opazovah to poče- tje. Nobeden od nas ni vedel, za kaj gre. Tovarišica nam je pove- dala, da bomo dobih novo felsko zobozdravstveno ambulanto. Vsi smo bih presenečeni. Vsak od- mor smo opazovali, kaj se dogaja v tem prostoru. Delavci so zabi- jali, montirali in prinašah razne predmete. Končno je vse potih- nilo. Ambulanta je bila pripra- vljena za otvoritev. Ko smo v ponedeljek prišh v šolo, smo videli po stenah lepake in razna navodila za nego zob in zdravo prehrano. Vse smo si ogledali. Sledila je kratka proslava. Naslednji dan je pričel zo- bozdravnik z delom. Mi smo prišli na vrsto šele čez nekaj dni. Na žalost naši zobje niso bih v redu in tudi s higieno zob zo- bozdravnik ni bil zadovoljen. Sklenih smo, da si bomo redno umivali zobe in ne bomo več lizali toliko bombonov kot do sedaj. Pred nek^ dnevi je prišla zobozdravstvena delavka in nam razdelila tabletke, ki smo jih morah zgristi. Nato nam je pregledna zobe. Pohvalila nas je in povedala, da je z našo higieno zob zadovoljna. Majda Brečko, 4. b razigrani lutkarji in veseu gledalci Lutke oživijo pred svojimi mladimi gledalci s pomoto gla- sov in rok Andreje, Mateje, Martine, Robija, Marka, Darka, Andreja in Danija ter Jožice. To smo učenci četrtih, petih in šestih razredov naše šole. Lutkovni krožek vodi tovarišica Sohnova, pomaga pa ji tovariš Sohna, predvsem pri postavljanju kulis in pripravljanju odra. Vaje za igrico smo imeU v decembru, vsak popoldan. Najprej smo se naučili besedilo. Potem pa nam je tovarišica razdelila lutke, ki smo jih morah doma s pomočjo mamic primemo obleči. S tako »zrihtanimi« lutkami smo nato še nekaj časa vadili. Ob praznova- nju dedka Mraza smo po vseh vaseh naše krajevne skupnosti otroke razveseljevali z lutkovno igrico »Čarobni vodnjak«. Igrah smo še prizorček »Pod novoletno jelko«. Po novoletnem živžavu pa smo »klepetave« lutke spet sneh s svojih rok. JOŽICA SLAMERŠAK, 5. b koline Zimski čas je tudi čas za kohne. V tem času imajo kohne skoraj pri vsaki hiši. Tudi pri nas smo jih imeh. Prišel je mesar, zaklal svinjo in jo razrezal na kose. Tudi otroci smo se veselih kohn. Pri hiši se je zbralo vehko ljudi. Mama nam je spekla krvavice in pečenice. Zvečer večeijamo, nato pa se zabavamo. Otroci se igramo razne igrice. Ko je vse končano, gre mesar do- mov, mi pa spat. KLAVDIJA PETROVIČ, 2. a obiskali smo knjižnico V razredu imamo razredno knjižnico. Vsak teden si izposodi- mo nove ki^ge. Zadnjič smo obiskali našo šolsko knjižnico. Ko smo vstopih, si je nekaj učencev višjih razredov izposoja- lo knjige. Ko je bila tovarišica prosta smo se z njo pogovarjali. Vprašala nas je, če znamo pove- dati kaj o pesnikih in o pisateljih. Pripovedovah smo ji tudi o Francetu Prešernu. Tovarišica Boža nas je pohvahla. Povedala nam je tudi, kako moramo paziti na knjige. Dovohla nam je, da smo si lahko ogledah knjige na policah. Potem smo se tcvarišici lepK) zahvalili in šh v razred. ZDENKA CARTL. 2. a naša muca Mi imamo čmobelo muco. Vedno čaka pred vrati. Vsako leto ima mladiče. Z malimi mucami se rada igram. Z bratom Robijem ji tudi nagajava. Naša muca lovi miške. TANJA KOSTANJEVEC, 1. a naš kanarček Imam kanarčka. Je rumene barve. Živi v kletki. Rad je solato, korenje in zrnje. Ime mu je Piki, ker ima na glavi črno piko. Najsrečnejši je takrat, ko lahko prosto leta po otroški sobi. Vsako jutro me prebudi njegovo žvrgolenje. Žalosten je, če se nihče ne ukvaija z njim. Našega Pikija imamo vsi radi. TANJA ŽNIDARIČ, 1. a i ■ naša muca Ko pridem iz šoijp,-me naša muca vedno počaka. Naša muca 56 sive in bele barve. Včasih, smukne v hišo. Potem stika in' voha, če bi bilo kje kaj dobrega. Nato grem pod mizo in muco odnesem ven. Muca prav žalost- no zamijavka: »Mijav«. ROŽENA TOPLAK, l.a _%_ ZIMA JE TUDI LETOS NASULA VEUKO SNEGA ... pozimi je lepo Otroci se sankajo in smučajo. Tudi jaz se smučam. Včasih me zebe. Naredila sem tudi snežnega moža. LIDIJA VRABEC, 1. b prvi sneg Ko sem se zbudila, sem zagledala sneg. Takoj, ko sem prišla iz šole, sem šla na gmajno. Na gmajni smo se sankali in smučali. Pozimi so ptički ubogi. Otroci jim dajemo hrano. Jaz bi bila zelo vesela, da bi u;\ med zimskimi počitnicami sneg. LUCIJA MEZNARIČ, 1. b sneženi mož Včeraj sem naredila sneženega moža. Ko je bil narejen, mu je manjkal samo nos. Zjutraj, ko sem vstala, pa ni bilo več sneženega moža. Iz snežaka je nastala velika luža. BRIGITA KRISTIVIČ, l .b zima Pozimi narava počiva. Otroci se pozimi sankamo in smučamo. Otroci smo veseh, kadar sneži. SUZANA VERTIČ, 1. b zimske radosti Bila je ura nemščine. Tovarišica je nekaj razlagala, toda mi je nismo poslušali. Neprestano smo bih obrnjeni proti oknu in gledali, kako naletava sneg. Bil je to prvi sneg in bih smo ga neizmerno veseli. Sneg je naletaval cel dan. Našega veselja ni bilo ne konca ne kraja. V mislih smo se že sankali in smučah. Žal pa snega ni bilo dovolj za smučanje in sankanje. Morah smo ostati doma pri tophh pečeh. Toda čez nekaj dni je zapadel nov sneg. Bilo ga je deset centimetrov. Spet smo bih veseli. Lahko smo se smučali in sankali. Snega je bilo dovolj tudi za kepanje. Nekateri otroci so naredih tudi snežne. Tisti najbolj pogumni pa so šli na led in se drsali. Tako drsališče so imeh tudi na Dravi. Tudi na cestah se je dalo drsati saj so bile zelo gladke. To voznikom in starejšim ljudem ni bilo všeč. Otroci pa smo bih veseh. da spio se lahko drsaJi, čeprav se je velikokrat zgodilo, da je kdo pristal na tazadnji. VIDA SI RELEC 5. a Pozdravljeni mladi bralci Tokrat smo prispevke in fotografije za našo stran zbrali člani novinarskega krožka iz osnovne šole bratov Štrafela Markovci. Mladi novinarji se v tem šolskem letu sestajamo vsak petek že predpričetkorn pouka. Resda se marsikornu od nas zjutraj ob sedmih še kar malce spi, pa zaspanost preženemo med veselim klepetom in ustvarjalnim živža- vom. Vas zanima, kaj delamo? Krožek srno ustanovili z željo, da bi vsak mesec popestrili, včasih že kar malce dolgočasne šolske ure, z oddajami šolskega radia. Do sedaj smo preko radia Čriček, oddajali že štiri enourne oddaje, decembra pa smo se na novoletni šolski prireditvi, predstavili z oddajo v živo. Pri ustvarjanju šolskih radijskih oddaj sodeluje vedno tudi veliko učencev, ki sicer ne delujejo pri našem krožku. Ti nam pomagajo pri snemanju številnih anket, pa intervju- jev ... takrat pa, ko ne snemamo, delamo stenčase, ki jih imamo zdaj že za malo razstavo. O tem, kaj bomo delali, se dogovjarjamolcar sproti, vsak pove svoj predlog, potem pa rišemo, lepimo, pišemo, brskamo po fotografijah, ki jih posnamejo fotokrožkarji. Ura, ki je namenjena našemu krožku je vedno prekratka... Tisti novinarji, ki radi pišejo pa svoje prispevke objavljajo tudi v Tedniku. Tokrat smo se povezali z učenci nižje stopnje, zbrali spise, ki jih pišejo in jih pripravili za objavo. Nekaj svojih literarnih del so nam odstopili tudi člani literarnega krožka nižje stopnje. Fotografije, ki smo jih zbrali, da malce popestrimo to stran, so posneli učenci — člani fotokrožka naše šole. Želimo vam prijetno branje! Člani novinarskega krožka OŠ Markovci TAKŠNI SO TI NAŠI... moj bratec Moj bratec je zelo majhen. Ima ijave lase. Večkrat laže. Rad gleda risanke. Ko kaj dobi, je zelo vesel. Rad posluša pravljice. Nosi kavbojke in brezrokovnik. Zelo dobro teče. Igra se tudi rad. Ni preveč suh, 8 je krepak deček. Dostikrat hoče iti na sprehod v gozd. Ne uboga rad staršev. Tudi z menoj se večkrat pretepa. Najraje je krompir in sladkarije. Če ga kdo razjezi, se »namuh«. Večkrat hoče iti na polje. Tudi nogomet rad igra. Najrajši je golman. Vsak drugi teden hodi k teti Tončki, ker mamica dela v popoldanski izmeni. Ima me zelo rad. Tudi j^ imam rad njega. V največje veselje so mu zajčki in druge živali. Je zelo dobrega srca. JANI GOLOB, 4. a naša alenka Imam sestrico. Stara je dva meseca. Ime ji je Alenka. Je zelo pridna punčka. Iniam jo rada. Včasih mi tudi nagaja. Kkdar nas ni doma, jo čuva stara mama. Zdaj, ko je zunaj mrzlo, jo imamo vedno v sobi. Ko pa bo minila zima, jo bomo nesli ven ter se z njo igrali. Sestrico imam zelo rada. Tudi moji sošolci iz drugega a jo bodo oliskali. Prišh bodo spomladi, k® bo zunaj topleje, Alenka bo pa že večja. MARJANCA* KOSTANJEVEC, 2. a moj brat Moj brat je zelo suh. Včasih je poreden. Včeraj sva se prepirala, kateri se bo smučal. Nazadnje je ^obveljala moja beseda. Toda hitro me je zazeblo v roke m sem šla raje v toplo kuhinjo. Bratca sem prosila, da sva šla igrat šah. Te ideje jc bil vesel, kajti zelo rad šahira. ^veda je zmagal on, saj tudi hodi k .šahovskemu Vr -žku SIMONA RADFK A 2 a moja sestrica Jaz imam sestrico Polonco. Polonca gre letos v malo šolo. Polonca rada je bombone in čokolado. Vsak dan mi nese torbo od avtobusne postaje do doma. Zelo rada riše. Vsi jo irftamo radi. SMILJANA KAUČIČ, 1. a brat primož Mojemu bratu je ime Promož. Star ^je šest mesecev. Rad se sm^e, če mu zapojem pesmico. Ko jei'lačen, joka. Za njega skrbi mamica. Ko pridem iz šole se me zeloVazveseh. ' DAVID VISENJAK, l.a mihaela ima rada slaš^ čice Moja sestrica je stara štiri leta. Ime ji je Mihaela. Ima kratke ijave lase. Zelo rada se igra s punčkami. Ratia ima slaščice. Pozimi se zelo rada sai>ka. SIMONA JAKOMINI, l a Z bratom se igrava Jaz imam bratca Daniela. On se rad igra z 'avti. Najrajši ima igrače. Zelo se'' razumeva. Skupaj se igrava. Igrava se, ko pndem viie IGOR RANFL. l.a Hiii konjiček... Akcija zbiranja starega papirja Vse slike posneli učenci — člani fi»tot«-'?ka OS bratov Štrafela Markovci tednik - 16. februar 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Bloudkove značke za dolgoletno delo je podelil Valter Pllberšek, na posnetku pa značko prejema Mirko Centrih Pokale In priznanja sta podelila Radenko Salemovič in Lojze Arko IZBIRA ŠPORTNIKA LETA 1^3 Znova Sonja Pajenk in Oton Velunšek Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je v petek zvečer v ptujskem hotelu Poetovio izvedla tradicionalno prireditev Izbira športnika leta. Tako smo dobili najus- pešnejše oziroma najboljše v letu 1983. Prireditev je začel predsednik izvršnega odbora ZTKO Ptuj Lojze Arko, zbrane športnice, športnike, športne delavce in goste pa je pozdravil podpredsednik Skupščine občine Ptuj Radenko Salemovič. Dejal je, da smo s športnimi dosežki in delom v letu 1983 lahko zadovoljni ter da kljub težavnemu položaju velja telesni kulturi in športu name- niti ustrezno pozornost. Najprej so podelili priznanja za uspešno delo v letu 1983. Prejeli so jih Jože Perko (občinska strelska zveza), Milan Baklan (rokometni klub Drava), Ljubo Čuček (atelet- ski klub Ptuj), Janko Bohak (šahovsko društ- vo MIP), Slavko Doki (TVD Partizan Ptuj sekcija boks), Franc Ivančič (atletski klub), Konrad Kramberger (občinska strelska zve- za), Franc Kravina (košarkarski klub Ptuj), Urška Majnik (namiznoteniški klub Petovia), Veselin Miletič (občinska strelska zveza), Valter Pliberšek (atletski klub), Janez Pod- krajšek (šahovsko društvo MIP), Peter Starki (rokometni klub Drava) in Branko Tonejc (atletski klub Ptuj). Sledila je podelitev letošnjih Bloudkovih značk za uspešno in zavzeto dolgoletno delo v telesni kulturi, ki jih je podelil predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Valter Pliberšek. Bronaste značke so prejeli: Mai]an Lenartič, Albina Pšajd, Mirko Cen- trih, Živorad Marinkovič, Peter Starki, Anton Butolen, Ljubo Čuček, Bojan Klinkon in Franjo Rumpf; srebrne: Oto Mesarič, Simon •^etrovič in Andrej Gorše; zlati znački pa sta prejela Franc Kokot in Branko Turkuš. Posebna priznanja ZTKO za športne dosež- ke v letu 1983 so prejeli: Branko Dobrijevič in Simona Komik iz košarkarskega kluba. Zdenka Gomilšek in Roman 2mavc iz roko- metnega kluba, Sonja Pajenk in Mirko Vindiš iz atletskega kluba, Albina Pšajd in Gorazd Maloič iz občinske strelske zveze, Sonja Marinkovič iz namiznoteniškega kluba Peto- via, Oton Velunšek iz aerokluba Ptuj, Tatjana Vaupotič iz šahovskega društva MIP, Anton Novak iz sekcije za boks in Bojan Špehonja iz nogometnega kluba Aluminij. V točkovanju za najboljše šolsko športno društvo osnovnih šol je na petem mestu OŠ Majšperk (423 točk), na četrtem 0§ Olga Meglič (478), na tretjem OŠ Franc Osojnik (620), prvo mesto pa si delita osnovni šoli Boris Kidrič iz Kidričevega in Tone Žnidarič iz Ptuja s 668 točkami. Med mladinci je prva Kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljko Vlahovič, pri mladinkah pa Ekonom- ska srednja šola Jože Lacko. NAJBOUŠE EKIPE V LETU 1983 MOSKI: 3. mesto: občinska strelska zveza Ptuj — mladinci (1. mesto na republiškem prvenstvu z MK puško) 2. mesto: šahovsko društvo MIP (5. mesto v drugi zvezni šahovski ligi in državni prvaki v dopisnem šahu) 1. mesto: letalski modelaiji aerokluba Ptuj (1. mesto na državnem prvenstvu s prostolete- čimi modeli ter več drugih m tretjih mest na republiških, zveznih in mednarodnih tekmo- vanjih). ŽENSKE: 3. mesto: košarkarski klub Ptuj — članice (vodstvo v drugi republiški ligi) 2. mesto: rokometni klub Drava — članice (5. mesto v republiški ligi) 1. mesto: namiznoteniški klub Petovia — članice (4. mesto v republiški ligi in sedaj 4. mesto v drugi zvezni ligi — zahod) NAJBOUŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE 1983 ŠPORTNIKI: 3. mesto: IZTOK ŽAGAR — aeroklub Ptuj (1. mesto na državnem prvenstvu .sobnih m(xlelov, 1. mesto na 14. pokalu UTVA in 4. mesto na DP prostoletečih modelov) 2. mesto: DRAGO KREPFL — aeroklub Ptuj (5. mesto na evropskem aerorejliju in več uspešnih uvrstitev na republiških in zveznih tekmovanjih in prvenstvih) 1. mesto: OTON VELUNŠEK — aeroklub Ptuj (8. mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji vzpenjalcev v Avstraliji, 9. mesto na evropskem prvenstvu vezanih modelov v Nizozemski, državni prvak pri vezanih mode- lih ter vzpenjalcih in hitrostnih modehh) ŠPORTNICE: 3. mesto: ALBINA PŠAJD — občinska strelska zveza (12. mesto na državnem prven- stvu s standardno zračno pištolo, 2. mesto na Turnirju republik in pokrajin kot članica republiške reprezentance, republiška rekor- derka s 363 krogi) 2. mesto: TATJANA VAUPOTIČ — šahovsko društvo MIP (1. mesto na republi- škem prvenstvu za članice, uspešni nastopi v reprezentanci SR Slovenije in drugi zvezni šahovski ligi) 1. mesto: SONJA PAJENK — atletski klub Ptuj (5. mesto na dvoboju Italija—SFRJ v skoku v višino, dvakrat četrta na državnih prvenstvih v skoku v višino za članice in mladinke, dva republiška naslova (višina za st. mladinke in mnogoboj) Priznanja in pokale sta najboljšim podelila Radenko Salemovič in Lojze Arko, ki je ob koncu čestital vsem nagrajencem in poudaril naj bo to tudi spodbuda vsem športnicam, športnikom in športnim delavcem za še bolje delo in rezultate. 1. kotar foto: LANGERHOLC Najboljša športnica v letu 1983 — Sonja Pajenk Prireditev je bila dobro obiskana In hkrati družabno srečanje športnic, športnikov in telesnokulturnih delavcev Najboljši športnik v letu 1983 — Oton Velunšek ČETRTO MESTO ZA NTK PETOVIA v Hrastniku je bil sklepni del ekipnega republiškega prvenstva v "^miznem tenisu za mladinke. Med desetimi ekipamije po pričakovanju ^'avil domači Kemičar. Na drugo mesto seje nekoliko nepričakovano "^•"stil kranjski Triglav, tretja je ljubljanska Olimpija, četrta pa Petovia. '^jčanke so izgubile dve srečanji in sicer s Kemičaijem in Triglavom. l.k. Visoka zmaga v Krai^u Nismo še poročali o medkolu v drugi zvezni namiznoteniški ligi za članice, v kateri zelo uspešno nastopajo članice NTK Petovia. Odigrano je bilo med tednom, Ptujčanke pa so se v Kranju pomerile z domačo Savo. Na veliko veselje vodstva in ljubiteljev namiznega tenisa so Ptujčanke nekoliko nepričakovano domače igralke premagale kar z 9:0. Čeprav je v nekaterih partijah šlo nekoliko tesno, so Sanja Džankič, Sonja Marinkovič in Tamara Kampuš zanesljivo odpravile svoje na- sprotnice s po tremi zmagami. l.k. OdloČili sta obrambi Dvorana mladika, gledalcev 100, sodnika; Tomšič (Radenci) in Vra- čko (Maribor); PTUJ: Vlah 17, Damiš 6, Volmajer 4, Reš, Marčič, Bedrač 2, Cabri- jan, Cobelj 6, Purič 8, Kotnik 10, Dobrijevič 22, Vučiniča: LITIJA: Merčon 27, Planine, Sadar, Gradišek 8, Mirtič 4, Habič, Kajtna, Vidic, Goda-, Konec, Soršak 24, Kastelic 18. V soboto zvečer so nas člani košarkarskega kluba Ptuj nekoliko razočarali. Prvenstveno srečanje dvanajstega kola so namreč izgubili na svojem igrišču in to od ekipe, ki je imela le dve točki več. Nekoliko nepri- čakovano, vendar tokrat zasluženo. Od strani smo dobili občutek, da so Ptujčani srečanje izgubili predvsem' zaradi slabe igre v obrambi, zlasti skoka. To je bilo še najbolj očitno v zadnji četrtini srečanja, ko so gostje vodili s trinajstimi točkami prednosti. Razliko se da nadoknaditi največ z dobro igro v obrambi, saj ti koši v napadu ne koristijo, če enako dobro zadeva tudi nasprotnik. Gostje so povedli takoj v začetku srečanja in si do osme minute pri- igrali enajst točka prednosti (8:19) ter to prednost ponovili tudi v dvanaj- sti minuti. V nadaljevanju so se domačini le zbrali in ugotovili vzrok za takšno prednost gostov. Zato je v igro vstopil Purič, ki je tesno pokril najboljšega gosta Merčona. Igralci Litije so se „izgubili" in domačini so jih ujeli ter prvi polčas "dobili s tremi točkami prednosti. V. drugem polčasu sta se ekipi najprej nekaj minut menjavali v vod- stvu, gostje pa so na polovici polčasa vodili s sedmimi točkami prednosti. Domači so vzeli minuto odmora, saj jim je šlo za nohte. Vendar tudi to ni koristilo. Gostje so bolje skakali pod obema košema, Soršak, Merčon in Kastelic pa v napadu zadeli prav vse. Zato so sedem minut pred koncem vodili za enajst, v 16. minuti pa že za trinajst točk. Domačini so poskušali s tesnim pokrivanjem na napsrotni polovici, vendar tudi to ni pomagalo in srečanje so izgubili. Kljub porazu so Ptujčani obdržali deveto mesto z desetimi točkami. Pred desetim. Kovinarjem, imajo še vedno šest točk prednosti. Ta ekipa pa je tudi njihov naslednji nasprotnik, s katerim se bodo pomerili v go- steh. 1. kotar Novo Mesto-Ptuj 68:60 (32:28) Članice KK Ptuj so se v soboto popoldan v gosteh pomerile z ekipo, s katero so delile prvo mesto. Domačinke so bile boljše in imajo pred Ptuj- čankami sedaj dve točki prednosti. Vendar je to bilo šele prvo srečanje drugega dela prvenstva in se do konca, Ptujčanke pa igrajo večino tekem doma, lahko še marsikaj spremeni. l.k. V nedeljo prvenstvo v odbojki Pred kratkim smo poročali, da sta TVD Partizan Kidričevo in ZTKO Ptuj razpisala odprto občinsko prvenstvo v odbojki, panogi, ki pri nas ni tako razširjena. Vendar so prijave presenetile. Na prvenstvu, ki bo v nedeljo popoldan v Mladiki, bo namreč nastopilo kar osem ekip. l.k. 10 - ZA RAZVEDRILO 16. februar 1984 - tednik tednik februar 1984 OGLASI IN OBJAVE - 11 Ob oceni varnostnih razmer v občini Ptuj že- lim najprej poudariti, da smo za varnostne raz- mere v občini Ptuj odgovorni vsi družbeni sub- jekti, ki organizirano delujemo v sistemu druž- bene samozaščite. Delavci mihce smo le del tega sistema, ki smo strokovno usposobljeni, da rea- giramo na nepravilnosti v določenem okolju. Iz- hajajoč prav iz tega, je zasluga za ugodne var- nostne razmere v občini Ptuj prav vseh delovnih ljudi in občanov. Delavci milice, ki delujemo v okviru PM Ptuj z oddelki milice Destrnik, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk in Podlehnik smo sami ali v sodelo- vanju strokovnih služb UNZ Maribor, v letu 1983 obravnavali 1431 kaznivih dejanj, v letu 1982' pa 1420. Torej gre za neznaten porast kaznivih dejanj v letu 1983. Ob oceni kriminali- tete v občini Ptuj pa moram poudarili, da je 70 % vseh kaznivih dejanj na oomočju občine, storjenih v mestu Ptuju in bližnii okolici. V strukturi kaznivih dejanj je največ KD iz 15. fX3glavja KZ SRS, kjer so zajeta kazniva de- janja zoper družbeno in zasebno premoženje in sicer kar za 79,5 '^'o. Med zbiranjem obvestil o storilcu in kaznivem dejanju smo odkrili 988 sto- rilcev kaznivih dejanj, med katerimi je 151 mla- doletnikov in 88 otrok. Ob primerjavi ugotovlje- nih mladoletnih storilcev in otrok z letom 1982 ugotavljamo, da je bilo v letu 1983 nekoliko več mladoletnih storilcev. Zato menim, da bomo morali skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki za varstvo in vzgojo otrok in mladoletnikov storiti več kot smo storili v preteklosti. Ob oceni varnostnih razmer bi želel posebej izpostaviti obravnavane požare. V letu 1983 smo delavci milice obravnavali 58 požarov v letu 1982 pa 34. Ti številčni podatki in negativni trend mo- ra pomeniti za vse, ki smo kakorkoli odgovorni za to področje dela, večjo budnost in apel vsem, da se strogo držimo požarno varnostnih predpi- sov. V letu 1983 beležimo občuten padec kršitev javnega reda in miru v primerjavi z letom 1982, saj je za 33 % nižji. Ocenjujem, da je to realen odraz stanja na področju javnega reda in mira, saj v letu 1983 ne beležimo organiziranega nasil- niškega obnašanja, pojava huliganstva in po- dobno. Kljub temu, da je bilo v letu 1983 manj pro- metnih nezgod kot leto poprej, so posledice le- teh hujše in sicer je v 181 prometnih nezgodah izgubilo življenje 27 oseb, 93 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih in 218 lažje telesno poško- dovanih; materialna škoda pa znaša prek 19 milijonov dinarjev. Kot vzrok prometnih nezgod je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, takoj za njo pa vinjenost. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bilo v teh prometnih nezgodah udeleženo 55 otrok in mladoletnikov, pri čemer so bili ti v 22 primerih tudi povzročitelji promet- nih nezgod. Na koncu informacije o varnostnih razmerah v občini Ptuj se zahvaljujem vsem subjektom družbene samozaščite za plodno sodelovanje z željo, da še bolj strnemo sile v boju zoper vse ne- gativne pojave, ki kakorkoli krnijo normalno družbeno življenje naših delovnih ljudi in obča- nov. Fianc Horvat, komandir PM Ptuj Branko Zupanič razstavlja v sejni dvorani na magistratu v torek, 7. februarja so se de- lavci upravnih organov in strokov- ne službe občinske skupščine in iz- vršnega sveta občine Ptuj zbrali ob otvoritvi samostojne likovne razstave mladega, a nadarjenega slikarja samouka Branka Zupani- ča, sicer komunalnega nadzornika pri Upravi za inšpekcijske službe občin Ormož in Ptuj. Branko, ki je član likovne sekcije pri Prosvetnem društvu Alojz Arnuš Rogoznica, se že več let ukvarja s slikanjem, tokrat pa se je z motivi iz Ptuja in Gorišnice, na- slikanimi v olju, tušu in akvarelu, predstavil tudi svojim sodelavcem, ki so bili z razstavljenimi deli zelo zadovoljni. Branko ZupanK — Motiv iz GoriSnice Pričujoča razstava, ki si jo bo možno ogledati do petka, 17. fe- bruarja, je eden izmed poskusov, kako približati kulturo delavcem na delovnem mestu in jih na tak način nevsiljivo spodbuditi, da bodo pri- hodnjič obiskali razstavni paviljon Dušana Kvedra, ob morebitnem potepanju po Ljubljani pa stopili v katero izmed tamkajšnjih galerij. To je bil tudi skromen prispevek k letošnjemu praznovanju sloven- skega kulturnega praznika. Upamo, da ne bo edini. Besedilo: S. B. 0RM02 Srečanje lutkaijev Danes in jutri, 16. in 17. februar- ja, bo v ormoški občini področno srečanje slovenskih lutkarjev. Or- možani si bodo lahko ogledali 17 predstav v Tomažu pri Ormožu, Središču, Podgorcih, Ivanjkovcih, Veliki Nedelji, na Kogu in v Ormo- žu. Predstavilo se bo 17 lutkovnih skupin in lutkovno gledališče iz Maribora. Mariborska žirija si je za letošnje srečanje ogledala 25 lut- kovnih predstav v Mariboru, Murski Soboti, Lenartu, Ljutome- ru, Ormožu, Ptuju, na Ravnah in v Slovenj Gradcu. N. D. PROSVETNO DRUŠTVO 2ETALE V nedeljo premiera Člani prosvetnega društva Zetale bodo v nedeljo, 19. februarja, kro- nali nekajmesečno prizadevno delo s premiero komedije Dan oddiha. Predstava bo ob 15. uri v vrosvetni dvorani v Zetalah. Kot je znano, je prosvetno društvo iz Zetal že nekaj let med najaktivnejšimi tovrstnimi društvi v ptujski občini. Tokrat se bo v komediji, s katero bodo na- stopili tudi v sosednjih krajih, predstavilo 10 igralcev, tudi tokrat je delo režirala Marija Krušič. JB CESTNO PODJETJE MARIBOR n. sub. o. MARIBOR, Iztokova ulica 30 JAVNI POZIV LASTNIKOM SPOMENIKOV, SPOMINSKIH IN REKLAMNIH NAPI- SOV, NAGROBNIKOV IN DRUGIH ZNAMENJ IN NAPISOV OB MA- GISTRALNIH, REGIONALNIH IN LOKALNIH CESTAH NA OBMOČJU OBČIN DRAVOGRAD, GORNJA RADGONA, LENART, LENDAVA, LJUTOMER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, ORMOŽ, PTUJ, RADUE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN SLOVENSKA BISTRICA Člen 108. Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in na osnovi tega dena izdan pravilnik Republiškega komiteja za promet in zveze o nepro- metnih znakih (Uradni list SRS št. 17/82) določa, da je na cesti in v njenem varovalnem pasu prepovedano postavljati spomenike, spominske in reklamne napise, nagrobnike in druga spominska znamenja in napise, vse druge ne- prometne znake pa je potrebno v enem letu po uveljavitvi citiranega pravilnika glede lokacije, velikosti, barve in oblike vskladiti z določbami pravilnika. Zaradi tega pozivamo vse lastnike neprometnih znakov ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah na območju zgoraj naštetih občin, da najpozneje do 20. marca 1984 odstranijo s cestnega sveta in z varovalnega pasu naštetih cest vse neprometne znake, ki niso v skladu s citiranim pravilnikom. Lastniki neprometnih znakov, ki smatrajo, da so njihovi neprometni znaki v skladu z novimi predpisi in lastniki znakov, katerim je za postavitev le-teh že bilo izdano soglasje kateregakoli cestnega organa ali pristojnega občinskega upravnega organa, so dolžni najpozneje do 1. marca 1984 vložiti pri Cj-striPTn podjetjii Mari^Tj. S sedežem v Mariboru, Iztokova, ulica 30 novo prošnjo za izdajo soglasja za postavitev neprometnega znaka. Prosilci morajo k prošnji za postavitev neprometoega znaka obvezno priložiti naslednje listine: — dosedanje dovoljenje ali soglasje za postavitev neprometnega znaka, — katastrsko mapno kopijo v merilu 1:2880 ali v merilu 1:1000 z vrisano lokacijo neprometnega znaka, — barvni osnutek neprometnega znaka v merilu 1:10 s celomim bese- dilom neprometnega znaka, — pismeno dovoljenje lastnika obcestnega zemljišča, na katerem je ali bo postavljen neprometni znak. Vse neprometne znake, za katere Cestno podjetje Maribor ne prejme prošenj za izdajo novega soglasja do 1. marca 1984 ali katerih lastniki ne b^o odstranili do 20. marca 1984, bo Cestno podjetje Maribor odstranilo na stroške lastnikov in deponiralo v svojih sektorskih skladiščih, kjer jih lastniki lahko prevzamejo najpozneje do 30. junija 1984. Po tem roku bodo vsi odstranjeni neprometni znaki odprodani pristojni organizaciji za promet z odpadlim materialom. Cestno podjetje Maribor V tednu od 7. do vključno 14. februarjaso miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh prometnih nesrečah, ki pa so zahtevale izredno visok krvni davek. Za posledicami je ena oseba — peška izgubila življenje, v ostalih dveh primerih pa sta bila udeleženca hudo telesno poškodovana in sta na zdravljenju. Vzroki nesreč so bili tokrat pretesno srečevanje, pretesno prehitevanje in neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča. Materialna škoda na vozilih je v primerjavi z ostalimi posledicami neznatna, saj znaša le okoli 50 tisočakov. POVOZIL PEŠKO v sredo 8. februaija ob 19.10 je prišlo do hude nesreče na Zag- rebški cesti v Ptuju. Voznik oseb- nega avtomobila Vladimir Vau- potič iz Tržca 51 je peljal iz smeri Tumišče proti Ptuju. V križišču Zagrebške in Spolenjakove ceste je srečeval peško Marijo Horvat iz Zagrebške 94, ki ie šla po levi strani v smeri hoje. Zaradi prete- snega srečevanja je voznik peško zadel in jo zbil po vozišču. Udarec je bil tako silovit, daje Horvatova umrla na kraju nesreče. Vaupotič pa je odpeljal s kraja nesreče v mesto in parkiral vozilo pri pošti. Miličniki so ga kmalu izsledili. TRCIL V KOLESARKO v torek, 7. februarja ob 22.35 je prišlo do hujše nesreče na Selški cesti v Ptviiu. Voznik osebnega avtomobila Danilo ^ikart iz Po- dlehnika je peljal iz Ptuja proti Selam. Na nadvozu čez magis- tralno cesto je dohitel kolesarko Kristino Murko iz Draženc in jo zaradi pretesnega prehitevanja z^del s prednjim delom avtomo- bila. Kolesarka je obležala huje poškodovana, voznik Sikart pa je odpeljal s kraja nesreče, vendar so ga kmalu izsledili. — OM NENEHNA SKRB ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V PROMETU Kot je znano je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu delovno telo skupščine občine Ptuj. Po določilih zakona o varnosti cestnega prometa in odloka ter poslovnika SO Ptuj je zadolžen, da obrav- nava in proučuje problematiko na področju varnosti cestnega prometa, preventivno deluje in vzgaja ter usmerja in pospešuje prometno vzgojo. Lahko pa tudi predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti in organizira akcije v tej smeri. Zaradi različnih področij dela so v okviru občinskega sveta organizi- rane štiri komisije in sicer: — komisija za prometno vzgojo mladine, — komisija za prometno vzgojo občanov, — komisija za tehnično urejanje cestnega prometa in — komisija za informiranje. Vseh skupaj je 64 čla- nov. V torek, 7. februarja so se člani sveta za preventivo in vzgojo sestali na sedmi seji in med drugim obravnavali stanje prometne varnosti v letu 1983, sprejeli so poročilo o delu sveta v minulem letu, ter se dogovorili za program aktivnosti v letu 1984, Člani so ugotovili, da so v minulem letu v celoti izpolnili zastavljeni program dela, ki je v glavnem slonel na treh bistvenih področjih. Največ so storili na področju prometne vzgoje in izobrazve občanov, s svojimi akcijami so skrbeli za čimbolj brezibna prometna sredstva in tudi za pri- merno varno prometno infrastrukturo — torej cestno omrežje. Pri svojem delu so najtesneje sodelovali z miličniki postaje milice Ptuj, AMD Ptuj in Kidričevo, ZSAM Ptuj, vrtci, osnovnuni in srednjimi šolami, ter nekaterimi delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s pro- metno dejavnostjo. Več o akcijah sveta za preventivo in vzgojo pa prebe- rite v naslednji številki Tednika. -OM Na matičnem uradu v Ptuju je bila v soboto, II. februaija tudi slovesnost ob zlati poroki JAKOBA in MARIJE LAZAR iz Kicaija 118 v KS heroja Lacka Rogoznica. Jakob je bil delavec in je sedaj upoko- jenec, letos bo dopolnil 70 let starosti. Marija, kije dve leti starejša, je delala doma in gospodinjila. V zakonu sta imela 5 otrok, danes pa sta ponosna na 11 vnukov in tudi že 2 pravnuka. Jak(^ in Marija Lazar v dvorani matičnega urada v Ptuju po slovesni razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerliolc RODILE SO: Marta Kociper, Placerovci 3 — dečka; Marija Kristovič, Polenšak 4 — dečka; Ana Fakin, Dol pri Stopercah 8 — deklico; Zofija PETEK, Savci 1 — dečka: Olga Ferš, Draženci 48 — deklico; Dragica Vindiš, Ptuj, Volkmerjeva 11 — dečka; Minka Kolednik, Dravinjski vrh 5 — Moniko; Mari- ja Srdinšek, Berinjak 1 — Tadeja; Zlatka Srdinšek, Placerovci 6 — dečka; Jelica Svenšek, Podlehnik 59 — Branka; Jožefa Skledar, Apače 261 — Sergeja; Dušana Brodnjak, Gorišnica 24/a — Sašo; Cecilija Bec, Grabšinci 5 — dekli- co; Leonida Vaupotič, Ptuj, Zoisova pot 4 — dečka; Brigita Sijanec, Bolehnečici 24 — Brigito; Silva Golob, Grajenščak 19 — Damjana; Milica Klemenčič, Eodaord 6 — Ireno: Ljudmila Zinko, Žerovinci 45 — dečka. POROČILI SO SE: Maks Kekec, Bratislava 43 in Marija Zavec, Polenšak 39; Janez Strelec, Nova vas pri Markovci 43 in Marija PETEK, Nova vas pri Markovcih 25. UMRLI SO: Marija Rajh, Ptuj, Volkmerjeva 10, roj. 1906, umrla 4. 2. 1984; Jožef Zalik, Sobetinci 35, roj. 1926, umrl 5. 2. 1984;, Marija Kramberger, Levanjci 12, roj. 1911, umrla 4. 2. 1984; Mihael Juršič, Frankovci 1, roj. 1897, umrl 7. 2. 1984; Jožefa Cagran, Formin 38, roj. 1903, umrla 7. 2. 1984; Martin Smigoc, Bukovci 153, roj. 1912, umrl 8. 2. 1984; Mihael Emeršič, Ptuj, Haupt- maničeva I, roj. 1925, umrla 10. 2. 1984; Jožef Pšeničnik, Ložnica 23, roj. 1934, umrl 10. 2. 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vdrni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec In Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radlo-Tednik, telefon (062) 771-261 In 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov In storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.