11. septembra je imela osnovna organizacija ZK Beti sestanek, na katerem so razpravljali o rezultatih poslovanja v 1. polletju 1973 in o ukrepih za izboljšanje poslovanja. Poslušali pa so tudi pojasnilo o kadrovskih spremembah v podjetju.
m«
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
»Preveč kritični do vsega, kar sami ustvarimo«
Ob 30-letnici Petnajste brigade in na vsakoletnem srečanju borcev v Metliki je bilo 9. septembra živahno, prisrčno in veselo
Na množičnem zborovanju, ki se ga je v nedeljo, 9. septembra, udeležilo na Trgu svobode razen borcev še na stotine domačinov, je govoril inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ. Belokranjcem so veljale zlasti te njegove besede:
„Ni dvoma, da je tudi v Beli krajini doseženih veliko uspehov in velik napredek. Spomnimo se samo dejstva, da je občina Metlika še leta 1952 imela le 19 zaposlenih v družbenem sektorju, danes pa z 2500 zaposlenimi ali eno tretjino prebivalstva ni več v krogu manj razvitih občin! V občini Črnomelj, ki je še manj razvita, ni mnogo drugače, ker je zaposlena tudi
Pomagali
Z novimi prostori smo dobili v obratu Dobova tudi novo in lepšo okolico. Za ureditev le-te pa smo sami precej pripomogli s prostovoljnim delom. Člani mladinskega aktiva smo proste ure in proste sobote posvetili urejanju okolice našega podjetja. Zavihali smo rokave, prijeli lopate in krampe, kmalu pa so nastale lepe zelenice. Tako imamo tudi tu košček narave. Obenem pa zelenice krasijo zunanjo podobo tovarne in celotnega kraja.
Želimo pa, da bi ljudje naše delo cenili in upamo, da bodo zelenice čuvali. Tako bo naš trud poplačan, žulji pa pozabljeni.
v ROZALIJA CVETKOVIČ J
že ena četrtina prebivalstva. To je imelo za posledico, da je standard prebivalstva tudi tu visoko porasel.
Statistika kaže, da na vsakega četrtega prebivalca pride radio, na 13 ljudi televizor, na 21 avto in na vsakega stotega občana telefon. V osnovnih šolah so vsi otroci v šolanju izenačeni z ostalimi v Sloveniji. Uvaja se mala šola in otroško varstvo, štipendije niso problem.
Se letos bo zgrajen 110 kilo-voltni daljnovod Novo mesto — Črnomelj, kar pomeni, da bo Bela krajina energetsko preskrbljena toliko kot ostala Slovenija. V zadnjih letih je stekel asfaltni trak v mnoge kraje, V večjih krajih obstaja vodovod,
osnovno zdravstveno varstvo je organizirano.
Čeprav raste družbeni proizvod visoko, po stopnji nad 20 odst. letno, pa je vendar od leta 1966 dalje stalno nekaj nižji od porasta v Sloveniji, kar pomeni zaostajanje. Res je tudi, da živi še 60 odst. prebivalcev brez urejenih cest, da prav tak del ljudi še zajema vodo iz vodnjakov, da kanalizacije praktično ni, da je srednje šolstvo razen gimnazije nerazvito, da del ljudi, ki živi od kmetijstva, še borno živi. In še bi lahko našteval. Vse to je res, pa vendar smo verjetno često preveč kritični do vsega kar ustvarimo.
Kot bi pozabili, da so šole, vrtci, ceste in tovarne zgrajene
Z nedeljskega slavja v Metliki
pretežno s samoprispevki in ob odpovedovanju delavcev. Videti je, kot da se ne znamo več veseliti lastnih uspehov. Človek pa potrebuje zavest o uspešnosti svojega dela.
Bela krajina je dosegla tako stopnjo v svojem razvoju, da bi ob družbeni podpori in pomoči. ki ji gre, v bodoče lahko hitreje napredovala. Če boste enotni kot nekdaj, ostri zoper nepravilnosti, zavzeti v ustvarjanju gospodarske stabilnosti in samoupravnih odnosov, vsi v akciji, na čelu s komunisti, novi uspehi ne bodo izostali. Prepričan sem, da bodo vsi borci ponosni kot na nadaljevanje njihove borbe.“
R.B.
*******************************>*
Sindikalna podružnica BETI iz Dobove je pohvalila mladino za prostovoljno delo pri urejanju okolice. Iz sindikalne blagajne so mladi dobili 300 din, porabili pa so jih za udeležbo na pohodu „Po poteh Kozjanskega odreda". Pohoda so se udeležile: Milena Gerje-vič, Milena Polovič in Jožica Pavlovič.
Iz Dobove
Člani kuhinjskega odbora so pregledali poslovanje menze v prvem polletju. Ugotovili so, da je bilo vse v najlepšem redu. Za malico se zanimajo tudi drugje zaposleni in otroški vrtec. Zaradi pomanjkanja prostora jim težko ugodimo. Ko bodo pričeli urejati stare prostore, bo namreč delo menze onemogočeno. Najti bomo morali primerno rešitev.
16. avgusta je imel sejo delavski svet obrata BETI v Dobovi. Med drugimi sklepi je bil sprejet tudi ta: delavci iz našega obrata ne soglašajo s predlogom poslovnega odbora o zmanjšanju odstotka bolniške do pet dni na 60 odstotkov, temveč predlagajo poostreno kontrolo in pogovor z zdravnikom, ki delavca zdravi.
Delo pri gradnji nove proizvodne hale v obratu Črnomelj kar dobro napreduje. To dokazuje posnetek, ki ga je naredil naš fotoreporter Pavle Riznič
Novo v tovarni
V času kolektivnega dopusta, ko je večina zaposlenih počivala in so se mnogi potepali ob jadranski obali, so mehaniki, električarji in drugi mojstri urejali tovarno, da bi v bodoče tehnika čim bolje delovala.
V vseh obratih so opravljali remont strojev. Pregledali so obrabljene dele in jih zamenjali z novimi. Največ pozornosti so posvetili tistim obratom, kjer stroji obratujejo neprekinjeno kot zahteva tehnološki proces. Tako je bilo s fiksirnimi stroji v kodranki.
*********************** ******************** *
★ ★ ★ ★ ★
Kratko, a jedrnato
. . . Pripravljati smo začeli nov katalog izdelkov kolekcije za pomlad in poletje 1974. Katalog bo imel isto obliko kot lanski, potrudili pa se bomo, da bo bolj kvaliteten. Katalog bo nared do konca leta, vsekakor pa do sejma mode v Ljubljani.
... Novo leto je sicer še daleč, toda tudi na koledarje že zdaj mislimo. Takšni bodo kot lanski, le da bomo nekatere slike zamenjali. Poslovni odbor je sklenil, da bo
koledar dobil vsak zaposleni v podjetju.
... Pri obnavljanju kino dvorane v Metliki je priskočilo naše podjetje na pomoč z delom. Znano je, da kino podjetje ne razpolaga s sredstvi, kajti obisk predstav občutno pada. Morda bo glede tega bolje, ko bo dvorana dobila spodobnejši videz in pestrejši program. Večino sredstev za obnovo je prispevala temeljna kulturna skupnost.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Tu so porabili največ časa, kajti delo lahko opravijo le v času, ko tovarna počiva. Na vseh drugih delih tovarniškega strojnega parka je mogoče odpravljati napake tudi med rednim obratovanjem.
Vodja vzdrževanja in nabavna služba so že nekaj mesecev prej priskrbeli potrebne rezervne dele. Ker so vsi stroji uvoženi, je bilo treba dobro premisliti, kaj bo potrebno zamenjati.
V konfekciji so bili slabi delovni pogoji. V prostoru je veliko zaposelnih, prezračevanja pa ni bilo in tudi svetloba ni ustrezala predpisom. Zdaj so v konfekciji postavili šest velikih stropnih ventilatorjev, ki v 30 minutah zamenjajo ves zrak v prostoru. Namestili so tudi nove luči. Spuščene so niže. da imajo večji učinek.
Pleskarji so prepleskali vse sanitarije, barvarno, konfekcijo in kodranko, nekaj del pa so opravili tudi zidarji. V Mirni peči so se preselili iz stare stavbe v novo, večja skupina delavcev pa je porušila stavbo, ki je bila napoti vhodu v novo proizvodno halo.
Letos smo prvič načrtno izkoristili letni kolektivni dopust in pokazalo se je, da je tako prav. Delavci so si odpočili v času najhujše vročine, vrnili pa so se na delo v preurejene prostore, ki omogočajo boljše delo in manj zastojev v proizvodnji.
NIKOLA PODREBARAC
BETI na velesejmu
Na vsakoletnem jesenskem mednarodnem velesejmu, ki je od 6. do 16. septembra v Zagrebu, sodeluje BETI s spalnimi srajcami in pižamami iz velurja in šarmeza, z dio-len loftom, z dolgimi hlačami in bluzami ter z ženskim perilom. Letos smo tudi predrugačili paviljon. Zmanjšali smo razstavni prostor, povečali pa komercialni del. Za naše izdelke je veliko zanimanja.
Razmišljanja ob .. ..
pravilniku
Rad bi se dotaknil novega pravilnika o dodeljevanju stanovanj prosilcem, ki stanujejo pri privatnikih. Beseda bo tekla o točkovanju v objavljeni tabeli 2, ker se mi zdi to točkovanji, milo rečeno, zgrešeno. Kdo da lahko roko v ogenj za trditev, da so stanovanja v starih hišah slabša od tistih v novih? Menim, da je lahko soba v stari hiši enakovredna tisti v novi, če že ne boljša. To je relativno. Tisti v novi hiši dobi kljub gornji predpostavki manj točk, četudi vemo, da za stanovanje plača veliko več od onega v stari hiši. Torej je dvakrat tepen. Plačevanje stanarine ni v točkovanju nikjer zaobseženo. Je tako
prav?
Ne bom Se zmotil, če zapišem, da so vsi tisti, ki stanujejo pri privatnikih, nekako v enakem položaju (če upoštevamo gornje „trditve“), pa bi se zato lahko obravnavali enako, po istih merilih točkovanja. Postre-zimo s primerom: nekdo dobi sobico (lahko zelo v redu sobico) v stari hiši in ima zato 300 točk, drugi pa dobi sobo v novi hiši (ni rečeno, da je boljša od tiste v stari stavbi), pa dobi zato samo 200 točk. Zakaj? Točkovanje je preveč posplošeno, neživljenjsko. Premalo je upoštevano število družinskih članov.
Poglejmo tudi tale primer: visokokvalificirani strokovnjak s
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin
V novo šolsko leto
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Poklicna šola in oddelki srednje tekstilne šole so nemoteno začeli z delom • Šola pogreša internat in telovadnico
Stopetindvajset učencev in učenk je v letošnjih oddelkih poklicne šole, ki bo dala spet novo generacijo strokovno usposobljenih delavcev. Praksa
Marsikdo ga že za zajtrk potegne po grlu. Potem po malem doliva, da ne pride iz tiraa. Kozarček za kozarčkom. Sledijo pa prepiri, razbijanje in jok otrok .... (Foto: P. Riznič)
kaže, da je vsako leto za vpis v šolo veliko zanimanja, saj med šolarji niso le domačini, temveč tudi otroci iz raznih belokranjskih krajev, iz Dolenjske, pa iz krajev na hrvaški strani Kolpe. Ti se med Metličani navadno dobro počutijo.
V nekaj letih obstoja je šola dobila že lepe delovne pogoje, pogreša pa lasten internat in telovadnico ali vsaj igrišče. Glede internata bo verjetno treba še počakati, medtem ko so predlogi za asfaltiranje igrišča ob tovarni bolj uresničljivi. S tem bi namreč prihranili veliko časa. ker morajo učenci zdaj k obveznem pouku telesne vzgoje hoditi na igrišče pri TVD Partizan na drugem koncu mesta.
Srednja tekstilna šola, oddelek kranjske šole, bo letos dala prvih 26 tehnikov. V četrtem letniku je toliko dijakov, medtem ko drugi letnik nadaljuje šolanje s 35 učenci. Med temi je precej zaposlenih iz podjetja KOMET.
Poklicna šola BETI in njeno siceršnje izobraževalno in vzgojno delo je že preraslo okvire takih šol, zato bi kazalo razmisliti o ustanovitvi šolskega centra tekstilne stroke za širše dolenjsko območje. V Metliki pogoji za tak center obstajajo in prvi razgovori so že v teku.
B-r
petnajstimi leti službe dobi dvesto točk. Če ima poleg tega še družbeno sobico, mu lahko prištejemo petdeset točk. Torej mu manjka še petdeset točk, da bi dohitel tistega s tristotimi točkami. To se mi zdi nepravilno.
Je pa tudi resnica, da ne bo nihče izdelal pravilnika, ki bi ustrezal vsem. Pripombe sem napisal za razmišljanje.
Čedo Popovič
Pred javno razpravo
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Metlika sta organizirala v soboto, 1. septembra, enodnevni seminar za širši politični aktiv. Na seminarju so se pogovorili, kako bodo potekale javne razprave o novi ustavi SFRJ in SRS v metliški občini. Seminar je bil v sejni sobi podjetja.
Obisk
Prihodnji teden bo v Sloveniji šestčlanska delegacija francoskega sindikata tekstilnih delavcev in bo prišla v BETI, kot gost republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Želijo, da bi v nekajurnem pogovoru spoznali delovanje našega sindikata oziroma delovanje družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja v našem podjetju. Francozi imajo s seboj prevajalca.
V razgovoru najTh sodelovali predstavniki družbeno političnih organizacij, organov upravljanja in predstavniki podjetja. Razgovora se bo udeležil tudi tajnik republiškega sindikata in predsednik ali tajnik OSS Metlika.
Srečanje s francoskimi sindikalisti bo v torek, 18. septembra 1973, v sejni sobi podjetja od 9. ure dalje. Prosimo vse predstavnike, da se srečanja udeleže in aktivno sodelujejo v razgovoru. Jone Matjašič
V barvarni ni oddiha
V barvarni je težko delati, to sem že večkrat slišal. Mislil sem si, da ne bo odveč, če se pogovorim z vodjem izmene Čedom Popovičem o pogojih dela, delu nasploh in osebnem dohodku.
- Zanima me, kakšni so pogoji dela?
„Niso najboljši. V barvarni je delavec non-stop v mokrem, vdihava hlape, ki za organizem niso zdravi. Delo je tako, da ne dovoli vmes počitka.“
— In kako je s plačo?
„Če primerjam barvarno z
drugimi obrati, mislim, da imamo slab osebni dohodek. Do lanskoletnega povišanja smo imeli v barvarni malo višje zaslužke, zdaj pa so nas
izenačili z drugimi. Po mojem bi morali zaposleni v barvarni dobiti nadomestilo za težko delo. Tudi kot vodja izmene nisem zadovoljen z osebnim dohodkom. Če bi dobili malo več v kuverti, stavim, da bi bila produktivnost večja, pa tudi bolj kvalitetno bi delali. Za delo sta namreč potrebna volja in zavzetost.
— Misliš, da se bo po tem najinem pogovoru kaj spremenilo?
„Rad bi le, da bi kdo proučil način in pogoje dela v barvarni. Potem bi se morda le kaj premaknilo. Razumeš? “
— Razumem.
NIKICA LALIČ
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■	S
j Vi sprašujete, mi odgovarjamo
■
Uvajamo novo in stalno stran, namenjeno predvsem delavcem
Uvajamo novo in stalno stran, namenjeno predvsem delavcem.
Veliko je vprašanj, ki zadevajo odnose v našem podjetju, politiko poslovanja, osebne dohodke, stanovanjska vprašanja,
So pokojnine vaših svojcev res ogrožene?
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji odgovarja na to vprašanje: ,,Ne, če bomo skupaj poskrbeli zanje. Ne, če bomo zanje še pripravljeni prispevati toliko, kot potrebujejo, da bi v miru preživeli jesen svojega življenja. Ne, če jim ne bomo skušali jemati njihovih pravic, da bi razbremenjevali gospodarstvo.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je tudi letos programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla uresničiti. Leta 1971 je na zahteve tedanjega izvršnega sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po svečanih zagotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko krila razliko iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20.3 % letne porabe, leta 1971	17,7%} leta 1972
14.4 % in letos na začetku leta 8,1 %. Konec leta rezerve ne bo več. poslovanje pa bo zato nezakonito!
Za normalno poslovanje brez tujih kreditov potrebuje sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja rezervo v višini približno 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za tekočo valorizacijo pokojnin do meja. ki jih predpisuje pokojninska zakonodaja.
Dohodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se zbirajo po 12,7% stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv sredstev dosega le 90% letošnjih izdatkov, zato je razumljivo, da so za poslovanje v letošnjem letu potrebni čedalje večji krediti. V juniju si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobri dve tretjini svoje mesečne izplačilne
mase, tako da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec s tujimi izposojenimi sredstvi in ne bo prišla na pozitivni saldo poslovanja. To pa pomeni, da bo treba za izplačevanje pokojnin prvič angažirati tudi denarna sredstva republike Slovenije, saj banka po lastnih pismenih izjavah ne sme in ne more dajati takih kreditov.
Rešitev problema vidijo vsi poznavalci razmer v povečanju izvirnih dohodkov do mere, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13.48 % stopnja od bruto osebnih dohodkov ali pa bi bil potreben kak drug vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mesecih morala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti.
Na zunaj izgleda to kot povečanje obremenitve gospodarstva, vendar mora že zdaj dajati Ljubljanska banka skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in na tak način že sedaj obremenjuje gospodarstvo. Gre torej le za to: ali je ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ali pa je posredna in z zamegljenimi računi.
In ne nazadnje: kakršne pravice boš sedaj priznal in kolikor boš sedaj pomagal uresničiti svojcem, tako boš užival na starost tudi sam. Bolj kot kjerkoli drugje velja v zavarovanju obrnjen pregovor:	„Danes tebi,
jutri meni!“
INTERNE INFORMACIJE
kadrovsko politiko in podobno. Delavci velikokrat sprašujejo in velikokrat ostanejo brez odgovorov, ker morda niso vprašali na pravem mestu. Prav zato smo se odločili za stalno stran: „Vi sprašujete, mi odgovarjamo."
Prosimo vas, da uredništvu pošljete vprašanja, ki vas ,,žulijo", mi pa vam obljubljamo, da bomo odgovorili, če bo le mogoče. Vprašanja pošljite najpozneje do 20. v vsakem mesecu, da bomo imeli dovolj časa poiskati tistega, ki je najbolj primeren za odgovor.
Za to novost v našem glasilu smo se odločili zato, ker se zavedamo, da nejasnosti kvarijo pristne tovariške odnose in da smo prijatelji lahko le, če imamo čiste račune. Z zanimanjem
pričakujemo vaša vprašanja.
UREDNIŠTVO
Spet revije |
Te dni je bila sprejeta i nova kolekcija izdelkov i za pomlad in poletje i 1974. Dober mesec bodo i v sejni sobi tovarne spet ! modne revije, na katerih ! bomo kolekcijo predstav- ! ljali poslovnim partner- ! jem. Pokazalo se je nam- ! reč, da so revije pri pro- i daji izdelkov zelo po- | membne. Manekenke bo- j do domača dekleta, ki so se v tem poslu že kar izu- \ rile.
Gost si ustvari vtis o tovarni že ob pogledu na okolico. Pri vhodu v metliški obrat je marsikdo veselo presenečen, ko zagleda velik kaktus, izredno lepo negovan. Na sliki vidimo da je vratar v primeri z njim za polovico nižji (Foto: R. Bačer)
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll
PLftum« 3E2,eao
s.«e>oi e&ipfu
SB0P.5E-
vo
Moda za leto 1974
Za tiste predstavnice nežnega spola, ki mislijo nekoliko vna-
Miiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii
Zahvala |
Ob smrti dragega moža	|
Antona Kočevarja se	§
najlepše zahvaljujem	§
vsem, ki so me tolažili v	|
težkih trenutkih. Poseb-	|
no lepo se zahvaljujem	§
sodelavcem, kolektivu	=
tovarne BETI in sindikal-	§
ni podružnici za sožalje	i
in darovano cvetje. Laže	i
mi je bilo, ko sem videla,	I
da v težkih trenutkih ni-	=
sem sama. Hvala lepa!
ANA KOČEVAR I ROSALNICE |
IIIIHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHII—
prej, nekaj podatkov o tem, kaj bomo nosile na plažah prihodnje leto. Kot zatrjujejo, bodo enodelne kopalke prava redkost. Če pa se že boste srečali z njimi, bodo nenavadne in podobne dvodelnim kopalkam. Hrbet bo gol, s sprednje strani pa bo videti veliko naramnic. Prvo mesto med materiali bo zasedla lycra.
Bikini se manjša! Hlačke pokrivajo najnujnejše, nedrček pa bo narejen iz dveh mehkih trikotnikov, povezanih na hrbtu in na vratu z zelo tankimi bombažnimi naramnicami. Barve bodo kričeče, vzorci pa: natisnjene cvetlice, geometrični liki in pikice. Bikinije lahko narejen tudi iz nylona smaragdno zelene barve, lahko je sončno rumen ali pa rdeč kot rdečilo za ustnice.
Na nedrčku se bodo pojavile številne vezenine s križci različ-
nih barv. Motiv se bo ponovil tudi na hlačkah. Naramnice na nedrčku so lahko tudi iz lesenih kroglic v mavričnih barvah, del teh pa visi tudi s hlačk ali ob strani.
Torbe bodo velike, iz tkanine ali plastike. Lahko so tudi pletene. Prav modeme boste v majici in kavbojkah. Majica bo elegantna in primerna tudi za zvečer ter za slavnostne priložnosti. Lahko je zavezana okrog vratu, da pokažete, kako ste porjaveli. Majica pušča hrbet gol in se nosi k hlačam. Dolžina je do pasu ali tričetrtinska.
Moda za 1974 se vrača k starim havajskim vzorcem od palme do pacifiških valov. Zanimivi so tudi japonski motivi, potiskani s podobami iz Orienta.
Med kričečimi barvami bodo prevladovale: rumena, rdeča, tirkizna, zelena, rožnata in oranžna.
Premalo
kulture
Kultura je rakava ram mše družbe. Površneži menijo, da ljudem ni do kvalitetnih prireditev, da jim ni do lepe knjige. Naša anketa je pokazala drugače.
MILENA BADOVINAC:
- Kulturno življenje v Metliki je zelo zelo slabo urejeno. Sploh se ne splača govoriti o kulturnih akcijah, ker jih praktično ni. Morda botruje temu slab dom Partizana, pa tudi ljudje kažejo včasih premalo zanimanja za kulturo. Obiskujem gostovanja, ki jih organizira kulturna skupnost, a imam občutek, da je vsega premalo.
ALOJZ SLANC: - Mislim, da je premalo prireditev. No, preostanejo nam kino predstave. Gledaliških in folklornih predstav je premalo. Da, šel bi gledat lepo igro. Bolj redko zaidem ' v dom Partizam, ker sem s časom na tesnem.
ANKA RAJK: - Kultura spi! Pogrešamo delovanja ljubiteljskih skupin. Še posebno skupin, ki bi združevale otroke in mladino. Pri mladih je treba začeti, če gočemo imeti kdaj vzgojeno publiko in če je hočemo imeti več. Pogrešam tudi knjižnico, nadalje tečaje za dopolnilni študij odraslih. Kar precej tega, ne?
MARJAN MATEKOVIČ:
- V Metliki ni kulturnega življenja. Če slučajno kaj pride, si ogledam. Predvsem pogrešam veselice. Zadnji čas jih je res nekaj bilo, toda vse premalo. Imam občutek, da se le na veselici kulturno izživim. Tudi košarkarske tekme obiskujem, kjer poskrbi Seno za prave ,kulturne“ užitke.
ANITA ČERAN: - Kaj naj rečem o stvari, ki je ni? Več angažiranosti ne bi škodilo. Manjka prireditev, večeri pa so dolgi in človek zapravlja čas. Pogrešam knjižnico, ker rada berem. No, če že je prireditev, si jo ogledam.
BREDA MARENTIČ: -Kulturnih prireditev je premalo. Dokler je delovala mladinska igralska skupina Osip Šest, je še nekako bilo. Pogrešam mladinskih akcij. Zakaj ne bi ustanovili več skupin? Vseh prireditev si ne ogledam, ker nisem Metličanka.
N. Lalič
Zarja : Beti
' C
a ■
hU
Pol ure počitka. Beseda steče o delu, problemih, dopustu, o popoldnevu in večeru. Malice si privošči okrog 750 zaposlenih, kosilo pa približno 150 članov kolektiva BETI. Malica velja 3 dinarje, kosilo 7 din (Foto: P. Riznič)
Doseči množičnost
Letos že devetič zaporedoma potekajo delavske športne igre. Kaže, da bodo po številu prijavljenih doslej najboljše, prav tako pa tudi v tekmovalnih disciplinah. Organizator -občinski sindikalni svet — hoče uresničiti dolgoletno željo, da bi se te občasne igre razvlekle na vse leto. Tako so poskusili s plavanjem, nekaj pa se šušlja, da bo pozimi tudi tekmovanje v smuku.
Pohvale vredne igre so bile v preteklosti deležne precej kritike prav zato, ker trajajo samo dva meseca. Upajmo, da bo v prihodnje bolje in da bo dobil množičen šport v mestu svoj prostor. Velik uspeh občinskega sindikalnega sveta Metlika bo, če bo mesto res dobilo TRIM stezo, kot napovedujejo.
Letos je v okviru delavsko športnih iger zajetih osem disciplin: mali nogomet, odbojka, rokomet, streljanje, namizni tenis, kegljanje, šah in plavanje. Meritev moči v plavanju je bila že 4. avgusta na Primostku. Rezultati niso toliko pomembni, kot dejstvo, da je tekmovalo lepo število mladih,'žal pa malo neposrednih proizvajalcev. Pritegniti ljudi k športu, da
jim postane vsakdanja navada in  ---------------------------------
VEČ TAKIH ...
Ko sem vprašal Blagoja Tošeskega, kje je bil na dopustu, mi je odgovoril:
„Na Malti."
Pa je le doma zidal z
V malt0 • • •___________________
potreba, je namen delavskih športnih iger. In to metliškim sindikatom zmeraj bolj uspeva.
N. LA LIC
V soboto, 25. avgusta, se je zbralo na Pungartu okoli 500 gledalcev, dovolj za oblačen in tečen dan. Imeli so kaj videti. Mogoče je bila sobotna tekma najboljša doslej. Metličani ne poznajo šale. Krepko so zakoračili v 1. a slovensko ligo, dosegli so že četrto stotico. Savsko naselje se ni moglo upirati, njihova igra se je izgubila v premoči domačinov, kar zbledela je.
Ne gre, da bi koga posebej hvalili. Vsi, ki so stopili na asfalt Pungarta, so dali vse od sebe, zato ni manjkalo na koncu sreče in veselja.
BETI: Kosovac 1, Dautovič 26, Jankovič 4, Lalič 12, Rožič 22, Medek 8, Arbutina 19, Popovič 9,
POSLOVNI ODBOR JE ZASEDAL
■■I
Pred dnevi se je sestal na 17. redni seji tudi poslovni odbor, ki je razpravljal o investicijskem programu, o spremembah kreditov za stanovanjsko izgradnjo ter o nabavi osnovnih- sredstev.
Kaj več o obeh sestankih bomo poročali v naslednji številki Vezila.
KK BETI :
(106
Spet smo bili priča dobri igri. Spet stotica! Igralci Litije, ki so v Metliki na desetdnevnih pri-
: 37
Vergot Ž. 12. SAVSKO NASELJE: Koštial 10, Beržan 4, Terkaj 4, Sopočan 9, Fugina 10.
N. LALIČ   \
Nasprotnik
Maribor
Četrtfinalna tekma za pokal s Postojno je bila končana z rezultatom 98:71. Zmagah so igralci BETI. Tekmo so začeli Metličani precej nervozno, saj so bili utrujeni od poti. Prvi polčas sta bili moštvi izenačeni. Domačinom, Postojnčanom, je v drugi polovici igre zmanjkalo moči, zato so košarkarji BETI počasi, toda gotovo polnili njihov koš.
’"Pri Metličanih so bili dobri: Dautovič, Medek in Arbutina, za Postojno pa je izstopal Paternost. V naslednji tekmi se bodo Metličani pomerili z Mariborom.
N. LALlC
V_____________________J
82 : 89
Igrišče Zarje, gledalcev 100, sodnika Hojs in Kozina.
ZARJA: Cvetan 1, Murko 17, S. Brezigar 20, D. Brezigar 26, Dobrovnik 11, Primc 2, Barbovič 6.
BETI: Dautovič 27, Vergot 10, Lalič 7, Rožič 14, Medek 19, Arbutina 12.
Malo je manjkalo, pa bi šli Metličani domov povešenih glav, ker so morda preveč podcenjevali igralce Zarje, ki so se odlično borili vso tekmo. Vodstvo se je menjavalo vse dotlej, dokler ni odšel z igrišča Murko, ki si je pridobil pet osebnih napak. Tako so bili igralci Zarje brez svojega visokega centra in nebogljeni. Sodnika nista blestela, Kozina je sodil nespametno, da so se vsi čudili.
Pri Metličanih je najbolj izstopal Dautovič, v Zarji pa Murko in D. Brezigar.
N. Lalič
KK Litija : 78)
pravah, so se na tekmi le delno upirali domačinom. Tekma je bila končana takorekoč že v prvem polčasu, ko so Metličani vodili z 18 koši. Igralci BETI imajo dobro kondicijo.
Tekmo je spremljalo veliko gledalcev. Zmago so toplo pozdravili v upanju, da se bodo jeseni uspehi nadaljevali. Med gosti moramo pohvaliti veterana Peska, pri naših pa sta za spoznanje odstopala Medek in Dautovič. Sodnika Antonovič in Bajramovič nista bila za v koš.
N. LALlC
• • •
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom - Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
Beti : Savsko naselje 113