ZZO. itevllKO.
V UuMlanl, v ponedeljek 21. septembra 1907.
XI. leto.
Maja vsak-dan *vecer, iilmii nedelje ln praanike, ter velja po polti prejeman za avstro-ofjrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zar četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za po" leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbt brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se Uska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Urednistve In npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34.
Jvfesečna priloga: „Slovenski Cehnik".
Posamezne številke 90 10. h.
Monarhija no odpoved.
X a \) u 11 a j u , 22. sept.
Ravno ose m let je tega, kar j** bila 111» podstavi proslulega vj 14. izdana cesarska naredba, s katero je bila provizorieno uveljavljena nagodba z Ogrsko, kakor jo je dogovorilo ministrst vo Thunovo / ministrstvom Szellovim. Ta provizorij velja še d a u e s. Zakon tako velikanskega financialnega, ekonomičnega in političnega pomena kakor je nagodba, je le provizoričen, dasi sloni na njeni ves ustroj monarhije.
Ko se je nagodba prvič sklepala, je takrat jako vplivni poslanec Skeli e rekel, da je ž njo postala država »eine Monarchie auf Kiindigung«. Resničnost teh besed se je v polni meri pokazala prav sedaj.
Thun-Kaizlovo ministrstvo ni pred osmimi leti moglo doseči, da bi se bila nagodba rešila v državnem zboru in moralo je seči po sredstvu za silo, po § 14. ter uveljaviti provizorij, sedaj, čez osem let pa je e i s t o negotovo, če se nagodba s i) 1 o h še kdaj obnovi.
Pred nekaj dnevi so bili ogrski ministri zopet na Dunaju, da se pogajajo z avstrijsko vlado zaradi nagodbe. Ta pogajanja niso imela prav nobenega uspeha. Kar je predlagala dunajska vlada, to je ogrska vlada odklonila, kar je predlagala ogrska vlada, to je zopet odklonila dunajska. Pogajanja so se pretrgala in ministri so se razšli.
Vidiki listi so kar preplavljeni poročil o vzrokih in pomenu P' krize v nagod bon i h pogajanjih,, a resniee iz teh poročil ni spoznati. Beekova kakor Wekerlova vlada se trudita, pridobiti j a v n o mnenje na svojo stran in zato prihaja na Dunaju in v Pešti le to v javnost, kar p o d p i r a doti čno v 1 a d o Nasprotje meri temi pojasnili v dunajskih in pestanskUi listih svedoei, da se javnosti marsikaj prikriva.
Iz vladnih krofov se n;i povodnje, d<i se u i vseh dni konec in da se v kratkem snidejo avstrijski in ogrski ministri zopet v Pešti in da poskusijo še enkrat doseči poraznmljenje. Tudi se zatrjuje, da ugoden uspeh ni ravno izključen. Y z 1 i e te m u p a s e d u-
j n a j s k a v l a d a ž e p r i p r a v 1 j a j na slučaj, < 1 n pogajanj a n e j b o d o r odi! a uspe h a , d a b o j k o n e c D a g o ti b e in da s t o p i n a m e s t o n a g o d b e g o 1 a r e e i-p r o e i t e t a.
TVenotek je vsekako vele važen in globokosežnega pomena za prihod-njost. Beekova vlada je znala vzbuditi mnenje, da se z odločnostjo in ener-žijo ustavlja madžarskim pretenzi-jam in da krepko brani interese Cis-litvanske. Morila je to mnenje utemeljeno, najbrž pa — to kaže veliki humbug, ki ga uganjajo vladni listi glede kvote popolnoma neutemeljeno. Interesi prebivalstva stoje tudi za Beekovo vlado p o p o 1 n o m a v o z a d j u , interesi dinastije so za Beekovo vlado prva in poglavitna in edino odločilna stvar. Prestolonaslednik Fran Ferdinand, čigar specialni zaupnik je ministrski predsednik Beek. je prav v zadnjem času začel v toliki meri posegati v politiko, da se pri vsaki stvari išče njegov vpliv. Brez dvoma ima tudi pri nagodbenem vprašanju najveljavuejšo besedo in to jamči, da se bodo varovali pri nagodbi interesi dinastije v v s a k m s 1 u č a j u. Morda ima tisti politik le prav. ki mi je rekel te dni: Alles nnr Scheinmanb-ver, v svrho, vloviti avstrijski parlament na Beekove limaniee in spraviti Madžare v tak položaj, da glede a r m a (i e ne bodo mogli delati nobenih sitnosti.
Ze v kratkem se snide dunajski državni zbor in marsikdo pričakuje, da se takrat iz vladnih ust izve po-polna resnica. Xo. ministrski predsednik Beek je že mnogokrat imel priliko odgovarjati o tej stvari. Govoril je vselej prav lepo. s pntrioti-euo vnemo in z veliko ljubeznijo za koristi eislit vaiiskega prebivalstva, a povedal ni še nikdar ničesar, niti najmanjše stvari iz teh dolgotrajnih pogajanj ni izdal in jih tudi zdaj ne bo če bo sploh že sedaj sklican državni zbor.
Deželni zbori.
Koper, lil!, septembra. Deželni glavar dr. P i z z i je napovedal svojo demisijo.  Na interpelacijo posl. dr.
T r i n a j s 1 i e . naj bi blagovolil naznaniti natančneje Vzroke in besedilo svoje demisije, da bi se dalo po-
leni presoditi, ali je deželnozborsko zasedanje pod njegovim vodstvom zakonito, je odgovoril dr. Rizzi, da so njegova demisija tiče le njegovega razmerja napram vladi, zato ne Čuti dolžnosti, da bi povedal vzroke zbornici. Povedal je le, da demisionira iz vzrokov dostojnosti in v interesu rednega funkcioniranja deželnega zbora. Dokler ne pade o njegovi demisiji odločitev, ostane na svojem mestu z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki mu jih »laje deželni statut.
D u n a j , 22. septembra. Volilni odsek je včeraj po kratki debati sprejel predloženo volilno reformo z dodatkom poslanca Prochazke, naj se število mandatov zviša mesto na 110 na 112, in sicer dobi ta dva nova mandata mesto Dunaj.
O pava, 22. septembra. V šle-zijskem deželnem zboru je zahteval posl. T ii r k , naj se glede podraženja premoga ustvarijo zakoni proti kartelom in varstveni zakon proti posredovalni kupčiji s premogom in za podržavljenje rudnikov. Do tedaj se naj cene premogu določijo z naredbami. Govornik je dokazoval, da sedanje po-draženje premoga ni orovzročilo zvišanje delavskih plač niti niso tega storili lastniki rudnikov sami, temne veletrgovina s premogom.
L v o v , 22. septembra. Tudi v gališkem deželnem zboru so razpravljali o podraženju premnoga. Poslanee S z p o n d e r je uif meljevai svoj predlog, naj se rudniki podržavijo, do tedaj pa naj vlad i določi eene premogu.
Sklicanje drž. zbora.
D u n a j . 22. septembra. Z dobro poučene strani se poroča, da se skliTe državni zbor že na dan 10. oktobra. Prvotno se je nameravalo sklicati ira šele 18. ali 20. oktobra, a ker se ogrski državni zbor sestane 10. oktobra, noče avstrijska vlada, da bi njen parlament zaostajal za ogrskim. Ministrski predsednik baron Beek se je že začel dogovarjati s predsednikom državnega zbora; prihodnje dni se razpošljejo že vabila poslancem. A" pr^i seji bo poročal baron Beek o stanju nagodbenib pogajanj.
Na god bena pogajanja.
B u d i m pest a . 22. septembra. Pester Llnvd« poroča z Dunaja, da avstrijska vlada od prekinjeujn na-
godbenih pogajanj izdeluje z veliko i naglico zadnji predlog v tej stvari. Baje pripravlja avstrijska vlada že sedaj vse potrebno za nameravano reciprociteto, ali pa se izdela kompromisni predlog kot predloga za nadaljevanje pogajanj.
Dunaj, 22. septembra. »Zeit« poroča iz merodaj nega vira, da nima avstrijska vlada prav nič upanja v prihodnja pogajanja, temuč je prepričana, da bodo tudi ta pogajanja iztekla brez uspeha. Ovire so zadnje čase zelo narasle. Odločitev pade v Budimpešti, ker na Dunaj se ogrski ministri nočejo več priti pogajat. V ogrskih vladnih krogih se zanašajo, da se bo avstrijska vlada v zadnjem hipu.vdala. Tega pa avstrijska vlada ne stori, ker bi najmanjša popustljivost pokopala nagodbo v parlamentu. Zato pa avstrijska vlada že računa s tem, da se nagodbena pogajanja popolnoma prekinejo ter vse potrebno pripravlja.
Italijani in Hrvati v Dalmaciji.
Z a d e r , 22. septembra. Že nad leto dni se vrše v Zadru med hrvaškimi in italijanskimi voditelji pogajanja zaradi narodnostnega sporazuni-ljenja. Italijani so izjavili, da ne nasprotujejo zedinjenju Dalmacije s Hrvaško Hrvati so odobrili italijanske kulturne zahteve, toda odobriti niso mogli italijanskih zahtev glede mandatov v deželnem zboru; zaradi tega so se sedaj pogajanja prekinila kot brezuspešna.
Rusija za Macedonijo.
Dunaj, 22. septembra. Ruski veliki knez V 1 a d i m i r se je baje solzil, ko mu je macedonska deputacija povodom njegovega obiska v Sofiji opisovala trpljenje Macedoncev. Veliki knez je izjavil, da bo takoj pri Svoji vrnitvi na Rusko izročil earju macedonsko spomenico. Pozval je deputacijo, naj deluje na to. da bodo Maeedonci zahtevali le mogoče stvari. Zagotavljal je, da mu je macedonska stvar zelo pri srcu. in da na Ruskem niso pozabili zadnje /olje njegovega oeeta, carja - osvoboditelja. V nadaljnem razgovoru je dal vel. knez razumeti, da čaka Bolgarijo na Balkanu bodočnost.
Upravništva telefon št. 85.
Mirovna konferenca v Haagu.
London, 22. septembra. Predsednik N e 1 i d o v je stavil resolucijo, naj se leta 1015. skliče tretja mirovna konferenca, a določitev kraja se naj prepusti velesilam. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Rn-muiiski delegat Beldiman je predlagal poklonitev carju Nikolaju, pro-vzročitelju velike humanitarne ideje. Temu predlogu se je toplo pridruži« avstro-ogrski delegat pL Merev, Predlog je bil soglasno sprejet.
Položaj v Maroku.
Pariz, 22. septemra. Mirovna pogajanja v Oasablanei so potekba brezuspešno; vsled tega bo geueral Drude nadaljeval z operacijami proti nemirnim plemenom.
London, 22. septembra Xovi sultan Mulev Hafid je poslal evropskim konzulatom v Tangerju vljudna in prijazna pisma, v katerih obeta, da nastavi močno vlado ter obnovi medsebojno zaupanje med svojimi podložniki in Evropejci. — Govori se, da pripravlja Mulej Hafid veliko ekspedicijo proti Casablanci. S seboj bo imel dvanajst topov.
Vstaja v Koreji
London, 22. septembra. Po celi Koreji vlada pravcata anarhija. Tajno se razširja  v zadnjo v na pUHl
zoper japonsko vlado. V nekaterih okrajih so se že pričeli zahrbtni boji ki proti Japoncem,ki se maščujejo ter zažigajo korejske vasi Japonski žitni trgovci so pokupili celo inandžnrsko žetev ter dražijo sedaj žito po svoji volji.
Dnevne vesti
V LJubljani, 23. septembra.
— Shod v Ricmanjih. Včeraj ob obletnici obstoja »Narodnega domJU vRicmanjih vršila se je v tej prijazni vasi veselica in shod. na katerem je govoril državni poslanec profesor M a n d i č. Mnogo Tržačauov je i/letelo v Ricnianje, da pokažejo, koliko simpatij uživajo neustrašeni in zavedni slovenski llusiti. Tudi »Slovi -nec v je poslal svojega - - zastopnika v osebi g. T r s e g l a v a. Po pozdravu vrlega župana g. Berdona je spre-
LISTEK.
Zgodoulna majhne vasi na štajerskem.
Spisal Jan. Z.
Kaj mislile, kaka znamenitost se bo razvila pod tem naslovom 1 Ne preveč stara, ne svetovno zanimiva, a zanimiva vendar za ožje rojake, da spoznajo, kaki ljudje so bivali in vladali tekom let v mali slovenski vasi.
Vesten in marljiv čitatelj »Slov. \aio<la ho kmalo našel oni kraj, katerega bo pisec sicer do zadnjega za krival.
Bih) je pred več leti. Takrat sem bil še mlad, hodil sein v Šolo. a kot hi
bilo včeraj, tako živo si predstavljam one dni, ko smo vsak večer irumoma prihajali pred misijonski križ n i vzhoda naše župnijske cerkve.
Vsak večer, ko je zazvonil dolgi in kol treska suhi mežnar A.ve Marija, je prikorakal počasi in zamišljeno, zroč predse kaplan gospod Alojzij ter se bližal kot senca sredi noči klečalniku pred križem. Pokleknil je, vsi navzoči smo se pobožno z njim pokrižali in molili.
Molili smo vselej dolgo in po koneani molitvi SO izginili vaščani. le on, gospod Alojzij, je ostal, tih in nem, zatopljen v pobožno molitev. Večkrat so ga videli klečati celo pozno v noč in ko je odmolil, pomikal se
je do zgodnje ure za cerkvijo gor in dol, zroč v nebo. Bi i je nekak zvezdo-gled. Ljudje so pravili, da je »Štem-
kukaiv.
Bil je to mož, res pobožen in zatopljen vedno le v svete stvari. Na cesti in v cerkvi, kakor drugod, ni pogledal nobenega živega bitja, njegove oči so se pomikale le ob tleli.
Takrat je bila v vasi Še dvoraz-rednica in gospod Alojzij je poučeval s tako vnemo krščanski nauk, da so se topila naša srca ganjenosti. Bil je pa vkljub vsi pobožnosti neizmerno strog. Pretepal nas je, ubogo, neumno deeo, da smo se zvijali pod silnimi udarci njegove orjaške roke.
In nekega dne. spominjam se, da je bilo v torek ob deseti uri, ko je neusmiljeno pretepal župnijskega pastirja, ker je ukradel kuharici nekaj bakreUeev ter kupil sebi in svojim boljšim součencem sladkarij in raznih igrač. Klečal je ubogi fant na podiju. »Poljubi tla,« je zagrmelo, i n ko se je nesrečni grešnik sklonil, ovila se je drobna trslika njegovega mesa. da so pokale hlače. To se je ponavljalo v presledkih, da si je pobožni kaplan Alojzij lahko oddahnil in nabral novih moči za nov udarec. Slednjič je ubožec obnemogel; padel je po tleli.
To je vzbudilo velikansko ogorčenje. Prihodnji petek, prav ob isti uri zabobni po šolskih stopnicah velik ropot. Vrata v šolsko sobo drugega razreda se nenadoma odpro in v učilnico stopi kopica občinskih odbornikov z županom. Kaplari je preble-
| del in nemo pričakoval, sloneč ob mizi, kaj bo. Eden, menda župan, je kratko, a v vedno osornejem tonu razložil, po kaj so prišli. Vsi vprek so jeli vpiti in i otroci seveda tudi. Razburjenost je bila velika, in moja mala glavica tedaj ni bila preneumna. da bi ne spoznala, kaj bi se zgodilo, če bi neka deklica ne bila stekla po gospoda na d učitelja.
Ta je v eni sapi preskočil stopil j Lee in kot divji pridrvel v šolsko sobo. Vedoč, da z lepa ne opravi, jel je strahovito kričati nad predrznimi kmeti, ki so se molče pomikali do vrat. Le eden je pri vhodu dejal: »Naših otrok ne boste klali! Še pridemo skupaj!«
Ne vem, ker mi otroku niso povedali in pozneje tudi popraševal nisem, kaj se je zgodilo z gospodom kaplanom. Toliko pa vem, da nas sam nikdar več ni pretepal, pač pa dal onemu palico, ki je znal najbolj.
Nekoč sem na tak način presekal roko od zapestja do lakti nekemu lenemu dečku in to je bilo krivo, da gospod Alojzij ni več rabil palice, če smo znali kaj ali nič.
Živeli smo tako zopet mirno kot prej. Gospod Alojzij v svoji pobožnosti ni našel več pomočkov in sredstev, s koji m i bi naše duše privezal na iz-veličanje. Bil je spreten govornik ter govoril tako živo, da se je jokalo vse ženstvo in tudi možje so imeli rosne oči.
Neko nedeljo oznani nu prižnici, naj pridemo ob polu eni v šolo. Nabralo se nas je veliko in gospod Aloj-
zij je razlagal iz velikih knjig o nebesih, vicah in peklu.
Dragi čitatelj, to je bilo grozno in m;m so se ježi 1 i lasje, trepetali smo strahu, ko smo slišali o grozovitih, našo domišljijo presegajOČih mukah, ki nas čakajo v peklu. Vse je bilo prestrašeno. Najhujše je bilo pa t«*, da je pripustil kaplan vstop ne h4 odraslim, nego celo nam, nežnim in dovzetnim otrokom. Kako smo mi trpeli, in kaj nas jo cele noči mučilo v sanjah. Sam sem videl nekoč, ko se je mračilo, v svoji domišljiji leteti črez mrtvašnico črnino prikazen, vso v ognju, ki je obkroževala z groznim, pret rešujoči m vriščem križ mrtvaš-oice. Jel sem kričati in mama, ki seveda ničesar ni videla ne slišala, me je tolažila in zaspal sem v strahu in trepetu poln solza v njenem naročju.
Ne motim se, če omenim, da je ta, ljudstvo naravnost blazno bega joča predavanja oblast prepovedala, ker so naenkrat prenehala. A dovolj zmešnjave je nastalo po teh predava njih. (V pomislim, kar sem si zapomnil      je naravnost grozno —.
Minuli so dnevi in meseci, rasli smo vaški otroci in izvedeli  že več. Tupatam smo poslušali pogovore sta rej šib in nekaj mi je posebno ostalo v spominu.
Pri izpovedi je bil gospod kaplan posebno strog. Niti na poročene se ni oziral. Neki ženi je naložil za pokoro spati na golili tleh. Mož si se-veda svojih pravic, ki mu jih je dovolila celo cerkev, ni pustil kratiti, in
ker žena. zvesto pokorna svojemu iz-povedniku, ni slušala moža, občutila je njegovo težko roko in trdo palico tako, da je nezavestna obležala.
Se v<     Kna je zblaznela; drugi so glad'     \repale skoraj svinje, ker je tičala vedno v cerkvi in neprene homa molila in premišljevala o svetih stvareh.
K sreči se je lavantinski škof spomnil in prestavil blazno fanatičnega svetnika k Sv. J.
Poslušajte, kako se suče svet, kako se ohladi prevroča pobožnost. Gospod Alojzij je še vedno študiral zvezde. In neko noč je zagledal svojo, najlepšo in najsvetlejšo zvezdo, ki mu je zagorela od tega trenutka za VB8 življenje.
Kaj hočemo, ljubezen je slednjič le ljubezen, in ta zmore vse na svetu, tudi največjo svetost; samega s\ . Alojzija bi premagala ta resnična, globoka ljubav. Kar je gospod Alojzij preje najhuje sovražil in preganjal, to mu je sedaj sladilo življenje.
Nadalje nas podrobnosti ne bodo zanimale, le glavno še omenim.
Kmalo nato je bil gospod Alojzij
zopet prestavljen, a od tam je izginil neke temne in tihe noči v tujino. Na velikem svodu njegovega življenja pa je svetila njegova zvezda, ki je s svojim mamljivim svitom zadušila v njem vso pobožnost in strla prejšnji njegov ponos, njegovo svetost. Bkofu se je s kolodvora prav lepo zahvalil in mu poslal inašniške znake v spomin.
(Konec prihodnjič.)
govoril tir/, poslance prof, Manili*' rekoč, da je prišel med Ricnianjoe le kot državni poslanec, kojemu je dolžnost spoznavati svoje volilee; rie manjskega vpraSanja pa se nore dotikati, ker to vprašanje je prerasuo, da bi >e je rešev.do na veselici.Sicer pa bode to vprašanje gotovo kmalu rešeno, a ne tu, ampak na drugem mestu. Povedal je o krasnih uspehih istrskih Slovanov ob zadnjih držav-nozborskih volitvah, oh katerih j«' zmagala laziliberalna kamora v Istri v dveh t. zv. laških okrajih le s pomočjo krščanskih socijalcev. Ruzjas-iii 1 je  potem akcijo za     ustano\ itev*
skupnega jugoslovanskega kluba, o cigar potrebi so bili vsi dobromislečl overjeni, km- le s skupnim klubom moremo upati, da kaj dosežemo. Mo ram tukaj reči«, je dejal posl. Mandić »da nimamo posebno mi primorski poslanci nikake krivde, ako ni prišlo do enotnega kluba; krivda je bila drugje, le pri nas ne.« (Klici: Pol s Susteršičem.) Govori se sedaj o jugoslovanskem ministru. Do takega zastopnika v svctovalstvu krom: ima mo mi Jugoslovani i po svojem številu i po googra firno-polit ičneiu pomenu naših dežel brezdvomno pruvico; toda brez enotnega kluba ga ne dobo-mo nikdar. V oktobra se otvore* /.opet duri parlamenta in važna vprašanja pridejo na tapet; začne se tudi zopet akcija za enotni jugoslovanski klub. In ako imajo izvestni ljudje le še količkaj ljubezni do naroda, da bodo mogli žrtvovati strankarski interese blagru celokupnega naroda, prepričan sem. da pride tudi do enotnega kluba.« - Gospod poslanec je potem v kratkih potezali načrtni zgodovino narodne borbe v Istri: preporod v le* tih 1860.—1870., njen bolj ideologi* cen značaj do leta 1880, a od tedaj delovanje na gospodarskem polju, ker trebi [strane rešiti iz krempljev laškega kapitala, da pride do politične emancipacije. Tak pomen ima tudi ravnokar proslavi jeni riemanjski »Narodni dom«. Zvršila se je potem uspela veselica, pri kateri so sodelovali domačini in tržaška pevska društva. Kavno pod odrom je sedel s svojo družino Slovencev« nuncij. Ti gostje <o vzbujali že med veselico občo pozornost, ker so s svojim vedenjem in glasnem govorjenjem (sikanje od strani nejevoljnih poslušalcev ni nič pomagalo) motili pevce. Ko se je »Slovencev« zastopnik odpravljal s kočijo, priredila mu je množica pred »Narodnim domom« burno ova-cijo pozdravljajo ga s klici: »Živio e... r...!« Trsoglav pa je zaukazal kočijažu, svojemu očimu, naj udari z bičem na ljudi, mimo katerih se je vozila kočija. Očim njegov je tudi začel z grdimi laškimi psovkami in z bičem razganjati občinstvo in ranil dve osebi, med te m a eno žensko. Xi čuda torej, ako nekdo je dal duška sveti jezi s tem, da je u d a-r i 1 T v s e sr 1 a v a i n m u i z b i 1 klobuk raz glave. Kočijaž, videč, da njegova silovitost je bila raz-kačila občinstvo, je nagnal konja v divji b e g. Sikanje in psovke »fa-lot« so bili zadnji pozdravi za drdra-jočim vozom. Tako se je v Riemanjih z ajdovico pokadilo »Slo\ enčevemu« ovaduhu. Naš poročevalec dostavlja: Ne vem, sicer pa si lahko predstav ljam. kako bode »Slovenec« o tem poročal. Ali bodi že tu povedano, da ako l)i ne bilo mnogo Tržačanov, ki SO pomirjali, in imeli ozire na gospo Trse glavovo, bi bil klerikalni odvaduh od-nesel dolgotrajen spomin iz Riemanj. Večinoma niso Ricnanjci nič znali kdo biva med njimi kot gost; ko so pa po odhpdnici izvedeli, kak junak je bil v Riemanjih. slišati je bilo izraz" jeze in žaljenega ponosa, da sem bi i vesel, da ga niso    poprej zapazili.
»Slovenec« je imel zopet odgovor na svojo perfidijo; Istrani pa so dokazali, da s klerikalnimi nihilisti nočejo imeti nikakega posla.
— Občinski svet ljubljanski ima
v torek, dne 24. t. m. ob 6. zvečer sejo. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva, obljube dveh no vos prejetih meščanov in poročila: o prošnjah L, II, in IEL mestne deske ter osemrazredne dekliške ljudske šole za pokritje nedostatka za izdana šolska izvestja za 1. 1906/7; o prošnji „Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" za izplačilo prispevka 2000 K; o dopisu c. in kr. 3. vojnega poveljstva v Gradcu glede zgradbe novega poslopja za nastanitev kadra 7. lovskega bataljona in pa avgmentacij-skega skladišča za ta bataljon: o ponudbi Ivana Kneza glede zamenjave enega dela „Ceste na Rudolfovo železnico" poleg prejšnjega kolizejskega posestva; o oddaji zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del pri zgradbi novega župniŠča pri sv. Jakobu; o županovih dopisih glede najema nove barake za perice in glede ravnanja s perilom; o ponudbi konjaČa Mateja Jerasa za podaljšanje službene po* godbe; o prošnji mestne dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu za prispevek za nabavo fizikalnih aparatov. Na dnevnem redu tajne seje so: naznanila in poročilo o prošnji
nekega magistralnega uradnika za daljši dopust, o neki osebni zadevi in o oddaji službe hišnika in kurjača na mestni višji dekliški šoli.
— Klerikalno pobalinstvo.
Štefe se je z veliko vnemo zavzel za svojega prijatelja dr. Stojca. O kazenski obravnavi ki se je vršila na tožbo državnega pravdništva zoper dr. Stopa je Štefe skrpal naravnost pobalinsko zavito in zlagano poročilo. Ker od kakega Štefeta kaj drugega itak ni pričakovati, se nam pač ne zdi vredno, da bi radi tega i.ajnovejŠega njegovega pobalinstva izgubljali le eno samo besedo. Pribijamo samo sledeča fakta:
1. Da je dr. Stoje svoj napad priznal,
2. daje bilo v rokah sodišča uradno spričevalo mestnega policijskega zdravnika, da je Stoj čev napad provzročil telesno poškodbo; 3 da je bil Stojo vzlio temu oproščen, ker je zdravnik dr. Sohuster kot izvedenec izjavil, da tt sna poškodba ni imela — na sledkov. Zdaj naj si pa vsak sam napravi komentar. Le to bodi še povedane« : Ko bi bil g Malovrh hotel biti zloben in krivičen, ko bi bil hetel simulirati, bi bil dr. Stojca igraje, ponavljamo igra | e spravil v kriminal, ob eksistenco in ob doktorat, a na kaj takega nikdar niti mislil ni, ker pozna dolžnosti, ki jih vsakemu naaga pravičnost, naj bo potem nasprotnik kdorkoli. Tudi tožbi zaradi žaljenja časti se je odpovedal g. Malovrh iz jako preprostega, samo kakemu nSlovenČevcuu neumljivega nagiba. Z oziroin na uradno spričevalo policijskega zdravnika so bili vsi juristi popolnoma prepričani, da bo dr. Stujc obsojen zaradi lahke telesne poškodbe. Rekli pa so, da mora biti dr. Stojo obsojen na denarno kazeu, samo če gospod Malovrh ne toži tudi zaradi žaljenja časti in ne spravi — kar bi v slu čaju tožbe zaradi žaljeni a časti pač moral storiti — na razgovor afere v kavarni nPuau in afere nekega muzikanta, češ, da v tem slučaju mora sodišče obsoditi dr. Stojca na zapor. Take kazni, kazui zapora, pa gospod Malovrh niti dr. Stojcu ni maral nakopati, ker ni hetel da bi mu ljudje učitali hudobijo in nizkotno maščevalnost. Hotel se je zadovoljiti, da zadene dr. Stojca denarna kazen, samo sterjenemu dejanja primerna kazen. Sicer se tudi to vsled izjave sodnega zdravnika ni zgodilo, no pa to naposled tudi ni nikaka nesreča. Gcspod Me]ovrh ima labko zavest, da je ravnal, kakor veljeva v takih slučajih naravna noblesa in tudi javnost mu tega priznanja ne bo odrekla, naj potem uganja „ Slovenec" pobalinstva kakoršnakoli ga vesele.
— 0 „čndežu" na Brezjah smo
odkrito izpovedali svoje mnenje, da ni ničesar drugega, kakor sleparstvo in goljufija. Sobotni „Slovenec" kar divja jeze in gneva, ker smo se drznili „imenovati otroka z njegovim pravim imenom.u To je samo dokaz, da se gospodje okrog „Slovenca" čutijo prizadete, sicer bi ne kričali in divjali, saj gad sika tudi samo takrat, kadar se mu stopi na rep. Ne prihaja nam na misel, da bi odgovarjali na huliganske „Slovenčeve" napade in se branili zatf>, ker smo stvar imenovali z edino pravim imenom, da bo pa razsodna javnost lahko izpr^ i dela, da s svojo sodbo o takozvanern „čudežu" na Brezjab nismo osamljeni, hočemo navesti tu mnenje celovškega „Mira", ki ga urejuje monsignor Podgorc in ki pač ne more biti na sumu. da bi bil liberalno navdah-nen. „Mir" piše pod naslovom nAd-vocatus diaboii" to le: „Preden se v Rimu proglasi kdo kot svetnik, vrši se natančno preiskovanje življenja dotičnega človeka. Pri tem se nastavi takozvani „hudičev advokat," ki ima iskati razloge proti nameravni razglasitvi. Tako mora biti; če bi sami ne kritiko vali, sodili bi drugi, nepoklicani. Ravno posel ^zlobnega advokata" nočemo opravljati, a opozoriti vendar moramo slovenske krščanske časnikarje, da se o rečeh, ki so v tesni zvezi z verskimi vprašanji, ne piše več, nego je treba počakati, dokler stvar ni dosti pojasnena. Piše se namreč, kakor se nam zdi, malo preveč o nekem „čudežu" na Brezjah. Nenadoma je ozdravelo dekle, ki „trikrat v bolezni daljši čas ni razen hostije doma prav ničesar azila in sicer prvič začetkom oktobra 1906 štiri, drugič v letošnjem postu šest in tretjič neposredno pred letošnjim Velikim Šmarnom oelih trinajst dni.a — Minilo je sedaj kakih 25 let, ko so na Koroškem slovele neke svetnice. V Plibertu so imeli eno zaprto, policija in zdravnik so jo nadzorovali, jedla ni nič, nosila je „Kristusove rane,u ki so krvavele, ne da bi zdravnik umel, kako, — in nazadnje je bila vsa stvar le velika blamaža za lahkoverno duhovščino. V slučaju, ki nas zdaj zanima, zdravnikom ne bo lahko mogoče, konstatirati kakovost bolezni. Iz živčnih bolezni pa lahko dozori vse mogoče." Zakaj se škofovi kuliji ne zadirajo v katoliški
^Mir", ki jim glede „čudeža" prikrito očita isto, kar smo jim mi povedali v o braz?!
— Okoliška deska ljudska
ŠOla ¥ Col JU Šteje ob začetku šol. leta 1907/8, kakor se nam piše od tam dne 10. septembra t 1., nad 400 učencev. — Vkljub vsem naporom ljubeznivih protivnikov vendar Število otrok od leta do leta narašča Zavod ima danes pet def razredov ter tri prov. vzjorednice, izmed katerih sta dve nastanjeni v privatni hiši v Gosposkih ulicah. V ravno za-poČetem šolskem letu imajo 1., 2 in 4. razred paralelko. V sobe, katere normalno nudijo prostora 30 učencem, natlačiti se jih mora 50 do 60! — Leta in leta sta že prostor in denar za stavbo tolikanj nujno potrebnega novega šolskega poslopja priprav jena, a radi Nemcev, ki nam — nota ueue — vedno očitajo naz^dnja^tvo, ne puste šole zidati v mescu — To j* kulturni škandal, ki je le v Avstriji mogoč in posebej še v nas krotkih Slovencih ! Celo ovca zbesni; a — mi! *?
— Za vadaico v Mariboru je
baje imenovan, kakor se nam od tam poroča, kot učitelj Kočevar H e r b s t, ki je bil v zadnjem Času nastavljen na pri pra v 1 j a 1 nici kočevske gimnazije. Tako delajo! Izvrstno kvalifikovani Slovenci, ki slovijo pri nas kot izborni pedagogi in literati, so bili proŠLijiki za mesto vadniškega učitelja na c. kr. učiteljišča v Mariboru, ki je vendar namenjeno Slovencem; a ni se jih upoštevalo, ampak oziralo se je na obskuruega kočevca, ker je — Nemec! Mariborsko učiteljišče je postalo res že — nemška posest. —
— Iz Gornje sav doliue se
nam piše: Dr. Korošec in dr. Ben-kovič sta priredila v naši dolini več političnih shodov, na katerih sta neusmiljeno udrihala po vseh, ki se jima slepo ne pokorijo. Dasi sta ona v prvi vrsti odgovorna svojim volilcem in bi bila torej njihova dolžnost iti med nje ter jim povedtti. kaj sta za njihov blagor in srečo storila, sta veudar raje prišla nepoklicana med nas mirne ljudi ter sta povsod na najostudnejši način huj-skala takorekoč stan proti stanu, soseda proti sosedu Žalosten nasledek tega ostudnega in neodpustljivega početja naših državnih poslancev je pa ta, da je povsod med ljudmi za-v adalo tako grdo in ostudno sovraštvo, kakršnega dosihdob spioh nismo poznali. O svoji delavnosti v prid in korist naroda niti eden od teh dveh poslancev ni | edel kaj povedati, pač pa sta na vss.*-Tista trobila, kako lena in nedelavna sta v državnem zboru Roblek in Jezovnik in kako grdi ljudje so pristaši „Narodne stranke4*. To je bilo jedro njunih govorov. Dr. Benkovič pa si je posebno še privoščil uČiteljstvo. Trdil je namreč, da je edino učiteljstvo krivo, da se starši radi malomarnega pošiljanja otrok v šolo kaznujejo, zakaj učitelji se na opravičevanja strank sploh nočejo ozirati, kar vse on prav dobro ve. Umevno je, da so take besede vsem zanikrnim staršem kaj ugajale. Nadejati se je pa, da bodo učiteljska društva proti takemu sumniČenju z vso odločnostjo nastopila ter dr. Ben-koviča pozvala, da pove, kje se to godi in kateri so tisti učitelji, ki tako postopajo. Namen tega početja pa je prozoren. Ker se učiteljstvo ne uklanja tem političnim koristolovcem, ker si upa obsojati njih pogubno delovanje, zato ga hočejo z lažmi in natolcevanjem pri ljudeh spraviti ob ves ugled ter mu že itak težavno in nphvflležuo delovanje še otežiti. Tako govore in tako delujejo naši državni poslanci, tisti ljudje, ki so v prvi vrsti poklicani, da spoštujejo od državnega zbora sklenjene zakone.
— Iz politične službe. Na-mestniški koncipist E v g e n Zupan 5 i 5 je dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Gorici, na-mestniški konceptni praktikant J o-s i p Žnidaršič pa okrajnemu glavarstvu v Sežani.
— Vodstvo okrajnega glavarstva V Postojni je prežel vladni tajnik gosp. Silvij Domicelj. Dosedanji okrajni glavar gospod Štefan Lapajne je dobil do stalnega upokojenja dopust in se je preselil v Ljubi Jano.
— Plemstvo je dobil polkovnik Josip Tomše s pridevkom „Savski-dolu
— Šolske vesti. Učiteljica gdč. Janja MiklavČic v Kranju je zaradi bolezni dobila dopust in je na njeno mesto imenovana za suplen-tinjo izprašana učiteljica gdč Ljubo-slava Orehe k. Absolvirani učit. kandidat g. Maksimilijan Bajo je imenovan za prov. učitelja v Banj a-loki, absolvirana učit. kandidatinja gdč. Olga Poženel za suplentinjo in dosedanja prov. učiteljica v Dolenji vasi, gdč. Antonija Vir k za provizorično učiteljico v Dobrem polju. Dosedanja provizorična učiteljica na Raki gdč. Vlastimila P e r Š 1 je imenovana za provi-zorično učiteljico v Radečah Dosedanja provizorična   učiteljica v Veli-
kem trnu, gdč. Marta Heren je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Vidu pri Zati^ni Na svoji mesti sta resignirali provizorični učiteljici gdč. Melanija Jonke in Helena Stocklingerv Kočevju oz. Srednji vasi. Za suplentinjo v Rovtah pri Logatcu je imenovana absol/irana učiteljska kandidatinja gdč Julija Kobau. Imenovani so nadalje: učitelj g. Ivan B a j d e jz Trbovelj za prov učitelja v Dobovcu pri 8* Križu, suplentinji gdč. Gabrijela Dermelj iz Cerknice za suplentinjo v Branskem Kalu in gdč Angela Man del j iz Š mart nega pri Litiji za 8upleutinjo v Škocjanu. Učitelj g Florjan Rozman v Krškem je dobil zaradi bolezni 4 tedenski do pust. Na njegovo mestoeje imenovana za suplentinjo ga Jusina G o s 1 a r.
Umrl je včeraj zvečer v Ljubljani, Streliake ulice, gosp. Jernej Hren, c kr davkar v pokoju, brat sodnega nadsvetnika v pokoju gosp. Jakoba Hrena in veletržca in /borničnega svetnika g. Fr. Hrena. Rajnik je dosegel visoko starost 85 let, a bil še do zadnjega časa telesno jako č'i, bistrega duha in krepkega spomin8. Služboval je do 1 1881. po raznih krajih slovenske Koroške, kjer si je pridobil i kot vesel družabnik i kot prijazen uradnik mnogo prijateljev. Velik prijatelj narave se je zlasti zanimal še do zadnjega časa za zvezdoznanstvo, posebno pa za nase planine. Dasi je sicer živel mirno zase, vendar je storil ob vsakih volitvah, tako posebno še pri zadnjih državnozborsklh, svojo dolžnost. Naj v miru počiva!
Pešizlet ljubljanskega »So-
kOla"t Ljubljanski „Sokol" je priredil včeraj popoldne pešizlet na Šmarno goro. Izlet je bil odhcdaica vrlina bratom vaditeljem« Riharju in Severi u ter bratu Šetincu, ki srredo letos k vojakom. U ieležilo se ga je pod poveljstvom načelnika brata Drenika okoli GO Sokolov v k*<ju i'i sokolskih vajencev. Med krepkim trobentaujem. bratov trobentačev in in prepevanjem veselih narodnih pesmi so prišli izletniki na svoj cilj, kjer se je razvilo življenje, ki je mo goče le med pravimi brati. Vajenci in Sokoli so prepevali priljubljene domačinke, trobentači so pa spet trobentah, da se ie razlegalo v bližnja selišča pod Šmarno goro. Brat Bukovnik je nazdravil poslavlja-jočim se bratom in žeiel, da bi po prestani vojaški dobi spet prišli v sredo svojih bratov, brat Dreni k je slavil vajencem za zgled brata Riharja, ki je vstopil pred 12 leti kot vajenec in vedno redno obiskoval telovadbo, brat Kajzelj je pa polagal odhajajočim bratec na srce, naj ohranijo v sebi s^kolskega duha, Četudi jih bo težila vojaška suknja. Brata Rihar in Sever sta izjavila, da kakor sta bila doslej Sokola, ostaneta to tudi zanaprej. kar je bilo sprejeto z viharnimi „nazdar" -klici. Le prehitro je minal čas in treba je bilo oditi. Vso pot nazaj so se razlegale poskočne pesmi, trobilo se je za potrebo, povsod pa so izletnike kakor že preje pozdravljali z „nazdar" in nživiou-klici. Ob pol 9. smo bili že pred „Narodnim domom-, vsak udeleženec izleta je bil pa prepričan, da tako prijetnega, razvedrilnega izleta še ni bilo kmalu. Šmarna gora pač še ni zlepa videla tako odkritosrčno veselih •Judi, kot jih je včeraj.
Gospod Engelbert Franchetti
je priobčil v „U iteljskem Tovarišu* obširen Članek o obrtnih nadaljeval nih šolah. Opozarjamo przadete kroge, ziasti obrtnike in odbore obrtno nadaljevalnih šol na ta temeljito sestavljeni Članek.
Pevski zbor »Glasbene Matice" prične dne 25. t. m. svoje delovanje za koncertno sezono 1907 8 V ta namen ima ženski zbor v sredo od pol 6 do pol 7. prvo vajo v dvorani ^Glasbene Matice". Moški zbor pa se vabi na sestanek pevcev istega dne zvečer ob 8. v salon hotela „Ilirija". Tudi novi Člani dobro došli!
Kaj bo Z mlekom? Kakor znano, opusti brezoviška mlekarna s 1. oktobrom svojo prodajalno mleka na mestnem magistratu, ker bode odslej naprej mleko predajala v Trst Konzumenti bodo to izvrstno in tako ugodno ležečo prodajalno zelo pogrešali. V posebno zadrego pa je prišlo „deželno pomožno društvo za bolne na pljučih," ki je že dosedaj na me sec rabilo do 450 1. mleka, ki so ga oskrbovane rodbine proti nakaznicam dobivale v omenjeni mlekarni. Kje naj društvo odsihdob dobavlja mleko?
ne bo drugače, treba bo pogodbo skleniti z več prodajalnami, ako-ravno bi to zaračunavanje in oddajanje mleka zelo otežkočilo. Primerne ponudbe od strani mlekarn ali trgovcev, ki pa morajo imeti zalogo v Ljubljani, sprejema predsedstvo „deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih u
O higijeni spovodnice. Neki oče nam piše: Opazoval sem, da niso samo lastni moji Šoloobvezni otroci, ampak  tudi   drugi  v moji soseščini,
oboleli često na otek ioah v nosu in požiralniku. Ker pa jaz in soproga moja kaj pazno gledava pri svojih otrocih na snago, jel sem o teh prikaznih intenzivno razmiŠljevati ter sem pri tem dospel do nastopnega rezultata: Ubogi otroci so si pridobili te bolezni, ki začetkoma niso opasne, a pozneje lahko postanejo smrtno nevarne, v — spovednici. — Ogledal sem si v več cerkvah te spo vednice. Taka spoved«iica ima na levo in desno zamreženo okence, skozi katero mora veren kristijan na mestu boga pričujočemu duh vniku všepetati svoje grehe. Kake slastne reči pri tem iz dostikrat neumitih ust starih grešnikov in grešni3 obvise na mreži spovednice, si pač lahko mislimo . , . In ko so tako že za rana v jutro stari-kavi spovedauci "bojega spola odložili kužne svoje vzbuditelje raznim boleznim na spovednične mreže, pa pridejo na vrsto naši otroci, ki v svoji nedolžnosti svoja usteca in nosove pritiskajo na otrovan« mreže, hoteč se iziiebiti svojih malih grehov. — Dandanes se morajo cevi in govorilne priprave pri telefonu razkuževati (desinficirati), a naša deca pa se v spovednici izpostavi pridobivanju naj • gnusnejŠih bolezni! — Ni li to nečuven škandal v sedanji pro.svitljeui dubi?! A i tu res ni odpomočir Ni dovolj, da se nam mladina v spoved niči duševno izpridi, ne, tudi telesno se nam tu ugonablja!! — Seveda cerkev zasleduje svoje namene, kaj se ona — edino zveličavna — briga za higijeno ! H'gijena je vendar znanost, tedaj stvori te v hudičeva. Vsa naša moderna bumaniteta ni kaj prida. Res se prirejajo luksuriozne sirotišnice in higijeuičao urejeue kaz niinice. A pripušča 8« p*, da morajo starši v cerkvi najdražje, kar gie stajo, t. j. svoje otroke izpostaviti otrovanju — smrti! ! — Klerikalizem in njega odredbe so pač povsod največja nesreča — človeštvu.
Šolsko   poslopje  v Zgornji
Šiški zgrade, kar je pac že skrajna ] o reba.
Solo  dobe  pri  Sv. Katarini v
ljubljanski okolici za vasi Topol, Brezovico, Osredek in Belo.
Nes/e^a. Iz Borovnice. 82 t m se nam poroda: Danes, kmalu po polnoči je premikal na lusajšujem kolodvoru strojevodja A s parnim st ojem vozove v svrho, da bi se naloženo blago oddalo na določena mesta. V tem pridrdra po drugem tiru vlak in eden zaviračev tega vlaka, Ignacij Maraziui, je prišel pod kolesa praznega stroja, katera so ga v pra vem pomenu besede popolnoma razdvojila Črez sredino telesa. Dasi tudi se je to vršilo ob belem dnevu, vendar ne ve nihče navzočih, na kak način je Maraziui ponesrečil. Nekat>Mi sodijo, da vsled lastne neprevidnosti, zopet drugi so mnenja, kar je tudi najbolj verjetno, da ni opazil premikajočega se stroja, skočil s svojega sedeža, še predno je obstal vlak, se spodtaknil io padei pod stroj in tako našel nepričakovano grozno *mit. Drugiu železniških uslužbencev ne zadene v tej zadevi nobena krivda.
Legar ID davica. Poroča se nam: V Bistri pri Borovnici je zbolela na legarju hči kočarja Lustka. Ta koča je na graščinskem svetu gosp. Fr. Galleta ob vodi Bistrici, ki prihaja iz Postojne in Cerknice. Iz tega je nastal strah, da se bolezen razširi. Stvar se je oblasti naznanila, a doslej — d» sobote — se oblastveno še ni ničesar storilo. Graščak gospod Galle skrbi Človekoljubno na svoje stroške, da se ta bolezen zatre. Davica se je epidemično pojavila v v Podgori, Verdu in v Mirkah Dva otroka sta že umrla eden teh dečkov je bil baje Še 16. in 17. t m. v vrhniški šoli. Bolnih jih je mnogo. Najbrž dobi župaustvo ukaz rhiša, kjer se zgodi kak smrtni slučaj, naj se desinheira, drugega pa se ne bo niČ storilo V Časih tolike razburje nosti radi bolezni bi bilo dobro, če bi se kaj več ukrenilo.
Nova železniška postaj«. V
Verdu pri Vrhniki zgradi južna železnica novo železniško postajo za osebe in blago.
Iz kranjskega obč. odbora.
Občinski odbor v Kranju šteje sedaj 24 Članov in sicer 18 izvoljenih odbornikov in G virilistov. K«>t virilisti so se namreč priglasili gg Vinko Majdič, Mavrii Majr, Fran Omersa, Tomo Pavšlar, Ivan Cof (zastopnik gc. I. Pavšlarjeve) in Ant. Ko bi ar (zastopnik g. Karla T«dlaka). Za podžupana in I obč. svetovalca je bil pri zadnji obč. seji izvoljen g. Ferdo P o lak
Gimnazija v Kranju obiskuje letos 323 dijakov, med temi dva pri-vatista Na zavodu so tri vzporednice. Novi ravnatelj g. Ignacij Fajdiga je prevzel vodstvo 18. t. m
Zatgal je nezuau Človek kočo Marije. Bergant v Dvorju pri Kranju. Škode je 1000 K. Zgorelo je tudi nekaj denarja.
Kaplan pobegnil v Ameriko
Kaplan Zabret e ušel, kakor Čitamo v „Gorenjcuu, v Ameriko in vzel sabo   denar,   ki  ga je   izprešal od
gorjanskih fantov za uniformiranje strelskega društva Klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani mu je preskrbela 1500 K proti jamstvu nekega zapeljanega kmetica, ki bo seveda moral poplačati dolg za ubeglega kaplana.
Prememba v posesti. V Radovljici je prodal g. Fr. Hudovernik svoji dve hiši na trgu za 18 000 K in sicer eno g. M. Mencingerju, kleparju, drugo pa g. Fr. Presterlu, mizarju.
Odličen gost. Dne 19. t. m. je
prišel general ui armadni nadzornik eksceleuca baron Evgen Albori za daljši obisk na Gorenjsko in seje nastani v letovišču gosp. Valentina Sturma v Poljčah, kamor prihaja redno vsako leto, ker mu kraj in okolica jako ugaja.
Ogenj in voda. V petek dopoldne se je vnela krma na ieseni šupi pri Ivanu Tomšiču, mlinarju Pod gozdom, občina Dvor pri Žužemberku. Hitro je bil ogenj v strehi, čim bolj *o gasili in polivali z vodo, tem bolj je gorelo. Nevarnost za poleg stoječo hišo je bila velika. Šupa pa je stala na hrastovih stebrih na škarpi tik ob Krki. Čemu bi torej gasili? Poprimejo z združenimi močmi, vzdiguejo, potisnejo in prevrnejo vse skupaj v Krko. Še parkrat je ogenj vzplamtel in po njem je bilo. Gospodar je bil za poslopje zavarovan, a ima škodo pri krmi, ki mu je uničena.
Vinska letina na Vipavskem
se je letos prav dobro obnesla Vsled suhega vremena je grozdje prav dobro dozorelo in radi tega bode letošnje vino prekosilo glede dobrote vsa vina zadnjega desetletja. Pridelalo se je pa letos toliko množino grozdja, da ljudem primanjkuje posod, da bi spravili vinski pridelek. Vsled tega pa je cena grozdju silno padla. Vinski trgovci sedaj prav lahko obilo zaslužijo, ako se sedaj te dni potrudijo na Vipavsko, ker tu se jim nudi prilika, kupiti prav dobro dozorelo grozdje za sramotno nizko ceno, kajti po tako nizki ceui se v zadnjih tridesetih letih ni nikdar prodajalo grozdje. Nadleže   človek. Iz Se Petra
na Krasu se nam piše: Dne 20. t. m. jzvečer je bil tu neki agent klerikalne vzajemue zavarovalnice v Ljubljani. V nekem hotelu je ta modrijan razlagal sv. pismo in sramotil liberalce, da so sami prešiči, izrodki itd. in da so „Gospodje ta pravi ljudje". Revež je nalete, na zaslužni odpor, in ko bi se ne bil kmalu izgubil, bi ne bil prinesel zdravih kosti v Ljubljano. Takim klerikalnim izzivačem je treba h&i vrata pokazati.
Nesreča* Rezervnemu rač. podčastniku g. Mihaelu Rozmanu se je v Gradcu splašil kunj, da je padel tako nesrečno na tla, da so ga težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Rozman je cementni tehnik pri Pras-nikarju v Kamniku.
Glasbena šola Pevskega in glasbenega    društva"   v Gorici.
Šolsko leto 1907. —1908 se prične v društveni glasbeni šoli v ponedeljek 30. septembra t. 1. Vpisovanje v šolo se bode vršilo do istega dne vsak dan izjemši nedelje in praznike v društvenih prostorih v „Trgovskem Domu^ (vhod od strani ljudskega vrta) od 11. —12. in pol predp. in od 3.—5. pop. V soboto 28. septembra ob 3. uri pop. se zbero vsi vpisani gojenci v pevski dvorani, da se jim naznani razdelitev ur. Posebej se vabi gojence in gojenke srednjih Šol t. j. c. kr. gimnazije, realke in učiteljišča za vpisovanje v dijaški zbor, ki se bode vršilo kakor gori napovedano. Razdelitev ur se določi 28. septembra. V interesu gojencev je, da se z vpisovanjem ne odlaša, ker si mora le oni izbrati ugodne ure, ki se je pravočasno vpisal. Po 28. septembru se vpisujejo gojenci le izjemoma ter se bodo morali zadovoljiti z onimi urami, ki ostanejo Še na razpolago. Učni predmeti glasbene šole so: violina, glasovir in petje (/.borovo in solo). Cilj šole je podajanje glasbene izobrazbe v navedenih inštrumentih v zborovem in solo-petju. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gosp. Jos. Michla, izprasanega na praškem kon-servatoriju, ki obenem poučuje violino in petje. Glasovir poučuje pri iz-praševalni komisiji za srednje šole na Dunaju izprašani gosp. Emil Komel. Pogoji sprejema: 1.) starši ali odgovorni zastopniki gojencev pristopijo kot člani društva in plačujejo na mesec od 1. okt. 1907. pa do 1. okt. 1908. po 1 K; 2) učnina za vsakega učenca znaša 3 K na mesec, fci se plačuje skupaj z drnšt^enino od meseca do meseca za naprej. Gojenci iz ene družine plačajo učnine o K, z društvemno staršev vred po 0 K na mesec. PevBko in glasb, društvo je doseglo za svoje zavode podporo ministrstva za bogočastje in uk in je s tem pridobilo priznavanje kot javen zavod, prvi in edini na Goriškem. Dosedanji uspehi Sole in društva jamčijo staršem tudi za nadaljnje uspehe. Dijaški zbor nastopi že tekom leta 1907. —1908. s samostojnim koncertom, da se tako da priliko občinstvu, spoznati delovanje in uspehe društva pri
I šoli. Društvo je urejeno strogo po načelih „Glasbene Matice" v Ljubljani in je z njo v vedni dotiki, kakor je po drugi strani izključena vsaka tendenca izven strogo izobraževalne in umetniške.
Shod delegatov osobja Južne železnice. Včeraj je bil v Mariboru shod delegatov osobja Južne železnice glede zboljšanja gmotnega položaja delavstva in urudiiistva te železnice. Udeležili so se shoda vsi delegutjt* osobja Južne železniee. Končni ^klep je bil: Ker Južna železnica za delavce in uradnice še ni nič privolila, da se jim zboljsajo plače, se zahteva, da mora železnica do konca tega meseca tem prošnjam ugoditi, sicer se bodo s 1. oktobrom izvajale konsek vence. Druge kategorije, kakor uradniki in uslužbenci so primeroma zadovoljni s tem, kar so dobile. Nadaljnja pogajanja s temi zadnjimi kategorijami se smejo šele potem nadaljevati, ko bodo zahteve delavcev primerno upoštevane.
Občinsko starešinstvo v Cerknem na Goriškem je vsled odloka tržaškega namestništva razpušeeno. Ker je to docela škandalozen korak, sc bo o stvari govorilo tudi v državnem zboru. Seveda se vrh tega vloži pritožba na ministrstvo oziroma upravno sodišče,
A v tomobilisi ii-na nesreča. Blizu Gervinjana je šofer nekega avtomobila iz Italije odprl v naglici vse zavore, ko je videl, da je prehod čez železniški tir zaprt. Posledica tega je bila, da se je avtomobil prekucnil v bližnji jarek, ena gospa si je spalmi-la roko, en gospod ima izbita dva zoba in globoko rano na ustnici in bradi, neki drugi pa zlomljeno nogo Tri pare volov je moralo vleči avtomobil iz jarka.
Zastrupil se je v Trstu 501etni delavce Andrej Verni 0 , a so ga se pravočasno rešili.
Uboj. Pred tržaškimi porotniki je trajala tri dni obravnava proti Ev-genu C e t t i n u , ki je letos spomladi na cesti v Trstu ubil tovariša Zapet in i j a, Cettin je bil obsojen na 6 1 e t j e č e , 1 K vsak dan vdovi Zapet inija, dokler se ne omoži in 1 K dnevno otrokom.
Xaglo je umrl v Pulju g. St. B u d i s a v 1 j e v i ć . upokojeni c. in kr. generalni komisar in predsednik poljske »Hrvatske Čitalnice«.
Slovenci v Ameriki. Z b 1 a z -n e 1 je v Hoinesteadu oOletni Fr. B r o ž i č iz Ilirske Bistrice. l:i ima ženo in šest otrok na Reki. — V Pitts-burgn pa je umrla vsled blaznosti 29-letna Marija F u r m a n , doma iz Spod. Kertelovega. — Rodbinska drama. V Elvriji je šele nekaj mesecev poročeni Fr. Debelak, doma iz Blok na Notranjskem. vsled ljubosumnosti streljal na svojo žene. tor jo nevarno ranil. Nato si je pognal kroglo v glavo ter v par urah izdihnil. — V rudniku je pobilo blizu Freontiera Antona Mlinar-j a iz Gorenj«- vasi na Gorenjskem tako hudo, da je v bolnišnici umrl.
Iz Conemaugha, Pa. v Ameriki se nam piše: Tu je umrl v bolnici 6. septembra slovenski rojak Fran Mehle. Pokojnik je bil doma iz Višnje gore Prišel je v Ameriko pred šestimi meseci in si v kratkem času svojega bivanja v Ameriki pridobil mnogo prijateljev. Svoj prvi zaslužek je obrnil v to, da je pristopil našemu podpornemu društvu Ponesrečil je v premogokopu. Od cigarete, ki jo je pušil, mu je padlo nekaj v smodnik. Vnela se mu je obleka; da se reši, se je vlegel v bližnjno mlako, a pomoči mu ni bilo, umrl je Čez 3 dni.
Ciuematograpbe theatro Iran-Cais na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ki se odlikuje po izraziti čistosti in mirnosti slik ima zopet izbran spored. Predvsem naj omenimo nIz-leta na štajersko" lepega naravnega posnetka zelene Štajerske. rNa Pustiu opazujemo Črede konj in govedi, ki se svobodno pasejo po ogrskih ravninah. Tudi to je posnetek po naravi. Smešna, obenem pa tudi poučna je točka „V morskem kopa'išču.u Krivdo in kazen predstavlja prizor nOtroško maščevanje tf „Magiške cvetk'ce,u lepa barvasta slika, je res biser točk svoje vrste. Poleg tega je še več vrlo za-bavnih in komičnih točk, ki jih ne omenjamo vseh po imenu, izkratka: podjetje zasluži vse pohvale.
Skrivnostna poškodba. Danes po 2. uri zjutraj je prišel na osrednjo stražnico 301etni Kapler iz Zagorja s 5 cm dolgo rano na glavi in rekel, da jo je zadobil pri nekem te-pežu pri dolenjski mitnici. Na stražnici so ga za umili in za silo obvezali in mu svetovali, da naj gre v bolnišnico, Česar pa ni hotel storiti. Policija je potem dognala, da tam sploh ni bilo nikakega tepeža in je Kapler zadobil poškodbe   kje drugje.
Msca Kovačeva se je včeraj pojavila v gostilni na Dolenjski cesti št. 4 v osebi delavca Jožefa Petriča. Mož je pil in Jedel kar je mogel poleg tega pa je Še napajal svoje prijatelje. Ko je napravil že '20 K 28 h dolga, je natihoma izginil iz gostilne.
Nepreviden kolesar. V soboto proti večeru je po stezi, ki vodi s Sv. Petra ceste proti novi pehotni vojašnici neki kolesar na tla podrl gospo posesmka Ivana Mathiaua in jo tako poškodoval, da je morala iskati zdravniške pomoči. Kolesar je znan.
Delavsko gibanje Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Bolgarov, nazaj je pa prišlo 100 Macedoncev, 100 Hrvatov in 60 Slovencev. S Pruskega se je pripeljalo 140 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reći. Brivski pomočnik Fran Rems je iz gubil nikljasto uro z verižico novega zlata, vredno 8 K. — Perica Lucija Prepeluhova je našla srednjo vsoto denarja in ga oddala na magistratu. — Na južnem kolodvoru )e bil izgubljen, oziroma najden rjav have-lok, dežnik, solnČnik, dve palici, bel ženski klobuk, ženska jopa, dekliški slamnik in očala. — Gospa Rjzalija Breindlova je izgubila črn svilnat dežnik, vreden 10 K.
* Drobno novice. — Bolezen bivšega ministra dr. Rezka se je zadnjo noč zboljšala.
— Osepnice na Dunaju še niso ponehale, temuč se je po dveh dneh presledka včeraj zopet pojavil nov slučaj.
— Spomini bivše angleške kraljiioe Viktorije izidejo v kratkem v izdaji ki jo dobe le vladarji, ki so v prijateljskem razmerju z angleškim dvorom.
— Šrapneli so so razpočili v delavnici v Wilhelmsha-v e n u. Pet delavcev je ubitih, štirje so hudo ranjeni.
— Kolera na Ruskem. Do-sedaj je zbolelo na Ruskem za kolero 4512 oseb, od teh jih je umrlo 2320.
* Nenavadna železnica. Šaljivi
listi radi brijejo šale z razuimi vici nalninii železnicami. Vse vicinane železnice pa prekosi madžarska žeiez niča Belovar-Križevci-Virovitica na Hrvaškem. Kaj takega, kakor na tej progi, bi se ne moglo nikjer drugje zgoditi. Nedavno se je moral vlak sredi pota vrniti, ker so pozabili napolniti lokomotivo z vodo, a par dni nato se je vlak moral vrniti, ker sta se sprevodnik in kontrolor stepla. Iz Križevcev je vlak nodkurilu z brzino 24 km v uri proti Belovaru. Že je prevozil postajo Brezovljane ter se bližal Sv. Ivanu-Žabno, ko se je spre vodnik spri s kontrolorjem. Nekateri pravijo, da sta bila oba pijana, drugi pa, da sta se sprla vsled ljubosumnosti. Prepir je bil Čimdalje silnejši, dokler ni kontrolor dal signala nujnosti. Ko se je nato vlak na splošno pre-strašenje potnikov ustavil, zapovedai je kontrolor, da se mora vlak vrniti v Križevec. Nič niso pomagali protesti in preklinjanje potnikov, ki jih je bilo nad 100, vlak se je res v počasni vožnji vrnil v Križevce, kjer se je prepir obeh uslužbencev na kolodvoru nadaljeval. Šele opolnoči sta se Madžara pomirila, da je vlak s triurno zamudo mogel iti zopet iti na pot.
* Boj s kačami. Iz raznih pokrajin države Connectiout se poroča o bojih farmarjev z velikimi klopotačami, katere so vsled suše prišle iz hribom v doline. Nedavno je velika klopotača napadla A F. Tompsona iz Geldersleeve, ko je šel po svojem polju in slučajno stopil na kačo. Po boju, ki je trajal več minut, se je farmarju posrečilo ubiti kačo, ki je bila šest čevljev dolga in je imela na repu štirinajst obročkov. V Torring-tonu sta dve gdč. Eva Connel in Josie Smith nabirali jagode, ko se je pred njima pojavila velika klopotača, ki je baš hotela skočiti proti njima. Kača je napadla Miss Connel, katero je zelo ugriznila. Končno sta jo ubili. Ta kača je bila dolga osem čevljev in je imela trinajst obročkov. Frank D. McCall iz Bioomnelda je hodil po bhžujem gozdu, ko ga je ugrizla velika kača, ki ji pravijo „bakreno-glavka". Ta kača je bila devet čevljev dolga. Tekom zadnjili dveh dni je Mr. McCall ubil na svojem polju osem kač.
* Dama s krokodilom. Neka razvajena mlada pariška dama je hotela prekositi vse svoje vrstnice glede originalne oprave svoje sobe. Prijatelj ji je poslal iz Egipta velikega nabasanega krokodila, ki ga je obesila v svoji sprejemni sobi na strop namesto svetilke. Skozi krokodilovo truplo je namreč dala napeljati elektriko, da je bilo treba le pritisniti na gumb, in pošasti sta se zasvetili oči, da je bila soba dovolj razsvetljena. Letošnjo spomlad se je seznanil z ekscentrično damo dijak z dežele, sin premožnih staršev. Kmalu je bil v damo s krokodilom tako zaljubljen, da ji je dal hranit tJO.OOO frankov, ker je moral odpotovati. Ko se je vrnil ter napeljal razgovor na svoj depozit, se je delala dama začudeno nevedna, končno pa mu je užaljena zagnala Šop svojih ključev pod noge, Češ, naj si sam išče denar, a ona je razburjena zaloputnila vrata
ter odšla. Prevarani mladenič ni hotel brskati po njenih predalih, temuč je obupan sedel na zofo ter premišljal o ženski zvestobi. Med tem se je stemnilo, in je mehanično pritisnil gumb, da si napravi eksotično luč. Toda zažarelo je Je eno krokodilovo oko, in bilo je videti krokodila tako smešno, kakor bi mežikal z enim očesom, kakor Človek, ki nekaj ve, a noče povedati. Mladenič si je pristavil stol, da vidi kaj je vzrok pomanjkljivi razsvetljavi; seže krokodilu v žrelo ter v veselo presenečenje izvleče listnico, v kateri je bilo še vseh njegovih 60 000 frankov. Ko se je dama vrnila, je našla sobo prazno, krokodil jo je gledal z obema oče-somu, v žrelu pa je imel namesto listnice listič z napisom: n Varuj se pošasti, ker krade in bi te znala spraviti še v dotiko s policijo!"
* Nov čudež na Dunaju. V Manastiru na Nemškem izhaja mesečnik „Maria Hilf", kateri je prinesel svo jim „bravcemu sledečo dogodbico: „Neka dekla je Šla kropit umrlega redemptoarista patra Freudlerja na Dunaju, pri tem se ji je pa doma v koz ci prežgal grah. Ko je prišla domov, se je zbala gospodarjev, vzdih-nila k mrtvemu patru in glej, grah ni bil prav nič prižgan. Kot dokaz je shranila dekla kozico in zasmojeno skorjo graha." Ta katoliški list pa ne pove naslova te dekle. Neki dunajski list nasvetuje, da bi se urednika tega katoliškega monastirskega lista obsodilo, da bi moral celo življenje jesti tak čudežen grah — potem bi gotovo kmalu preklical dunajski čudež
• Sam na sebi Je delal poskuse profesor kemije na njujorškem vseučilišču Porvel. Dokazati je hotel svojim dijakom, kako uspešen je alkohol kot protistrup proti strupu fenolu. Zaužil j*^ dozo fenola, nato pa alkohola. Toda vzel je preveč fenola ter ]e v par uruh umrl vsled zastrupljen j a.
• Konj za 360.000 K. Znani madžarsivi bogataš pl. Szemere je kupil v Londonu 3letnega žrebca „Galliona" za 360.000 K. S konjem se udf-leži par dirk na Angleškem, potem p t ga prepelje na Odrsko za plemenske svrhe.
* Železnica v Meko. Spomladi prihodnjega leta, in sicer na Mohamedov rojstni dan se otvori nova železnica v Meko, da mohamedanskim romarjem ne bo treba več potovati v karavanah skozi puščavo, temuč se bodo udobno vozili po železnici. Na ta način bo mogoče tudi preprečiti razne kužne bolezni, ki jih raznasajo potuj« Si romarji.
• Kako skrbi ruski car za svoje otroke. Car Nikolaj H. dobro čuti, da ruski carski prestol ni posebno trden, zato skrbi že sedaj, da bi njegovim otrokom v vsakem slučaju ničesar ne primanjkovalo. Sina prestolonaslednika je zavaroval za 12*/a milijonov, najstarejšo hčer Olgo pa za 6 milijonov. Kot ženska je menda polovic) manj vredna kakor prestolonaslednik. Razen tega je naložil car na ime svojega sinaveČji kapital, ki mu dodaja vsako leto 300.000 K.
:=: Slabo poplačano viteštvo. Mladi jrospodič. ki mu je jedva začel po ganjati prvi mah pod nosom, a se je
čutil velikeira don Juann. jo nagovoril na ulici mlado damo, ki je nesla vež zavojev ter se ponudil, da jo spremi domov ter ji pomaga nositi zavoje. Dama mu je ljubeznivo prepustil;! ves tovor. Mladeniču je poskakovalo srce. češ, sedaj doživi prvi roman. Solnee je hudo pripekalo, pot je bila dolga, n doma se niknkor ni hotela spuščati v zaljubljene pogovore. Tolažil s<4 je, da mu plačilo ne od ide, ko prideta domov. Končno je dama postala pred veliko hišo ter pozvonil«!. Prikazal se je livriran slugn ter s«1 globoko priklonil. »Žane«, mu je reklu gospa, »odvzemi te vendar gospodu zavoje ter tsn peljite v kuhinjo, kjer mu naj dajo z maslom namazanega kruha in kozarec mleku.«
:=: Lahek zaslužek. O praznoverju med neniskenii boljšimi krojri priča naslednji doprodek. ki so je pripetil v
nekem mestu ob Reni. V premožni hiši so obhajali god. Gospodinja pa se je hudo prestrašila, zapazivši pred prieetkom, da enejra prosta ni ter jih sedi pri mizi 13, nesrečno število. Gospodar si ni vedel pomagati drugače, kakor da je poklicni v bližini stoječega postivšrkn ter ga povabil, nuj je v. njimi juho. Med tem so upali, da pri de povabljenec« Toda ni £«i bilo. Tre ba je bilo prinesti drugo, tretjo jed
itd. Iia Ulizo, a postrešr-ek si jo pridno strcgel. Ko je bila pojedina pri kou-cu, je rekel gospodar postrešeku: »Xo, mož, sedaj pa že lahko jrreste.« l\> strešeek je vstal ter pomoli! desniOO: »Petnajst grosev, jrospod. ako vam j* prav. Cisto po tarifi za dve uri.« Nie ni pomagrnlo ugovarjanje, plačati so mu morali pO tarifi.
* Raron z doljrim imenom. Pred desetimi leti se je poročil na Dunaju španski podkonzul baron Mariano Carlos Teodoro ali Duran de los Rios z Dnnajeanko Hiltlo Kern. Po tri letnem zakonu je baron izginil brez sledu zapustiva! ženi polno sleparskih
dolgov, ponarejenih menic in svoje dolgo ime, ki pa tudi ni bilo njegovo, kakor sploh ni bil ne baron ne podkonzul, temne navaden klepar. Da bi se iznebila nepristnega dolgega imena, preselila se je Hilda na Ogrsko, izposlovala ločitev od neznanega ji moža ter se zoi>et orno/i z možem krajšega imena.
^Francoski humor. Mlndoporo-čeni je rekel svojemu starejšemu »sotrpinu« v zakonu: »Zelo rad bi vedel, kaj neki misli moja žena o meni.« »Nič ložjega zvedeti, kakor to. mu je odgovoril starejši oženjenee. »Vsedite se na njen najnovejši klobuk, pa bodete takoj zvedeli, pri čem đa ste.« Gostilničar (sobarici):
»Pazite, Julika, od jutri naprej vam plačam za vsakega gosta, ki po vaši krivdi zamudi vlak, dva franka.«
KnllžeunosL
Dijaški almanah 1907/08. Pred mnogimi leti je bil pokojni knjigar Zagorjan začel izdajati »Dijaški koledar«, a vzdržal je le nekaj let, potom pa je izdajanje ustavil. Od tedaj ni bilo več dijaškega koledarja do letošnjega leta, ko je vzela stvar v roko Eksekutiva slovenskega narodno-radikalnega dijaštva« in jo jako Srečno izvedla. »Dijaški almanah« je elegantno vezana knjižica, ki velja le eno samo krono, kar je z ozironi na obseg jako malo. Almanah prinaša običajne podatke koledarjev s to premem bo, da so na mesto imen svetnikov in svetnic navedeni spominski dnevi. To je pri nas Slovencih popolna novost, ki se ji mora priznati, da je dobra in koristna. Dalje obsega almanah več informativnih člankov, tako o vojaški dolžnosti, o visokih i-; o srednjih šolali in o organizaciji slov. dijaštva. Povrh obsega almanah še članek dr. Žerjava o narodno-radi-kalnem gibanju, predavanje prof. Masarvka na dijaškem protiklorikal-nem zborovanju v Pragi, članek J. Laha »Dijak in drobno delo«, razpravo »Alkohol in etika« razpravo dr. Bostoharja »O organizaciji«, članek J. Glonarja »Delo v društvu« in J. Laha »Aforizme o slov. dijaštvu«. Almanah si mora pač omisliti vsak slov. dijak. Dobiva se v »Narodni knjigarni«.
TelefonsKo m mitom
uročilo
Dunal 23 septembra. Kakor se iz zanesljivega vira poroča, se državni zbor skliče na dan 10. oktobra. Ministrski predsednik baron Beek bo parlamentu poročal o stanju nagodbenih pogajanj.
Duaaj, 23. aeptembra. Danes je bil tu otvor j en kongres fužinarjev. Udeležba je izredno velika. Kongres sta pozdravila trgovinski minister dr. Fort in podžupan dr. Neumaver. Zvečer so udeleženci kongresa cesarjevi gostje v dvorni operi.
Duoaji 23. septembra. Minister notranjih del baron Bienert je predsnočnjim priredil časten večer udeležencem kongresa zoper jetiko. Ob 11. sta prišla na soirejo tudi baron Beek in dr. Korytowski. Mnogi poslanci so jih takoj obkolili in jih jeli izpraševati o stanju nagodbenih pogajanj. Ministra sta pač priznala, da je položaj velekritičen, vendar pa sta izrazila prepričanje, da se bo končno le posrečilo skleniti nagodbo.
Benetke, 23. septembra. Iz pisem, naslovljenih na grofico Tarn< \v-sko, ki jih je policija zaplenila, je razvidno, da si Tarnovska ni hotela samo prilastiti grofove zavarovalnine, ampak da si je zagotovila tudi ded-ŠČino po njegovem sinu. Po neki veselici je grofica pregovorila Koma-rovskega, da je napravil testament in postavil Tarno\vsko za dedinjo po svojem sinu, ako bi umrl.
Petroejrad, 23. septembra. Iz Teherana poročajo: Po umoru velikega vezirja je postal položaj v Perziji zelo nevaren. Parlament si hoče prisvojiti vse gospodstvo. V neki mo-seji je bil te dni shod na katerem so govorniki ljuto napadali vlado in zahtevali, da mora šah odstopiti. Bati se je krvave revolucije.
„Kuieke". Samo
hranjenje z otročjo moko „Kufeke- brani otroke
uspešno pred bruhanjem, drisko, črevesnim katarjem itd „Der S-iugling', Jako poučna knjiga se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeku, Dunaj 1.
Mnssgraveja orlg. Irake peći izdeluje
Chr. Garmova tvornica za železne peči v Podmoklih v 60 različnih številkah od 80 do
^200 m3 kurilne m o Či, vsak prostor: velik ali majhen, se lahko dobro kuri. Te peči imajo tudi za reguliranje toplote regulacijsko pripravo in so obzidane s samoto, da torej peč zunaj nikoli ne zažari. Ogrevajo se sobe popolnoma enakomerno, tudi spodnje plasti sobe se ogrejejo. Peč gori 10 ur in tudi dalj brez nakladanja, lahko se pa ogenj v peči ohrani vso zimo neprestano. S tem odpade zakurjenje vsak dan, prostori se nikoli ne slilade, ter se prihrani mnogo kuriva.
Borzna poročila.
Ljubljanski .Kreditna banka v LJubl|anl"
Uradni kurari dun. bora« 23. septembra 1U07
4*V*i, mafslni rent* • > *••/, srebrna renta . . . V»L avstr. kronska renta. .
.    zlata        „   . . <r*-t ogrska kronska renta . 9 zlata posojilo dež. Kranjske 4'   ., posojilo mesta Spljet
♦V/.       » . Zadar
bos.-herc železniško
posojilo 1^02 .   . .
#»?. Češka dež. banka k. t.
f*t • • • , s: ; *S*/t zast. pisma gal. de*.
hipotečne banke . .
pest kom.  k. o. z
10° pr......
1 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. cenC
dež. hranilnice . .
f'V'i z- Pjs- °8r- niP- ban-ob!, ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
961^ 96 30
98 101 98 30
96 dO 96 80
116 *5j 116-45
92 70 92 90
at£a«/a obl. češke ind. banke i»f„ prior. lok.
želez. Trsi-
Poreč
prior, dolenjskih žel. f»;# prior. juž. žel kup. "/t"A l*V ■ avstr. pos. za žel. p. •
Srečke.
Vrečice od 1. 1860Va  .   . . od 1. l«o4 .  . .
110 40
98- 60 104-&0
99- 86
9815 96-
9660
99 —
102 60
97 50
96 75 99 25
98 6>
99 75
99 90 98-76 "296 60 99 2b
148 76
S40 —
tizske......I! 142 75
zem. kred. !. em<3fj£
.      .    H. . ogrske hip. banke srbske a frs. 100 -
turške......
kllika srečke . . . Kreditne m    .  * .
laomoške *    • * .
Krakovske ,     . .
Ljubljanske . , . Avstr. rdeč. križa , . , Ogr. » * ■ • • fturioifove 9     .   . .
$a!cburške , . . Dunajske kom.  m    , .
Delal—■
J-ižne železnice .  . . . i)ržavne železnice .   .   . . Avstr.-ogrske bančne de!« fcvstr. kreditne baike    . . Ogrske    . . .
ftvnostenske » ^Vemcgokop v Mostu <Sr.i Alpinske montan   . . Prtške žel. ind. dr.   .  . . S?ima-Mur2nyi .... Trboveljske prer*. dražbe Avstr. orožne tovr. -Arjibt Češke sladkor?•: >
Vafatfta.
v. kr. cekin .... 2!) franki ......
30 marke   . ,.....
^o-vereigns ......
A*arke........
\<*srA banke-vsi « , ♦ . .
272 — 270 60 237 75 98 60 182 40 20 60 436 50 90 91 — 60-— 46*50 26 25 63-845 455 -
15210
657 50 1786— f3T -745 60
730 — 61325 1651-641- -Z 65 — 460 -146-
11-36 19-14 88-48 S3-95 ? 17-42 9560 2*63 4*84
110G0 ♦J9 30 102 — 100 85
99 15
96 20
97-
100-— 108 60 98 50
97 75
- . 2t»
99-6^
100-75
99 71 298 50 10J26
150 76 244 — 145 75 278 — 276 60 24376 104*60 183 4J 22*60 444 50 88-— 96 — 64' -4753 28 26 67 — 88-50 463 -
163*10 658 60 1796*— 638 74660 241 -736 — 614 25 661 — 642 — 268 — 4€6 — 147 —
11-40 1917
23 63
24 03 17-62 95 80
2-64 6
žitne ceno ¥ BudKmpeiti,
Dne 23. septembra 1007« Tarnal*)*
Pšenica sa oktober   .      ta  60 ft# K 11*30
„   „  april ...   „ 50 „ , 1187
Si         • oktober .   .   .   , t>0 g „ 976
Koruza nova „ septem. .   .    m  60 9 9    6 79
8 na) 1908  .   ,   .   60 , „ 6-85
Ore«     , oktober    .  ,       *C 8(5
Mirneje.
Heteorolositno porotno.
;. ,i,r--. nftd morjaia i--*.   Sr*dajl cnčal vi?.k 7PC-0(mn
m — B o C. m *■	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ m*n	Temperatura ▼ C°.	Vetrovi	Nebt
ti		7381	130	brezvetrno	_'jasno
22.	f. ti.	73J7	8-1	sl.jvzhod	megla
»		73^3	201	slab jjvzh po). oblaC-.	
a 22.	9. zv. 7. zj. 2 pop	741 8 7433 742 2	160 11 4 66	Br. jug al. jvzh. "*sl. evrh. m	del. oblač. del. jaaao jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe- \ ratara: 3 3lin 14 7°; norm.: H'10 in 13 9 j Padavina v   24 urah 0*0 mm in 0*0 mm
I
t
Potrtega srca dajeti Ana Hren in Antonija Miklau roj. Hren kot hčeri v svojem imenu, kakor tudi v imenu Jnlifa Miklau-a, c. kr gimnazijskega profesorja kot zeta, in vnukov  Miroslava  in Hermlne
Miklau vsem sorodnikom), prijateljem in znancem tužno poročilo O smrti gospoda 3229
Jerneja JCrena
c. kr. davkarja v p.
ki je po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, snoči v 86. letu svoje starosti, umrl.
Pogreb nepozabnega dragega bo v torek, dne «4. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, v Streliških Ulicah Štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete male zadušnice se bodo darovale v sredo, dne 25. t. m. ob devetih dopoldne v župni cerkvi
5v. Petra.
Preblagega rajnika priporočamo
v prijateljski spomin in prosimo tihega sozalja.
V Ljubljani, 23. septembra 1007.
MUs Forler
besins Engilsh lessons osoin.
Please apply Dunajska cesta 25. Parterre.
_MTO-8
trna, stara pa 4 leta, po 163 cm visoko,
se prodasta tako].
Istotam se prodajo tudi vsake vrste
suhe deske
iz mehkega lesa 32*1-1
Pozve se na Karlovski cesti 8 v LJubljani.
„||dZ| IUSO'JUBJJ" : pod dOtparjOđ v—CSSS r^600ukj| «z (dSnjp
ipuj opznjpud o^q«{ os iq oiu^b^ in^ipodso^ g  i)iABjdud  «|0)oq   iq rq
Pes, prepeličar,
prav dober in lep; izvrstne pasme, 3 leta star, |e na prodaf pri C. Moser v Kostanjevici na Dolenjskem. Cona po dogovoru. 3219
Sveže klobase
jetrne iti krvave,
se dobe vsak torek in petek
edino le pri 3167-2
J. Chalunnihu,
J\irčičev trg: št. 3.
3221—1
Motorno dvokolo
zadnji model, dvojna prestava s prostim tekom in z zavoro, z višnim tekom in z elegantnim usnjatim stranskim sedežem. To kolo je bilo na razstavi ter je posebno močne konstrukcije, malokrat rabljeno, tudi vozi nižave do 20" 0 in 86  proda  zaradi  družinskih razmer.
Kupljeno za K 3600 se proda za
S 2600. 5*27—1 t> -piše sprejema „Autogaraga" Otto Wenzel, Gradec, Wielandga 15-
Komi
za trgovino z mešanim blagom, nren prodajalec ter z večletnimi izpričevali in
blasainičarka,
vešča mešane stroke,
= se sprejmeta =
v večjo trgovino na deželi.
Kje, pove iz prijaznosti npravništvo ^Slovenskega Naroda-. 3174 2
sprejme takoj u trojno delo
J. Žužek, klepar na 31edu.
Istotam se sprejme
za Irleparst^ro.
*±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±JtJt±±*
Kavarna
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo 3S
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in fanl PogačnU.
Samo 6 dni
Havra-Nemr Yor
Fx*aiiC0sk6 prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Baze!, pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
■nT"    M MU O    "W 4626 {
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana      Dunajska cesta 18 fijubljaiea
¥ novi hiši „Kmetske posojilnice11, nasproti gostilne pri „PiflOvcn"
! Pozor»
Priporočam preč. duhovščini  in  slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
in vseh vrst marmorja in pa
nagrobne okvire
prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In Stavbenika dela. Zaradi preselitve obrti prodajam
nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
3113—2
kamnosek Ignacij čamemik kamnosek
Jtomenskega ulice Stev. 26 v CJubljani.
Vinski sodi
12 do OO liektov
iz hrastovega  lesa,  v prav dobrem
stanja ao po nizki eeni na prodal pri M. Roaner & drag v LJubljani.
32 8 1
Gospodična
zmožoa slavenske in nemške stenografije in p h aLi j a na stroj 3220—1
se sprejme v odvetniško pisarno takoj.
Pouudbe na npravništvo „Slovenskega Naroda" pod šitm jStenogralija1.
Razpis službe.
Društvo „Mladika" razpisuje za nameravano zasebno dekliško ljudsko šolo
učiteljice.
Za to službo se zahteva poleg običajnih drugih predpisov izpričevalo o usposobljenosti za ljudske šole.
Pravilno opremljene prošnje sprejema upravni odbor „Mladikea v Go 8poskib ulicah št. 8
do četrtka, 26. septembra 1.1.
V Ljubljani, 21. septembra 1907.
K« Odbor
v predpisanih izdajah
za vse šole
se vedno dobe v
„Narodni knjigarni
JurčICeo tri šta 3.
Korepetltor
(mlada srednješolska učna moč ima prednost) se l&če k dvema dečkoma 1. in 4. razreda realke v Ljubljani.
Naslov v upravništvn ^Slovenskega Naroda". 3180—£
20 izvežbanih
dobrih zidarjev
se sprejme takoj v delo,
katero traja do zime, proti dogovorjeni dobri plači.
Oglasi naj se v Predovičevem selu, občina Moste pri Ljubljani
fran Pregelj,
3040—6 stavhnik.
Kupiti
a a
hiša z sostilno
v Ljubljani ali se kaj enakega tudi v najem vzame kje v bližini Ljnbljane.
Ponudbe na g. Franc Brin ovc, Stara gora p. Mirno, Dolenjsko ali Zaloga mengeškega piva v Ljubljani. P222- 1
Pisarna
za informacije
o oseh uolaških upraianlih,
potrjena od pristojne oblasti, daje vsa potrebna navodila, zadevajoča vojaške posle, napotuje in jemlje v popolno oskrbo in pouk one mladeniče, ki bi se radi po § 65 brambnega zakona usposobili
za enoletne prostovoljce.
Natančnejša ustmena in pismena navodila daje v Zagrebu
M. Minic 3141-6
Kapucinska ulica štev. 11.
jfftisgraveja originalna irske peči. 1
Najboljše In najbolj hranljive
trajnogorilne peči« 1
Izredno dobra kurilnost. Cenovnih! zastonj,
CHR. GARHS Podmokli (Bodenbach)
^32 5-i      tvornica za železne peCL
Tvorniška zaloga pri JL|ub»Ja»i. Wo«l
^ n^r wj*.mrvi
iko^ as*fa
Oes. kr. avstrijske     W|     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod lz LJnlJlJane Jut. tel.:
4«58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
i40 predpoidne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. i-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
r-IO zveder. Osebni vlak v smeri: Rudolf o vo: Kočevje.
7-35 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10'40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Linblj&no ini. tel.;
B.S7 zveder. Osebni vlak iz Strale-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8'40 zveder. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
lino ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
e-38 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
ll-iO predpoidne.   Osebni vlak iz 'Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne    Osebni vlak   iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne.  Osebni vlak iz Trbiž;:,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
650 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Ljabliane dri. kolodvor:
728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2-0» popoldne. Metani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO'OO ponodf. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano drl. kolodvor:
0*40 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io-89 pretip->^-,,v  Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zveder. Mešani vlak iz Kamnika. o-OB ponodl. Mešani vlak iz Kamnika. (Sam j ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12- 109
Podrninlea v IPLJETD.
ItrlUrlevo ulico ftt. 2.
Podrninlea v CELOVCU.
DriDOrOČa nrOmeSO na TISKO Srečke za žrebanje I. oktobra I sprejema vlorjo na knjižice in tekočI račun ter jih obrestuje
= po K 7'—. Glavni dobitek K lOO.OOO. = |      ,     od dne vloge do dne dviga po 4l-,° o- "
po
Borilni davok plate banka
Rentnl davok plača banka
Xa laja tel j in oHgovorm urednLk : Ante Beg
Lastnina is tisk aNarodne tiskarne-.
55^9
DY
0E