SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTH
oprovnlikl prostori, J <W>/ Bo. Laorndalo Aro.
Offlco of PubUcolloo: ZMf So. Lavradalo Avo. Tolepbone, Ro«kwoU 4904.
LETO-TEAR XVIII. k	TZ^TS	Ofago. lil., četrtek, 23. julije (July 23), 1925.
AceopUaco for nalilo« Ot »peclo! rolo of pootogo provUM for t» oretioo UM. Act of Oet.> S. lflT, outhoriiod oo Juoo 14. lil«.
Hubocrtflioo $5.00
Ym
'•orljr
STKV.—NUMBER 171
Pragi«!
BRVAN0VA VPRAŠANJA IN h ikj
MRRONOVI ODGOVORI......kd".....
Vodja fundamentalistov in zagovornik Scopesa bosta odslej vodila boj drug proti drugemu pred višjim so* , dittem in v tisku. Njun zadnji spopad v Daytonu. Darrow je odgovoril, da v takega Boga, kakršnega slika Bryan, ie ne veruje. Bryan izjavlja, da je po-| bijanje evolucije zdaj glavno vprašanje v Ameriki.
Dayton, Tenn., 22. jul. — Darrow in Bryan, dve glavni o-pebnosti v protievolucijskem procesu, ki je bil včeraj končan, uU pred odhodom iz Daytona še izstrelila drug v drugega poslovilni besedni salvi. Bryan, nejevoljen, ker ni imel prilike zasli-isti Dsrroars pred sodiščem ka-iot je Dsrrovv njega, je po za-djučku obravnave naslovil nanj jismeno devet vprašanj z uvo-lom.
V uvodu pravi Bryan, da je )arrow "dovršen produkt evo-ucije sovražnega gibanja proti >ibliji in kristjanstvu, najper-ektnejši produkt, kar se jih je lo danes razvilo v Združenih dr-avah." Dalje pravi Bryan, da )arrow ne veruje v Boga, da je >den glavnih agnostikov v A-neriki in kot tak je nastopal do-iledno tekom cele obravnave. »1 je proti molitvi in dosegel je, Is je sodnik velel odstraniti z unanje stene sodnega poslopja tapis "Citajte biblijo." Ves čas irocesa je blatil biblijo in smešil ristjanstvo. Bryan pravi dalje, s zaenkrat je zmagala biblija. )obro ljudstvo v Tennesseeju je dbilo napad agnostikov in atei-tov. Ampak boja še ni konec. Vprašanje, ki je involvirano v em procesu, je tako veliko, da o osebe postranska stvar; vsa ruga vprašanja v Ameriki so ritlikavska napram temu vpra-
Bryanova vprašanja in Darro-wovi odgovori.
BRYAN: Ali verujete v eksistenco Boga kot je opisan v bibliji?
DARROW: Ne vem o nobenem opisu Boga v bibliji, rasen na enem mestu, da je duh. Ce mi mr. Bryan razloži kaj on misli besedo Bg, mu lahko prvem. Če verujem v njegovega Boga. Vprašanje, kaj pomeni ta beseda, je bilo zastavljeno mod obravnavo državnemu pravdniku v Bryanovi navzočnosti in rekel je, da je Bog podoben človeku in da je Bog povečana slika človeka. V takega Boga jaz že ne verujem. O izvoru vesoljstva in kaj je za istim ne vem nič. Bryan se dela, da ve vse. Jaz se ne delam, da vem.
BRYAN: Ali verjamete, da je biblija razodeta volja Boga, navdahnjena in zanesljiva?
DARROW: VMbliji je marsikaj dobrega, toda ne verjamem, da je Bog spisal ali inspiriral biblijo. Moje mnenje je, da je biblija kakor vsaka druga knjiga.
BRYAN: Verujete 11 v nadnaravnega (supernatural) Kri-sta, kot je bil napovedan v starem testamentu in razodet v ndvem testamentu?
DARROW: Jaz ne verujem v nobenega nadnaravnega Krists
Waahlngton. — "Mati" Jones je spisala knjigo. V svojem 94. letu je ravnokar dokončala rokopis, kateri pripoveduje o njenih izkušnjah pri delu med delavstvom Amerike v dobi več kakor dveh generacij. Nad štirideset let je bilo vse njeno šiv ljenje tesno zdrušeno z delavskim gibanjem in, narodnimi voditelji z vsemi predsedniki Združenih držav od Clevelanda dalje. Od zadnjega februarja
__"mati" Jones prebiva v fflgti
britlikavska napram temu vpra- ir^""*" JTTTVhSlu VariLJingtonu z mrs. Terrence V. Pow-
anju. Končno pravi BtfaiC da ^JTfeist ko ie bUnT**1*' Tu J« d*»» ** kon*ne uianvnri no™«!« na Darrowovo mem pa, da Krist, soi je du na ^ aM{Mnu an#vu A d^v.Uem
povedan v starem testamentu, je enostavno velik Jud, od ka-
»dgovori pozneje na Darrowovo b tožbo, da je on (Bryan) igno-antni bigot. Odgovoril bo zase n vse kristjsne. Darrow je odgovoril Bryanu, a se čuti počaščenega, ker mu lryan pravi, da je on "najper-ektnejši produk evolucije v A-neriki," dasi ne verjame tega. )a je bila biblija in vera poteg-ijena v tennesseejski proces, ni jegova krivda. To je zakrivil lryan s svojo blgotsko kampa-ijo in zdaj naj sam gleda kako e izvleče iz kaše. Glede njego-ega nastopa proti otvarjanju ibrsvnave z molitvijo vsak dan iravi Darrow, da to ni nikjer v avadi, niti v južnih državah ne. odnik Raulston, ki je sam ne-ak pridigar, je naredil izjemo, 'oda izjema je bila zelo neareč-ia v tem slučaju, v katerem je lrysn insistiral, da je proces ritka med biblijo in evolucijo. Iryana zdaj lomi krč — pravi sije Darrow — največ radi te-a, ker ga je on zaslišal pred so-iščem glede njegovih neumnih eligijoznih idej. On je hotel avno Uko zaslišati odlične av-oritete o bibliji, toda Bryan je
0	preprečil. Bryan je imel sodi-Če pod svojo kontrolo in le nje-:ova je obveljala. Iz tega razlo-:a je zagovorništvo pozvalo irysna na svedoški stol, da po-e ksj on ve o bibliji. Koliko ve, e jasno razvidno iz njegovih >dgovorov. Zdaj lahko govori iar hoče. Bryan pravi, da bo od-rovoril v imenu vseh kristjanov. )srrow torej smatra, da ima 5rysn pooblastilo od vseh krlat-•nov. V enem oziru se Darrow »trinjs z Bryanom: boja še ni mnec! Ne, boja še ni konec. Boj * je šele začel. Končno pravi >arrow, da nikakor ne more razumeti. zakaj je sodnik Uko alejo sledil Bryanu in mu vselej omagal iz zadrege.
Dayton je danes zopet sUro tapuščeno farmarsko gnetAo v tennesseejskih hribih. Voditelji obeh fttrank, evolucijonist!, pridigarji, kramarji, reporterjl so odpotovali domov, sodnik se Je *1 peljal na svojo farmo — osta-
1	so le domačini, katerim še šu-** po glavi nebrojne pridige v |wid bibliji in mogočni argumen-
(Dalje na S. strani.)
bil
terega so pričakovsli, ds reši Jude iz fizične sužnosti.
BRYAN: Ali verujete v čudeže, ki so omenjeni v starem in novem tesUmentu? Ali verjamete, da je bil Krist spočet od svetega duha in rojen iz device Marije kot je opisano v evangeliju Lukeža in Matevža?
DARROW: V čudeže ne verujem. Jaz verjamem, da je vesoljstvo delalo in vselej dela v soglasju z neovrgljivlmi naravnimi zakoni. Sila za vesolj-stvom, pa naj bo kakrinakoli hoče, ni nikdar kršila teh zakonov.
BRYAN: Ali verujete v neu-mrjočnost duše?
DARROW: Vse moje življenje že iščem dokaza za to, a do danes ga še nisem našel.
BRYAN: Ako verujete v evolucijo, na kateri točki človeko-vega razvoja iz živali je človek dobil upanje na življenje onkraj groba?
DARROW: Kdaj je človek prvič začel verjeti v posmrtno življenje, tega jaz nc vem. Tudi nisem gotov, če še kstera žival nima tega upanja. Vera v posmrtno življenje Je mogoče vsU-la iz živih sanj, v katerih je Človtk videl povratek umrlih svojcev, ali pa, kar meni še ni znano, iz aktualne evidcnce po-vratka mrtvih.
Amerika.
Odmevi daytonskega procesa; Darrow je takoj odgovoril na Bryanova vprašanja. Boj se bo nadaljeval na višjem sodišču ln v časopisju.
Tisoč žena aretiranih v rudarski sUvki v Wcst Virginijl.
Mati Jones je napisala svoje izkušnje.
Po svetu.
Kralj je izpustil Radiča is zapora in Radič je zapel slavo kralju.
Fašisti pretepli voditelja opozicije.
Francozi izpraznili Porurje, nakar so sledili izgredi med nemškimi nacionalisti in republikanci.
Nemčija odgovorila Franciji, da ne bo pustila prevažati tujih vojaških čet čez svoje ozemlje, če vstopi v ligo. .
Mali JtNtJt Kapitala tvoja izkaiaja
Stirldeeet let svojegs življenja je posvetila delavskemu gibanju.
TISOČ ŽENA ARETIRANIH I VRiaSTAVKI
Rudarske žene prsv tako trpe aasilje baronov kakor njih možje.
ZAVAROVALNI ODDKLKK A. D. F.
Waahington. — Voditelji delavskih unij, ki so združene vi Ameriški delsvski federsciji so v torek na svoji seji odobrili načrt za usUnovitev delsvske življenjske zavarovalnice z osnovno glavnico dveh mlljonov do-larjev. Matthew Woll, podpredsednik A. D. F. Je bil imenovsn za predsednika organizacijskega odbora in George Perkins, vodja
za UJ
teze svojemu spevu o delavskem boju. Peča se največ z zgodovino bojev rudarskih unij te dežele. Knjiga je zdaj v rokah izdajateljev in založnikov.
"Mati" Jones ni zadnje čase, prsvzsprsv že par let, posebno trdnegs zdrsvjs. 2e nekaj dni je morala osUti v postelji. To je sanjo nekaj nenavadnega. Ampak njen razum je še istoU-ko živahen kakor vse življenje, ko jI je omogočal, da je lahko vplivala tudi na mnenja največjih mož v. delavskem gibanju Ur v javnosti sploh. Samo njeno Ulo nima več Ulesne kreposti kakor pred dvajsetimi leti, ko se je pred njo umaknil mar-sikaUri trmoglavi rudniški podjetnik, ko se je bojeviU sUrka pokazala med svojimi "sinovi" rudarji. Dasiravno so jo tisti, kl so se je bsli, nszlvsli radikal-ko z dužo in Uleaom, je ons vendsr preprečila nešUto nemirov in izgredov v rudarskih občinah, kjer je preživela dolga leU svojega življenja. NešUto-krat je bila "mati" Jones že zs-prU. pa vendar se nI za osvobo-jenje še nikdar poslužils advo-kaU.
Med rudarji Jc "mati" Jones najbolj znana, ker največ dela je tudi posvetila za dobrobit in Izboljšanje razmer v njih druži-nah. Več let Je prebila v krvavih pokrajinah Zapiulne Virginije, v okrajih Ix>gan in Kanawha; organizirala je rudarje in govorila je tisočem kot zastopnica or ganizacije U. M. W. of A. Naj I več je bila njena zasluga, da Je bil v tej driavi sprejet zakon, da morajo podjetniki plačevati rudarjem v polmeaečnih čekih in da so prisiljeni zagotoviti rudarjem boljše razmere po rudnikih. Mod svojo karijero Je bila "Mati" Jones čestokrat poklicana v Waahlngton. da se je zagovarjala prod kongresnimi odbori. Eden njenih najbolj dramatičnih činov je bilo načelovanje delegaciji rudarjev v Zapadni Virginlji. ki so šli v drtavno sto-lieo Charles t on. W. Va., kjer Jim
Atlantic Clly. (F. P.) — Sedaj nI družab. red je krivičen za vse. 2ena ravno Uko trpi kot mpž: izkoriščana je v industriji, kjer mora trdo delati, da pomaga prehranltl svojo družino; samo na trpljenje je navezana do-
a ker moževa plača ne zado-e, da bi si najela pomoč, ko ima preobilo dela, Številna družina ji onemogoča, da si skoro jtykdar v svojem življenju ne more privoščiti razvedrila, j In Če U trpinčena delavčeva žena. ki mora gljulovatt poleg •svoje sUvkarjeve družine, pokaže avoj odpor; čo da duška svojemu stremljenju po boljših razmerah, kakor vsako živo bitje ns svetu hrepeni po izboljšsnju, tedaj planejo po nji. VUknejo jo tudi v ječo in postopajo z njo prsvtsko nesramno kot z moškim, pa čeprav se včasi poba-hajo s svojim ameriškim principom, da nikdar ne smo jo šaliti šene.
Organizatorji iz severne Za-padne Virginije, ki so Um delovali za organizacijo rudarjev ter so z uradniki unije prišli na konferenco v Atlantic C!ty, poročajo o sledečih razmerah v stsvkovnih okrajih:
Deset do dvansjst tisoč rudsr-jsv sUvks. Družine kskih 1200 rudarjev živijo po barakah, vržene so bile iz kompanijskih stanovanj in trpele so vse vremenske neprillke pod milim nebom, dokler niso prejelo krovs v barakah delavske organizacije.
Ine prepovedi so bile Izdane ne samo proti rudarjem in njih organizaciji, temveč tudi proti ženam rudarjev, njih hčeram in maUram. Do današnjega dne so v sedanji sUvki nasilni kompa-nijski Hobojniki in pretepači po-lovili in zaprli nad tisoč žen, hčera in jnster rudarjev. V e-nem ssmem dnevu so je pripetilo, ds je bilo sretiranih do dva tisoč moških in ženskih. Enlln-isti piketi, moški in ženske sUv-kovne strsže. so bili sretirsni po dvakrat in tudi po trikrat na dan. Kakorhltro so žensko sUv-kovno stražo izpustili, je šla — ne ostrašena domov — temveč nazaj na sUvkovno stražo.
Na kratko povedano, razmere v okraju I^ogan so ponavljajo v severnih krajih zapadnovirgin-skega premogovnega polja. Po celi državi se Je unija tekom sedemnajstih mesecev morala zagovarjati proti pet tisoč sodnim obtožbam.
Radii, izpaitaa Iz Jata, ja paklakail prtd kraljam
Vodja republikancev ae je ponižno zahvalil kralju za veliko "milosti_
Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu poroča na temelju prejete brzojavke . iz Belgrada
sledeče:
Na predlog nove vlado — ki |e bila sesUvljena zadnji teden po doseženem sporazumu med PaŠičem ln Radičem — jo kralj Aleksander 18. julija podpisal akt, s kaUrlm se Stjepan Radič in njegovi tovariši izpuščajo iz zapora. Radič je bil Ukoj izpuščen, nakar je poslal kralju depešo, v kateri hvali "visoko vi-dovitoat in plemeniti karakter suverena Ur harmonijo liberalnih in usUvnlh tradicij doma Karadžordževičev". Daljo pravi dadič kralju: "Vi ste pospešili in zagotovili narodni sporazum, kl ustvarja veliko delo pomlrlji-vostl na Umelju dela in kmet-skega pošUnja v okvirju usUv-ne zakonitosti, enakosti in svobodo. Ta sporazum ustvarja Už-njo najplemenitejših idejalov človečanstva, pravičnosti In miru. Naj Bog blagoslovi Vaše veličanstvo in celo našo vladarsko hišo."
Istočasno je Radič brzojavil Pašlču, čestitajoč mu na njegovem "globokom vpriglodu, kl je omogočil izdelan je modela jugoslovanske kmeUke države na temelju reda ln svobode."
Poročilo zaključuje, da Hto-pan Radič in njegov nečak Pavle Radič, kl je minister agrarne reforme v novi vladi, zdaj osebno obiŠčeU kralja Aleksandra ns Bledu ln se mu zahvallU za veliko "milost".
DOLARSKI IMPERIJ SE RAZTEZAVA
8 TEM nastaja tkzavno
vpraSanjk za amkri-sko delavstvo.
Namika aata Fraaai|l
• rarana! lekarn sskls
Nemčija je pripravljene stopiti v ligo nsrodov, noče ps dstl svojegs osem I Je zs prehod tujim armadam.
FašleH prelepil
voditelja epezlelja
«	n	■
1'oftlanec Amendols brutalno napaden ns ceatl. Morsi bo letati več tednov.
Umi uradniki unij pri izdajanju nega poslopja._
delnic v podpis, nakar prične •
GUvni 't"l«g"Brape zs tiaavala"!
Rim. 22. Jul. — Poslanec A-mendola, vodja avenllnske opo-zicije, katera nadaljuje bojkot parUmenU pod Mussolinijevim režimom, Je bil včeraj napadon in Uko te pen, da m ga odpeljali v liolnišniro, v kateri bo moral ležati več tednov. Napad Je bil izvršen v letovišču nedaleč od Kima. Najprej Je navalila nanj drhal okrog tisoč fašistov, toda policije je Intervenirala ln raz-gnala množico Nato ga Je dvaj-eet fašistov p<»čakalo pozno v n'»č na cesti, ko se Je peljal do-mov. Tam so fašisti nemoteno izvršili svoje nssilje.
Dogodek Je povzročil v Rimu veliko razburjenje. Olo vlada Je ustrašila ln cenzor J« dovolil protifešistovskemu lls«u "II Mondo", da Je priobčil ljut napad na fašlsU in retim. Mussolini Je skušal pomirit! ljudi s uradno Izjsvo, v kateri trdi, da so oblasti zaščitile vodiUljs o-pozicije, da se mu ni zgodilo hujšega.	,
Pariz, 22. Jul. — Nemška no-U glede garancijskega pakta je bila danes objavljena. Francoski uradni krogi, kl so v prvem hipu pozdravili noto, so t>o skrbnem prečltanju besedila posUlI hladni. Nemčija sicer pravi, da Je pripravljena stopiti v ligo narodov, nikakor pa ne smatra, da mora biti njen vstop v ligo pogoj za garancijski (»akt kot zali U vata Francija in Anglija.
Dalje pravi nemška vlada v noti, ds 16. člen ligine usUve se ne sme nanašati na Nemčijo, a-ko vstopi v ligo. Ta člen dovoljuje zaveznikom, predvsem Franciji, da lahko pošlje vojaške če-U čez Nemčijo ns Poljsko v slučaju vojne med Poljsko in Rusijo. Nemčija Jo proti temu, da bi njuno ozemlje služIlo za prevajanje tujih armad.
Nemčija dalje ugovarja, da bi Francija imela pravico garantirati Poljski in Cehoslovsklji bodoče arbitražne i*»godl>e z Nemčijo. Nemška vlada zahteva, da se U pravice odstopi haškemu sodišču ali ligi narodov.
VOJAŠKI ČASTNIKI HK NK KRIŽAJO ZA ODLOK SO-DlSTA.
Po Industrijah je največ vloženega v Južni in Srednji Ameriki. _
Wa*hlngton. D. C. (F. P.) — Zvezni trgovinski department ju v poročilu objavil ameriška posojila v tujini, v katerem odseva skakajoča rast ameriških bankirjev v tujini. V teku zadnjega pol leU so ameriška pooo-jils tujini nsrsstla ss |Aftl,391,-000. kar je za 46 odstotkov več kskor lani v tej dobi.
Zadeva se sicer v prvi vrsti tiče vlagateljev, ki so sanjo tudi najbolj zanimajo, ampak uUjlti se ne more dejstvo, da jo stvkr velikansko važnosti za ameriško delavstvo. Tske vloge nsmreč pomenijo rszvoj industrijo v tujini, katera bo potem konkurirala Industriji doma, dočim se bodo dobički še vedno stsksll v blagajne ameriških bankirjev v . obliki blaga in izdelkov.
Ameriški kapitalistični Imperij jo torej imel vsega denarjs (H) svetu dne 30. junije 1926 ničmanj kot $9,ftOO,000,000. Vse to jo bilo vlošeno pri ipozemsklh vladah ali industrijah. Pri Um šo ni vštot bankirski kredit, kl tudi znaša kakfga pol bilijona.
Poročilo trgovskega depart-menta pokazuje, da je bilo bogastvo ameriških bankirjev sledeče vloženo po svetu:
Kanada ln Nova Fundlandljat vlada je prejela 91.120,000,000, industrijo pa $1,420,000,000 po-sojila.
Južna in Centralna Amerika: Vlade 910,000,000, Industrije $3,225,000,000.
Evrops: vlade $1,OSA,000,000, industrije $4*0,000,000.
Azija in oceanske države: vlade $442.000,000, Industrije $280,000,000.
Skupsj so prejele vlsde $4,-147,000,000; induNtrlje ps $ft,-375,000,000.
Od skupnegs investlrsnegs densrjs je okoli pet mlljsrd ns-loženlh v Industrijah Ksnsde In špsnske Amerike, drugI dve ml-Ijardl pa so dobile vlsde rsvno Uh dežel. Ts dva smerlšks kon-tlnenU sU torej prejela še največ za razvoj svojih Industrij, a zadnje čast« pa so Je denarno vlaganje pričelo stekati v Evropo in Azijo,
Konservativen političen znanstvenik kakoršen je bil Wood-row VVilson Je izjavil, da investiranje Jo nov moderni način pre-maganja in da na tak način moderne države prlsvoje nove provinco.
Poročilo torej pokazuje hitrost, s kako brzino Združene države napredujejo v modernem načinu premagovanja, da si prlsvoje pokrsjlne, katere bodo vladali ameriški finančni mo-gotci. Poročilo tudi |K>kazuJe, da Anglija. lm|>erlj prvotnega kapitalističnega Industrljallzma, pričenja ssosUjati. Angleško Investiranje v tujini v prvi polovici leU 192ft Je za $844,000,000 nižje kskor posojilo bankirjev Združenih drtav.
Med novimi posojili Združe-nlh dršav Jih Je precej šlo tudi v Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko, zlasti |ni za razvoj električne Industrije v Nemčiji. Mamo nem
llonolulu. II. — HodlAče J« u-kazalo, da mora vojaška oblast fioslati na novo razpravo Usojena komunistična vojaka Trum<
bulla In Crouche. Vsi so prišli k_______________________________
nameravani razpravi, tudi advo- Ujm Industrija Je prejela $36,-kat, ki ga Je po«lala med narod- q00,000.
na obrambna delavska organi zacJJa, ampak vojakov nI bilo. Vojaške oblasti so enostavno Ignorirale odlok civilnega sodišča. Ali delavska organizacija ne ho odnehal« od boja, s svojim pravdnikom Patteraonom hoče doseči [s/polno osvoboditev vojakov,
POIJHKA J K JKTA.
KI Psao, Tez. ~ Organizacija International Lalior Defense Je poslala aem svojegs advokaU. da zagovarja Johna Zagorskega, ruskega drftavljana, kateri Ima biti deportiran na Poljsko, Tltt-' man zahUva. da sodišče vsaj ŠOO mrtvih v korejski poplavi. r«.„n|čno državljanstvo Seoul, Koreja, 22. Jul. u. U- Zagorokega kakor tudi da da radno poročilo se glasi, da je vo- prava dejstva, rakaj Je bil Zada, ki Je zalila velik del deirl«, gorski zaprt, predno se Jetnik začeU padati. Okrog 600 oseb |>reha reakcionarni poljski vta-Je utonilo.	di,	___^

r _
PROSVETA
•lasilo slovenske narodne podporne jednote^
f 4tyika.mlonufam naeopne podporne jednote
C#M OflMOT PO
Rokopisi m m vračajo
Narodninm: Zedinjane država (i* ven Chicago) »6.00 pol lata in $1.25 ca tri meaeee; Cbieago ia Cicoro *LbO »a loto. U* M POJ lato. $1j66 aa tri ateaeoe, la aa inoinozematvo $HM.
- -. ■—.—i...
M im, kar ima etik s
-PROSVETA"
M67-M 80. Uvaiala Avanaa. Cklcago. miaoia.
"THE ENLIGHTENMENT
Organ af tka Slovenk National Beneflt Bodetf.
Omnad ka tke Slovenk National Beneflt logj^ Advertlaing ratoa on egreement.
Sokacription: United Btotoa (escept Chicago) and Canada yaar; Chicago f6£0, and foroign countriea |8.00 par yaar.
"MEMBEE of Tha FEDERATED PRESS"
UNION LABEL APPLIED FOR
Datum ▼ ©klepanju
__ j U vs» J« ■ tom da ao ram na aatorl
pr. (Jani »•-») I»kg vašega imena na potekU naročnina. Panorite la
aaan -
KAKŠNI SIROMAKI SO PA BANKIRJI?
Oglejmo si jih!
Privatni Hzniški interesi prav pogosto stokajo v na-uzdanem časopisju, da industrijo ugroža polom zaradi naraščajoče poželjivosti delavcev po vedno večji mezdi in krajšem delavniku. Temu stokanju so dostikrat dodana priporočila, da je treba znižati direktni davek na velike dohodke, ker davki tako požirajo dobiček bankirjem in industrijalcem, da ne morejo naložiti rdečega centa v novih industrijah. Te jeremijade so včasi spisane v takem žalostnem tonu, da se pri čitanju teh starim tercijalkam vdero solze po licu in da na gl&s hvalijo Boga, da jim ni naklonil milosti, da so postale milijonarke.
Računski izkazi, ki jih objavljajo bančne in industrijske tvrdke pripovedujejo nekaj drugega, kot te jeremijade. Res so finančna poročila suhoparna, vzlietemu je pa dobro, da jih delavci čitajo, ker številke v teh poročilih podajajo sliko tako, kakeršna je. Tudi najbolj debele in vroče solze in najjokavejše jeremijade jih ne morejo apremeniti.
Tako n. pr. pripoveduje četrtletno poročilo Prve narodne banke v New Yorku, ki spada v Morganovo gospodarsko enoto, da Je glavnica tega bančnega podjetja deset milijonov dolarjev. Četrtletni dobiček pa znese dva mi-Ujpna in pol dolarjev. To pomeni sto-odstotno dividendo! Ako so gospodje vtaknili v podjetje deset milijonov dolarjev, jih prejmejo že v enem letu nazaj. Kar prejmejo naprej je vse čist dobiček. Ako se naslednje leto zopet izplača tako visoka dividenda, tedaj so tisti, ki spadajo k tej bančni družini, napravili že deset milijonov dobička. Denar ni blago kot n. pr. sujeno, ki je potrebno za človeško družbo, ampak je samo izmenjevalno sredstvo. Pri transakcijah tudi ni vselej treba šteti denarja. Včasi zado-Btuje košček papirja, ki mu pravijo ček, menjica, kreditno pismo itd. Torej opraviti ni treba veliko dela in tudi veliko delavcev ni treba v bančnem podjetju, ako napravi v enem letu milijon dobička. Navsezadnje bi ljudje prav lahko izhajali brez denarja, ako sprejmejo kaj drugega za izmenjevalno sredstvo.
V prejšnjih letih so se pripadniki te bančne družine zadovoljili s 60-odstotnim dobičkom. V bančnem podjetju se je pa množilo premoženje, ker so gospodje vsako leto dali nekaj milijončkov na stran za slabe čase. In tako se je ta naddobiček, ker so se gospodje zadovoljili samo s 60-odstotnim dobičkom, pomnožil v sedmih letih za osem in šestdeset milijonov dolarjev, ali skoraj za sedemkrat toliko, kot so udje bančne družine naložili v podjetju. In posledica tega je bila, da je vrednost delnic poskočila na dva tisoč šest sto dolarjev.
mmmmmmrn&iMannm

julua.
Nortti Ktratford, N. H. — Ker
Še nisem opazil dopiaa v Prosveti iz tega goratega kraja, sem se odločil malo poročati. Naselbina North Stratford, N. H., se nahaja precej visoko. V mesto vodijo žtfeznične proge Maine Central, Grant Trunk in Caoadian National. Mestece meji na državo Ver-mont, je prijazno in ima jako lepo lego.
V bližnjih mestih imajo vsega siti delsvski izkoriščevalci svoje lepo urejene poletne vile, kamor prisopihajb iz vročega juga v poletnih vročih dneh.
Kar se dela tukaj tiče, so tovarne za izdelovanje raznih lesenih produktov. Posebno znana American Sugar Co. ima tu veliko tovarno. Omenjena je znana delavska "ljubiteljica" in je menda sedaj "brok", kar se tiče poslovanja tu. Drugo so gozdarska dela, ker so y veliki množini večinoma gozdovi. Ko človek prvikrat stopi v gozdarske kempe, se mu nekam Čudno zdi, kje morajo prebivati ti ubogi trpini. Kempe so le za silo zbite, tako da ima mrzla burja v zimskem času prost dohod. V eni kempi biva od 50 do 70 ljudi; tam imajo svoja ležišča in vse. Plače na desetumo delo so od $1.75 do $2.50 in prosta hrana. Tudi so kontraktna dela. Bolj ko garaš, več zaslužiš.
O delavski uniji ni tu duha ne sluha. Ako komu kaj pripoveduješ o uniji, te kar debelo gleda. Da bi prišel kak organizator sem in bi izvedela kompanija, bi moral urno pobrati od tu šila in kopitna. Delavci so večinoma Francozi in Rusi, posebno po mestih je veliko Francozov, kjer imajo vsakovrstno obrt. Posebno imetna zabava je tu za lovce v lovski sezoni, ker tu se nahajajo v veliki množini srne in dol-gouhci ter tudi tam in tam kdo sreča kosmatega stripa.
Volsteadov zakon se tu lomi na vseh koncih. Ljudje drve posebno ob nedeljah z avti iz suhe Sahare si močit "kljun^ke" v mokro Kanado. Posebno zanimiv je Line House v Canianu, Vt. Tam stoji salon: v pol hiše se toči whisky ter pristni ječmeno-vec, a v drugi polovici Uncle Sam prodaja svoj soft drink.
Opozarjam patra "Koverto" na prav dober kšeft v ondotni hiši. Vernim in bogaboječim Fraficozom bi prodajal molitve nike, škapulirje ter svete podobice, a suhim Amefikancem bi gasil žejna grla.	>
Kar je tu Slovenoev, spadamo večinoma pod okrilje S. N. P. J. a moramo biti pri oddaljenih postajah. Tu ustanoviti novo postajo je pa neumestno, ker smo vsepovsod raztreseni. Poznam ljudi, ki niso pri nobenem društvu, a ko jih nesreča doleti, so največji siromaki. Za pijačo in igranje na karte imajo denar, za bodočnost jim je ko za lanski sneg.
Dne 11. t. m. se je hudo ponesrečil rojak Frank Udovč, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Omenjenega dne je vozil z konjem v gozdu. Nesreča je hotela, da ga je konj udaril z tako si lo z zadnjo nogo, da ga je zbl do nezavesti. Pokvaril mu je oko in izbil zobe. Nahaja se v bolnic v Lancesterju. N. H. želim mu hitro okrevanje. — Fr. Štefan
sko hišo in oglasilo se je lepo
število osobito Hrvatov, na kar sem jih začel vpisovati. Vpisalo se jih je 12. Medtem pa so prišli kompanijski žandarji in so nas razgnali, tako, da nismo mogli nadaljevati z vpisovanjem novih članov in obdržavanjem seje. Zdaj smo dobili prostore na Jew Hillu, kjer bomo shode obdržavali čim prej mogoče in čim čartfr ddbimo od S. N. P. J, Slovani naprej v S. N. P. J., ker vam je ona pomočnica v bo-ezni in smrti.
Prosim, da se brat Martin Pevec oglasi pri meni predno bo šel na konvencijo.
Zaradi dela moram naznaniti, da delamo vsaki dan, a plačajo nas po lestvM 1917. Pojem vsakdo ve kakšen je zaslužek. Zraven tega smo dobili od kompanije nagrado, da v "ripah" moramo sedaj sami postavljati opore, in ko premog poberemo, pa spuščati, kar je zelo nevarno delo. Poprej so to vršili "rib tassi", a zdaj ga more vsak sam.
Pobilo je 11. julija v soboto, co so se peljali "cutterji" na mo-torju na delo, kar S naenkrat. Dva sta v društvu, a eden ni.
Zato poživljam brate Sloverf-ce in Hrvate, da pristopite v e-no najboljšo in najmočnejšo — S. X. P. J., katera vam bo na pomoč v vaši bolezni, a vašim v smrtnem slučaju pomočnica in skrbnica.
Za danes dosti, ker sem truden; se bom še oglasil. — Louis Lastiner.
Za koliko se je pomnožilo premoženje modernih suž njev z belimi ovratniki in drugih delavcev—stražnikov, pometačev itd.—ki garajo v tem podjetju? Ako niso kaj priatradali od svojih ust, si pritrgali od razvedrila ali drugje, bo skoraj ravnotako revni kot tisti dan, ko so pričeli množiti premoženje tej bančni družini.
Poročilo samo je pa zelb podučno? Majhen krožek raultimilijonarjev, ki pripadajo k denarni ariatokraciji, prejema dobiček od bančnih podjetij.
čič.
Nemacolin. Pa. — Malo se sliši iz te naselbine. Tu je veliko premogarsko podjetje pod imenom The Buckeye Coal Co., katero lastuje 19 tisoč akrov premogovnega polja. A zaposlenih je v tem rovu do 1500 delavcev med njimi največ Slovanov bivše Avstrije in Ogrske. Je Ce hov, Slovakov, Poljakov, Hrva tov in tudi precejšnje število Slovencev.
Ker ae mi je zdelo, da bi bilo dobro, če bi ustanovili društvo S. N. P. J., sem sklenil agitirat med Slovenci in posebej med Hrvati, da bi ustanovili društvo
In v interesu toga majhnega krožka zdaj plaka na-uzdano časopisje, da je treba znižati dohodninski davek na visoko dohodke. Zakaj ni to časopisje svetovalo upravi Prve narodne banke, da naj vsako leto razdeli ves do- ^ ___________
biček, mesto, ds je molčalo, ko se je v sedmih letih zbiral kar m je"tudi Vgodilo. kupček oeem in šestdeset milijonov dolarjev naddobička, Najprej sem se oglaail pri gl ako mu je res do toga, da kapitalisti nalofce dobiček|S^f*1,	iii^KLU
v industrijskih podjetjih.
Ampak temu časopinju ni do tega. Ono želi, da imajo multimilijonarji Ae večje dobičke, ker se mu sto-odstotni dobiček zanje zdi premajhen.
Bankirji, ki pripadajo k denarni aristokraciji, so sicer ros siromaki. In *ic*r ao taki reveži, da bi jih zadušil denar, ki ga lastujejo, a*ko bl se nanje naložil, pa magari če bi sestal U samih bankovcev.
mi poslali potrebne spise. Zatem sem šel do superintendenta in njegovega pomočniks, ds bi nam dovolil obdržavanje syj kompanijski hiši, -katero prošnjo sta oba odbila.
Pueblo, Colo. — Slovenska naprednost v Pueblu prekaša vse druge naselbine. Če kdo ne ver jame, pa naj pride sem in si nas ogleda. Sami za smo in z vsemi. Zato smo "napredni
Petnajst let nazaj ali še več, smo bili še bolj "napre<tni !M Takrat smo se imeli prav po kranjsko. Zidali in kupičili smo profit salunarjem. v Grovu. Nobena na selbina v Združenih državah ni bila tako napredna kot pueblška. Vse je bilo lepo in dobro; "šmel-carji" kar nismo pustili dolarjev v cerkvi za čast tfožjo, smo jih pa po salunih zmetali za ba-ro. Kako pa tudi ne bi, ko so točile in plesale prave kranjske, štajerske in koroške devojke. Ha, to so bili časi! Tistih časov si nekateri želijo. Med nami ni bilo nobenega zgagarja, nobenega rdečkarja; vse je potekalo lepo in mirno, vse za čast in slavo božjo/
Samo enkrat pa so se feldveb-li, kaproli, frajtarji in rank-fantje, ki so služili pri sedemnajstem, zmikastili radi očetnjave, razpadle Avstrije in presvitlega Froncjožefa. V tej žaloigri smo v Pueblu sezidali dvorano v ta kozvanem prejšnjem Hunkey-townu — Grovu. Ne motim se ako rečom, da je bila to prva dvorana Slovencev v Ameriki razun mogoče pas šend kje gori v Minnesoti. Jožefovo društvo K. S. K. J. je zgradilo precej prostorno dvorano. Bila pa je čisto na kratko povedano — za business. Obdržavali so se ples in elekšn spičl kot še danes. Za kulturne prireditve se ni nihče zmenil, ker vsa kultura in znanje sta bila na abštesu cerkve ki ji pravijo Marija Pomagaj Tja smo šli vsako nedeljo, tam smo zijali, katera deklet ima lepši klobuk. Ce je pa bil cerkveni spič preveč zainteresiran > In God we truat, smo prisegal z rokami v žepih, da jih rajši za-pijemo in zaplešemo. Tako je bi lo naše ekonomično znanje v tistih zlatih časih.
Gospod Zupan (Mike) vprašuje, koliko domov so že socislist zgradili. Gospod Zupan, dvorana v Pueblu se je zgradila za potrebe, kakor farmar zgradi kozolec Tista vprašanja so tako otročja kakor je otročje reči: Živi tako kakor so te starši učili. Ali pride tudi tu v poštev nauk o evoluciji in ekonomiji? Tudi, katoliški prijatelji!
Naša naprednost je bila taka, ker takrat boljše nismo znali Danes je nekaj drugačna. Ta krat smo mislili, ds nas ne bo (jaz sem tedaj pisal, da nas bo) nikdar konec. Danes čutimo, da izginjamo, pn ae bojimo tega. tem asimiliranju pa bi tudi radi, da bi se še nekaj časa obdržali, če že drugje ne. vsaj v Insurance društvih in v veri naših očetov. Za to tudi taka zagrizena nestrpnost katoliških korenin. Vi
Zupan hoče tudi vedeti, koliko cerkva ao že zgradili člani S. N.
P. J. Kaj misli Zupan, da je to ponos ljudi, ki zidajo cerkve? A-
ko je talco, tedaj smo Slovenci v celoti najbolj ponosen narod. Tam, kjer smo se rodili, je na vsakem hribčku cerkev, farna, podružna, božjepotna, ali pa tapelica ali slično. Koliko truda je bilo znositi kamenje na hrib. Kmet, ti pa plačuj, ako ne, i j prodamo kravo iz hleva.
V Ameriki je drugače. Tu se ne more siliti. Zato pa tako zavajanje. S tem hočete biti ponosni! S tem naj bo narod napreden! V gotovi meri je tako, v veliki večini tudi v Pueblu tako.
Naprednost ie znanje, izobrazba. Kdor se upira tej, samo eksi-stira kakor nižje živo bitje po evolucijskem zakonu. Radi, mogoče še preveč radi zapišemo stvari, kakoršne so. Ampak treba je, da se učimo iz njih.
Ce mislimo, da smo napredni zato, ker imamo društva, da smo zavarovani, se grdo varamo. V naših društvih je preveč "karakterjev", ki so zdaj tu, zdaj tam. S tem se opajamo, da bi zakrili resnico. Ako odvzamemo S. N. P. J. vzgojo v razrednem boju, vzgojo proletarijata v resnici, tedaj se ponižamo kot ljudje, ki imamo pravico do človeškega življenja.
Tudi pri Orlu so ljudje, ki se radi opajajo samo s šoviniz mom. In če kdo pove ali zapiše resnico, ni to nič slabega. Da ne bo zopet kdo rekel, da tako pišem, ker mi diktira Boltežar, povem tistim, da niste užalili njega, ampak s tem "diskvalificirate" druge, ako mislite, da ne morejo nekaj spisati brez napak.
Zadnjič si, old timer, dobro povedal v Proletarcu o nas. Kadar se snideva, ti bom dal cigaro. Pridi včasih tja v mestni park. Tam ni toliko naše naprednosti, ko človek vsaj malo pozabi na naše učenosti, ko municipalna godba zaigra tisto špansko "La Paloma". — Joe Hočevar.
Sledeči trije so deležni Dn» druge in tretje nagrade Si cor so po vrsti imenovani — lJ so v kontestu za opisan j* do^ jajev poslali najboljše pri^" te *
Miss Mary Jug, West Mineral,
Peter Slabe, West Allis Wh Mrs. Kattie Stonich, I Colo.
IZPRMORJft
Zaplemba komunističnih knjig. — Po nalogu goriškega podprefekta je bila zaplenjena druga izdaja od Janka. Kralja spisane knjige "Bpji malega naroda" iz zbirke "Rdeče knjige" katero je pričela izdajati kmet-sko-delavska zveza v Gorici.
Smrten padec s kolesa. — Pred dnevi je padel 52-letni gostilničar Alojzij Sfiligoj na pot iz Ločnika s svojega kolesa, pri čemer je zadobil težke notranje poškodbe. Sfiligoja so prepeljali v sanatorij Sv. Justa, kjer je nesrečnež podlegel zadobljenim poškodbam.
Nesreče brez konca. — V goriško bolnico je bil te dni prepeljan 26-letni mizar Alojz Plesni čar iz Trnovega, katerega je precej težko ranila granata na desni roki, ko je odkrival streho neke še od vojne preostale barake.
ZARKOMET

innouj
Nagrada se izplača v knjigi Književne matice kakor je bij naznanjeno ob otvoritvi kont* sta.
Turki vprašujejo po ameriških učiteljih
Toda misijonarjev nočejo.
Povedala st* mi. da bi, ali dijo, da se tudi med muni Slo-kompanija ne dovoli nobenih sej venci širi (revno sicer, ker smo ali shodov na svojem zemljišču vzgojeni, da se sovražimo) eko-To ml je seveda dalo razumeti, nomskl nauk. Pa si mislijo, ako
jim odsekamo glavo, ubijemo vse skupsj.
Carigrad, 20. jul. — Turška vlada se je obrnila do podadmi-rala Marka Bristola, ameriškega komisarja, da bi priporočil za enkrat šest ameriških učiteljev, ki bi se podali v Turčijo poučevat mladino.
Zaenkrat hoče turška vlada tri učitelje in tri učiteljice. Naloga teh moči bi bila poučevati angleščino kakor tudi telovadbo in ena ženska pa naj bi učila hišno gospodarstvo. Plače bi bile za moške po 400, za ženske i>a po tri sto turških funtov na mesec. (Turški funt sedaj velja 56 ameriških centov).
Učitelji morajo biti dobrega nravnega obnašanja in biti morajo prijazne osebnosti, kakor morajo tudi imeti Čut humorja. Zvezani ne smejo biti z nikako misijonarsko organizacijo niti ne z Young Men's Christian Asso-ciation.
Admiral Bristol je brzojavil zveznemu izobraževalnemu uradu, da poizve za ljudi, ki bi bili take kakovosti. Priglašenih naj bo dvanajst učiteljev, od katerih jih bo od bral šest.
Mary Jug je mlada dm. kinja, ki pohaja "high school" Poslala je dva dogodka št 7 št. 25. Peter Slabe je dobr«, zna, čitateljem kolone. Prispevali, celih 22 dogodkov iz njegovega življenja. Objavljenih je bilo ll in sicer št. 3, 4, 22, 42, 59,6i 63, 80, 81, 82, 90, 97, 98, M 101, 112 in 118. Mrs. Kattie Sta! nich je poslala št. 53.
Zdaj pa nekaj besed o konti, sto.
Prišlo je 168 dogodkov in ot javljenih je bilo 130. Kontest ji trajal tri mesece od 1. marca do 1. junija. Pošiljatelji zavržeaš dogodkov se niso držali pn*g kontesta, nekaj je pa tudi bik takih, da niso za v list, čepm rad verjamem, da so resnih Nekaj je bilo prepisanih iz st*. rih časopisov. Drugi so bili stari "vici", ki so znani po vsi sloves, ski domovini.
Skoraj 90 odstotkov spisov k je tikalo cerkve in duhovnov. V tem oziru so bili spomini bolj e-nolični. Mimogrede moram omeniti — kar sem že enkrat lasi pribil v tej koloni — da se ne strinjam z onimi, ki obsojajo da-hovnike radi ljubezni. Moje mnenje je, da ima tudi duhoven, ki je v prvi vrsti Človek in moi, pravico do ženske, katera se mu pusti. Kdor mu to očita ali srna-tra za greh, ni nič boljši od onih, ki zagovarjajo dvojno moralo, eno za moške in drugo za ženske. Mi nismo tukaj, da bomo pobo^. šavali ali reformirali duhom Kljub temu sem priobčil vse, kar se je dalo priobčiti, ker nočem nj-komur jemati svobode izražanji
Kontest je končan. Zaenkri se naj oddahnejo oni, katere« dogodki najbolj pekli. V jesei ali čez zimo, ko bo več časa, pride zopet kaj drugega, novefi Hvala lepa vsem prispevalce«! Kakor sodim iz pisem, ki mi dt hajajo dnevno, je kontest na» dil veliko zanimanje za kolon K temu ste pripomogli vi.
.a a e
Očeta iščejo.
Dragi Žarkomet! Posveti malo v Canton, da najdemo očeU Prošlo jesen se je rodilo dete. Salamenske babnice so bitrs razklepetale po naselbini, da * trok nima očeta. Jaz sem pa dejal: To ni mogoče! Na to, kar klepečejo babe na cesti in "farji" v cerkvi, se ni zanesti, ker! ljudje niso pri pravi pameti-A glej ga, šmenta! Kmalu bo k to dni in še niso našli očeta. Kji je torej oče? Ali bomo res dsfi sv. Jožefu novo službo redniki! — Cantonski "Attest", Cantd Ohio.
aae
Dobre novice iz Jugoslavije.
Skoda, ker nimajo tudi Sloves ci in Hrvatje vsak svojega krt-Ija. Potem bi bili zdaj trije kr* lji na Bledu.
aae
Pertinentna vprašanja.
Zakaj mister Bryan, ki j« t* ko pobožen mož, ne gre v n"
Ri»:
aae
kaj mislita gospoda. Ali jaz
sklical shod v kompanij-
AH žeHi znati pravilno ia čitat angleško? Naroči «* vefMko-angtetto nlovnico", katero je Izdala In Ima na prodaj Književna matica S. N. P. J.
Se nekaj o duši.
G. Trunk mi odgovarja, * kanibali niso samo oni, ki žro» lesa, pač pa tudi oni, ki žro • še. There you are! Ja* sem * rej "dušožre" Well, če jrr«* na ta način, ste vi vsi, je na Črni strani, pametotna. Kljub temu oboji umremo taW te, če ne bomo jedli nič druge^ Jaz nisem požrl Še noben«- duij vi pa tudi nobenega socialiA čeprav jih koljete Še leta. . Kar sem hotel povedsti, K * Ce ima divji, zverski človek.» nibal, dušo, tedaj jo mora J vsej prsvici imeti tudi gorila. ni zver. G. Trunk, bodivs na j*; nem: Jaz ne vem nič o dani. kdo jo ima in kdo je nima. J^ pravite, da veste, dasi sem jj pričan, da v tem oziru nf v*^* i-nit več ko jaz. Edina dif«"*J med nama je, da vi verujetr. e veste. Verovati in vedeti rtiH noč in dan. Ali vam je jasno^ K. T.*

Veliko veselje v h-prazi jeiem Por«rju
Toda iz demonstracij so se raz-vili izgredi med nacionalisti in republikanci.
Berlin, 22. jul. — Francozi in BeUrbi i zdaj odhajajo iz Porur-ja četa za četo. Prebivalci, ki so dve leti in pol iiveli pod tujo oblastjo, so dali duška veselju s hrupnimi demonstracijami. Ko w francoske čete zapustile mesto za mestom v industrijskem srcu Nemčije, so začeli — kakor na povelje — povsod zvoniti zvonovi, tovarniške piščali so zatrobile, počili so streli iz mož-narjev in ljudje so hiteli na jav-, e prostore. Začele so se parade, phodi in na hišah so se zopet po-cazalc nemške zastave.
A kmalu je bilo v večini krajev konec veselja. Demonstrira-i bo večinoma nacionalisti, pri-itasi monarhije, ki so hitro na-eteli na odpor pri socialističnih n komunističnih delavcih ter jri republikancih sploh. Nasta-i so nemiri. Nova nemškk poli-»jja, ki je prikorakala za odišli-ni francoskimi vojaki, je imela akoj polne roke dela. V Bochu-nu je policija naskočila izgre^-like z bajoneti. Več oseb je bi-p ranjenih.
jfiharček v čajeem koHičko Je polegel
IC NE BO IZ PREISKAVE.
. >
ako naznanja državni pravdnik Crowe.
Chieago, III. — Privatni inte-esi, ki izdelujejo celo in luknji-sto opeko so si v laseh. Eni in-eresi so zagovarjali, da se mo-ijo vmesne stene v poslopjih raditi le iz celo opeke, drugi so i trdili, da se lahko grade iz knjičaste opeke, ki je še bolj •dna in trpežna kot pa cela o-cka.
Semintje so letele zelo trde esede. Očitali so korupcijo in odkupovanje. Neki občinski vetovalec je trdil, da je bilo kar ol milijona dolarjev izdanih za odkupovanje v dosego gotovih finskih stavbinskih odredb, eliki dnevniki so afero že spra-ili na prve strani. Ljudstvo se i že veselilo, da bo zopet čitalo mazane stvari, ki so v navadi v danjem gospodarskem siste-u. Ampak zdi se, da ne bo nič. Državni pravdnik Crowe pri-aja zdaj z izjavo in pravi: "Moji pomočniki poročajo o godkii, da so vsakega izpraša-ki je bil s tem dbgpdkom v ezi in pokazalo se ni ničosar, ir opravičuje obtožbo., Zdaj io dokončali delo, ^dokler ob-nski svetovalec Albert ne predli nadaljnih dokazov." Ob času te izjave državnega avdnika pa prihaja v javnost st, da se županu nI posrečilo, i bi bila odredba sprejeta v ob-nakem zastopu pred poletnimi Mitnicami.
Novi Člani v stavbinskem in sovnem odseku se hočejo naj-vo seznaniti z nalogo, ki je od njimi. In tako ne bodo ni-
&«ar podvzeli do jeseni. Pisali bodo v druga mesta kot ew York, Philadelphijo itd. o porabi luknj ičaste opeke. V teh lestih namreč že vporabljajo te rste opeko.
Torej Akandalček se najbrž ne izvije, kajti voda v čajnem ko-ičku se pomirjuje.
Stavka v Belgiji.
Bruselj. — Stavka belgijskih □vinarskih delavcev, ki traja že r<-cej časa, je pričela šele sedaj »bivati pravi razmah. Dvajset ®oč delavcev v distriktu Liega pustilo delo 16. julija.
H
KajiževM vesti
julijska številka, ima «*dečo vsebino: Frank Kerže: roci solnca, pesem. Frank Ker-Kadar delo počiva, povest nadaljevanj«). Nekaj o< dav-»h. Iznajdbe in njihova vred-'«t. Kako love kite danes, ovci človeške hrane. Pri nas in rugod. Kaj z našimi zobmi? učeniki znanstva. Odvianost *»«ga zdravja. — Priloga: Co-»dinjaki del.
Naslov revije: Css, 1142 Dal-^Hd.. N. E., Cleveland, O.
BRVANOVA VPRAŠANJA IN letni Thomas Kelly je prekrižal
DARROWOVI ODGOVORI.
(Dalje s 1. strani.)
ti "trdega agnostika" Clarenca Darrowa v prid evoluciji.
Najbolj patetična prikazen v celi drami ali komediji — kakor se vzame — je bila porota. Vsi sO slišali proces, samo porotniki ne. Vsega skupaj so bili porotniki v dvorani tri ure, obravnava je pa trajala osem dni!
"Zdaj si moramo kupiti časopise zadnjih dveh tednov, da izvemo, kaj se je godilo v sodni dvorani," je rekel Jack Thompson, eden porotnikov.
Prihodnja bitka se vrši pred tennesseejskim vrhovnim sodiščem. Razprava pride enkrat v dveh mesecih. Ako tudi to sodišče razsodi proti Scopesu, tedaj pojde pred zvezno vrhovno sodišče v Washingtonu.
Kakor poročajo, je obravnava stjala državo |300, toda zago-vorništvo je potrošilo okrog $25,000 za izbiranje znanstvenega materijala in dobavo prič, ki pa so bile izključene. Glavni odvetniki — Darro% Malone in Hays — so delali zastonj, toda Unija za ameriške civilne svo-bodščine, ki je financirala proces, jim ja plL*aJa vožn jo in -hotele, ravno tako znanstvenikom, ki so prišli v Dayton.
tračnice, medtem ko ga je zadel osebni vlak. Vrglo je njega ln avtomobil v delavca Thomasa Burnsa. kateri jo bil na meatu ubit Kelly je težko poškodovan.
V La Grangu je ubilo Johna | Kvana, ki se ni ozrl na železniške zatvornice, jih preskočil in priletel ravno pod brzovlak. 25-letni Ryan bo najbrž umrl za posledicami.
DeveUetni Raymc\nd VVhelan je bil pdvožen od avtomobila na cesti Huron. Umrl je za poškodbami.
Trije moški so obtoženi uboja, ko so prišli pred veleporoto radi povoženja oseb z avtomobili; Moški so bili baje pijani med časom, ko se je pripetila nesreča.
1*0VEST MLADEGA JET-NIKA.
H«xley v Aigllji obsoja Bryana
Sorodnik slovečega naravoslovca pravi, da je Bryan slep za dokaze evolucije.
Oxford, Anglija, 21. jul. — Julian Huxley, vnuk slovečega angleškega naravoslovca Thomasa H. Huxleyja, ki je z Darwi-nom vred raziskoval dejstva e-volucije, je te dni povedal svoje mnenje o W. J. Bryanu v A-meriki z ozirom na protievolucij-sko obravnavo v Tennesseeju. Huxley je senijorni demonstrator zoologije na oxfordski univerzi.
"William Jennings Bryan kuje kapital iz nesporazumljenja med evolucijonisti", pravi Hux-ley. uPri tem je menda pozabil, da so tri velike veje in mnogo s§kt kristjanstva, med katerimi je veliko več ljutega nasprotstva kakor med evolucijonisti.
"Med evolucijonisti ni prepira glede fakta evolucije same; o tem so vsi prepričani. Da se evolucija tiče človeka kakor vseh drugih organizmov, ni tudi nobenega dvoma več. Bfyanovo lastno telo ima več okolnostnih dokazov evolucije kakor pa je treba za obtožbo ducata ljudi u-mora.
"Največji dokaz človeške evolucije je razvoj zaplodka v ma-ternem telesu. Ali je fundamen-talistom znano, da je vsak izmed njih pred njegovim rojstvom izšel iz ene same primitivne Staniče, da je imel v svojem času škrge na vratu kakor riba in pozneje dva palca dolg rep? Tu je evolucija človeka očitna. Cemu to, ako ni ponovitev v posamezniku zgodovine razvoja človeškega rodu?
"Cital sem, da bi Bryan rad videl, da ustava Združenih držav bazira na bibliji. Upajmo, da se še pravočasno spomni, da bi u-stava temeljila na veri v ploščato zemljo, v demone In Čarovnl-ce ter ns odobren ju pollgamije in uničevalne vojne. Dalje bi amer. ustava morala priznati božanstvo, ki samo sebe pobija v v bibliji. Bog v starem testamentu je bojevit in maščevalen, dočim je ljubeči oče v novem testamentu."
VARNOST NA ClKAftKIH CESTAH.
Chieago. — Okrajni odbor J Antonom Cermakom na čelu, dr žavnim pravdnikom, cestnim ravnateljem in drugimi se sestane jutri k posvetovanju za do-aego večje varnosti za avtomo-biliste na železniških križiščih te? za pešce na cestah. V okraju se še vedno nadaljuje pobi janje kot poprej, namreč po dve žrtvi na dan. Uko da je bilo v Chicagu in okraju od novega leta aem že ubitih 404 oaeb. Ce ns poavetovanju ne bo dosežena ni kaka protekcija, je Cermak izjavil, da bo zahteval, da okraj nl odbor odredi atroge kazni proti raznim kršilcem.
Na križišču Soo železnice je pripetil nenavsden slučaj. 7*-
Kanaas City, Mo. — Zastopnik organizacije International I^abor Defense je obiskal Aleksandra Kahna, vojaškega jetnika v Leavenworthu, ki mora odslužiti dvajset let ječe. Kahn je sedaj star 26 let in je v ječi Že osem let. On je eden izmed sedemnajstih nesrečnikov, ki so bili obsojeni jk> voj nem sodišču leta 1918 in spoznani krivim u-mora nekega drugega jetnika v disciplinarnih barakah v Lea-venvvorthu. "Tam so vsi bili zaprti na kratko dobo radi malih vojaških prestopkov.
Khan izpoveduje, da je bil u-mor nesrečen slučaj, ki je bil po-sledica boja na pesti med dvema jetnikoma. Umorjeni je bil razkrinkan kot ovaduh, kar so mu dokazali drugi jetniki. Sedemnajst je bilo sojenih in obsojenih kot vzgled za druge, ki bo ostali v barakah.
Kakor Kahn dalje izjavlja, je bilo postopanje vojnega sodišča neregularno in pri vsi razpravi ni bilo nikake tolerance kakor je to po civilnih sodiščih. Prvotna obsodba se je glasila na smrt, ampak pozneje je bila omiljena na doživljensko in slednjih na dvajsetletno ječo. Devet izmed sedemnajstih je bilo izpuščenih.
m- l. um^^l
testi iz Mgosiavije
Delegati za medparlamentar-no konferenco v Waahingtonu.
—Beograd, 1. julija. — Danea opoldne je imel sejo odbor zs in-terparlamentarno konferenco v Washingtonu. Seje se je udeležil tudi minister Marko Gjurlčlč. Sklenjeno je bilo, da odpotuje na interparlamentarno konferenco v Washington pet poslancev In sicer trije zastopniki parlamentarne večine in dva zastopnika o-pozicije. Vladna veČina je določila za svoje zastopnike dr. Vaso Jovanoviča, dr. Srgjana Budi-savljeviča in dr. Vclizarja Jan-koviča. Nocoj je imel sejo Davi-dovičev klub, ki je določil za svo-jegs zastopnika dr. Vojo Marin-koviča. Nato se je vršila sejs voditeljev opozicije, na kateri ju bilo sklenjeno, da gre kot peti član naše delegacije v Washing-lon dr. Ante Trumbič. Zatem so voditelji opozicije protestirsli pri predsedniku skupščine Trif-koviču, ker sta sc opoziciji pri-znsla ssmo dvs zastopnika.
■Požar v Breznlci---Dne 80.
junija je ogenj uničil gospodarsko poslopje in hlev posestnika Franceta Baloha, PP domače Ra-karja v Zabreznici št. 7. pri Žirovnici. Za žgal je domači 7-letni sinček, ki se je igral z ognjem.
Smrtna obaodba v Alboolku—
V Stbeniku je porotno aodišče obsodilo brata Ivana in Mijo Du-jiča zaradi zločina zavratnega umora, izvršenega na Anti 2igi-ču iz Kristanja. katerega sta iz zasede ustrelila In ga oropala, na smrt. Videl In spoznal ju Je neki pastir, ki Je nastopil kot priča.
Samomor viaokošolke v Beograd«. -f- Na stopnjišču univerzitetnega i»slopjs v Beogradu se je s sublimstom zastrupila dijakinja filozofske fakultete Milena Markovič. hčerka kmečkih staršev v kragujevskem okrožju. Umrla je še istega dne v groz nih mukah. Vzrok samomora je velika beda, deloma tudi nesreč-ns ljubezen.
Smrtni skok Iz bolnice. — V dubrovniški bolnici ae je ž« dalj časa zdravil 63 letni aeljak Mato Ogresta. Bolezen ae je obračala vedno na alabše. vsled česar je sklenil, da gre prostovoljno v smrt. Ko so aobolniki zvečer zaspali, je Ogresta natihoma od-
prl okno ter iz drugega nadntro-pja akočil na ulico, kjer je polomljenimi udi obležal mrtev.
Umrli v Ljubljani. — Janez Boris Brandataetter, novorojenček, 3 dni. — Ivana Smole, delavka. 48 let. — Angela Kolone, kočarica, 29 let. — Ivan Maček, sin hotelakega kurjača. S dni. — Terezija Valant, užitkarjeva žena. 73 let.
Kevan drobiž za Jugealavljo.
—	Kovan drobiž za Jugoalavljo, ki ga kujejo v francoskih ia belgijskih tovarnah, pride Še letos v promet. Do konca avgusta prispe v Beogrsd drobiž po 2 dinarja. a do konca ^oktobra tudi ostale vrste, tsko da pride kovani denar Že letošnjo jesen v obtok.
2H vojakov ohaojenih radi de-oertacije. — Dne 4. julija je bila pred vojnim sodiščem v Sarajevu končana obravnava proti 28 vojakom, ki so pobegnili is vojaške službe. Vsi so bili obsojeni na zaporno kazen od 2 do 6 mesecev, največ pa do leta dni. Razsodba je razmeroma mila, ker so se upoštevale olajšujoče okolnosti. Nesreča valed ročne granate.
—	V Paliču pri Subotici je ročna granata ubila posestnika Jurija fialaju in njegovega 13-letnega |iha. Sala j je lidtel s kladivom razbiti granato, ki je eksplodirala in povzročila nesrečo.
Smrtno ponesrečil se je 6. julija v Stožicah pri Ljubljani po-sestnik in gostilničar Novak. Z visoko naloženega senenega voza je padel med konje in sprednja kolesa, ki so ga grozno raz-mesarila. Nesrečni mož, ki zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok, je ostal na mestu mrtev.
Samomor zaradi nesrečne ljubezni. — Pod kamuolomom Mar tinščica pri Sušaku so našli grozno razmesarjeno truplo mlade, približno osemnajstletne de-vojke, ki je v samomorilnem namenu skočila v globoki pVe-pad kamnoloma. Ugotovilo se je, da je samomorilka mladenka Dfcrinka ftarinič iz Rožmaničsv pri Kostreni, fena najlepših deklet v tamkajšnji okolici. Smrtni skok v prepad je izvršila zaradi nesrečne ljubezni.
Tihotapstvo srebra v Italijo.
—	Obmejna finančna straža na Rakeku je aretirala Viktorja Francetiča, trgovca z manufak-tumim blagom v Gosplču, ko je hotel pretihotapiti v Italijo 80 tisoč kron v srebru. Verjetno je, da je Francetič v zvezi z večjo tihotapsko družbo.
lasje
Lastnik premogokopa je ležal v svilo ln puh odet na postelji. K njemu pride angolj Gospodov ln mu zakliče: "Vstani bogati mož!" Ta klic mu ponovi trikrat. Ker pa je bil mož dober katolik je služsbniks ubogal ln mu sle-dil. Sls sta do ubogega moža. Dobila pa sta na njegovem domu le sirot«, katerih očete Je v pre-mugokopu zasulo. "Daj jim I" pravi sngelj, in l>ogsti mož Je s težkim srcem daroval vsakemu en dolar.
Odšla sta in se napotila do žene, ki je nedavno postala vdova, ker je !>ogati mož premogokop zanemarjal In al ni hotel napraviti prevelikih stroškov ter Je rsje videl, da so se množile nesreč«, nego, da bi dal varnostne nspravo v Jami popraviti. "J>sj Ji!" pravi nenadoma sngelj. S s.imozstajevsnjem in jezo Ji je dal 50 centov.
Ko ata prišla na cesto ata srečala berača, k I je postal v službi bogataša pohabljenec. "Daj mu!" zapove angel j in besede ponovi. "Ne!" Je kričal bogataš, "to bo preveč ... Ne! Ne!" 'TI nI vendar dobrodušen!" pravi smeje angolj, "Ampak le takrst, kndar me to nič ne atane!" kriči »>ogataš in od atrahu se Je potil.
V tem se Je zbudil, i»t je tekel po vsem njegovem telesu. Nato je vatal, ao oblekel ln segal po časopisu In gs ogledoval. — Bog pomagaj! Vse skupaj ao bila le alabe aanje.
Tods bogataš so jo hotel enkrat zs vaeiej iznebiti takih ln lzlobnih aanj In takoj, ko se j« odpravil, jo napiaal ukaz, da a« mora radi gotovih dogodkov v (i m tednu vsakemu delavcu od plač« adtegniti po on dolar. In ko Jo vidoJ prod a«boj vea dobU čok« toda J Je v svojem kstoli-Ak«m srcu mislil, da j« moral poslati božjega služabnika sam gospod Bog.
s aa uvmmu avs» Izvrševalnl odbor:'
UPRAVNI ODRKEi Predsednik Vtaaant Calahari »adpradasdiuk Andrav Tldrkh, R. f. D. f,
VZHODNO ORROtlVi ZAPADNO OKROŽJBi
Ros ltt, Jofeaslavn, p«.i gl. tajnik Matth** Turk; taiatk balaUksga sOdslSa Bls* Navaki gL bUgsJnlk John Voffriek; ortdnlk itnalla Jofts Zavartalfc. upr.viulj SlaaUa Vttt« Mina.
POROTNI OD0KK: Martla islsoalkar, pradaadalk. Hoi t?«, Unrbertaa, Ohio: rfreMio A. TsucKsrM SU7 8. Kld*««sr A v*. CJtk»ao. III.; Joha KrUaMBŠK, mil Ba-ainctsau Avv Waat Park. Okla; Mart Vdovkh, SSS4 t. Ridsaoaf Ava, Ghl-ra«o, IIL i Jaka Taršall, Boa 11. Btrsbaas. Pa.
BOLNIŠKI OD8KK: OSKKDNJR OCROftJBi Bls. Novak, arsdssdntk, 1447-44 B. Utraiala Am.
Ghkasa. III.
Jssob Aiahroilč. Ros 194, M aaa Boa, Ps. Josoph Zor k o, RF». I, Boa 114, Waat NovSaa, Pa.
Anton ftular, Ras 104, (iross Kaas, aa Jufosspod. Frank Klan. Roa SI9, i lilskalai. Mlaa.. aa aov. aa«. Jaha Golob. Baa 144, Uoefc S«rla«a. ,Wyo.
Nadzorni odbor:
Paal Boraar. prsdardnlk, IS5S d. Uwndsls Avs.. Chleaga. IU. t Rlehard J. Zsvsrtnlk. R. Na. 1. Ilinadsls. III.: Prsnk Zs]e, ISN W. Mth Rt, Chl.
«uro. 111.
Zdruilt?Nil odbor:
Pradaadalk i Praak Alsš, 1114 Ro. Crswford Ava, Cklaago, UL\ Jatto Ovaa. 4440 W. Mth Rt, Ohlaago, III.; Jaha 011», I4N Ro. Oltftaa Park Avo, Chlrsro, IR.
VRBOTNI ZDRAVNIKI Dr. F. 1. Kara, 4H1 Rt Oslr Avo. CMaai,
Ohio.
POSORl - Karo srada, as vrti tak«!et
VRA 1MHMA, kl aa aanaiajo na paals gL
eadaiitvo R. N. P. JH M57-59 Ro. Uwndala Ara, Čhlsago, IIL
V8B ZA DE V R ROLNlAKB PODPORE BR NAILOVKi itvo 8. N. P. J, 1457.4» Ro. Lairadsls Ava, Chks««, IIL
DRNARNR POŠIUATVR IN RTV ARI. kl aa tišajs gL •dhora la jadnots vobte aa aaalovai Talalštva 8. N. P. J. 1447-dala Ava. Chieago, IIL
VRB ZADBVB V ZVEZI R BLAGAJNIŠKIMI PORU m »ešlljaje as aaslovi Blagajalltvo R. N. P. J. 144744 fe. Uoadala Ava, Ohlaago, fi.
Vas prltošha glsds ppalovsals v gL tevrftsvs&sai adhara aa «a| pošljolo Psal Hsrgarja. prsdsadalka aadiaroaga odhars. Ilgar aaalov |s a«aroi.
Vsi prlslvl aa gL porotal odssk aa aaj po4ll]s]o m aaalov i Martta nikar. Bos m, Barhartoo, Ohio.
s glavnini adboralkL kl Maja v Rta
Val dopisi ta dragi spisi, aasaaalU. aglssl. aarolatas ta splak vos kar ia r svaal s glasilo« IsdaoU. aaj aa »ašllla aa asslavi "PBORVITA",
1447-11 Ro. Lsnmdsl* Aro, yhlsa«o. IIL
Stoletnic« Železnice. — Dne
2. julijs se je slovesno praznovala v Angliji stoletnica prve železnice, ki je vozila mod Stocktonom in Darlingtonom. V to svrho vozi danes po isti progi in z isto hitrostjo 10 kilometrov na uro dolg vlak, KI Je glavna prireditev v vrsti prosls-ve.
Najprej pride ena najprvih lokomotiv "Hetton Colliury". Slede ji drugi stari stroji, za njimi pa pridejo orjaške moderno lokomotive, ki vlečejo velike razkošne vagone, ki ao Jih dale na raz|>olago velike železniško družbe. Vea vlak je 10 kilometrov dolg In zavzema torej skoraj vso progo, dolgo le en kilometer več.
Ta sluvnostnl vlak ima namen, pokazsti razvoj železnice tokom enega stoletja. Del tega vlaka, kl prsvzaprav ni en sam vlak, ampak obstoja iz cele vrste večjih ali msnjših skupin vsgonov in lokomotiv, ki so druga od druge oddaljene le po par metrov, tako da ae ti U daljava zde kot en sam dolg vlak, obstoja lz ploščatih vsgonov, ns katerih s« pelje po en« živa slika iz zgodovine železnice. V vlaku je tudi eden največjih in najnovej. šlh angleAkih strojev, "City of N«w«ftstle". Prod njo je "lokomotiva št. 1", ki jo je zgradil Goorg« Htephrnaon in k I je vlekla prvi želoznlšk! vlak ns tej progi dne 27. septembra 1825. Na ta način sta skupaj prv« In takorekoč doslej zsdnjs lokomotiva, ki najbolj« dokazujeta razvoj železniških atrojev v e-nom stoletju. Ako amo rekli, ds sledi najmodernejša lokomotiva prvemu stroju, ne smemo vzeti toga dobesedno, ker vleče Sto-phonaonova lokomotiva vso one vsgončke kot pred sto loti. Ael« za Um historičnim vlakom pride najnovejši stroj z največjimi modernimi Pullmanovlml vagoni.
V starih vagončklh, ki so ns-ravnost pritiikavčkl v primeri z današnjimi vozovi In so procej podobni večjim kočijam na železnih kolesih, sedi godba in igrs vsa čas. TI godci imajo lato uniformo, kot ao Jo imeli predniki ob sv«čani otvoritvi prve parne železnice na avetu (»rod sto leti.
Vzdolž vae U kilometrov dolgo prog« mod Stocktonom In Itaiilnjrtonom j« na tiaočo ljudi, ki živahno pozdravljajo slav-nostni vlak. k I Uko nazorno kašo razvoj železnice In njenega parka. V zvozi s to prireditvijo jo na programu tudi več drugih slovesnosti.
TRI MKSKCK JKCK RADI DVAKRATNEGA GLASOVANJA.
Chieago. — Robert Moehle je bil Šele zdaj kaznovan, kor jo pri zadnjih novemborsklh volitvah dvakrat glasoval. Obljubljena mu Je blls politična služba, kakor je ssm prlznsl. Odsedoti bo moral tri mesece v okrajni joči.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vost vsem prijateljsm in znancem širom Amerika, da jo dne 22. junija 1926 nemil« smrt pretrgsla nit življenja moji ljubljeni soprogi, oziroma ma-Uri,
JENNIK LKHKOVEC.
Umrla jo na ponosrsčani operaciji v sUroatl 41 let. Rojsn« Je bil« na Verdu pri Vrhniki. Civilni pogreb ae Js vršil 24. junija t. 1. na narodnem pokopališču. Iskreno ae zahvaljujemo vsem, kl so nsm pomagali Ur nas tolažili ob času brtdks Izgubo nsšo ljubljene soprogo oslr. maUre. Iskrena zahvala društvu "Moška jednakopravnost" št. 119, SNPJ., društvu "Sloga" št. 14, SNPJ., in Slov. ssm. podpornemu društvu zs krasno ds-rovsne vence ter iide!«tbo pri |m>grebu. Srčna hvala S. N. P. J. In Slov, ssm. pod. društvu, za Uko hitro Izplsčilo obveznosti napram naši aoprogl In materi, katerih organizacij jo pokojnica bila Članica. Srčna hvala sa krsane darovane vence družinam: Frank Brenro, Anton Nr-god«, F. fcupec, J. Zupoc, F. Fur-lan, F. ftetina, F. l*U, B. Tjrr-rell, Andrej Nagodo, Mrs. A. JanU, Mrs. Podboj, Mrs. Bruce, Mrs. Cološnlk, Miss Boronson, Kuth Bros., Girls of Burtons l,atjtidry, in Girla of Shamrocks. Srčna hvala vaem kl so dali brezplačno ns razpolago svojo avtomobil«, Ur vsem ki so po-kojnlco obiskali ob mrtvaškem odru, kakor tudi onim kl so jo spremili ns poko|Mtliščo k zadnjemu počitku. Tebi, drag«, na-poz«bljen« aoproga ln mstl, želimo, počivaj v miru In lahka TI naj bode ameriška zemlja.
Žalujoči oaUli: Gašper l*a-kovoc, soprog; Henrik, aln; An«, Jonnlo, Mary In Franees, hčer«; M»ry Nagode. sestre. V stori domovini so: Jožef Trov«o, oče; John, bmt; Francoa ln UriuU, seotri.
North Chlc«go, III., 20. julij« 1925.
MftfaJb u "fmnkTl
John Golob:
Na preriji
(Dalje.)
Brown in Carli sta pridela odvijati roko, katero ata prej zavila v cunje. Hčeri je ukazal, da naj prineae vode. Izmili so rano in videli, da je Ala krogla na are-di roke notri, zadela v kost ter ae obrnila na deano, kjer je ila ven. Zdravniška pomoč Je bila nemogoča, zato se je goapodar toliko bolj trudil, da uredi atvar po vol j no.
"Ni nevarno; kost je gotovo nekoliko počena, ali v par tednih, upam, boš zopet dober," pravi Brown. Nato je začel povpraševati o dogodku.
Carll je takoj pričel pripovedovati, kako je pričelo in kon-čalo.
Brown je aamo skomignil z ramami in rekel Franku, naj ae vedno pazi pred Billom. #
Kriatina je vae to poslušala ter videla, da se zadava zlasti tiče nje. Frank Ji Je takoj bil bližji srca, ker je vedela, da je
I^HlPjppiPLH ilinpppflp.ll m
branil njeno čast Najrajše bi akočila k njemu in ga poljubila, posebno ko se je spomnila prejšnjih dogodkov. Ali kaj takaga ni narediti, ko so drugi navzoči, pa tudi se ne sme izkazati, da ga ljubi
vin.
Dnevi so potekali. Frankova roka je bila boljša z vsskim ns~ daljnim. Kristina mu je bila strežajka; vsaki dan mu je preveza la rano, in njemu se je zdelo, da bi tudi pri materi ne mogel imeti boljše postrežbe.
Nekega dne, ko je prenehala obvezovati, jo je prijel za roko ter ji pogledal toplo v oči, rekoč: "Kristina, ti al mi boljša kot bi mi mogla biti mati Čudim se, kako mi moreš biti tako naklonjena. Velikokrat mi pride na misel, kako bi te rad ljubil, a zopet se poskušam otresti, ker se mi zdi, da je to nemogoče. A-11 kljubtemu, da misli odganjam, se mi vedno vračajo. Zato nisem mogel drugače prestati kot da sem to povedal. Prosim te, nikar mi jie zameri Nikar me radi tega ne zaničuj, ker to je govo-

JTJL1
rilo srce, skoraj proti
ljl"
Kristina Je vstala ter etopila zadaj za njegov atol. Priklonila ae je doli, tik njegovega obraza, tako dA je natančno čutil njen dih. "Takih misli ne smeš poditi od sebe, ker potem bi tudi mene žalostile."
"Ali hočeš s tem reči, da me tudi ti ljubiš?"
NI odgovorila, ampak še bližje je bil njen obraz. V trenutku je poljub odgovarjal na vsa vprašanja...
Spomlad se je vračala. Frank si je mislil, da tega življenja ne more več voditi, zato se Je namenil, da se vrne na homeatead. Delal je načrt. Konja imam in z denarjem, ki sem ga dobil v tekmi, si lahko kupim še par, ki boata za kmetijo. Nekaj mi mogoče tudi Brown plača za delo, tako bo že šlo." v
Nekega dne je pojasnil svoj načrt gospodarju. Bronm, ki je vse to mislil kot preudarjen človek, mu reče:
"Frank, prav zadovoljen sem, da si mi pomagal toliko časa.
MEDVLADJE
SOCIALEN ROttAN. Spisal Jože Pakor.
(Dalje.)
Ce tega izgubim, ne dobim več enakega, če bi ga z lučjo iskal. Propadem, prav gotovo pro-padem! je pomislil. • •
Sedel Je v uto in prvič zapazil, kako divje poganjajo plezavke. Mesto, da bi bila tla čista, je gnilo spodal listje in tudi lesena klop se je sumljivo nagibala.
Na poševni ravnini sem, si je dejal grenko, in še ne vidim, kako ležem navzdol!
Zaslutil je, kako bi z gospodarskim propadanjem polagoma prišlo tudi telesno razdejanje, oblomovstvo, si je rekel, ali pa še huje. Dobro je videl, da je njegov začasni ugodni preobrat le vojno iznenadenje in zraven tega še precej zasluga vestnega, razumnega poslovodje.
Vse te misli so že dolgo zorele v njem, toda še nikdar niso bile tako jaane kot zdaj. Večkrat so mu znanci omenili, da je že zadnji čas in da se mora spraviti h kakšnemu kraju, all njemu se prav nič ni mudilo. Lastnica hotela mu je celo pokazala Stano, kakšna vzorna gospodinja bi bila, toda njegova lahkomiselnost mu je naglo pomagala, da se je otresel razmišljanj a- Tudi Stano samo je že vprašal, alt hoče k njemu gospodinjit, pa se mu je smejala, kakor bi ji povedal najlepši dovtip.
—	Ali aem res taka šleva, da se ml sme-ješ — se je jezil. — Ali morda misliš, da moraš dobiti ti princa?
—	O, najmanj princa, kako pa! VI se boste kar skrili pred njim! — se je šalila v smehu.
—	Gospodinje potrebujem, kar kliče jo nekaj v hišo; Če ne, bo vse šlo! Torej kdaj prideš, povedi I
Hitro Je imela odgovor pripravljen:
—	Kadar bo Vipava tekla proti Nanosu!— .— Prevzetna si, ker si mlada! Pa bomo
žeše videli, koga dobiš! •
—	Nič prevzetns! Vaša izvoljenka vam mora prinesti vsaj še eno tako premoženje, kakor gs že imate! — mu je razlagala razpo-ssjeno. — In še se bojim, da boste kazali razočaran obraz!
—	Saj nisem tako požrešen! — se je bra-nll. — Kdo ti je to nstvezel? Meni ni ničesar več treba, lahko se oženim t
—	Se ne morete, — mu je odgovorila in se smejals od srca, — se ne morete, ker se nočete!
Rojnik je čutil, da ima poredno dekle prav. Nikdar še ni bil resno (»omislil, kar mu je naenkrat prišlo na jezik. Le to je vedel, da ne bo nikdar iskal bogastva: imel ga Je sam in ni ga zadovoljevalo. Nasprotno! Videl je, da mu omogočuje marsikaj, kar naposled le Škoduje. Drugi delsjo, on preživi toliko dni v brezdelju; drugi si ne morejo privoščiti nekoliko zdrsvega razvedrila, on ima toliko zabave, da ga uničuje, žen« v bolezen in v razdejanje. Ali Je dobro tako?~
Vstal je in stopil ir. ute. Spet so Šle njegove misli k Stani.
Sinoči me Je videla, gotovo me jc videla! si Je očital. Nič čudnega potem, če tako govori z menoj, Če me ima za izgubljenca ln se ml smeje! Prsv ims! Ce se JI desetkrat ponudi tak lenin, desetkrat ga lahko zavrne brez pomišljanja! Kaj bi s pijancem!
Stopil Je naprej po vrtu: zopet znamenja, da nedostaja prave roke. da ni gospodarja! V kotu so na (irimer ranil nageljčki, kl so se ravnokar pri prsv I jal i, da bodo cveli. Polna gredice jih je biln in m kateri cveti so se Že razpenjali. Rojnik doslej zanje niti vedel nI. In brikone tudi delavec, ki Jih Je naaejfl polno gredico, ni vedel, kaj seje; naj Je povsod okrog rasla zelenjsva. Zdaj so se nageljčki vsi hkrati pripravljali, da se (»kažejo v najlepših barvah. Rojnik Jih je gledal in se zamislil.
Vedno jasneje mu Je bilo, da življenja tako ne more nadaljevati. Radi aebe ne, radi avojega premoženja in avoje bodočnosti ne. Življenje, ki ga je živel doslej, je hilo brez tal. brea tečajev, hrea načel. Rila Je dolta, »kosi katero je taval kakor v mraku in |>olsnu. Zdaj
je prišla ura, da se odloči, da konča to preteklost, da poatavi mejnik in zaživi s polno zavestjo v jasntno.
Sredi razmišljanja ga je bil našel poldan. Zvon se je oglasil z mogočnimi bobnečimi udar-
ci.
2.
Siv avtomobil je pripeljal dve dami na Rojnikovo dvorišče. Gospodar je bil v kontor-ju in se je nemalo začudil, ko je zagledal sestro Albertlno in grofico Natalijo. Sestra Je imela fin plašč in svileno čepico, mlada grofica pa je bila napravljena popotno, po izkušnji, da je škoda dragocenih oblačil za potovanje. Obe sta bili zaprašeni in sta se druga drugi smejali
Kaj ju je neki prineslo? Ceša iščeta tu? je mislil Rojnik, kl je imel v kontorju dovolj zastalega dela.
Sicer sem ju vabil, ko smo se vračali z izleta, se je spomnil črez trenutek; vendar bo nabrže spet sestrina roka!
Nevoljen je bil in stopil pred zrcalo, da vidi, kakšen je v obrabljeni delovni obleki, ki jo je bil oblekel po dolgem času. Zganil ie z rameni, popravil si ovratnico in šel ven.
—	Najbrže se naju nisi tako kmalu nadejal, — je rekla sestra s smehom in ga objela. Koj nato ga je premerila z očmi in Rojnik'je čutil, kako mu očita, ker je v vsakdanji opravi. Nič kaj všeč mu ni bilo to očitanje.
Natalija je stala ob strani, ga opazovala in pričakovala. Podal ji je roko in se pošahl, . nekoliko prisiljeno, če bi morda smel tudi fc-splco objeti, ko je tako lepo opravljen. Pogledal ji je v svetle oči in videl v njih rahlo vznemirjenje.
—	Stavim, da dobim v desetih dneh tudi obvestilo o obisku, — je dejal trdneje; — seve, če se poprej ne Izgubi!	i'
—	Seveda sem pisala, — je poudarjala sestra; — tudi dan sem povedala!
—	Le mirna bodi! — je tolažil brat smehljaje se. — Tudi če obvestila ni, da ste le vi dve prišli! Poskrbeli bomo, da se lahko delj časa ustavite pri nas! Seve, mestne udobnosti
, nimamo, pa človek je tako bitje, da se kmalu prilagodi Videli boste vsaj, kako je pri starejših samcih. Sicer pa, draga, — je rekel sestri, — naj bolje bo po mojih mislih, da se kar lotiš gospodinjstva! Kakor ukažeš, tako bo. Ce napraviš nekoliko reda pri nas, ti bom prav hvaležen I
Poklical je postarno strežnico in ji naroČil nanujnejše. Gospe bi kmalu niti ne bila spoznala. Da damama ne zaupa dosti, je Rojnik takoj zapazil, ln zabavalo ga je.
—	Kmalu bo pritožba, — je menil s smehom, ko je razkazoval sobe; — naš lepi red je namreč svet in ne bi prenesel revolucije!
. Peljal je dami v prvo nadstropje, v spre-jemnlco, precej obširno ln svetlo, zato pa navidez premalo opremljeno. Omara, majhna riii-za, nekaj stojal za cvetice in krog in krog oh stenah stoli, vse sicer v novejšem slogu, a prav radi tega v nasprotju s starinsko zidanim prostorom. Vrata na balkon so bila odprta na sta-žaj in vesela svetloba je lila v sprejemnico.
—	Lepo imate, — je dejala grofica, prijeten dom!
—	Mari mu je zanj, — Je odgovorila se-atra. — Ali misliš, da je kdaj doma zaradi prl-jaznosti stanovanja? Saj še ve ne, kakšen dom ima, saj je vedno okoli! Tukaj naju posluša, usmiljeno in potrpežljivo, kaj ps, misli si pa svoje, ksko se bo pozneje Šalil v družbi na najin račun. Eh, ssmo poznati ga kosa!
Smejsla se je. Rojnik pa, ki je opazil, da se s Natalijo tikate, je ugovarjal, Češ, da je po navadi ves dan doma in da gre le zvečer kaj ven. Da je pa šele zadnji čas Uko, Ugs ni povedal.
—	Moški smo poč moški! Po veČini nimamo smisla sa dom In podobno, posebno še razvajenci In lahkožive!!
Stopili no na balkon, odkoder se je videl široki »ld trnovske planote, ves posut z trobljami ln skalami. Rojnik Je potrpežljivo razkazoval. a se ni mogel prav sprijazniti z mislijo, da bo izgubil ves dan s to družbo. Rajši bi nadalj« val delo. kl ga je pustil v kosih, čeprav ni bilo sestre še leta pri njem. Opazil je bil tudi. kako ga aeatra s naameškom pogleduje, in prepričan je bil, da Ja prišla a prav posebnimi nameni k njemu.

ker drugače ti ne kaže. Želim ti
srečo, in za začetek ti bom tudi jaz nekoliko pomagal, oziroma ti bom nekoliko povrnil za usluge, katere si nam storil."
Frank mu pojasni načrt bolj natančno, a on ga zavrne: "Denar le drži, ker ti bo gotovo prav prišel. Zaenkrat ga ne boš rabil"
Ko je bila pomlad že precej topla, je naznanil gospodarju, kdaj namerava oditi. Mialll je, tudi Kristina mora to vedeti, zato je nekoč, ko jo je videl, da gre na sprehod, zajezdil konja ter jahal za njo. Hitro jo ja do-šel. Preje kot je ona imela priložnost ozreti se, kdo prihaja, je bil že poleg nje in vprašal, akš sme spremljati. Po privoljenju je nadaljeval: ''Nujno stvar ti imam povedati, Kristina, zato sem prišel, da te spremljam."
Pogleda ga, kakor bi rekla: "Takoj povej!"
"Cez par dni bom šel nazaj v puščavo. Moram, ker mi ne kaže drugače. Vem, da ml bo dolgčas po tebi, ali stvar je taka, da moram, ako hočem ohraniti homeatead. Začetek bom imel veliko boljši kot prvi pot, ln tudi ti me prideš kaj obiskat all ne?"
'"Tudi, ako bo mogoče. Ali prav nič mi pa ne dopade, ko greš od nas. Pa tudi rada vir dim, da greš, in si urediš svoj dom."
"Veseli me, Kristina, ko tako dobro razumeš položaj. Želel bi pa, da moja dobra bodočnost bi bila tudi tebi v korist."
Kristina spregovori: "Mogoče, da, mogoče ne: Človek ne ve, kako se kolo življenja obrača." V tem času prideta do male trate. Ob kraju je rastlo ravno poganjajoče vrbje. Tam ustavita konje in sedeta k vrbam.
"Ali nas boš prišel kdaj obiskat, kadar se boš tam gori naselil!"
"Težko bi se vzdržal, da bi ne. 2e naprej vem, da mi boš vedno na mislih!"
"Meni se pa dozdeva, da boš takoj pozabil in preteklost ti še na misel ne bo prišla,"
"Motiš se, ako tako misliš meni. Nikdar v življenju bi ne mogel pozabiti tebe. AH se bo mogoče pri tebi kaj takega pripetilo?"
-"Ne."
'Torej me vendar resnično ljubiš. Skoraj ne moremjverjeti. All ko prihaja zatrdilo iz tvojih ustlc, verjamem."
Dve zaljubljeni bitji sta si obljubili večno zvestobo. Ne bi mogel najti dvoje bolj srečnih ljudi kot sta bila Kristina in Frank. V grmovje je priletel povodnji kos ter pričel žvrgoleti kot bi voščil dobro srečo.
Par dni pozneje, ko je bil Frank pripravljen za odhod, gresta Brown in Carli od doma in priženeta okrog pol ducata ži vine ter dva konja. Frank je bil že Ves pripravljen, ko sta prišla domov in je gospodar ukazal Carli ju: "Pomagaj to gnati Franku na njegov renč!"
Frank je slišal ter bil presenečen. Gre k Brownu ter ga vpraša, koliko bo vse to stalo.
"Le tiho, prijatelj. Kadar hočeta, lahko pričneta, to je, ako si ti pripravljen.
Frank se je pričel zahvaljevati, gospodar pa je mahnil z roko po zraku v znak, da je že vse dobro. *
Odhajali so torej. Podal Je vsem roko, a ko jo je podal Kri stlnl, je njegova roka dalj ostala kot pri ostalih. In ko Ji je pogledal v oči, je opazil, da so bile rosne. Hitro je zajezdil Da na: "Pozdravljeni! Do svidenja T Sprevod je odšel
IX.
Frank je dobil domačijo približno v takem stanju, kot jo je pustil. Akoravno je* kdo prišel o-krog in notri prenočeval, je poskusil pustiti, kot je dobil Ko je nekoliko pregledal okrog, se je lotil dela z vso vztrsjnostjo. Tsko dobro se mu Je zdelo, ko je zopet doma, da Je vedno po malo žvižgal in pel. Vse ksr bo naredil, bo za njega. Samo želel si je, da bi to pot imel boljšo srečo kot prvič. Resnica, da mu je Kristina prišla velikokrat ns misel. pa ko je imel veliko dela, ni bil čas na take stvari misliti. Mislil pa je: "Njo bom pa šel pogledat v jeseni, ksdsr bom i-mel vse urejeno."
Bilo Je že proti jeseni, ko pride nekega dne domov in opazi vrata pri hiši odprta. Takoj se mu je videlo sumljivo, ker natanko je vedel, da jih je zaprl.
slabo zar
pri ln jih je veter odprl," si je mislil. Ko je vstopil, ni videl nikogar, takoj pa je zapazil, da je vse urejeno ln kuhinjska posoda ni na mizi, kot jo je on pustil. Pogledal je v spalnico. Postelja je bila tudi urejena! Kaj neki to pomeni? Kdo je vendar bil tukaj, si je mislil. V tem času ga pa preseneti glas Kristine, ki je stopila izza vrat.
*Ti tukaj! Končno se je vendar uresničilo, kar si obljubila!"
"Moje se je, ali tvoje! Mislila sem že, da si umrl, ker te ni nič okrog," odgovori ona.
"Prosim te, nikar ne zameri. Ti ne veš, kako bi bil rad prišel Dolg čas mi je bilo po tebi, ali nisem mogel, ker sem tako zaposlen. Kakor vidim, ti si še vedno prijazna, vesela in zdrava, kot si bila. In kako je še na renču?"
"Na renču je vse po starem," odgovori ona, se obrne ter zdir-ja skozi vrata.
"Pa ne, da bi že mislila oditi?" kliče on zanjo.
"Sedaj še ne, ali kmalu bom morala, da pridem do noči domov. Zaenkrat si le hočem ogledati, kod si bil tako zaposlen."
Stopil je zanjo, jo prijel za roko in pričela sta korakati po dolini
"Napredujem izvrstno za prvo leto. Pričakujem pa, da bo boljše vsako leto."
"Nisem mislila, da imaš že tako urejeno. Izgleda kot bi bil že tukaj cela tri leta," pravi ona z nekakšnim začudenjem.
"Me jako veseli, da me pohvališ," ji odvrne ter nadaljuje:
"Kristina, ko bi ti vedela kokrat mi je prišlo na mi!*i ko bi bila ti tu pri meni k^l krasno bi bilo življenje."' ^
Ona se nasmehne ter od^J
m tudi oče še ne ve ničesar k slim pa, da ne bo nasprotoval ker te visoko čisla."
"All veš kaj: Pridem enkiJ doli in mu razložim," seie on J besedo.	T
"Ne, ne! Letos še ne, ker ven da bi mu ne ugajalo. Cez <T krat, saj se tako ne mudi.
"Pa naj bo kakor si ti izvolil Povej mi, ali se ti U krai pade ali ne?""
(Konec prihodnjič.)
RAD BI IZVEDEL
za svojega bratranca Peter Ka vačiča, doma iz vasi Dol^t, Vrbovo, na Dolenjskem, iz ^ rega kraja v Ameriko Ja prit leta 1904. Za njega bi rad k vedel njegov bratranec. ia da se mi takoj prijavi. Jo<*n Margelj, Box 424, Mullan, IdaJ
DA 8KUHAS DOBRO PJ, VO> PISI PO NASE PRODUKTE,
imamo e salogi slad. hmelj, * ln vsa droge potrebščina. Potki in sa prepričajte, da J« doma prt, kuhani vedno la najboljši ia nejšL
Groceri jam, sladčičar jem la v fl dajala« šalasnina damo primer« * pnat pri večjih naročilih. Pilite ( informacije nas
FRANK OGLAR,
s4s1 gaparier Avanae. ClevehdJ
IZLETNI VLA
6
TJA IN NAZAJ
SOBOTA 4 JULIJA t
SEVERNI WISCONSIN
Tu m vam nudi priložnost za lepo fn zadovoljivo isletno 800 milj dolgo vožnjo, v eno največjih izletnik, okrožij—ribolov* in zabave, po najnižji ceni. Razvedrilo za vsakogar kopanje, vei-lanje in izleti.
Toamhawk Heafford Jct. Hazelhurst Minocgut Arbor Vltae Sajrner	IMurn Lake Star Lake
Trout Lake	Benlder Jct.
Polovična vožnja za otroke od 5. in pod 12. leti starosti. Vozni listki veljavni la sa navadne vosove. Posebni vlak odhaja z novega Union kolodvora, Chicago, ob S:26 zvečer (Standard tirne) v soboto, 26. julija. Vrne se v nedeljo po noči in v Chicago prida v pondeljek zjutraj zgodaj. PoaSbni vlak sestoji samo iz navadnih vozov—brez spalnih vos.
D rt« va WI»onafa raiuna po H.— ia dovoljeni, aa ribolov, m vaakeea. kl Um n« tiri. Dovolj««M aa Sabo v vsakem kraj« V severnem Wiaconainu.
ticzkt8 NOW ON 8ALZ at
car ikbat o*« iv» w.

m Me Wabaab 44 oo Uatoa S tat ton. Caaal mi AA E. O. HajrdemTG«.. A ca t P«
SU.
OikagDMiiMai^StMBate
* To PucgT soumo - gLgontinso'
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA KA I TISKARSKO
OIIT SPADAJOČA BELA.
.1
Tisk« vabila ca veselice in shode, vizltniee, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ? slovenskem, hrvatskem, sloraškem, češkem, nemške«, angleškem jeziku in dragih. '
VODSTVO TISKARNE M ČLANSTVO S. I. TISKOVINE NAROČA TISKARNI.
APELU! P. LN V SVOJI
CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE.
i
e
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: 8. N. P. J. Printeir, 2657-59 South Lawndale Areno«, Chicago, m.
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
t mm ■■■■■•1