\ Številka 204 TRST, v soboto 25. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAM »» tod! ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pcsmmifne štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 61, mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I t—— NAROČNINA ZNAŠA r^ sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na oa- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna m »*d*ljako IzA&aj« „KDIHOSTI" ataa* : ■ i»tne X 5-20, pol let« a OO t Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae na oprejemajo in rokopisi so ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Pottno-hraniinKnl račun 5t. 841 652. TELEFON 31 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Nadvojvodima Marija Valerija v Lovranu. OPATIJA 24. Nadvojvodinja Marija Valerija je v spremstvu svojih otrok, nadvojvoda Frana Karola in nadvojvodioje Ele ter kainornikom grt lom Bellegarde dospela danes v Lovran. Na postaji v Matuljah so visoke goste v sprejeli nadvojvoda Fran Salvator in okrajni glavar baron Schmidt Zabiennv. Srbska skupščina. BKLRiRAD 24, Po otvoritvi skup&čine s kraljevim ukazom je naur.oi minister Nikolić v imenu vlade izjavil, da je delavni program skupščine da reši proračun in trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Mladoradi-kalni poslanec Stojanovir je izjavil, da ne bo nie^ova stranka delala vladi nikakih težav. Na to je bil prečitan kraljev ukaz, s katerim se skupščini predlaga proračun in trgovinska pogodba z A -tro-Ogrsko. Fallieres pojde zopet v London. LONDON 24. „Iron Trade Journal^ poroča, (la se Falliere> kontom prihodnjega me-scca zopet poda v London. Strela udarila v šotoriiče. KARKISBURG 24. Med hudo nevihto je strela udarila v šotorišče ter tri može narodne garde ubila, 20 jih pa ranila, Fovodnji. KASALINSK 24. (Petr. brz. ag.> Po-vodenj je na štirih mestih predrla železniški na>ip. Tovorni promet in redni osebni promet med Taškecdom in evropsko Rusijo je pretrgan. Pošta iz Tu^kenda je že 10 doi izostala. Portugalski narodni prasnik. LIZBONA 24. Kralj je izrazil ž^ljo. naj se odslej z vso slovesnostjo praznuje 31. jnli kakor dan prisege na ustavo od leta 182*1, Štrajk. Si DNE Y 24, (Nem. kab. dr.) S rajk železničarjev se je razširil na Ne^-Častle. Premet počiva na vseh železniških progah. Policija je zaprla 5 oseb. BOMBA I 24. i R°uterjev biro) Delavstvo skoraj a s.h tvorn:c v Parelu je v znak simpatije za aretovanega agitatorja Tilaka proglasilo štraj. Množica več tisoč Štrajkovcev je napadla dva evropska policijska častnika, ki sta hotela upornike razgnati. Posredovati je morala angleška pehot*, ki je rabila tudi orožje. En delavec je bil ubit, šest pa ranjenih. Tudi več redarjev je bilo ranjenih. Nesreča na železnici. PAKIZ 24. Na progi St. BrieucPontUy je vlak skočil s tira. Da železniška uslužbenca eta bila ubita, 18 pa ranjenih. Cerkev pogorela. LIZBONA 24. Pogorela je cerkev sv. Vincenca Pavlanskega v Ponta Delgada, Zgorele so vse cerkvene dragocenosti. Nesreča na morju. KRISTANU A 24. Parnik Goetebnrg je danas po noči zadel v lokalni parnik „Baek-kelagef, ki se je na sredi preklal in se takoj potopil. ..Goeteborg* je rt šil 22 pasa-žirjev. Utonilo je bržkone lOjdo 20 oseb. Vojaški zrakoplovi na Francoskem. PAKIZ 24. Zgraditelja vodljivega zrakoplova „Ville de Pariz" inženirja Kapterer in PODLISTEK. Pošteni tat. Spisal F. M. DOSTOJEVSKIJ. t Iz ruskesra.i „Ne, Astafij Ivanouč,*4 je rekel, „Vaših hlač jaz nisem... morda mislite, da... a jaz jih nisem vzel.*' ..No, Emeljan lljič, one so se pač same odstranile ?" ..Mogoče, Astarij Ivauovič, da so same..." Dovolj mi je bilo : vstal sem in šel k oknu, prižgal luč in se usedel k delu ; popravljal sem telovnik za uradnika, ki je sta noval nad nami, — in pri tem me je žgalo m grizlo v prsih. Meni bi bilo v resnici odleglo, ako bi bil z vso svojo robo zakuril peč. Emelej je menda čutil, da me je žrla jeza v srcu. Kakor ptič nevihto, tako sluti človek, ki je storil slabo, že od daleč r.esrečo. ..Tega še ne veste, Astafij Ivanovič," je pričel s tresočim glasom moj Emeljanuška, da se je Anti Prohorič, ranocelnik, poročil z ženo kočijaža, ki je zadnjič umrl."' Ko ga tako pogledam io pač prav grdo, zapopade moj Emeljan. Vstane, gre k postelji io jo začne razkopavati; dolgo je Turkov, sta pri Mau\u nakupila veliko zemljišče, kjer zgradita veliko tvom:co za vodljive vojaške balon Vihar. ŠOPRONJ 24, V okolici Kis Szent Mar-tona in Szt. Galena je divjal včeraj grozen vihar. Strela je udarila na več krajih, v eni vasi je pogorelo 40 hiš in gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine. Nesreča pri gradnji tunela. RANDERSTEG 2 L Danes zjutraj se je v tuoelu Lotschberg vsled raz^tre be usulo mnogo zemlje, tako da je bil tunel zasut 1000 m. na daleč. Govori da je bilo 20 delavce/ ubitih, mnogo pa ranjenih. RANDENBERG 24, Nesreča v Lotscb berškem tunelu je nastala vsled tega, ker je na severni strani tunela pri razstreljevanju, kakih 2400 metrov daleč od uhoda v tunel, udrla v rov silna voda. Utonilo je 25 italijanskih delavcev. Voda prihaja najbrž iz reke, ki teče nad tunelom. Spremembe v danskem ministerstvu. KODANJ 24. Kralj je sprejel ostavko pravosodnega mini^.ra Albertija in poljedelskega ministra Hansena, Pravosodnim ministrom je imenovan dosedanji minister za javna dela Hogelbro, ministrom za javna dela pa Men di/atne zbornice Jensen, finančnim ministrom člen zbornica \Yeergaard, poljedelskim ministrom državni revizor Nielsen. Rusija. Imenovanje v ruski mornarici. PETROGRAI) 24. V ruski mornarici so nastale mnoge važne spremembe. Imenovanih je več novih admiralov. Mnogo častnikov je pomaknjenih v visi razred. Tako je vladivostoški poveljnik admiral Matusijević imenovan poveljnikom pomorske sile Tihega Oceana, a dosedanji pomočnik pomorskega ministra Bostrev, poveljnikom črnomorske flote. Za sestanok v Revalu. PETROGRAD 24. KronStadska eskadra je dospela v Reval kjer ostane med Falliere-sovim obiskom. Gibanje v Turčiji. Ustava proglašena. SOLUN 24, Neka brzojavka iz Carigrada poroča : Na željo ljudstva je sultan ukazal, da se obnovi ustava iz leta 187G, ki je bila iz raznih vzrokov suspendirana. Mesto je v zastavah. PARIZ 24. Minister za unanje stvari je prejel iz Soluna brzojavko, ki pravi, da je proglašena us'ava. CARIGRAD 24. Gladom uradnega razglasa, ki so ga priobčili turški listi, je veliki vez»r na sultanov ukaz razposlal pokrajinskim oblastaijam okrožnic >, da je poslanska zbornica sklicana na podlagi ustave proglašene od sultana. Turški krogi menijo, da se sedaj duhovi popolnoma pomirijo. CARIGRAD 24. Ghsom vesti iz Mona-stirja je vodja puntarjev Niazi bej prišel z nekoliko tisoč mož iz Resne, polastil se je Monastirja in ne da bi prišlo do prelivanja krvi, odvel seboj Oiman pašo. Podrobnosti manjkajo. Doslej so mesta ostala mirna. ATENE 24. „Aten. agencija*4 je prejela brskal in pri tem venomer mrmral: „Kam neki so se mogli zariti ti lopovi ?u... Bil sem radoveden na to, kaj bo. Eme lej je zdrsnil na kolenih pod postelj. Dalje nisem zdržal. „Kaj se drsaš po kolenih Emeljan lljič ?u Iščem hlače, Astafij Ivanovič." - Kaj se hcčet>»f gospod (bila je tudi samo jeza, da sem mu rekel gospod), kaj se hočete, gospod, truditi za preprostega vbo-gega človeka in si odrgniti kolena!*' Morda, Astafij Ivanovič, se najdejo hlače, če le dobro poiščera.^ „Ali jih nisi kratkomalo ukral in mi, kakor pravi lump, izkazal zahvalo za mojo dobroto ?u Naravnost sem mu povedal, ker me je grizlo, da je laz;l pred menoj po kolenih. „Ali ne, Astafij Ivanovič 1* Dolgo je tičal pod postel o. Slednjič je prilezel vun. Pogledal sem ga, mož je bil bel kot rjuha, vstal in se usedel k meni na okno. Tako je sedel kakih deset minut. „Ne, Astafij Ivanovič." je pričel zopet in skočil z okna. „Va*ih hlač nisem ukral Pri tem ga je streslo po životu, kakor bi ga bilo zazeblo, s tresočimi prsti se je trkal na prsi in njegov glasek se je tresel tako boječe, gospod, da je mene samega postalo strah in sem sedel na oknu kakor prikovan. „Potem mi odpustite, Emeljan lljič, da sem Vas jaz neumni človek po krivem ob- iz Soluna uradno vest, da izda generalni guverner neko odredba, ki jo razglasi jutri, fp CARIGRAD 24. Monastirski vali je vsled nastalega položaja odstopil. Baje odstopi še več visih uradnikov, ki niso ko3 položaju a1 i se pa boje. PARIZ 24. Neka brzojavka „Agence Ha-vas" iz Soluna poroča, da se je ustavno gibanje polastilo vsega prebivalstva. Častniki so naznanili, da bo proglašena ustava in sicer morda že danes. Povsod se čuje vsklike : Z -vi'a svoboda ! V Grgaliju in Sere»u je ustava b-je /.2 proglašena. Več ti*oč vojakov v raznih krajih se je baje pridruž-lo git/anju. Monaslir je popolnoma v rokah Mladoturkov. CARIGRAD 24. Včoraj in danes je bila v več makedonskih meitih proglašena ustava iz leta 1876, še preden je bilo to dovoljeno od tukaj. Povsod so bili o tem obveščeni konzularni zbori, z zagotovilom, da ostane vse mirno. Večina civilnih in vojaških oblastni! je že dobrovoljno prisegla. V Makedoniji vlada iued mohamedanci spit h, med kristjani deloma veliko oduševl,enje. CARIGRAD 24. Listi so ob;avili sledeča imenovanja: Načelnikom generalnega štaba je imenovan maršal šakir paša, člen najviše vojaške komisije in bivši vali v Skadru v Al baniji in v Skoplju ; vojaškim poveljnikom v Skadru v Albaniji je imenovan brigadir Ali paša; mestnim poveljnikom v Monastirju polkovnik Djenalbej od 11. pešpolba, ki je istočasno imenovan brigadirjem. Prvi divizijski general Sukri paša, poveljnik topništva in nadzornik tretjega armadnega zbora je imenovan maršalom. Ul 24. Sinoči je dospel semkaj iz Mo« nakovega price Leopold Bavarski. Dunaj 24. Sinoči se je povrnil iz Išla minister za železnice dr. Derschatta. Karlovi vari 24. Semkaj je danes ob 8 uri 40 min. dospel ministerski predsednik baron B^ck. Berolin 24. Stanje kce a Eulenburga se je poboljšalo. Zdravniki pripisujejo to spremembi zraka. San Sebastijan 24. Kralj A'ion s se je danes povrnil sem povodom godu kraljice matere Kristine. Pariz 24. V minoli noči je bilo iz cerkve v An bazi mi ukradenih več relikvarjev iz 12. steletja v vrednosti 30.000 frankov. Berolin 24. V kratkem o Istopi radi bolezni Lucanus, načelnik civilnega kabineta cesarjevega. Njegovim naslednikom bo baje imenovao Rudolf pl. Valentini, sedaj predsednik v Frankobrodu ob Odri. Sofija 24. V prihodnjih dneh pričakujejo tukaj voditelja ruskih kadetov Miljukova. Miljukov, ki je bil prej profesor na tukajšnjem vseučilišču in ima v Bolgariji mnogo prijateljev, se živahno interesira za Bolgarijo. St. Etienne 24. Glasom koaečnega izida glasovanja rudarjev premogovnega okrožja Loize je 7603 glasovalo za predloge rudarske družbe, 45*7 pa proti predlogom. Izzivanje hrvatskega naroda. Politične razmere, ki že predolgo trajajo v posestrimi Hrvatski, more se označiti in umevati jedino le kakor: izlivanje hrvatskega naroda. Hrvatje so nam bratje po krvi in pro- dolžil. Naj bodo hlače, kjer so, tudi brez hlač ne bova poginila, saj imava roke, hvala Bogu, in ni nama treba krast'.,. Tudi ne pojdeva tujega vbogega človeka prosit kruha, zasluživa ti ga sama."4 Mirno me je Emelej poslušal; ko sem končal, se je zopet usedel. Tako je sedel ves večer in se ni ganil. Ko sem legel spat, je sedel še na istem kiaju. In zjutraj eem ga videl ležati na golih tleh, skrčenega v svojem kaftančku — tako ponižanega se je čutil, da se ni niti upal leči na postelj. Oi tistega časa, gospod, ga nisem mogel več ljubiti, zaničeval sem ga. B:lo mi je ravno tako pri duši, kakor bi me bil mr>j lastni sin okral ia me krvavo razžalil. In Kmelej, gospod, je pil pač dva tedna brez prestanka, nalival se je, kar ni znorel — zjutraj je odhajal, pozno v noči je prihajal, in ne beiede nisem slišal v teh dveh tednih od njega. Gotovo ga je peklo v srcu in hotel 6e je čisto popolnoma uničiti. Slednjič, potem ko je bilo pač vse zapravljeno, je ostal doma in je sedel na oknu. Tam je sedel torej in molčal cele tri dni; naenkrat sem videl: mož je jokal — in kako je jokal! kakor vodnjak, kakor bi sam ne čutil, kako tečejo njegove solze. Hudo je gledati, gospod, kako odrasel človek, in vrhutega star človek kakor Emelej, joka od bridkosti. „Kaj je s teboj, Emelej tem vprašal. Ko sem ga obgovoril, ga je 6tresIo in vzdignil je glavo. šlosti, najbolj pa radi — bodočnosti ! Pak se zato tudi tako živo bavimo žojimi in motrimo njihove javne razmere kakor svoje domače. Naš lht prinaša dan na dan več ali manje hrvatske kronike. Zato 6e hočemo danes omejiti na to. da predložimo tu sintezo današnjega političnega položaja ta oni strani Sotle. Baron Rauch še sedi na banski stolicif v svojstvu madjarakega eksponenta v Hrvatski, in v svojstvu tajnega svetovalca krone. Kar smo omenili tu na kratko, si ipo-polne čitatelji sam?... Drugače mi ne moremo uiueti bar.o.e bahatosti, n egovega gaženja zakoua in ustave, njegovega provociranja vsega naroda, in potem svobode, s katero zadovoljuje svoji ambiciji. Večkrat smo ču'i in čitali, da si ca Dunaju « cčigled dogodkom na Balkanu žele mirne in zadovoljne Hivatske. Ze ta motiv, radi katerega si žele mirne in zadovoljne Hrvatske, daja dvomiti na iskrenosti njenih pacitikatorjev. Ali tudi ne glede na to, vidimo, kako se dan na dan in vedno drzovi-teje izzivlja Hrvate, menda zato, da se nudi prilika, da bi madjarski honvedi in nemški generali tudi za Hrratsko mogli vsklikniti : v Varšavije mir! Z drugimi besedami : v Hrvatski trebajo močnejih motivov, da bodo mogli nastopiti z odkritim absolutizmom, ker ta današnji zgrt ša svoj cilj : podžiga narod na v6trajnejo borbo in ga pripravlja, da sam odloči o svoji usodi. Pak: kako orožje rabijo pacitikatorji Hrvatske ? Najvspešneje : hrvatsko!! Poslali 60 v Hrvatsko bana Zagrebčana, da bodo laglji stiki in z.reze med njim, kakor eksponentom madjarBkega imperijalizma v Hrvatski, in tisto nesrečno hrvatsko stranko, ki v prr gramu — ali samo v programu 1 — ne priznava niti ogrsko-hrvatske nagodbe, torej nikake zveze z Ogrsko. Ta stranka je poznana tudi Slovencem, vsaj po reklami, ki jej jo delajo oni okolo „S! ovenča Te dni, povodom Rauchovega potovanja po Liki, je frankovska stranka (na to smo ciljali) v Banovini odkrila vse svoje karte. V tem, ko so pristaši koalicije gonili Raucha iz svoje srede kakor kugo, so mu frankovci prirejali slavoloke in bankete in ga pozdravljali kakor ..najhrvatskejega bana*. In glavno glasilo frankovcev ; „Hrvatsko pravo*", mesto da bi obsojalo tako vedenje svojih pristašev, je še opravičuje in istočasno nadaljuje s srdito in brezobrazoo borbo proti koaliciji, češ, da se ta poslednja bori le za moč in oblast. Rauch in njegovi gospodarji morejo biti zadovoljni: tudi oni imajo na vse zadnje na Hrvatskem svojo stranko. Samo da je (in ša preveč) jasno, da bo temu veselju le kratka doba, ker Rauchova stranka šteje le kakih deset poslancev, a niti ne po deset bojevnikov za vsakim poslancem. Kajti, ako Rauchovi gospodarji mislijo, da se morejo nazi?ati stranko in se sklicevati na oporo v narodu tisti de3pera-dosi, ki jim je patrijotizem istoveten s služ-bico in karijero: potem pa se silno varajo, ako hočejo s pomočjo take Btranke — pa naj jej bo na čelu tudi Fraok sam — doseči cilj velikomadjarske misli. Pr.ikrat od tistega časa sem se bil obrnil nanj, „Bog s teboj, Kmelej, kaj sediš tako žalostno „Jaz bi se rad lotil kakega dela, A sta ti j Ivanovič." „Kakšnega dela, Emeljan lljič V'1 ..Prosil sem že Fedoseja Ivanoviča. Ni prav od mene, da Vas nadlegujem, Astafij Ivanovič. Če pridem do kake službe, Vam vse povrnem, tudi za hrano Vas bom od-škodoval." „Nehaj, Kmelej, nehaj. Ako se je zgodilo kaj nepravega, saj to je ža davno opravljeno. Vrag naj vzame tisto, midva pa nikar ne misliva dtlje na to.'( rMorda mislite še vedno, Astafij Ivanovič... a Vaših hlač nisem vzel."* „No, Bog s teboj, Emeljanuška I*1 „Ne morem več ostati pri Vas. Astatij Ivanovič... OproatUi bodete, Astafij Ivanovič..." „A kdo te podi strani ? Jaz ne.** „Ni prav to, Astafij Ivanovič, da živim tako pri Vas ; grem rajši proč. Vi niste več kakor preje z menoj/ je dejal in zopet zatulil. „Kako da ne ? Saj se boš izgubil kakor majhno dete, ki nima pameti, Emelej." „Kadar greste zdaj z doma, zaklepate svojo skrinjo — jaz vidim to in jokam. Pustite me iti, Astarij Ivanovič in odpustite mi vse hudo, kar 6em Vam prizadjalf odkar sva živela skupaj. (Konec prih.) Stran II »EDINOST« Stv. 204 V Trato, dne 25. julija 1908 Vsa Hrvatska — pa naj bi se delila zbližanju meščanskih strank, h kateremu je tudi na stotine strank in strančic radi nav- dal shod mogočen nagib zavzemati, s i m p a- skrižnega mišljenja glede taktike — je v t i č n o stališča. Dobro je, da so pre-, taboru opozicije proti današnjemu zistemu, možni (?) sloji posamičnih slovanskih narodov proti misli, ki radi državnega jedinstva in njih politične stranke slednjič izprevidelij zahteva uničenje hrvatske državne ideje — da je pot spora z o mijenja in zbližanja najbolj tistega jedinstva, kakor si ga mislijo na Du- pravilna, in da so prišli do prepričanja, da naju in v Pešti. To opozicijo znajo oblast- jim razcepljenost le škoduje, neži jako dobro ceniti, a to je razvidno tudi V toliko moramo tudi mi pozdravljati iz sredstev, s katerimi se bore proti njej. dejstvo, da je bil po praškem shodu okrep- Ali ravno zato, ker se borba hrvatske čan duh mednarodnosti; da se bo negovalo opozicije, to je, borba hrvatskega naroda, ne kulturno dotiko in Sirilo vzajemno spoznava* vodi radi sebičoih strankarskih vspehov in nje in zaupanje. Ćeški proletarijat ima sicer v Slovansfcvu svoje posebno stališče, ki je dano po mednarodni socijalni demokraciji sploh... Morda pa se konečno vendar najde v kulturnih vprašanjih mnogo stikov za skupno akcijo med novoslovanstvom buržoazije in interesov, ampak v namen končnega rešenja velevažnega vprašanja: kateri položaj gre Hrvatski v monarhiji — ravno zato se mi radujemo na dejstvu, da so oblastaeži že sedaj nastopili proti Hrvatom z vsemi svojimi aktivnimi četami in rezervami, sodelovanjem slovanskega proletarijata, da-si Veselimo se na tem nastopu zato, ker vi- ima socijalizem na političnem in gospodarskem dimo, da je prišel v pravi ča?, ko je hrvat- polju svoje posebno poslanstvo", ski narod, svojt si svojih dolžnosti, v polo- To so modre besede, ki blago učinkujejo ža:u, da odbije ta nastop. Bolja, stokrat na vsakega resničnega ljubitelja napredki! 1 Saj toliko slovanski ideji v njeni demokratični formi, kolikor socijalizmu pripada bo* ; dočnost. Žal bog so naši slovenski socijalisti še grozno, grozno daleč do — take mo-j drosti. * * * bolja odločna borba, ki razbistri položaj, negoli tisto politikanstvo kompromisov, ki gredo vsi za tem, da bi hrvatski narod zazibali v sen in da neopaženo izkopljejo grob njegovi nezavisnosti!! Borba je sicer težka, tem težja, ker je' v domovini okorelih in starih izdajalcev. Ali; Ruski delegatje so priobčili v praških ni ti, ni njihov vodja baron Raucb, ni njihovi1 listih nastopno zahvalo češkemu narodu : gospodarji na Dunaju in v Pcšti ne zrušijo Zvesto bomo služili stvari slo-hrvatskega naroda v veliki borbi za osvobo-J vanske skupnosti, da bo beseda jenje. Vsa proganjanja zavednih uradnikov, j Slovan iatotako ponosno zvenela v svetu, ka-razpuščan.ia občin, tiranja žensk in otrok kor v starem Rimu rek „Civis romanus sum", v z a p o r e: vse to ne pomaga nič, ker nas Na svojem povratku občutimo, da nas veže meča, Živi od zgodovina uči, da. kdor umira od meča! Ni daleč za nami čas, ko se je v sosednji Italiji s sličnimi in še hujimi sredstvi poskušalo udušiti voljo naroda. Ali — narod je zmagal! In zgodovina se vsakako ponovi t'idi za mukotrpni hrvatski narod, kateremu v tem težkem času kličemo od srca : V s t r a j a j na potu zakona in prava! Tvoja borba je tudi naš idejal, ker mi Slovenci vsi želimo, da „Slovenac i Hrvat za uviek brat i brat"! Se en odgovor deželnemu glavarju dr. Rizziju. Tudi zagrebški rObzor" se bavi z jadi-kovanjem deželnega glavarja d.ra Rizzija radi po njem zatrjevani nevarnosti, ki da po krivdi Slovanov grozi ,.inavguriranemu narodnemu miru v Istri14. Z ozirom na grožnje v „Pic-colu", da bi mogli tudi Italijani nastopiti s kandidaturami v slovanskih okrožjih in da bi identična italijanska bojna taktika mogla do-nesti Slovanom mnogo skrbi in mnoga izne-nadjenja in da bodo = ako se razbije kom* promis in nanovo napove boj — posledice občutili tudi slovan*ko-italijan-ski odnošaji izven istrskih m j, odgovarja r Obzor* : Doseženi kompromis ni nikakor izključil bodoče borbe. Vsprejemši novi volilni red, Slovani niso izjavili, da so s tem končno dosegli svoj idejal, ampak so se le /a korak približali cilju. Slovani se niso obvezali, da se odrečejo svojih mnogoštevilnih bratov na Piranščini, Poreščini in Poljščini, da niti ne govorimo o Kvarnerskih otokih. Glede Trata in Goriške smo na čistem, kako se ima umevati mir z našimi Italijani, ki so večinoma slovanski odpadniki. Ali zato naj bo Dalmacija budna in ne preveč idealna! V Istri ne trpe ni kandidaturo take številne manjšine t „italijanskih' okrož ilt, ki Btavlja v šah dva italijanska kandidata manjšine, ki je taka, ka-koršna je, ker nima ni ene ljudske Šole, a jo raznarodujejo tujinska duhovščina, tujinskešolein tujinski gospo darji — upniki! V Dalmaciji pa zahtevajo Italijani za peščico razkropljenih odpadnikov ravnopravnost, a v mnogih pogledih celo več. In dogaja ae, da se tudi za take italijanske pretenzije najde kak odvetnik in to radi liberalnosti in tiste kulture, ki jo Istri najbolj barbarsko fgazijo ravno Italijani, kjer so slučajno še gospodarji. ..! Po slovanskem shodu. Vse slovansko noviintvo še vedno komentira vapehe slovanskega shoda v Pragi, Mnenja so seveda različna v marsičem, vsi pa se strinjajo v tem. da je gibanje, ki je je inavguriral praški shod, največega pomena za bodočnost Slovanstva. (Pisarjenje nekaterih listov, ki se kujajo radi politične otročarije, n. pr. Slovenca44, je pre3mešao .in preabde-ritsko, da bi se jc jemalo v poštev) Nedavno smo imeli pr.liko navesti stališče češke socijalno-demskratičue stranke k novoslovanstvu, podano v enem znamenitem Krejčijevem članku, ki ga je objavilo „Pravo LiduM, glasilo češke socijalne demokracijea Članek je dokazal svežost in naprednost češke socijalne demokracije, ki stremi po izravnavanju svojega proletarako-internacijonaf-nega stališča z ideali češtv.i in Slovan>tva. K r Pravu Lidu" se sedaj pridružuje tudi pkei-sko socijalno-demokratično glasilo „N o v a Doba", čigar glas je zanimiv tembolj, v kolikor je pisan po shodu, torej po izvršenem delu in proglašenju načel. „Nova Doba" piše o shodu sledeče. • .Da-si se socialistične stranke niso vde-ležile praških posvetovanj, niti se vprašanja, s katerimi se je ukvarjal shod, ne tičejo dc£ lavskega gibanja, {treba nasproti slovanskemu za večno nerazdružljiva duševna vez. Težkim srcem zapuščamo torej deželo v radostnem uverjenju, da se je tu postavil temelj za splošno vzajemnost vseh slovanskih narodov na podlagi jednakega in razvoja. svobodnega Dogodki na Balkanu. V petrograjskih vladnih krog'h menijo, da utegnejo dogodki v Macedoniji dovesti do resnih zapletajev in da bo v slučaju potrebna intervencija velevlasti. Angleško - ruska reformna akcija je vsled teh dogodkov popolnoma ovirava. Glasom vesti iz Carigrada, ao dobili reservisti poročilo, naj bodo pripravljeni za eventualni poziv v službo. Vest je silno vznemirila turške kroge, vendar se misli, da se gre le za vojaške vaje. Neka grška četa je napadla bolgarsko vas Vareš in ubila štiri ljudi. Hrvatska. Izvolitev srbskega patrijarha. iz Budimpešte javljajo: V srbskih krogih Ogrske pričakujejo z veliko napetostjo izvolitev 6rbskega patrijarha. Volilna borba utegne biti zelo huda. Ker je pa določeno, da vlada pod nobenimi pogoji ne predloži v sankcijo izvolitve veršeškega škofu Gabriela Zmejanoviča, od druge strani pa kandidat vlade, budimski škof Lucian Bogdanović, ne dobi potrebne večine, je računati z gotovostjo na to, da dobi večino glasov pakraški škof Mir on Nikolić. Madjarska predrznost. Na parniku „Sava" je priilo med vožnjo iz Cirkvenic3 do Reke do spopada med hr vatskimi in madjarskimi pasežirji. Povod temu je bilo postopanje neke Madjarke, ki je kovčeg nekega hrvatskega trgovca ponovno dajala odstraniti s svojega mesta. Ko so potem Hrvatje glasno grajali to postopanje in se zavzeli za svojega rojaka, so Madjari pričali vpiti: „V r ž i t e hrvatskega psa ven! To je madjarsko ozemlje, vi ste naši podložni! Hrvati so proti taki drznosti Madjarov energično protestirali in prišlo bi bilo do pretepa, da ni posredoval kapitan. Neki Madjar je potegnil že revolver, vendar se je neki gospej posrečilo, da mu je orožje izvila iz rok. Ogrska. Spor med krono in ogrskim minister -stvom. Aradsko glasilo Romunov „Tribuna" beleži na uvodnem mestu nastopno vest: Iz tajnega, toda g 'tovega in popolnoma zaneBlji-vdga vira smo izvedeli, da med kraljem in ministrom za notranje stvari grofom Julijem Andrassy jem obstoje velike diference glede volilne reforme. Vsled tega poda»ta baje ministerski predsednik dr. AVekerle in minister Andrassv meseca septembra svojo demisijo. Cesar namerava poveriti potem se>tavo kabineta naučnemu ministru grofu Apponyiju. Rusija. Ruski car in sultan Iz Petrograda javljajo : Car je pozval! ruskega poslanika Sinovljeva v Peterhof, kjer1 mu je izročil lastnoročno pismo za sultana.' kateremu naj poroča o macedonskem vprašanju. — Drobne politiCne vesti, Rooseveltza povečanje ameriške flote. Iz Ne v-Jorka poročajo: Predsednik Koosevelt je imel pred nekimi odličnimi osebami iz pomorskega sveta govor, v katerem je rekel, da potrebuje Amerika za obranenje miru jako bojno floto. Obrambena obrežna mornarica nima nikakega smisla. Transport nemških čet preko Sibirije. „Beri. Corresp." poroča, da se nemški vojaški oddelek sestoječ iz 10 častnikov in 279 vojakov, ki ima letos zameniti vojaško posadko v Kitajski, poda v vztočno Azijo preko Sibirije. Ruska, japonska in kitajska vlada so že privolile v to. Oddelek odpotuje dne 4. avgu3ta iz Wirballena. Predsednik avstrijske delegacije. Z Dunaja javljajo, da bo predsednikom avstrijske delegacije izvoljen bivii minister Madejski. Dnevne vesti. Seja mestnega sveta. Sinočnjo sejo je otvoril II. podpredsednik V a 1 e r i o ob navzočnosti 31 svetovalcev. Takoj je zaprosil za besedo svet. dr. Morpurgo: V zadnji seji da je svet. dr. Slavik obdolžil zdravniško postajo radi grdega čina. Ker je dr Slavik povedal, da ima informacije se strani očividca, ne more on, govornik, pustiti mestni s*et pod vtisom te obdol-žitve. Prečital je na to izjavo ravnateljstva zdravniške postaje, ki slika znani dogodek približno sledeče : Dne 16. t. m. je prišel v ambulačno sobo dr. Gladulich-a, ki pa je bil odsoten in ga je nadomestoval dr. Bolmarcich, nek slovenski bolnik. Ker omenjeni zdravnik ni vešč slovenskemu jeziku, ga je poslal v prvo nadstropje. Kmalu potem <>a je vstopila druga oseba, ki s predrznim obnašanjem (con fare arrogante) je očitala zdravniku njegovo nepoznanje slovenščine z besedami: , Sramujte se"! BjI-nika je lečil dr. Steindler, ki ga je razumel ; a tudi k njemu je Vstopil oni človek, ki je igral vlogo tolmača, in žalil zdravnika. Radi tega ga je dr. Steindler zapodil iz sobe, do česar je imel pravice po <> hišnega reda. Bolnika pa ni zapod'1. — Svet. Morpurgo je prid od al, da se na zdravniški postaji ne dela politike, ker zdravniki prepuščajo ta posel drugim. Svet. dr. Slavik je odgovoril, da je dobil dotične informacije 8e strani ravno one osebe, ki je spremljala bolnika, in ni imel nikakega povoda, da bi ji ne verjel. Sicer ni obdolžil nikogar, ampak je le priporočal, naj se na zdravniški postaji drugače postopa. Iz izjave vodstva zdravniške postaje izvira, da zdravniki niso mnenja, da treba znati italijanski, ako hoče kdo biti lečen. Jemlje zato rad to izjavo na znanje in se zadovoljuje z njo. Sprejet je bil predlog svet. dr. D e p i e ra, da se razpravlja o 2., 3., 8., 9. in 14. točki dnevnega reda; druge točke prepuste se za nadali no sejo. Dva predloga šolske komisije sta bila sprejeta brez debate: prvi tiče se odredbe, da začenši s 1. januarjem 1910 bo utegnila k večjemu tretina učiteljev (vštev&i ravnatelje in voditelje) in tretina učiteljic ljudskih šol bodisi v mestu ali v okolici pripadati I. razredu ljudskošolskih učiteljev za Blučaj najmanj 20-letne službe in petletnega nespotak-ljivega službovanja v II. razredu. Z drugim predlogom je bilo sistemizirano mesto ravnatelja za ljudsko šolo v ul. Giotto. Siatemizirana so bila na dalje za požarno brambo : mesto postajevodje in 5 mest pod-vodij ; ognjegaški zbor ne sme znašati manj ko 70 oseb. Sprejet je bil predlog glede poprave in ublaženje gretskega klanca. Nova cesta bo začenjala pri ulici S. Teresa poleg razširjene ulice Miramar in šla vodoravno do ulice Tor San Piero; cd tukaj se bo vzpenjal klanec, ki bo vodil ob položnosti 4% in petem 4l/;% do pro*eške ulice pri fortu Krečič. Ekseku-tivi se je naročilo, naj zaprosi železniško ini-nisterstvo za dovoljenje izvršitve pripravljalnih del in za predkoncesijo glede električne tramvajske proge od ulice Miramar pri ul. Tor San Pietro do proseške ceste. Zadaja točka dnevnega reda se je tikala nove ceste iz Trsta v Tržič. Delegacijsko poročilo govori o velikanski važnosti Tržiča za bodoči razvoj Trsta, vsled česar je nujno potrebna dobra zveza s tem mestom. Projektirana nova ce^ta bi se pri < edasu ločila od miramarske ceste, šla za miramarskim gradom, potem tekla vedno po obronku in prišla pri km. 95. na vrh Krasa. Tudi ministerski predsednik Beck se je interesiral za to cesto. Ministerstvo je ž 3 1. 1907 dalo tržaški občini dovoljenje dovoljenje za pripravljalna dfla za električno malo železnico po tej novi cesti. Po zapornem odgovoru na Alojzija G o-riup, da li bi ta železnica izključila projekt inž. Dompieri in Maglich, so bili dotični predlogi sprejeti. Sledila je tajna seja. Pogreb umorjenega Dalmatinca Duića se je vršil včeraj popoludne ob velikanski udeležbi. Pokojnikovo krsto so nosili Dalmatinci v narodni opravi od sv. Justa do cerkve sv. Antona novega, kjer ao se opravile pogrebne molitve, in potem po Corau in preko Bar-riere, kjer so kr^to položili na mrtvaški voz. V sprevodu s) nosili več vencev, med katerimi je bil najkrasnejši oni društva „Jadran' s trakovi % hrvatskih barvah. V sprevodu je bilo preko 50 kočij. Ob odprtem grobu je govoril dr. N. Zv. Bjelovučić, ki je risal v živih besedah tragični dogodek, kako je Bin kršne Dalmacije prišel v Trst, da si tu služi kruha, a kako mu je bodftlo razbojnika prestriglo mlado nadobudno življenje. Koncem je govornik izjavljal. da Hrvatje, kruto užaljen', nikakor n< mislijo na maščevanje radi tcgn trarji< nega slučaja, ampak vrsti se hočejo kakor kulturen narod. Na naslov redarstvene oblasti. Iz Ro- jana nam pišejo: V nedeljo je imelo naše pevsko društvo Zarja*' svojo veselico, ki jo je — kakor vsikdar — pravilno prijavilo redarstveni oblasti. Vendar se je dogodil v nedeljo ta-le slučaj : Ko je godba zasvirala prvi komad, udri je s silo v dvorano pred cerkvijo stoječi redar ter vpraševal da li imamo oblastveno dovoljenje ? To je vendar — da ne rabimo druge be3ede — skrajna breztaktnost. Sreča za redarja je bila, da je bilo predsedništvo zaposleno in da ni bilo v tisti hip v dvoran5. Sicer bi bil dobil cdgovor, kakoršnjega gotovo ni pričakoval in ki ne bi bil na korist ugledu redarstvene institucije. Vprašanje je: je-li redar samovlastoo zgrešil tako žaljivo dejanje, ali pa redarstvena oblast ni primerno obvestila svojih podrejenih organov ? ! Pa bilo kakor bilo : tako nastopanje redarstvenih organov med mirno in dostojno družbo pomenja najhujo brezobzirno^. Zahtevamo od redarstvene oblasti, naj p3UČi svoje organe, kako se imaio vesti nasproti našim društvom ! Nov inženir. Iz Gradca nam javljajo, da je Tržačan g. Henrik Mohorčič na tamošnji tehniki položil izpit inženir a-ke-mika. Iz sodne službe. Sodni praktibait Anton Buzolić je imenovan avskultantom. „Ne, ni vse eno Prejeli smo : Gospod urednik blagovolite popraviti v Vašem cenj. listu notico iz Kijana: (št. 201, dne 27./7. 1908, druga stran) „Ne, ni vseeno!" katera notica ne odgovarja resnici. l\>ec onih vrstic gotovo ne pozna 03ebe in ne lastnika tobakarne, kajti v moji tobakarni se dobiva vedno žigice družbe sv. Cirila in Metoda (vrhu tega prodajam tudi list „Edinost** kakor tudi druge narodne časopise); a -'učaj je donesel, da sem bil ravno te dni po svojih opravilih v Istri; radi tega sem zamudil naročiti. Torej, kakor poprej, isto tako sedij ; so in bodo vedno mojim odjemalcem na razpolago žigice družbe sv. Cirila in Metoda I ! Kar pa moji posli zakrivijo, snrdu t*'gn ja: nisem vzrok. Spoštovanjem Men. \'ivoda, tobakarnar. Zavarovalnica zoperne nezgode, t uje se, da je namesto odstopivsega pri-ednika razsodišča delavske zavarovalnice za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, zdravnika dr. Alfreda Brunnerja za to mesto imenovan g, c. kr. visi okrajni zdravnik dr. I. Tamaro, namestnikom pa dr. C. Franzin. Radovedni smo. ako znata oba go>poda slovenski oziroma hrvatski! Dve novi vrsti cigaret prideti z dnem 18. avgu>ta v promet in sicer „Ka -er", ki bodo stale komad po 4 stot. in Korona-14, katerih cena še ni določena. Družbi sv. Cirita in Metodija v komt je založil in prodaja na debelo in na drobno najbolje čistilo (krema) za čevlje in u-n;e gosp. Ivan Keber, trgovec v L'ubijani na Starem trgr. To čistilo je kemično pre>ku^en") i u priznano kakor tako, da se je mora opravičeno priporočati kakor najboljše. Priporočamo Kebrovo kremo že t >led njene kakovosti, priporočamo jo pa še posebno, ker odjemalec te kreme ob enem koristi naši družbi. Nadajemo ^e, da se udomači Kebrovo čistilo v vseh naših crgovinnh in slovenskih družinah prav tako, kakor u/i-galice družbe sv. Cirila in Metodija. Nikake bobneče reklame in nikake samohvale ne potrebuje pevsko društvo ..Kolou za svojo jutršnjo tradicijonalno prireditev. Sai se more sklicevati na notoricna dejstva: na veliko svoto dovršenega dela v probu jo narodne zavesti med tržaškimi Slovenci, na vso svojo minolost. Ta minolost „Kola" je odprta knjiga, v katero je zapisano mnogo-kat?ro delo slovenskega navdušenja, ljubezni do svojega roda in požrtvovalnosti za narodno stvar. Zato nočemo pisati nikaken i apeln do tržaških Slovencev, naj ,,pridejo jutri vsi"' v Barkovlje na obletnico razvitja zt-tivo društva „Kolo", marveč se omejamo na pripombo: kdor ve ceniti delo narodu svojemu vsikdar zveste čete, da ne opusti jutri prilike, da nudi društvu podpore in vspodbuje k nn-daljnemu delu. Zrakoplov ali raca? Včeraj šoj i ,.Piccolo della Sera" je prinašal tenzarjonalno vest, da je g. Viktor Polli predvčerajšnjem, /. ečer med 7 7; in 77« ko je gledal z doluogledom Zeiss št. 8, natančno zapazil nad Montebeltom vodljiv zrakoplov, v čegar ladjici je bilo več oseb. Tudi njegova ^-jproga da je razločila zrakoplov, ki je kmalu potem zginil na obzorju. Samo da nista zrakoplova zamenjali — za raco. Bosanski polk. ki se je vdeležil vojaških vaj izkrcavanja v Istri, se je včeraj zvečer povrnil v Trst na vojnih ladijah ,.St. Georc^1 in „Kari VI." Tržaška mala kronika. Riziko dela. Silvij Nezil, star L'2 let, uradnik v Mellovi tovarni, stanujoč v Skorklju 6t. 474, je bil včeraj vaprejet v bolnišnica s težko rano na glavi. Tež 50 kil je padla ninj z visoline 5 metrov. — Jurij Kranjec, 28 leten tt/ak pri Skedenj skih plavžih, je v f »raj ponesrečil prideluj V Trstu, dne 25. julija 1908 »EDINOST« štv. 204 Slran iif zlomljen mu je bil podlaket. Sprejeli so ga v bolnišnico. Antonu Pečnik, 59 letnemu težaku, stanu-jočemu v ul. Salice št. 13, je bil pri delu strt tretji prst leve noge. Domači zdravnik. Anton Facchini, 45 le ten klepar, stanujoč v ul. Farneto št 42, ie bil včeraj od nekega psa vgriznjen na irbtu desne roke. Na podlagi svoje zdravniške vede, ki jo je pobral bogve kje, si je polil rano s karbolno kislino. Zdravnik dr. Avie-ni v rešilni postaji je moral popraviti storjeno bedarijo. I Tatvina v parniku. Aretiran je bil včeraj pri prihodu pamika ..Graz" 23 letni mornar Fran Daveggia, ker je v družbi s kurjačem Petrom Čarka iz Šibenika vkradel 85 litrov olja v vrednosti 100 K., ko je parnik dospel v Varno. Poneverjenje. Ivan G. star 16 let, mesarski pomočnik, stanujoč v Sv. M. Magdaleni zgornji št. 14estanek tržaških in svetoivanskih Sokolov. Bratje Sokoli in vsi njihovi prijatelji so prijazno vabljeni na ta sestanek. Začetek ob 8. in pol uri. Svirali bodo svetoivanski amburaši in pevale se bodo narodne pesmic Na zdar in na svidenje. Zadruga upravičenih posestnikov v Gro padi bo imela v nedeljo dne 26. t. m. ob uri predpoludne ustanovni občni zbor na dvorišču Mile Milkovića. St. 13. z dnevnim redom: pozdrav predsednika, vpisovanje udov, razni predlogi in nasveti. ..Deialsko podporno društvo" v Trsti namerava prirediti dne 30. avgusta t. 1, svojo običajno vrtno veseliVo. Vspored se objavi pozneje. Toliko v ravnanje bratskim društvom. Narodni pipcarski kiub od Sv. Jakoba naznanja vsem, ki se mislijo dne 26. t. m., o je jutri, vdelež ti izleta v Rodik, da pojde prvi cddelek zjutraj ob 7*08, a drugi ob 2'25 pop. z državno železnico naravnost v 1/odik. ?ri atelji kluba so uljudao vabljeni, da se jdeleže tega izleta, j.Rokovnjači"'. Jutri torej uprizori Št. ■akobška rČitaln < i ' na vrtu „Kobn, društva*' pri sv. Jakobu to krasno nar. igro s petjem v 5 dejanjih. Mnogo so se „Citalničar i trudili in trošili da podajo si, občinstvu obilega ižitka : zato upamo, da bo e1. občinstvo \e d^lo ceniti ta trud, ter da poseti pred tavo v obilnem številu. Srira društveni orkester. Začetek točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina 50 stot. Sedeži po 30 stot. so v predprodaji pri R. CotiČu ulica Vadirivo 15 (zaloga sadja) in na večer v „Čit&Ini Na veselici pevskega društva ,.Zarje" v Bojanu ki se je vršiia minole nedelje so pre- plačali vstopnina sledeči gg: Lenarčič K 2*— Sch!emar K l'">0. Just Venut;, Majcen, J. Po^ar po K 1'— Fr. Mikelič, Vrtnar. Jakomin, Trošt, M. Požar, Jelu^ič, G. Ferluga, M. '.ovrenčič in Bremic po 50 >t. Gabrijel 30 stot. Za srečolov so darovale gospe : Renčel K 1*—, G rži na igrač, Trošt 1'—, Kiuder Ki* . Vončina 5 zabojev, Korcesin 1 skatljo sardin. Katalan 2 posodi za cvetke in lučico, Mikelič H spominov z Japonskega, Grom 2 )ihaljki in 2 okvirja za razglednice, gg. Košmelj steklenico nialinovca, čaj. čokolada in sardine. Milej biškotinov, Mrevlje 2 tte-klenici likerjev, Gomizelj 40 stot., Štnuc posodo za cvetke. Gorenjec 3 ovoje pismenega papirja, Sle mer 3 zaboje 6la3čič. Lovrenc ič 3 posole za cvetke, posodo za sladkor. Odbor pevskega društva „Zarja" ae vsem darovateljem najpri-rčneje zahvalju e. Zahva-jiro se tudi gg. Smucu. Briščeku, Bogatcu tei vsem ostalim igralcem za res prav lepo vpxizcrjeno igro, za obilen obi>k vz ic slabemu vremenu ter vsem. ki o pripomogli do 'sli lepega vspeha. Nar. delav. organizacija. Jutri v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. in pol uri se bo vršil sestanek premi kačev v prosti luk i. Tovariši, vdeležite se vsi tega sestanka, ker gre za vaš interes in za vaš obstanek. Vesti iz Goriške. Volitev župana v Gorici se bo vršila koncem tega meseca. Iz Repentabra: V nedeljo popoludne ob 4. uri se bo vršil v šoli na Repentabru ustanovni shod zavarovalnice goveje žine. Poživlja se tamošnje kmete, da pristopijo k zavarovalnici. ker v skupnem podpiranju dosežemo kaj. drugače pa nič. Slovenska mladina v Medani pri Gorici priredi v nedeljo na dvorišt u občinske pisar" niče v Medani prvo domačo veselico. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za slov. Alojzjevišče v Gorici, Daprošem je slavno občinstvo, da se iste vdeleži v najobil-nejšem številu. Nabrežina. Slavnemu občinstvu se naznanja tem potom, da bo v nedeljo 26. t. m. javna tombola v korist pevskemu druiitvu rNabrežina". Začetek ob 5. tri popoludne. V senci komatih kostanjev na trgu pa bo pred in po tomboli plea. h kateremu bo svirala godba iz Sv. Kriza. Naobilno udeležbo uljudno vabi odbor. Vesti iz Istre. Vino po ceni. Dobrega istrskega vina je še dobiti po 14 do 16 kron po hektolitru. Župnikom v Kaštelirju je imenovan gosp. Santie. Vesti iz Kranjske. Prvo siovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku bo obhajalo leto3 dne 15. in 16. avgusta svojo 25-letnico. To je ptvo slovensko pevsko društvo, ki zamore obhajati tako slavio. Ker je to re3 Bloveaen pevski jubilej, vabi „Lira" tem potom še in še vsa slovenska pevska društva, izlasti goriška in istrska, da se udeleže slavno>ti v čim najimpozantnejšem številu. Sramotno za vse slovenske pevce bi bilo, če bi tako slavnost malomarno prezrli. „Lira" vsprejme vsakega gosta dostojno in prisrčno. Do sedaj se je oglasilo do 15. različnih društev, a to je le majhen del vseh onih, ki lahko polete ta dan v naš lepi Kamnik. Zato poživljamo nujno vsa pevska društva, naj čim prej priglase svoje sodelovanjp. Šolska matrika v Ljubljani je štela v mi-nolern šolskem letu 5818 šoloobveznih otrok in sicer 2986 dečkov in 2832 deklic. Matura na II. državni gimnaziji v Ljubljani se je vršila 20. 21. in 23. t. m. Izmed 22 kandidatov sta dva odličnjaka, dva repro-birana na dve leti, ostali so napravili izpit z dobrim vspehom. Na Kočevski gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 1907-08 v petih razredih 117 učencev. Ol teh je bilo 96 Nemcev, 19 Slovencev in 2 Hrvata. Prihodnje šolsko leto se otvori šesti razred. Vesti iz Štajerske. Italijanska zastava ua Štajerskem. Dne 11. t. m. delila se je sv. birma na Planini na spodnjem Štajerskem. Ob tej priliki je bil trg Planina okrašen z drevesi, slavoloki, zastavami. narodnimi, deželnimi itd. Ali čujte in strmite: plapolala je tudi italijanska zastava ca najvišem mestu trga Planine, to je, ni Vtika Hisi vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. i IXIIXIX gmntnninigaaaaaaaa i Podpisani Časti se naznanit, cenjenim oije-malceoa in v obče slavnemu občinstvu, da preseli Jfovo tržaško črcvljarnico ki se nahaja sedaj ▼ ulici Giosue Carducci št. 1 5 (ex Torrente) vis-a-vis Volti di Chiozza. ■ — - ■ rr z dnem 24. avgusta t. I. v imenovano ulico štev. 21 Ob tej priliki so na prodaj ćevljt ln platneni nizki čevlji po znižanih cenah udani Josip Ursich fu 6iorgio. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v SV* Slovanski brivnici v ulici saverio Mercadante štev. l (blizu sloveisfce Knjigarne) - V. GJURIN, brivec. oooooooooooooooo CtlOV. PELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni === „STELLA POLARE" == Prodajaliiica porcelana fomm in kristalov. Popolu«- servio« za umivalnike. - N:uni/.no z:\ k.ivo in • i v bogati izberi. - Itazuovrstoi kr,i«ni j re.liu-ti jz iH>rul:iai j-lonrericc, jak<» primerni /a dar..ve. - CENE .IAK<» ZMERNI . OOOOOOOOOOOOOOOO Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta : Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile st. 15. K tt K K K U U Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tecilnzić specijalist ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. ^ ^ Pekarna Josip Vatovec ulica Settc fontane št. 834. Trst s proiajo slaičic. — Vsak čas svež iroli POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečene e. LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9, Telefon it. 1432 Skladišče drv 2a ogenj, iesa za polje, oglje Iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležle opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gaženo apno itd. Slovenska mizarnica v Tr- cfll Majcen Miloš v Trstu ulica Leo OIU štev. 2 nam javlja, da ima zmlraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. Infermeria JREVES " Trtt :. Zavod za azistenco fiolniioiB v - vedno odprt - Ustanovijen leta 1885. — TELEFON 345 Sposobni bolniški strežniki in alrežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijeuić. sredstvi od železničnih postaj in do istih, kakor tudi ie parnikov. (II b i 5 Valentin Zorzini orar ln dr&gottna trst, ulica Jfnda vecchia st. t (Za ložo) Izbor zlatih io srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. HolboljSl malino« ■ sirup m je sedaj oni lekarnarja l . ' Prejmp se popravljanja vsake zlatanine m ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih zaklepnic ^ Pozlaftenje ln arebraeaje vsake kovine P potom pile aLi oguja, in urezi. ■ PICCOLL Ljubljani c. i. k r. dvom. zalagatelja in zaia-telja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron la80 v mirodilnicah Brnaadln, CUlia. ulicu delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele; Zernltz. ulica Stadion. — Poštni zavoj K 5 30 V sodih od 10—1CH> kg po K l'lO kg pošilja po poštnem povzetju 6. PICCOLI — LJubljana. lcT\ TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi trst — ulica delta Cesa št. *6. Zaloge: Plazza Kosar Io štev. i. Ullra Lazzaretto vocchlo štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanlta šre^. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo štev. 30. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Gostilna „Al buon ritrovo" TRRT — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči se istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHEB prve vrste do: CA KtJHIVJA. KRAŠKI TERAN AIDREJ FUBLAN) laotnik. Zilop ta- in inozeni. vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque 6tv. 6. (laSprotl liffe CMirill). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih talijanskih in svutro-ograkih vin. Bordeau*, Bo:-ginder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Bom, 11 njak, razna žganja ter posebni pristni tropinovse, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doili i« dotičnih ktajev. Vsaka oaroćba se takoj izvr5i. R&z pošilja se po povzetju — Ceniki >a zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Tovarna cemetnlh cevi In plo& teracov, betona In artlf. kamenja ARISTIDE GUALCO - TRST ulica S. Servolo št. 2. Zclc/on 21-42. 'i V prvi avtorlzovani šoli za skuinjo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poete 10 z italijanskim ia nemikim učnim jesikom odprt je latni tačaj takom poletja. Na stotine usposobljenoev ia te Šole dobili so izvrstne slašbe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs. Stran IV »EDINOST« Stv. 204. V Tre t u., dne '2 o. julija l starem gradu. Niže spodaj skozi eno okno pa cesarska, toda palica obrnjena popolnoma navzdol, iz česar se daja sklepati, da je bila to namenjena demonstracija. Kaj so mislili Lahi, ko so razobešali zastavo, si moie-mo sami misliti. Sedanji lastniki gradu so zadružniki, doma iz Ferare v Italiji, a tukajšnji oskrbnik Coktti je doma iz Benetk, in je nekdanji italijanski častnik. Kupili so posestvo pred enim letom in 6e nastanili tukaj; oziroma je stalno tukaj samo oskrbnik Coletti. Iz kakšnega namena so se Italijani ugnezdili tukaj, mi ni znano. Posebno pa oskrbnik Coletti kakor italijanski tenente in razbešalec laške trobojnice. Miolite 6i, gospod urednik, kak utis je napravilo to na zavedne Slovence, na njih, ki so tukaj stalni, in na njib, ki so tukaj na letovišču. Srce mi je žalostilo, ko sem videl kako Planinsko županstvo mirno gleda, kako ves dan vihra na najvišem mestu italijanska troboj-nica, ne da bi kaj ukrenilo zoper to. No taj ni čuda, župan je Šešerko slovenski renegat in ponemčurjen Slovenec, ki je pred letipii-iel na Planino s culico v rok;, od Šentjurja ob južce železnice. Ko je po nekoliko letih obogatel ga je nezavedno Planinsko občinstvo poatavilo kakor načelnika občine, ki je knezo škofa pozdravil v nemškem jeziku!! Naj nam pove gospod župan, koliko nemških družin je na Planini ?! Nadalje : kedo prinaša groše v njegovo prodajalno : Siovenri ali Nemčurji?! Ali je pozabil, da je tudi on sin slovenske matere?! Nikar naj ne misli župan Šešerko, da so vsi Planinci nezavedni! Upamo, da se tudi ostali vzdramijo, in da se ne bo več upal Šešerko pozdravljati nikogar v nemškem jeziku, in da ne bo več plapolala laška zastava na Planini. < 'udno. da ni župan Šešerko razobesil Še nemško zastavo : potem bi bila skupaj prava pristna Trozveza. Gospod Šešerko ima štucu no. Zavedni S!ovecci pa naj se drže gesla: Svoji k svojim ! Razne vesti. Proti Lajošu Košutu. V Kapošvaru so hoteli postaviti spomenik Lajošu Košutu. Te dni pa je bila v pripravljalnem odboru somo-ške velike županije na predlog grofa Maksa Hoyo.sa vsprejtta resoluc ja, ki pravi, da ne bo odbor prispeval niti stotinke za nameravani spomenik, ker so leta 1848 med drugimi tudi imenovano županijo gospodarsko uničili Košutovi bankovci, ki jih je bilo ljudstvo za časa ogrske ustaje zamenjalo za avstrijski denar7 ki pa niso imeli nobene vrednosti. — Srezzični brzojav v Vatikanu. Kakor po< ročajo berolinskemu „Lokal Anzeiger-;u" iz Kima, je Marconi izjavil, da se med Vatikanom in Marconi-jevo družbo vršijo pogajanja radi ureditve brezžičnega brzojava v Vatikanu. Postaja bo na vatikanski zvezdami. Prebivalstvo nemškega cesarstva ao sredi tega leta cenili na 63,017.000 oseb, sredi leta 1907 jih je bilo 62,097.000. Leta 1888 je bilo 44.129.000 duš, a leta 1871 ob ustanovitvi cesarstva le okolu 40 milijonov prebivalcev. Stare rudnike odkrili v Srbiji. Iz Niša poročajo: Na zemljišču dosedanjega mini-sterskega predsednika Pašića v Kopaoniku so odkrili rudnike, ki so iz dob carigradskih cesarjev in srbskih vladarjev. V Kopaoniku so do prihoda Turkov kopali zlato, srebro, železo in cinober. Justični in zdravstveni svetniki postanejo ob jubilejnem letu vsi odvetniki, oziroma zdravniki, ki že 25 let izvršujejo svoj posel in so mnogozaeluženi. Grof Witte na potovanju. Kakor poročajo iz Petrograda, pojde grof \Vitte v \Vies-baden, kjer cstane mesec dni. Od tam se poda v Pariz. Električno razsvetljavo uvedejo v Karlovcu s 15. avgustom. Strupene kače v Bosni. Kakor znano, je v Bosni in Hercegovini mnogo strupenih kač. tako da je bosanska vlada pred dvemi leti razpisala nagrado 50 stot. Za vsako ubito kačo. Zanimiva je statistika ubitih kač in izplačanih nagrad. Leta 190*i, ko se je pričel lov na to golazen, je bilo v obeh df želah ubitih 25.483 kač, za katere se je izplačalo 12.741 kron 50 stot. Leta 1907 so oblastni je prejele 280.718 kačjih glav, od teh jih je 9033 bilo od nestrupenih kač, tako da je vlada izplača a za kačje glave znesek 135.822 kron 50 stot. Največ strupenih kač so ubili v travniškem in mostarskem okrožju. Uzlic temu je bilo še mnogo ljudi in ž vali pičenih od kač. Tako so leta 1906 pičile kače 20H oseb, od teh iih je 9 umrlo. Domačih živali, večinoma ovac in konj je bilo upit"enih 9741, od teh jih je 2<>4l poginilo. Parobrodna družba Ungaro-Croata je sklenila, da dobe tudi mašinisti dragijnsko doklado. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo tepo > ato*. besedo; mastaotiskana besede se računajo , enoat več. Najmanj 6a pi istoj bina atotink. . P.aČa se takoj. Stavbene parcele na prodaj v ulici dello Scoglio v bližini mesta; ugodna prilika za one. ki hočejo zgraditi hišo. Poboji ugodni. Cene zinerne. Pojasnila dajo J. S. GODINA. Vrdela 7G5. — Telefon lti-TS. 1012 ali dru/.nika za izgledno tehnično tr-IMIDCd govino n Trstu iš.';** ŽIVTC, Trgovin- ska ulica L'. 1058 Ugodna prilika! lahki) za ilru/in-ke potrebe s 3-letno garancijo po K 64 - . Preprodajalcem se e v platno ve/.ane letn ke „Dom rrUUdlM in svota- : 180». 00. 01, 0"2, 04. 0."». 06. Naslov pove Ins. odd. Edinost*._lPKj Nq nrndai iisa v >e/.ani s 4 sobami, ku fld prUUdj binjo in kletjo, pripravna tudi za obrt. Več pove In1*, odd. Edinosti. 109S Prnda ep z vrtpm V hiši je gostilna ■ ' "Ud wu in ž^anjarna. katero se tudi proda S patentom vred. Ponudbe na Frana 1'ebulc, Orlek h. št. 08. pošta Sežana._H>*t> Alni7 I PflSlt Trst ~ Ameri*° Vespueci 5t nlUJ* LCI|(ll 12. Prodajalna jestvin —točna potrežba. cene zmerne. 671 Esposito & Bassa ' ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. mizarski mojster. Trst, ulica OlUlId Belvedere štev 8, izvršuje VF&kovrstna mizarska dela 38 7o|nna tlina istiskega I. vrste po 26 K Ldiuyd Vlila hkt od 56 litrov, naprej. — Kraški teran po dogovoru. — .lože Ć e b u 1 e c v Sežani. 1038 01) priliki Sv. Jakoba in Sv. Ane 111111 sprejme ■ ■ • ■ ■ • PANIFICIO Largo Santorio Santorio št. 3 TEI.liFON n.;- vsako naročilo za POTICE in druge slaščice. Trgovina jestvin me aktivnega sodruga četudi iz dežele, s 4—5 tisoč kron kapitala, za povedati trgovino in delavsko moć. Ženake nieo izključene. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. (1054 k Prnrlilin cp obleke za mo-ke in dečke. P!a-l rUUdJU OlJ čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 1-, I. 892 V nedeljo vsi v k Boietu> pr5steu za poskoči. teran, dobri »truklji in zraven 5e 1080 llmo+nilf na kitari poučeval bi isto v vseh UIII" 11111% mogočih pozicijah — Ponudbe pod „Dregotin" na Ins. odd. Edinosti._100'» Rohiro J°fti?ina ^^ sprejme v lastno hiSo Ddlllvd poiodnice. Familijarično ravnanje. Preskrbi se vzdrževanje novorojenčkov. Kjadin '208, riv. Alojz. ;*4o Tvrdka Ivan Simitz j^čUSJ Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za inoSke obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače. 1349 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Br. ]. Čermik, g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. mmmmmmmammmmm a Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE" == najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritistalno močjo: zajam-•'»eco najboljše delovanje, ki prekata vse dnijare stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolje automatičnn patfotovane trtue l»ri/.ga!ni.-e. U i delujejo nme sebo, n<- l>i jih hilo trr-ba gonili. „Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za susenje sadja in drugih vegetalnib, življenskih in mi-ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. AalOlltiČttl IjnZJllll'Ci čistilnicc, rešetalnice. — Slatnoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedcljstvo. I/delujejo in pošiljajo na jamstvo k«>t poselmo najnovejšega i/.borneflja uresničenega, najbolj pripoznanega in oillikov. ESTRUCTOR" je za vfako družino neobhodno potr»bcn- Ne pcmaž^, ne razjeda, ni strupen, ampak higijenićen. — Na tisoče rišem dotazuje njegovo izbornost. — DE8T&UCTOB zalaga Oinseppe Nusasi & Co. - Cervignano === Steklenice po K 4 20, 2 30 in 1-50. ~ — lia prodaj po vseh mirodilnicah. Preprodajalcem popust. Idčejo se povsod zastopniki. Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladiSČu v u ici San Nico o IS lluteljke ..lieklam" od 1 litra f)!> krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva A. SEMI LIC Bogata izbera pohištva in tapecirar delalnica. Trst, trg Belvedere štev. 3 -i- Giulio ReMerjen+ TRST. ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: .: kirurgi o i>rodje. (»rtopedičut aparati, >I«»derei, umetne roke in noge, ber^lje, k i J ul pusi, elastični pasi in nogoviee, elektroterapevtične priprave, aparati /1 I nhalaefjo. SKLADIŠČE potrebščin za klrurglčna zdravljenja. Potrebščine Iz gumija ln neprodlrnega : ; .* .' '. t *. blaga- :::::::: - - - KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke jpr^ od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6 — in pnevma naprej. po naj ni. h .-. cen h. tična čreva od K 5* Vsakovrstne potreb- Ul VI O M C11 ščine in šivalni stroji H1U (X llLU Riccardo Sanzin Trst, uliea delle Poste 6. Trst X XXXXXMX N XXXXXXX Veliki obrtnijski zavod giovanni Cosovel TRST, uliea Ghiozza št. 32. železu in buli k< ■•ii- izvr^ujo vsakovrstna v kovini po een«»h »la ^t1 ni kurence. xxxxxxxxxxxxxxxx Gospodarsko društvo pri sv Mar Magdaleni zgornji št. 58 na/nanj* s!. o)>činstvn, da v gostilni —— ———— Pri Tirolcu (Al Tirolese) toči vino domače in istrsko, belo vipavsko in pivo Puntigam I vrste. - <«osti!m ima ro preskrbljeno kuhinjo. Nadalje s« priporoča si. drustvain in javlja, da ima na razpolago veliko dvorano in velik senčnati vrt v lastnih prostorih. Za obiln obisk se priporoča ODBOR. Namizno vino prve vrste pridelek i/, posestev grofa Dr. Veuier v Novemgr&da. v buteljkah h.i sodib, vsalrik kosti po 64 stotlnk liter, brezplsi no na dom. proti takojšnjemu plačilu. Tropinouec po Kron 1*60 liter ^Ingelo ]fichetto lastnik gostilne Nichetto' v Rocolu in mesnice na Goldonijevem trgu stev G. TELEFON st 963. Gostilna v Rocolu im i na razpolago društvom ir klubom, za prireditve plesov ali društvenih /po dogovornih ct nahi elegantno plesno dvorane f - ln keglJISče — Brezplačno krasne fotografije za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke 11«- .lr»l.ij> fjik.pr, pač pa po znižani ceni pri odlika«:^* fotografu ji. 3crkičw v Trstu zraven glavne po-te .št. I" v Gorici gosposka ulica štev. 7 V Tr»tu «e slika do 8. ure zvečer pri ča robni električni razsvetljavi. = I Umetni fotograf ični atelje prt av. Jakobu ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov,por-ce!anaste.ploš£e za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotocrafije. Radi udobnost! P. N. naročnikov oprt-Jena naročbe )■ Jih tzvriujo u dosis «11 znaj Boata.