175. številka. Ljubljana, v sredo 4. avgusta. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zve*«>r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j s ko -og e r | ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 £ld., za četrt leta 4 gld., n jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za * se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačaj«; se od četiristnpne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi h - ne vračajo. Uredništvo in upr a vnifitvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolbi-. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \ LJubljani 4. avgusta Mej pasjimi dnevi, ko solnce navadno najsil-neje pripeka, ko vsakdo, kdor more, iz soparnih in zaduhlib mest beži v prosto naravo, v sveži planinski vzduh, vrše se navadno tudi sestanki vladarjev in njih ministrov, ki vodijo osodo narodov. Časnikarjem taki sestanki močno ugajajo, kajti če tudi ne izvedo nič gotovega, nič pozitivnega, imajo vsaj povoda dovolj, opisavati naj neznatne je podrobnosti, z dozdevno bistroumnostjo razpravljati sestankov pomen, in to je v dobi »kislih kumar" tudi nekaj. Letos je v tem oziru za časnikarsko perutnino dobro skrbljeno. Pred kratkim sta v Kissin-genu knez Bismarck in grof Kalnokv prišla skupaj in dogovorila vse, česar vsi Schmocki" izvohati ne morejo, pred dvema dnevoma dospel je Bismarck v Gastein, kjer biva nemški cesar Viljem in presvetla naša cesarica, v malo dneh, prihodnjo nedeljo menda, pojde tjakaj tudi naš vladar in spremljal ga bode minister grof Kalnokv, v ruskem Versailles-u pa uživa nadvojvoda Karol Ludovik s svojo soprogo gostoljubnost ruskega carskega dvora. Na obeh krajih, v Gasteinu in v Petrovem Dvoru zbrana je vele8ijajna družba, zastopane so najmogočneje evropske države. Kaj čuda, da so pogledi tjakaj obrnjeni, da se skuša pogoditi pravi smoter tem sestankom, da se ugiba, kje je pravo težišče, v Gasteinu, ali pa v Petrovem Dvoru in da se plahim okom oziramo okolu, kje da preti nevarnost dosedanji evropski konstelaciji. Pri tem oziranji po evropski panorami pa vidimo marsikak oblaček, ki nosi v sebi bodoči vihar, blisk in grom, vidimo nakopičenega premnogo netila, katerega utegne zažgati najneznatneja iskrica. Pričenši z Anglijo, kjer novemu Sulisburyjevemu ministerstvu Irci napovedujejo boj z nožem in dinamitom, vržemo pogled v bogati Amsterdam, kjer so po krvavih bitkah jedva odpravili socijalistov barikade in je včeraj h kratu 500 policajev iz strahu pred socijalisti odpovedalo službo. Ob Reni navzdol kaže se pravcati „Valenštajnov ostrog", z desnega brega kaže Germnnije mogočni kip na lepo Fran cosko, v Nouartu pa je generala Chanzy ja kip obrnjen proti Nemčiji in čitajo se krilate besede, da naj si francoski generali iščejo maršalskega žezla na nemških tleh. Na Tirolskem ogleduje si nadvojvoda Albrecht mejno trdnjavo na visokem „Stilfser Joch", važni MaiTJorget, katerega tajnosti je neka inozemska država za drag denar kupila, videl je letos že mnogo odličnih vojakov dostojanstvenikov, ki neso prišli tjakaj samo ?a zabavo, v Trstu našel se je v morji čuden stroj, ki je bil močno podoben neprijetnemu piruhu irredente in v Pulji, v tem našem Kronstadtu, bil je vsled nekega telegrama velik „alarm" in velika vznemirjenost v vojaških krogih, ki imajo na skrbi tamošnje zavode in trdnjave. Mimo Kolašina, kjer si stoje Črnogorci in Turki nasproti in preko sovražnih bratov, Srba in Bolgara, ki sta oba svoj politični „kompas" zgubila, prestopimo k Rumuncem, ki poželjivo zro k nerešenim svojim bratom na Sedmograškem. Od tod naprej pa je zopet kakor ob Reni pravo vojno taborišče. Z jedne strani iztiravajo Poljake, z druga pa — nekaj prepočasne Nemci. Takraj in onkraj meje pa je nastavljenih, ker smo v mirne m času, nad pol milijona odbranih vojakov, namenjenih, da na prvi migljaj poskusijo svojo silo in izvežbanost. Pri tako napetetem položaji zahteva previdnost in dolžnost, da vsakdo za časa skrbi zagotoviti se za vse slučaje in zavarovati si svoj hram pred pretečim požarom, pridobiti si prijateljev zaveznikov, ki bodo pomagali gasiti. Brez dvombe je tudi sestankom v Kissingenu, v Gasteinu in v Petrovem Dvoru ta smoter. A kdo in kako se bode /družil in s kom bode alijanca? Na to kočljivo vprašanje bi radovednim časnikarjem najbolje odgovoril Bismarckov pes, ne Tiraš, ampak drug nov pes, katerega so nemški listi kaj obširno in z vidno ljubeznijo popisavali. Ta pes bil je prisoten ves čas, ko sta se Bismarck in Kalnokv pogovarjala. Žal, da izza Ezopovih časov živali več ne govore, torej tudi psi ne, niti mej pasjimi dnevi! Ker torej Bismarckov pes pri najboljši volji ničesar povedati ne more, „interview" železnega kancelar j a pa nam nemogoč, moramo že počakati, da nam dogodki istino razkrijejo. Politični razgled. Notranje (ležeta. V Ljubljani 4. avgusta. Koncem tega meseca začno se mej uvsirij-sko in Ofgernko vlado pogajanja zaradi obnovljenja ogerske pogodbe. Ogerska vlada je pisala Dunajske j, da bi se sklicala v ta namen pred vsem carinska in trgovska konferenca koncem t. m. Viiuiijr države. Ruski listi pripisujejo pohodu nadvojvode Ka-rola Ludovika velik političen pomen. Misli se, da bode ta pohod utrdil vsaj za nekaj časa dobre odnosa je mej AvnOIJo in KiimIJo. „Novoje Vremja" pričakuje najugodnejše posledice od tega pohoda. Angliji se sedaj ne bode posrečilo nahujskati Avstrije proti Rusiji, da bi potem ribarila v kalnej vodi. V kratkem se snideta Giers in Kalnokv, kar je najboljši dokaz, da Avstrija želi ohraniti prijateljstvo z Rusijo Pa tudi drugi listi Avstriji prijaznejše pišejo. Sploh se misli, da se bode sedaj odpravila marsikatera nesporazumljenja, ki so navstala mej Rusijo, Avstrijo, Srbijo, Črnogoro in Bolgarijo. S tem se bode izognilo mnogim zmešnjavam. Vendar časniki priporočajo h kratu previdnost, kajti Avstriji ni prav zaupati, posebno, kar se tiče balkanske politike. Ruski veleposlanik Nelidov ni prinesel sultanu samo carjevega lastnoročnega pisma, ampak mu tudi izročil jako dragoceno darilo od kožuhovine. To kaže, da Riinlja želi ohraniti prijateljstvo s Turčijo. Govori se, da Rusija nikakor ne misli posesti Bolgarije, če tuui je car jezen na kneza. V Rusiji so nekda spoznali, da je najbolje, ako puste, da se stvari v Bolgariji mirno dalje razvijajo. Ako bode knez le Rusiji se po robu postavljal, se bode že pozneje podala prilika, odstraniti ga. Rusi žele gotovo prijateljstvo Turčije tudi zategadelj, ker so v Angliji prišli konservativci na krmilo. Angleški konservativci so sovražni Rusiji in poslednja le previdno postopa, ako si ob pravem času zagotovi prijateljstvo Turčije. V kakej vojni mej Rusijo in Anglijo bi Turčija igrala važno rolo, kujti v njenih rokah so morske ožine. Srbska skupščina začela je posvetovanja o finančnih zakonih. Izid tega posvetovanja bode odločil vladno usodo. Kako mišljenje vlada mej srbskimi skupščinarji o teh predlogah, se še sedaj ne more vedeti, kajti poročila si nasprotujejo. Vlada si jako prizadeva, da bi dobila večino zase. Od vladne strani se pa že tudi poroča, da bode skupščina vsprejela solni monopol, če tudi ga je zavrgel LISTEK. Vilenski brodnik. Spisal Emile Souvestre. II. (Dalje.) Brodnik se je nadejal, da ta potrtost prestane in da mladeničeva žalost skoro vz jasne je; a baš narobe, od dne do dne, od tedna do tedna bolj se je večala. Urban se ni pritoževal, a več ni pel, ni smejal se in kedar koli se je oča vanj obrnil, vselej imel je oči uprte v novo hišo na Bregi. Naposled začela je ta neutolažnost Roberta vznemirjati in ta nepokoj prestvoril se je v nezadovoljnost; začel je grajati sinu, da je tak molčliv, da se ne meni za nič in do mu nikaka stvar ne ugodi. Urban odgovarjal je sprva nežno, potem živahneje. Lepo soglasje, dotle vladajoče pri Letourjevih, rušilo se je bolj in bolj, ker se neso mogli zadovoljevati mej soboj, oblegali so se drug ob druzega; obiteljske vezi so se polagoma trgale. Mladenič je to zapazil ter se še bolj vzmračil. Potekali so prvi dnevi meseca, decembra; kop- neč sneg je vzvečal Vileno, valečo v blatnej strugi motno vodo, že nosečo razno naplavino. Nekaj obrežnih brodarjev, zadržavanih vsled slabega vremena, bilo je pritvrjenih ob obali, in njih ljudje polnili so deščene krčme, postavljene na obeh bregeh za civilne in vojaške delavce novega mostu. Proti svojej navadi šel je Urban večkrat tija, in njegov oča, potrebujoč pomožne roke pri prevažanji, še težjem vsled narasle reke, moral je dvakrat ali trikrat poslati ponj. Brodnik je nekaj časa gledal to precej mirno; a nekega dne, ko se je Urban nenavadno zapozuil, minola ga je trpelivost in bruhnol je. Mladenič je bil skočil v čoln, z oživljenim licem in plamtečim okom. Brodnik je mislil, da ga je vino tako vzžarilo; strogo ozre se vanj. — Če človeku malo prijajo domači ljudje, prijajo mu menda tem bolj tuji, pregovori s slabo vzdrževano togoto; na mojo vero! že dva meseca nesem te videl, da bi te bil pogum toliko oživil in zadovoljstvo toliko vzrudečilo. — Oprostite, oča, pravi Urban s tresočim glasom; če mi kri sedaj le vie, pač ni, da bi mi bilo srce veselejše. — Je li tedaj brodarjev žganje močnejše? reče Robert ironično. — Ne, ne, odgovori mladec nežno, no šel sem samo hladila svojim bolestim. k Robert ga gleda vprašujoče-osupneno. — Evo Vam že preveč mesecev, da zli veter veje okrog nas, veli mladenič; Vi, Klavdija in jaz že nesmo, kar smo bili; to ne more iti več tako naprej. Ta ali ta dan, ko me bode presilno mučilo trnje v srci, možno mi je pozabiti dolžno Vam spoštovanje ; od ogorčenja odtegnete mi svoje prijatelj -stvo, a izgubivšemu to dobrinjo, bode mi bolje spavati pod vodo do sodnjega dne. Roberta gane in vzneži sinov glas. — Na srečo! pravi; a če me tako misliš zadovoljiti, kaj te li zavira? — O, predobro veste, oča! vsklikne Urban, upiraje oči v brodnika. Po besedah, govorjenih mi te dni in po pogledih, s kakeršnimi so ozirate proti novej hiši, razvidel sem pač, da se ne motite. Potem Vam je lehko spoznati i ostalo. Če te skeli srce, neznan je licu smeh. — In ti, nesi li ti več človek V oglasi se Robert z neko vzneženo nevoljo. Ile, za Boga svetega! tvoja duša je menda v tvojej oblasti ... Ne moreš je li napotiti na drugo stran? — Izkušal sem, pravi mladenič malosrčno, Ja finančni odsek. Od družili stranij se pa javlja, da je finančni odsek tako predelal predlogo o posojilu, da Berolinska trgovska družba ne bode mogla pod takimi pogoji preskrbeti posojila, in da je gotovo, da bode Mili pucina pritrdila vsem nasvetom finančnega odseka. V tem slučaji bi bil.t ministerska kriza neizogibna. Najbrž so boM vladi posrečilo pregovoriti skupščinarje. Opozicija je jako slaba, ker se je 25 volitev zavrglo, da bi pa naprednjaki se tako odločno uprli vladi, se nam ne zdi prav verojetno. K večjemu zna navstati zopet kaka navidezna mi nisterska kriza. Opozicija pa sedaj kralju Milanu ne bode šla na led. V minulem l>olgar*krm narodnem sebranji je nek rumelijski poslanec vlado interpeloval zastran revizije vzhodnorumelijskega upravilnika. Ministerski predsednik mu je odgovoril, da bolgarska vlada ne bode dovolila razdelitve uprave Ko bi se stavila ta zahteva, bode vlada zopet sklicala sebranje. Turško-bolgarska komisija se bode posvetovala le o danji Turčiji, o carinskem vprašanji, nadalje kar se tiče pošt in telegrafov in o pristojbinah. Te izjave je sebranje z veseljem vzelo na znanje. Karavelov je pristavil svojim izjavam, da, če so velevlasti hotele protestovati proti administrativnemu spojenju, bile bi se morale oglasiti takoj, ko so se dotične naredbe razglasile v uradnem listu. Sedaj je prepozno. Sicer so pa razmere v Vzhodni Rumeliji take, da bi bolgarska vlada ne mogla razdeliti uprave, ko bi tudi hotela, kajti buknil bi potem ostanek po vsej deželi. Jutri odpotuje nekda ruski minister vnanjih zadev v inozemstvo, ako se ne bode potovanje zopet odložilo. Povod temu odkladanju je bila laje politika Nemčije. V Peterburgu ne zaupajo več Bis-marcku. Nek ruski list ve celo povedati, da se je v KiBsingenU mej Avstrijo in Nemčijo sklenila pisana pogodba, ki daje Avstriji popolno akcijsko svobodo na balkanskem poluotoku ter se sme Rusiji upreti, ko bi hotela slednja posesti Bolgarijo. Ako je temu tako, Rusiji trocarska zveza le škoduje, ker jej le veže roke. Sploh se vesti o položaji jako nasprotujejo. Morda bode pohod nadvojvode Karo'a Ludovika v Peterliof kaj zboljšal polo>aj. — „Dzien-nik" poroča, da je vojno ministerstvo naročilo generalu Gurku, da naj hitro pošlje izkaz o premem-bah železnic, cest, potov in mostov na Ruskem Poljskem. Dotična poročila morajo že do 1. avgusta st. st. poslati okrajni načelniki generalnemu guver-nerstvu. V Moskvi biva nekda več pruskih Častnikov, da se priuče ruščini. IIoIuimIvš.-u vlada hoče poiabiti nemire v Amsterdamu v to, da bode bolj omejila politično svobodo. Omejiti hoče svobodo zborovanja, zlasti prepovedati tabore pod milim nebom in kolportažo časopisov. Ne ve se pa, ali bodo te reakcijonarne naredbe kaj pomagale. Gotovo bi vlada več dos gla, ko bi razširila volilno pravico, kakor narod želi, kajti s tem bi anarhistom izvila iz rok jedno najboljših sredstev za agitacije. Toda žalibog skoro vse vlade mislijo, da bodo zatrle anarhizem z reakcionarnimi naredbami, če tudi bi večkrat to ložje dosegle z razširjenjem svoboščin in zboljšanjem na rodnega blagostanja. — 500 policijskih agentov v Amsterdamu je vsled zadnjih nemirov prosilo, da jih odpuste iz službe. Boje se namreč za svoje življenje Novo aiitflc&ko ministerstvo more se primerjati umirajočemu. Razne okoliščine mu sicer morejo malo podaljšati življenje, a za dolgo nikakor ne. Jako nespretnega moža si je izbral lord Salisburv za vodjo v spodnji zbornici. Lord Churchill je sicer jako nadarjen, a je za to še premlad in preveč buren. Vodji stranke v spodnji zbornici pa treba velike potrpežljivosti. Lord Churschill bode s svojo brezobzirnostjo prouzroči! v zbornici razburjenost, ki bode mnogo škodovala vladi. Ker je prejšnji parlament le za šest mesecev dovolil budgel, mora Salisburv že jeseni sklicati parlament, ker ne more tega odlašati do februvarija. Giadstonovci bodo sicer dovolili Salisburv ju budget, a zahtevali bodo jasen vladni program o irsk»m vprašanji. Tedaj bode pa nnvstal velik vihar v zbornici in se bode pokazalo, ali res mislijo Hartingtonovci in Chamberlainovci podpirati vlado. Če ne, bode morala vlada razpustiti parlament ali pa zopet odstopiti. Dopisi. Iz l'odgraclift v Istri 3. avgusta. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ustanovljena je tudi za naš okraj. Na poziv deželnega poslanca g. Slavoja Jenka prijavilo je svoj pristop 38 rodoljubov in sicer 1 pokrovitelj, 2 usta-novnika, 27 letnikov in 8 podpornikov. Jako lep uspeh za naše razmere! In še lepši bi mogel biti, da ne pogrešamo v vrsti družbenikov imen mož, ki hote veljati za rodoljube. Včeraj bil je utanovni zbor, pri katerem je bil celi okraj prav dobro zastopan. Bilo nas je nad dvajset. Predsedoval je g. Benedik, župnik iz Brezovice. Sprejela so se družbena in podružnična pravila nespremenjena, da se predlože ministerstvu. Načelništvo izbralo se je tako: G. Anton Rogač, dekan v Hrušiči, predsednik; g. Anzelm Zajec, duhovni pomočnik v Hrušici, predsednika namestnik; g. Slavoj Jenko, trgovec v Pod-gradu, zapisnikar; g. Fran Vajšelj, učitelj v Hrušici, blagajnik; g. Iv. Benedik, župnik v Brezovici, in g. Ivan Makarovič, učitelj v Jelšanah, blagajniku namestnika. Po zborovanju vrstilo so se razne napitnice in petje. Posebno naudušeno vsprejeta bila je napit-nica pokrovitelju g. vitezu Vicco, ki se je tudi zborovanja udeležil. Zivio še mno^o let! Od beneške meje 1. avgusta. [Izv. dop. ] Gospod urednik ! Pisati hočem danes o Lahih, katere je prevelika sreča in potrpežljivost naše vlade tako napihnila, da tudi oni, nalik Madjarjem, bi jejo s pestmi najskrajnejše predrznosti prav tiste svoje „prijatelje", katerih potrpežljivost in „milost" uživajo že toliko — stol tij! Namenil sem se tedaj, da rečem danes dve tri o naših Italijanih, ki uživajo vse predpravice, da: ki so nekaki oligarhi glavnemu in prvotnemu elementu slovanskemu. Na krmilu primorske vlade je mož, čegar subjektivne ideje in principi se nikakor ne strinjajo z vladarjevimi besedami: „Naredite mir mej mojimi narodi"; mož, ki kar v obraz bije načelu — ravnopravnosti ! Nemški in italijanski interesi se skoro nikjer ne križajo, — — pač pa slovensko nemški in slo-vensko-italijanski. Slovenec je potisnen mej dva velika kulturna naroda, katerima se cede* sline po zemlji slovenski; oba imata jedne želje, jedne namene, — na škodo Slovenstvu! Brat Nemec pa iz srca privošči pobratimu Italijanu, da na njegovej strani širi svojo moč, na škodo slovenskemu življu, — da bi potem njemu bilo lože doseči brezvesten svoj namen, — zopet na škodo slovenskemu življu. Podajata si roke ter se tako skupno bojujeta proti nam, zavrat.no, vsak od svoje strani, da bi čim preje zadovoljila roparskemu svojemu nagonu! Je li tedaj čudež, da visoka naša primorska vlada tako očetovski božka in podpira italijanski živelj in vsa gori za njega interese, ko njen vodi- bilo je vse zaman. Dokler bodem todi, obračalo se mi bode srce na isto stran, kakor oči. Kaj mi pomaga, če je ne vidim in ne govorim z njo: vse polno stvarij je okolo mene, kazočih mi jo ali govorečih mi o njej. Vi sami, dragi moji ljudje, vi sami spominate me na njo. Jedino zdravilo je torej, da idem jako daleč; ukrenol sem že in ne premislim se, nego prosim Vas odpusta. — Ti! vsklikne brodnik ganen, ti hočeš oditi? Veš li, kaj govoriš, Urban? Ti naju hočeš ostaviti sama, Klavdijo in mene! Toliko malo si li prijazen svojcem? — Baš narobe treba reči, oča, pravi mladenič vznežen; če bi ne imel toliko oagnenja do Vas in Klavdije, ostal bi tukaj s svojim zlom, ugajajočim mi bolj nego vse drugo; toda čutim, prej ali slej dokipela bi žalost do vrha in potem, Bog ve, kaj bi se zgodilo! Zatorej pustite, da grem drugam iskat miru. Načelnik tam nasproti stoječe ladije me rad vzame za brodarja in jaz sem mu obljubi), da pojdem drevi z njim. — Možno li? vsklikne Robert prebledel, in ti misliš odpotovati kar tako le samovoljno? — Oprostite, oča, treba še, da Vi privolite. — Jaz nikoli ne, pravi brodnik krepko. Ne siamuješ li se mislij, da bi nas ostavil, ko je reka vsa burna, ko je treba tvojih rok, ko imajo stare moje moči samo tvoje v podporo? Pač vrlo je, ostaviti v najhujšem trenotji ves napor mlademu dekletu in staremu možu? Hočeš li, da se dogodi prevažancem kaka nesreča, opravičujoča most? — Za Boga! oča, ne govorite mi o tem in ne trudite se, da bi me zadržali, vsklikne Urban s sočutje budečo žalostjo; že jeden mesec neprestano razinišljujem o svojem miri. Verjemite mi, bolj je, da Vas ostavim; reko vzburjajoči vihar ni najhujši. Če bi ostal, oča, kdo \e, zahotelo bi se mi . . mogel bi ... Oh! v imenu vzveličanja našega, oča ne zadržujte me! V črtah, v kretanji in v glasi mladega brodnika bilo je nekako vzburjenje, da je vzrujalo Roberta. Klavdija, že sprva pozorljivo njiju spor opa zujoca, približa se. Oči jej prehajajo z Urbana na Roberta, vse sile napenja, da bi lazbrala njiju besede iz njih pogledov in gibov. Pri poslednjih be sedali bratovih prime ga za ramo in krčevito za klikne. Brodnik jo pokaže mladeniču. (Dalje urili.) telj pripada onej stranki, ki bi vse Slovanstvo rada utopila v žlici vode? Na Goriškem, kjer prebivajo Slovenci vendar v naj večje j skupini, — tam je uradni jezik laški m nemški, — a slovenščina le pomilovanja vredna pastrka. Največ se uraduje laški! V Trstu in Istri prav tako! In če dostavim, da mori Istrana še neusmiljena karniel.ska pijavka, — naj končam o narodnostni paraleli, ker se je o tem že premnogo pisalo, a visoki in spravljivi vladi Taffejevi pošepe-talo se je že marsikdaj na uho, — a ona neče in neče: da se ne zameri liberalni levici in lahon-stvu! Sedanja vlada božka tedaj tiste Italijane, ko« jih zgodovina je polna najžalostnejših momentov, — a oni jej vender neso hvaležni. To so tisti Italijani, koji so gojili Avstriji najsovražnejše ideje, koje je prošinjal vedno nek revolucionaren duh, katerega je dušila slovanska kri, sebi v škodo: ker uprav sedaj revolucionaren Lah nad-vladuje vedno lojalnega Slovana, da se mu osveti za spodbite nakane! Nu, kako plačilo so prejeli Tržaški Slovenci, ker so se leta 1866. tako hrabro bili z izdajalskimi Laboni? Odpravili so jim koj okoličanski batalijon, usiljuje se jim pri vsakej priliki „la lingua del dolce ,si'", Lah jim gospoduje ! Nad 12 sto očetov prosi, da bi se ustanovile njihovim otrokom slovenske Šole, — a prošnja spi v „blagonosnej" rumenej hiši, — — • mej tem ko mora Ljubljana le majhnemu številu nemčurskih otrok ustanoviti dvojno nemško šolo, — ko celo „kranjska hranilnica" s krvavim slovenskim denarjem bogato podpira ustanovljeno šolo slovenske filoksere — schulverein-ske!! Tako se plačuje v Avstriji v razsvetljenem 19. stoletji in za spravljive vlade Taffejeve — lojalnost in revolucijonizem! Lojalno slovensko Goriško društvo je hotelo blagosloviti svojo zastavo. In pa so počeli po navadi rogoviliti nekoji lahončiči, in skrbna vlada je slavnost prepovedala, da bi se 8 tem ne žalil plemeniti i!)in patrijotični (!!) čut italijanske (!!!) Gorice! Tam v Ljubljani pa se je vzdignil v obrambo ves vladni aparat, v senci bajonetov se je vršila velikonemška demonstracija l Mi v Gorici pa bi ne trebali vladnih bajonetov, dovolj nas je, da bi z lastnimi pestmi branili čast svoje zastave in čast širne naše Avstrije! Vender: Lahu se vbo posreči, ker njega se ne sme dražiti! Slovan pa je že itak zgodovinsko znana krotka dušica, le pritisnimo ga!! A tudi slovanske potrpežljivosti bode kedaj konec, in takrat se po-vrne glavnica in obresti! V teku stoletij pa bi morali vender že vsi spozuati, da se z Nemcem in Lahom ne da ničesar doseči mirnim potom, da bo nam bili in nam bodo na vse veke zapriseženi sovražniki. Dandanes pa velja načelo: zob za zob, klin b klinom! A če je kedaj in komu veljal rek: „ Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!" —■ tedaj mora veljati nam, ker ni se nam nadejati pomoči od „dobrohotne in pravične" naše vlade! Pod skrbno sedanjo vlado se je razširil lahon-ski duh bolj, kakor nikoli poprej! Le pojdi, Slovan, ter govori s sleharnim istrskim Italijanom, in kaj zapaziš? Omerno te pogleda, doda ti par „railodo-nečih" atributov — in pojde. Pojdi v njegovo spalnico, kaj bodeš videl? V posteljnjakih so lepo urezane duplinice, v kojih so slike: Garibaldija, Vitto-ria Emanuela, Humberta itd. Po stenah vise zopet ti njih „nesveti svetniki" v najraznovrstnejših obli' kah. Celo na ulici ti obvisi oko na jednakih podobah, ki so kaj gosto razstavljene v prodajalničnih oknih. Nek potovalni krošnjar s podobami mi je pripovedoval, da proda največ slik italijanske dinastije — mej primorskimi Lahi. Nu, pa pojdi in poglej, li dobiš v njihovih hišah podob presv. naše dinastije?! Kaj še! Sploh, iz vsake malenkosti se vidi, kako puhti lahonski duh. In kako so si vsi jedini v vseh načelih! Koliko bomb sem že jaz čul, koliko veleizdajalskih tiskovin se je mej njimi že razširjalo ter trosilo po ulicah, — a vendar ni še slavna in „fino razvita" istrska policija dobila skrivne tiskarne niti raznaševalcev in zažigalcev bomb! Tako je! Pripoveduje se celo, da se je našlo pri nekem aretovanom istrskem učitelji časnik, nazvan „Cii-co!o Garibaldi", ki pripoveduje: da so primorski Italijani že — — pripravljeni na vse kritične slučaje! (Učitelj je nek M—ca, oče in mati — Slovenca. Brat mu je bil izgnan iz Avstrije, — a sedaj tiči v preiskovalnem zaporu! Renegati delujejo — in to so neodrešenci »puro sangue"). Tedaj: Italijani so se za „črno vojsko" že dobro pripravili! Nu, bo li vlada tako pametna, da jim da orožje? Vlada dobro ve, da bi jej to utegnilo upihati kašo: saj so po istrskih mestih in v Gorici že dovolj pokazali svojo \ olitiško zrelost! Sprva so napadali le dijake, a za njimi so prišli no vrsto — vojaki! Neso li Lombardi počeli prav na ta način? In kaj stori vlada? Nič! Nu, potem se res ne čudimo, da se Čedalje bolj utrjuje v narodu misel: da je Primorsko obljubljeno — Italiji, kedar doseže Avstrija — — Solun! Oj, Bojne. Bome I Tudi najbolj navdušemu optimistu se morajo pokazati črne pike, da, hudi grozonosni oblaki na političnem obnebji! Če pa prebijemo tudi tisto dobo, li bode zopet plačevala politična osoda Slovence po starem kopitu? Li bode tudi v bodoče Slovenec le rob, raja lahonu, — a ga bode moral krotiti v najvažnejših trenutkih? Kdo ve? Če le ne pride še kaj hujega I Imel bi reči še marsikaj, a toliko naj bode dovolj! Videli smo, kako plačuje osoda z nasprotno mero, — in da skoro ne kaže, če je človek —. Nam pa bodi gasio I Bor iih C.ionnnu! popokb HhMI.IIM t. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 3. avgusta. Predseduje župan G r a s s e 11 i. Navzočnih je 20 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje Župan mestna odbornika Gebo in Trtnika. Župan naznanja, da je pokojni Martin Hoče \ ar volil otroški bolnici 1200 gld. z izrecnim določilom, da ko bi bolnica kdaj nehala, da pripade kapital, od katerega je porabiti le obresti, ubožnemu zavodu Ljubljanskemu. Glavno mesto Gradec doposlalo je računski zaključek za 1. 1885 in inventar svojega premoženja. Kot zastopnik mestnega odbora v društvo za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani izvoli se po nasvetu dr. viteza Bleiweis-Trsteniškega jednoglasno per aclammationem mestni odbornik Gogola, kateri izjavlja, da mu bode stanje v tem društvu teško, a da volitev prevzame. V imenu personalnega in pravnega odseka poroča mestni odbornik Ludov.k Ravnih ar o zapuščinski obravnavi po Mariji Rožančevi. Zapuščina iznaša skupno do 1600 gld. Glede te zapuščine se je sprva trdilo, da so dobrodelni zavodi v Ljubljani glavni dediči, pozneje pa se je doznalo, da oporoka ni popolnem jasna, torej bi se morala začeti pravda. Da se izogne dvomljivi pravdi, naj se vzame ponu-janih 500 gld., ostalo pa prepusti postavnim dedičem. Mestni zbor temu nasvetu s pristavkom pritrdi, da se o tem izreče tudi po mestnem magistratu pozvani pravni zastopnik. Odbornik Ludovik Ravnih ar poročal je potem o naznanilu poveljništva prostovoljne požarne branilie o volitvi novega odbora, katero se je vzelo brez opomnje na znanje. (Veliko smeha je bilo, ko sta se Čitali imeni Prusov Dre 1 seja in RUtinga z mogočno donečima naslovoma „ad j u ta n to v" , in to v prostovoljni požarni hrambi Ljubljanski, katere člani so večinoma Slovenci. „Adjutanta" R liti ing in Dre 1 se, oba iz „rajha" pa vender na prve gosli godeta. Pač žalostne razmere! Opomba poročevalca.) Podžupan Vaso Petričič poročal je v imenu finančnega odseka, o mestnih blagajnic škontriranji, ki se je vršilo zadnje dni preteklega meseca. Poročevalec naznanja, da je našla dotična komisija vse v najlepšem redu, a da bi bilo želeti, da se uvede instrukcija za blagajnico, katera je g. županu predložena, da se v mestni blagajnici in pri sodelujočih uradih uvedo stalno urejene razmere. Poročilo in želja o uravnavi mestne blagajnice vzame se na znanje. Podžžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o pozivu na nabiranje prosto volj • nih denarnih doneskov za pokojnega maršala Ka deckega spomenik. Poročevalec spominjo na dotični oklic nadvojvode Albrechta in potem v obširnem govoru opisuje maršala Radeckega zasluge in poudarja dolžnost, da se temu slavnemu prvoboritelju za državno idejo postavi dostojen spomenik, z 1 as t i sedaj.koseodgotove strani ruje inačuje proti celokupnosti Avstrije in proti naši je bil Radecki, ne sme zaostati. Poročevalec v imenu finančnega odseka torej predlaga: 1. Ljubljanska mestna občina subskribira za spomenik pokojnemu maršalu Radeckemu ba Du naji petsto goldinarjev s gaslom : „ Prestolnica vojvodine Kranjske svojemu bivšemu častnemu meščanu." 2. Magistratu se naroča, da prične nemudoma po vseh domačih Časnikih javno subskribcijo v to svrhe v zmislu dopisa c. kr. deželne vlade, in da dotične darove po mestni blagajnici od strank V8prejema. Oba predloga vsprejmeta se jednoglasno brez razgovora z dobroklici. (Konec prih) Domače stvari. — (Kranjski deželni šoski svet) je sklenil, prositi naučno ministerstvo, da naj za Kranjsko ne poviša ukovine (šolnine) za srednje šole. — (Pisateljsko podporno društvo) izleti v nedeljo, 8. t. m. v Ve 1 če in odbor vabi na izlet vse gg. društvenike in tudi vse druge rodoljube, ki se marajo pridružiti društvu. Ker bode to letos poslednji poletni izlet, računi se na prav mnogobrojno udeležitev. Udeleževalci izleta odpeljejo se ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom v Zalog in pojdejo od ondot peš v Velče. V Lj ubijano se pripeljemo ob 10. uri zvečer. — (Umrl) je dne 31. julija po tridnevnej bolezni sedmošolec Ignacij Stupica, bivajoč na počitnicah pri svojih roditeljih v Danah pri Ribnici. Pogreb bil je v nedeljo in pevci zapeli so mu dve nagrobnici. Lahka mu zemljica! — („Nemška surovost".) Ni davno, kar je opoludne v „Zvezdi" tevtonsk purš, sin tukajšnjega po imenu slovenskega moža, mirno sedečega dijaka s palico tako udaril, da ga je težko ranil. Organi javnega redarstva so morali vročekrvnega mladeniča v ječo spraviti. Epilog se bode morda pri sodniji vršil. — Tudi na Bledu, kakor se nam od tam poroča, se je kaj jednakega pripetilo. Nemški purši, sinovi tukajšnje \elikotevtonske obitelji, so sinoči vznemirjali Dunajske goste v vili Tonnies; kričali so: „Saujud! komm herab, dass wir Dich erschlagen, komm herab, wenn du Courage hast," in so s tem v mirni noči v strah spravili tujce, ki uživajo mirno lepoto Bleškega kraja in dobroto slovenskega gostoljubja. — Tudi ta stvar končala se bode pri sodniji. — Kaj k temu pravi „Wochen blatt"? Morda bode tako postopanje njegovih privržencev tujce v deželo privleklo? — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Šempasu) bode imela dne 8. avgusta ob 9. uri zjutraj svoj občni zbor. Dnevni red tega zborovanja je sledeči. 1. Nagovor; 2. Prečitanje in odobrenje dotičnih pravil; 3. Volitev načelništva; 4. Pregledovanje računa; 5. Pobiranje ustanovnine in letnine; 6. Posamični nasveti; 7. Volitev podružničnega zastopnika. — (Samomor.) Danes zjutraj ob 3. uri za strupil se je deželnega odbora uradnik Herman To man s karbolno kislino. Povod samomoru bila je menda smrt soproge in za davico uraršega otroka, največ pa neugodne gmotno razmere. Toman ustavil je petero otrok — sirot. — (S Ptuja) dne 3. avgusta: Namesto umrlega dr. Gregonča izvoljen je gospod dr. Fran Ju r tel a v ravnateljstvo „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji, in je ta sprememba že re-gistrovana. — (O koleri) na Primorskem dobili smo naslednje vesti: V Ricmanjih jih je do 2. avgusta 22 zbolelo, izmej teh 9 umrlo. (Ricmanje ima nad 600 prebivalcev, sedaj pa je ondi še nad 150 železniških delavcev.) — V Sočergi (130 prebivalcev), jih 20 za kolero zbolelo, 10 ozdravelo, 5 umrlo. — V Plaminu v zadnjih 24 urah 6 novih slučajev, izmej obolelih riva umrla. — V morskih toplicah v Gradu zbolel gost, ki je došel iz Vidma, simptomi kakor pri koleri. Mej topličaiji velik strah, mnogo jih je odpotovalo. — Okolu Reke v 4 vaseh posamični slučaji kolere, ki se je kakor iz teh podatkov razvidno, raztrosila po vsej Istri. — (V Št. Petru na Krasu) se je vender tudi ustanovila opazovalna postaja za potovalce. Bil je pa tudi že skrajni čas, če morebiti ne celo prepozno. Gosp. Sauran iz Radovljice pojde kot zdravnik tjakaj. Da se je pa napravila ta postaja, to je pripisovati le inicijativi ministerstva, nikakor pa ne se je protivil, da bi se v Št. Petru napravila zaporna postaja. — (Mej kaznene i), katerim je presvetli cesar ostalo kazen odpustil, jih je v Kopru 10, v Gradiški 4, v Ljubljani 4, v Gradci 14, v ženski kaznilnici v Begunjah 4. — (Vabilo*) k slavnosti, katero priredi „Slovensko pevsko društvo- v nedeljo 15. avgusta t. 1. v Ptuji. — A. Vspored za II. veliki zbor, ki bode ob 11. uri predpoldan v veliki dvorani Ptujske čitalnice. I. Pozdrav in nagovor predsednika. — II. Poročilo tajnika. — III. Poročilo blagajnika. — IV. Poročilo računskih preglednikov. — V. Volitev a) predsednika in odbora; b) računskih preglednikov. — VI. Razni nasveti. — B. Vspored „ pevskega zbora" s sodelovanjem polnoštevilne godbe c. kr. 47. pešpolka baron pl. Beck pod vodstvom c. kr. kapelnika J. F. Wagnerja na vrtu oo. Minoritov v Ptuji. — 1. Flotow: Overtura k operi „Martha", svira vojaška godba. — 2. D. Jenko: „ Naprej", moški zbor. — 3. Loeschhorn: Večerna pesen za godbo na lok, svira vojaška godba. — 4. dr. G. Ipavec: a) Slovenska dežela, b) Pod lipo, mešana zbora. — 5. Šebek: Bulgarski plesi, svira vojaška godba. — 6. Nessler: Napev iz opere „Der Trom-peter von Sakkingen", solo za rog s spremljevaujera orkestra. — 7. A. Nedved:. „Moj dom", moški zbor. — 8. J. Straus8: Potpourri iz operete „D~*r Zigeu-nerbaron", za orkester priredil J. F. Wagner. — 9. A. Foerster: „Ave Marija", iz operete Gorenjski slavček, mešani zbor s spremljevanjem orkestra. — 10. Hodoušek: „Sousedska čtverilka", svira vojaška godba. — 11. dr. Benj. Ipavec: „Kdo je mar?" Veliki moški zbor s samospevi za tenor, bariton, bas in Bpremljevanjem orkestra. — Začetek točno ob 4. uri popoldan. — Ustopnina: a) za neude 1 gld., b) podpirajoče ude 50 kr., c) izvršujoči udi prosti, e) kmeti 30 kr. od osobe. — Ustop imajo p. n. čast. udje, povabljeni in upeljani gostje. — C. Po koncertu prosta zabava v Narodnem domu s petjem, godbo in plesom. — Pri prosti zabavi nastopijo posamezna pevska društva in svira vojaška godba. V Ptuji 1. avgusta 1886. Odbor. — (Sprememba se m rije v.) C. kr. deželna vlada je občini Gora (političnega okraja Kočevje) dovolila, da se na prvi ponedeljek po 5. avgustu določeni semenj z živino in blagom na Gori sme prestaviti za bodoče na 5 dan avgusta vsakega leta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik, in občini Studenec (političnega okraja Krško), da se na 20. dan junija določeni semenj z živino in blagom v Rovi šah sme v bodoče preložiti na 19. dan junija vsakega leta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik. *) Vsi slovenski listi so proScni za ponatis tega vabila. slavni vojski, Druga mesta so že poklonila pri m orne vsote, torej tudi Ljubljana, katere častni član' našemu zdravstvenemu referentu dr. Keesbacherju, ki Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 4. avgusta. Vojni minister Bou-langer priznava, da so zadnja objavljena pisma pristna. Ko je bil prisiljen, odločiti se za svojega prejšnjega šefa, ali pa za republiko, ostal je republiki zvest. Ko bi prijatelji vojvode Aumalskega od besed k dejanju prestopili, storil bode energično svojo dolžnost. Reka 3. avgusta. V zadnjih 24 urah 2 za kolero zbolela, 3 umrli. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. G. zbor. svetnik Pakič poroča o prošnji občine Srednja Vas za dovoljenje dveh sejmov z živino in blagom v vasi Kovlerji. Ker ima občin.i Srednja Vas že dva sejma z živino in blagom, ker je v bližnjem mestu Kočevje na leto 9 sejmov z živino in blagom, v neprostranera sodnem okraji Kočevskem pa 7 živinskih in 31 sejmov z živino in blagom, ni iz gospodarstvenih ozirov nobene potrebe, naj bi se število sejmov pomnožilo. Z oziroin na to in ker so se opravičene občine tudi izrekle proti pomnožitvi sejmov, predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izreče proti prošnji. Predlog se vsprejme. X. G. zbor. svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh obrtnikov, naj bi smela obrt brez postavnih svedočeb nastopiti in samosvojno izvrševati, ker sta oba obrtnika dokazala, da sta že dalj č-sa samosvojno izvrševala dotični obrt in bi ga zopet rada zvrševala in njijini prošnji podpirata tudi o!. . glavarstvi, odsek z ozirom na trg. ministerstva ukaz z dne 14. januvarja 1884, št. 4698, ex 188J predlaga: Slavna zbornica naj izvoli predležeči prošnji pri vis c. kr. deželni vladi priporočati. Predlog se vsprejme. XI. G. zbor. predsednik poroča o dopisu orijen-talskega muzeja na Dunaji z dne 13. febr. 1886. Dopis slove: Vprašanje o prestrojbi orijentalskega muzeja v splošen trgovinsk muzej je že dlje časa vodstvo zavoda temeljito pretresovalo. Potrjen v tem prizadevanji bil je ravnateljski svet po splošnem propadanji trgovine, katero sili vse kulturne narode, misliti na to, kako bi se dala trgovini in prometu nova krepka pobuda. Iz tega uzroka je ravnateljski svet sklenil, s tem predmetom pobliže se baviti ter je ravnatelju naročil, naj predloži nasvete, kako bi se mogel izvesti označen načrt. Ti nasveti so se izrazili v programu, katerega jo ravnateljski svet vsprejel in ga Nj. ces. visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Karol Ludovik, muzeja pokrovitelj, odobril. Z oziiom na visok pomen nameravanega čina za domačo obrtnijo in našo trgovino, izvolil je v ta namen prevzvišeni pokrovitelj sklicati enketo, katero bo slovesno otvoril Nj. cesarska visokost sam. Naloga te enkete ima biti, da ravnateljskemu svetu muzeja naznanja vse one želje, katere se prikazujejo v najbolj udeleženih krogih glede oživo-tvorenja trgovinskega muzeja. Podlaga tem posve tova njem bode omenjeni program in se bodo tudi primerno uvaževala ona mnenja z ozirom na organizacijo bodočega zavoda in sredstva v prospeh trgovine z inozemstvom, katera nameravajo razširjenje in zboljšanje tega programa. Usojamo se slavno predsedstvo trgovinske in obrtue zbornice v Ljubljani povabiti, da pošlje de-legiranca k tej enketi. katera se slovesno otvori dne 25. februvarja ob 11. uri dopoludne v sednici do-lenje-avstrij8ke trgovinske in obrtne zbornice, I. "VVipplingerstrasse št. 34. Gospod zbornični predsednik izjavi konečno, da se g. zbor. svetnik Ivan Baumgartner kot poslanec zbornice udeleži te enkete. Predsednik je to že naznanil orijentalskemu muzeju. Zbornica vzela je to vest z živahnim odobravanjem v znanje. XII. G. zbornični predsednik, Josip Kušar, nadalje naznanja, da je g. zbornični svetnik, Karol Luckmann, kot odposlani e trgovinske zbornice odpotoval k enketi, katera se je pričela dne 23. febr. 1886 ob 10. uri dopoludne na Dunaji. Tej enketi je namen, posvetovati se o državnoželezniškega sveta sklepu, katerega je sklenil v seji dne 26. okt. 1885 in kateri slove: „ Visoka vlada se naprosi, da dela na to, da se pri lokalnem in avstro-ogerskem prometu tarifi za moko in žito tako uravnajo, da se odpravijo pritožbe raznih posestnikov mlinov; skliče naj se iz onih kronovin, kjer se vrši ta obrt, enketa strokovnjakov, da se posvetuje o uravnavi tarifov z ozirom na uplivanje na mlinarsko obrt; v to enketo naj se pokličejo tudi zastopniki udeleženih železnic iu člani državnoželezniškega sveta." Zbornica vzame to naznanilo z velikim zadovoljstvom v znanje. Dalje prih.) Janez (S podobo.) — Rožidar Raič. (Dalje.) Prvi žar. Pesem. A. Funtek. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Rožmarin v narodnem življenji. — Karakteristika naroda slovenskega Češki spisal Jan Lego. Naše slike: Karnijolija. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■"■.lp——--------- ———y-f;|)ni >a^i^)Mjii«fli»ii. Listek: Nove knjige slovenske. — Trubarjeva tristoletnica. — Zupanova slavnost. — Jurij Šubic — Hrvat. — Gallus Jakob. — Philologie iind Patriotisnnis. — 17. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" stoji: vse leto 4 gld. 80 kr., polu leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. Tufcl: 3. avgusta. Pri Mlonn t Lowenbein i Dunaja. — Matanovič iz Gradra. — pl. Sandrfnelli, Dauch, Feuerefsen »z Trsta. — Pri Malici i Grilnberg z Dunaja — Alber iz Prage. — i: iiuiiHii z Dunaja. — Ciiuieg iz Gradca. — Ostersetzer, Bernlochuer z Dunaja. Tržne cen«* * ■ J ubijali dne 4 avgusta t. 1. Sl.|kr. Špeh povojen, kgr. . gl. kr. Pšenica, hktl. li 0 — 170 Rež, 4 71 Surovo maslo, „ . -|90! Ječmen, • • • 4 06 Jajce, jedno .... — t 2 Oves, m 3'09 Mleko, liter .... H 8! Ajda, Proso, _ • • • 4 3:- Goveje meso, kgr. — 64 n 4 87 Telečje „ „ — 48 Koruza, » i 4i87 Svinjsko „ „ — (8 Krompir, n - — Koštrunovo „ „ — 32 Leča, Grah, ■ ... 12 — — 40 p ... 11 — — 17 Fižol, n ... U _ Seno, 100 kilo 9 50 Maslo, kgr. . 1 _ Slama, t „ . . 2 67 Mast, — 66 Drva trda, 4 Q inetr. 6 50 Speh frišeu, n — 64 „ mehka, . „ 4 10 Meteorologi eno poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. * 1 " 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73473 mm. 733 44 mm. 733-73 nm. 19-5" C si. szh. 26-.r>° C si. zah. 19 4 (J m. vzh. jas. d. jas. obl. 2-40 mm. dežja. Srednja temperatura 21*8", za 17° nad normalom. 85 gld. 50 e« n 30 121 20 102 n 05 870 — 281 10 126 10 10 i. 01 5 n 94 61 t 85 131 v 75 169 m 25 107 „ 40 94 n 95 105 50 118 75 125 ■ 85 98 90 174 50 19 — 11 30 197 — ID-cLn.aosls:a, borza dne 4. avgusta t. 1 (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta..........85 gld. 50 kr. Srebrna renta...... • . /Juta renta........... 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London .... Napol .... C. kr. cekini Nemške murke l°/„ državno srećko iz I. 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. O ki-tka zlata renta 4",, Ogrska papirna renta 5*"„ . . 5- „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5"/(, 100 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4,/t°/u zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 u Rudolfove srečko 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld. a. v docooooooo v na Jem založništvu je izJ/a in se dativa po vseh ktt/iga-.rinicah knjiga: v Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseli stanov. Nabral Anton Brczovnik, mn.ij. 12 pol v ii.ljcilju. »//umor zgubljen, življenj, zgubljeno*, pni It' A'. Bitltter Ig. pl. Klcinmayr čl Fcd. Bambcrg knjigotritiica z> Ljubljani na Kono/esmui tfgU, (356-8) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest o nenadnej smrti gospoda HERMANA TOMANA, oficijala deželnega knjigo vodstva. Pogreb bode v četrtek 5. avgusta iz mrtvaške kapele pri sv. Krištofu. V Ljubljani, 4. avgusta 1886. (574) Žalujoči sorodniki. Poiabni mrtvaiki listi hc ne bodo izdajali. Pisarja čedne% in urne pisave, zmožnega obeh deželnih jezikov, ta mesečno plačo 30 gld., katera bi se spretnemu tudi zvišala, vsprejme takoj ,572-2) V. Globočnik, c. kr. notar v Kranji. Lep travnik, ki meri 6 oral, ležeč na „Panjem brodu" blizu Cilinlc pri IJubijani, proda me 1 lt>pim, še novim veianlm kozolcem ali „tnbo- vred iz proste roke po ugodnej ceni. Proda se ga tudi samo 4 orale skupaj. Bolj natanko se izvč v FloriJunMkih uticali li.Hi.t:;. (573-1) ki je vešč v magacinskih in komtuarskih delih, slovenščine in nemščine zmožen v besedi in pismu, VBprejine *«-takoj ■ ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe z navede-njem referencij pod šifro „R. fcO« vtprejfttn'jo 8e \z uljud. nosti pri upravništvu tega lista. (553—3 Blizu Laftkega trga na &tajer»kem je merčni mlin na štiri kamne z žago, z gospodarskimi poslopji in s hišo, pri kateri je krčma ter z zraven spadajočim zemljiščem, obsegajočim 4 orale 1327 sežnjev iz proste roke na prodaj. Natanjčneje se izve pri gosp. c. kr. notarju Frana riricliu v i.H*k«'iu trgu. (567—2) 600 lielctolItroTr vina lastnega pridelka, najboljših letin, iz vinogradom nu Blxel|nken>, t Hrom* ljah in pri H\. Križi pri Kostanjevici se proda. Kaj več pove Leoinii~|>r«'Nogl jivo za zobe je I. Salicilna ustna voda, aromat čna, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zob in odstranoje smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepčujoče in nureja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo , 1 zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja 3 vsak dan po pošti (495—4) '' „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovia v LJubljani. irV~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoctv originalno Nulicilno nstno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in nst. W.»r-rMA.«,--rtt^r*---ree,^**.--aflfl i pogrebnega društva „Marijine bratovščine64. Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi katero namen je ustanova zavetišča «N.E