147. številka.
Trst, v ponedeljek 1. julija 1901.
Tečaj XXVI
,.£41noat
taia enkrat n* 4*a. ruun aedelj to
runikoT. oh 4. uri ivKer
Vtrofalna	:
za celo leto........21 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta.....n
za ea meneč........ 2 kroni
-VaioČD!r»o je piaSevati naprsj. Na pa-ro^hn brw nurn^ina »« oomth «• <«iri.	_
Po tohakamah v Trotu se prodajajo po-»meztje Številke po 6 atotink (3 nvc.): I ven Tr*ta pa po 8 stotin k (4
Telefon štv. *70.
Edinost

*
v
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
- v
«e računajo po Tratah ^yetilu. Za ved* rratno naročilo s primerim popustom t Poslana, osmrtnire in javi?« zadale do« v
mači osrlasi itd. se računajo* pOgo<fb£v
-
Vsi dopini naj ne poSiljajo urrdntit*« NefrankovHiii dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*« sprejema npravnifitvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna ne uaiiajata 1
ulici Carintia Stv. 12. l'pravništvo, In ■prejemanje inseratov v ulici .Violin piccoio Siv. II. n».
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
L>aatnik kcnsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Trne
poslancev
preflloH MsKo-slovenski! r deželnem zbora isMem.
Hrvatski in slovenski poslaLei v deželnem zboru istrskem so izročili predsedništvu nastopne tri predloge :
Za u rej en je učiteljskih plač.
Ker je bil zakonski načrt o spremembi nekaterih paragrafov deželnega zbora istrskega od dne 3. novembra 1874 o urejenja pravnih odnošajev učiteljskega «>sobja in o nekaterih spremembah zakona, razpravljanih v seji deželnega zbora dne 11. avgusta 19<H>, vrnjen, nepotrjen iz razlogov, podpisanim nepoznanim ;
ker isti zakonski načrt obseza razdelje-nje učiteljskih plač po krajih, a ne po službenih letih in jm» vspešnem delovanju ;
ker se po istem daje gotov povišek učiteljem gotovih krajev in se s tem dela krivica učiteljem vseh drugih krajev :
ker je v istem ohranjen naslov pod učiteljev in pol učiteljic, d oči m imajo jedni in drugi učiti istotako kakor učitelji in učiteljice ;
ker se žensko osobje zapostavlja možkemu, dočim ima eno in drugo iste nauke in enake naloge
predlagajo podpisani : Visoki deželni zbor izvoli odločiti: deželni odbor se jK>zivlja. da čim prej sestavi in predloži deželnemu zboru takov načrt zakona glede urejenja pravnih odnoša-jev učiteljskega osobja, v katerem bi odpal naslov pod u či teljev in podučiteljic, v katerem bi se žensko osobje v vseh dohodkihzjednačilo možkemu osobju, v katerem bi se učitelji in učiteljice s svedočl»enim vsposobljenjem razvrstilo v plačilne razrede, ne po krajih, ampak po službenih letih od dne vsposoblje-nja in po vspesnem delovanju, in v katerem bi dobili mesta nadomestni učitelji in učiteljice, ki 5majo skušnjo zdrelosti.
Obzirom pak z jedne strani na to, da bi moglo miniti mnogo časa, predno bi bil sestavljen tak načrt ter predložen deželnemu zboru, in z druge strani obzirom na to, da je velika večina učiteljskega osobja v skrajni potrebi in v obupnem stanju ter da treba nemudne pom>»či, predlagajo }>odpisani : Vis<>ki dež. zl>or izvoli zaključiti : Deželni odln>r se poživlja, da sporazumno s e. k. dežeinim šolskim svetom in za čas, dokler ne stopi v življenje novi načrt zakona glede urejenja pravnih odnošajev učiteljskega osobja na ljudskih šolah v Istri, istemu učiteljskemu osebju iz j>ovišanja dohodkov, uvedenega v poslednjih letih, daje jednakomeren pravičen povišek, ako je le
kakorsibodi mogoče, že za dobo od 1. julija
1901	naprej, vsakako pa od 1. januvarja
1902	dalje.
V	formalnem pogledu se predlaga, da pride ta predlog temeljem $ 37 poslovnega reda kakor nujen takoj v razpravo v zbornici.
%a naše vinogradnike.
Ozirom na to, da je po tako imenovani »vinski klavzuli«, obseženi* v obstoječi trgovinski in plovbeni pogodbi med Avstro-Ogersko in Italijo bila v Istri, v tej pokrajini, katere večina prebivalstva sa bavi vinogradništvom, provzročena velika škoda, predlagajo podpisani : Visoki dež. zbor izvoli odločiti :
I.	Povodom obnovljenja leta 1903 potekajočih trgovskih pogodb avstro-ogerske monarhije h tujimi državami treba čvrsto držati se obstoječe jedinstvene avtonomne carine od 20 gld. (40 kron) v zlatu za vsa vina, iz-vzeraši peneča, kakor tudi za sadna vina ter
I na mošt, vinski in sadni, i u ni pod nobenem pogojem dovoliti znižane pogodbene carine.
Carino na vinske žonte je povišati primerno avtonomni carini za vino in ni dovoliti znižanja iste po dogovoru.
Uvažanja vinskih surogatov v obče ni smeti dopuščati, ali pa je je onemogočiti po primerno visoki carini.
II.	Ustvariti je strog zakon proti umetnemu vinu, da se obvarujeta solidno proizvajanje in solidna trgovina z vinom.
III.	Deželni odbor se poživlja, da sklepa pod I. in II. najdalje v roku treh mesecev da »*. kr. vladi na znanje in uvaževanje.
V	formalnem predlogu predlagamo, da ta predlog na temelju § 37 poslovnega reda kakor nujen takoj pride v razpravo v deželnem zl>oru.
V	doloeenje sedeža dež. zbora.
Visoki deželni zbor izvoli odločiti:
Deželni zbor mejne grofije Istre, poko-reči se določbam 5} 12 državnega zakona od 21. decembra 1*67 št. 141 državnega zakonika odločuje, da prepušča državnemu zboru na Dunaju, naj on razpravlja in reši vprašanje morebitne premembe ijij. 9 in 16 dež. reda za Primorje (Prilog II. cesarskega patenta od dne 26. februvarja 1861 št. 20. drž. zakonika) v |»ogledu rednega sedeža deželnega zbora in in bivališča deželnih odbornikov, vzemši v obzir sedanje komunikacijske okolnost: in gospodarstveno stanje te pokrajine.
V	formalnem pogledu se predlaga, da se ta predlog razpravlja z vsemi prikrajšanji, dovoljenimi po § 37 ueželnozborskega pravilnika.
17. VsesoMslri M v Pragi.
V	soboto, dne 29. so pričele slavnosti povodom IV. vsesokolskega s.ioda v Pragi. Slavnosti so dosegle velikanski sijaj, ki je presegal vsa pričakovanja. Posebno prisrčno so bili vsprejeti trancozki gostje, z županom parižkem na čelu, ki so se v petek pripeljali na Češko. Mestni zastop praški je odposlal svoje odposlance do meje češkega kraljestva francozkim gostom nasproti. Vsa vožnja istih od meje češke dežele do Prage je bil pravi triumfalni sprevod. Na ■ vseh kolodvorih so bili Francozi burno pozdravljeni, povsod so jim doneli nasproti navdušeni klici »Vive la France!«, »Vive Pariš!«, »Slava!« Na ko-
! lodvoru v Brodu je parižkega župana Dos-set a pozdravil odposlanec mestnega sveta praškega, svetovalec dr. Luboš Jerabek in mu jh> dovršenem govoru izročil krasen šopek cvetlic z belo-rudečimi trakovi. Zupan Das-set je pripel trakove na prsi in izročil dr.u Jercibeku svojo francozko belo-modro-rudeČo trobojnico, katero si je ta istotako pripel na prsi. Ob gromovitih ovacijah češkega ljudstva, zbranega na kolodvoru, so se odpeljali fran-eozki gostje naprej proti Pragi. Kakor v Brodu, bili so Francozi pozdravljeni na vseh sledečih mestnih kolodvorih. Tudi poljedelci, ki so spravljali svoja dela na poljih, so pozdravljali mimovozeči se vlak, v katerem so se vozili francozki gostje. Sprejem v Pragi je bil naravnost velikanski. V čakalnici I. reda je pozdravil Francoze župan praški, dr. Srb, odgovoril pa mu je župan pariški, Dausset, ki je v svojem govoru praškega župana imenoval dragega prijatelja in kolego ter povdarjal iskreno prijateljstvo vsega francoskega naroda do Oehov. Završil je svoj navdušeni in krasni govor z vskliki : »Živelo češfco kraljestvo, živelo kraljevo glavno mesto Praga ! »Sl^va Čeehfim !« Navdušenje, ki je sledilo temu govoru med neizmerno množico, se ne da opisati. Navdušenim vsklikom »Slava!«, »Na zdar«, »Vive la France!« ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ulice, po katerih so se Francozi vozili s kolodvora v hotel, bile so natlačene občinstva. Tisoči sokolov v sokolskih oblekah, ki so bili pomešani med množico dam in gospodov, nudili so krasen prizor. Francozi so bili iznenađeni po krasnem vspre-jemti in so zatrjevali, da je isti presegel vsa
njih optimistična pričakovanja.
>
V	petek, dne 28. t. m. zvečer je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava na čast udeležencem IV. vsesokolskega shoda. Gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Tu je bilo videti zastopnike vseh slovanskih narodov v slikovitih sokolskih oble-
kah ; poleg Slovanov so bili zastopani tudi Francozi in Danci.
Posebno pozornost je vzbujala črnogorska deputacija v narodnih nošah. Predstava je vspela izborno. Vsi so soglašali v sodbi, da je bil to prekrasen gledališki večer.
Prvi sestanek sokolov, njih gostov in prijateljev je bil na žofinskem otoku.
(Dalje pride.)
PODLISTEK. !
V sosedstvu.
Hrvai-ki -pisal Šandor Gjalski. — Prevel M C—t—č.
Dva griča daleč je bila mala in stara hiša, sezidana iz hrastovine; skoro kakor vsaka kmečka hiša. ali — bila je gospodski dvor, plemenita kurija. Zato pa sta čuvali les dve slabotni jablani in tik hiše se strani ceste je bila izkopana ozka gredica, na kateri je rastlo vsakojako cvetje.
In bilo je časov, ko sem svoje sprehode najraje urejal tako, da sem dohajal pod okna stare hiše k njeni ogradi okolo malega gostega vrta, ki se je dvigal poleg hiše. A vsakokrat, ko m: je oko gledalo staro črnikasto streho z visokim tankim dimnikom, moral sem v sebi j»onavljati Šenoin stih : Znam za kuricu malu. I* njoj prekrasan cviet. Mala krasnica — . Denka-% Kako ve ne vidje sviet
Pa ob šepetu stihov se mi je hitro razvila
pred dušo dražestna slika mlade krasne de-vojke, zasijala vsa poezija mladosti in lepote dekliške, — skoro da sem čutil in občutil okoli sel>e nežni dih in toplino mladega življenja njenega. In bilo mi je vsikdar kakor da čujem kako divno simfonijo — tako kakor gibanje in valovenje kake sferske harmonije, ali kakor da se duši prikazuje najdi vneja novela ali čarobna bajka, ali • peva sladka idila, dokler jo je oko gledalo zamaknjeno, — ah, — bilo je tako v duši, tudi ko je ni bilo blizo.
Davno je to — vendar tudi sedaj, po tolikih letih, jo vidim jaz v duši povsem jasno in silijo se pred-me trenotki, ki jih je ona izpolnjevala. Ni »ledi ni več stari mali hišici - - zginil je gosti vrt se svojimi ogromnimi glavami od kapusa in še ogromnejimi bučami — le njiva se siri ondi in kaže svojo rumeno neplodno zemljo-ilovico; in vendar, ko me pot vodi tam mimo, moram se ustaviti in v duhu zreti tisti minuli svet, ki je trajal tu, toli okrašen po bitju mlade
devojke. Skoro trenotek za trenotkom vstaja. Da — tako je bilo, ko sem jo videl prvikrat in se seznanil žnjo.
Sedeli smo pri hiši v vrtu pod našo ogromno staro lipo. Mogla je biti komaj deseta ura zjutraj ; ali julijsko solnce je že pritiskalo z vročino in soparico. Tem raje sem hodeval v s^nce, ki so se vile in spuščale iz silnih in gostih vej stoletnega drevesa.
S ceste — oct tam, kjer se zavija grič — je začel prihajati grd ropot in štropot nekako težkih koles. Hitro na to sem videl, kako se je prah razvijal v cele oblake, ki so bili tako gosti, da nisem mogel razločiti, kakov voz je to in kaj ali kdo se vozi na njem. Komaj toliko je bilo poznati, da ta voz ni nasajen na peresa.
— Saj to zavija k nam ! — se je oglasil instruktor.
In res se je iz gostega prahu na potu v aleji jablan prikazal voz, ki je obrnil v smčr proti našemu dvoru. Tu so se najprej usta-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 1. juiija 1901.
Deželni zbori. Istrski. »Information« piše: »Italijanska večina v deželnem zboru istrskem je sklenila, — česar ni bilo pričakovati —f da bo nadaljeval svojo drzno komedijo. Kazun slovanskih poslancev so prišli v drugo sejo le deželni odborniki, tako, da se seja ni mogla vršiti radi nesklepčnosti. V taboru večine same je bilo opažati že strujo, ki je uvidevala nevarnost započete igre in je svetovala, naj bi odjenjali, kakor ni nikaka tajna tudi to, da je bila pametneja manjšina med italijanskimi poslanci že takoj od začetka proti taki taktiki brez smotra in zmisla in se je morala udati le terorizmu intransiget-nih. Kaj bi hoteli doseči se svojo taktiko, to menda njim samim ni povsem jasno. To je izključeno, da bi se vlada dala prestrašiti. Deželni zbor je bil sklican v Koper iz vzrokov, ki še danes obstoje v svoji celoti in ki izključajo, da bi vlada od-jenjala. Nadaljevanje te klubovalne taktike od strani italijanskih poslancev bi te vzroke pomnožilo za jednega tehtnega: vlada bi bila dolžna svojemu ugledu, da objestni frivolni taktiki postavi nasproti primerno moč. Tu ni nikako vprašanje, kdo bo na škodi v tem boju. T a boj p a bi tudi predoči l vladi z več o jas n ostjo, da si mora in da bi si morala že davno iskati oporo pri tistih istrskih politikih, ki imajo večino prebivalstva za seboj in ki so v deželnem zboru v manjšini le v sled čisto posebnih okolnosti.«
Sporočilo čujemo pač, ali nedostaje nam vere . . . Sicer pa: vederemo ! !
Sedež državnega zbora in deželnih zborov. O tem, sosebno z ozirom na dogodke v Istri aktuvelnem vprašanju piše »Neue Freie Presse«: KonHikt, ki je na vstal v deželnem zboru istrskem radi sklicanja istega v Koper, je obrnil zopet pozornost na okolnost, da deželnim zborom ni že po zakonu določen stalen in nespremenljiv kraj zborovanja. V deželnih redih je sicer določeno mesto, kjer se ima dotični deželni zbor navadno shajati, ali pridodano je: »v koli-
vili pred pokritim stebrom, v kateri je bil , postavljen kip sv. Antona zaščitnika in branitelja hišne goveje živine. Še le za nekoliko časa so pohiteli naprej.
Nikdo ni mogel uganiti, kdo bi mogel biti to. Med tem se je visoki voz približal-i hiši. Dandanes skoro ni več videti takih slik, kakor je bila ta, ki se je približala. Tudi tedaj je bila že velika redkost.
Bil je to navaden voz na »lojtre«, ali ne priprost kakor za gospodarstvo, ampak lepo z zeleno in modro barvo olepšan voz. Posebnega sedala ni bilo ; mesto tega je bilo zadej in spredaj prirejeno iz sena tako, da se je moglo sedeti, in bilo je pokrito s plahtami in povezano z vrvjo. Za kočijažem je bil sedež le nekaj niži, nego spredaj. Da — še neka druga razlika je bila. Ta namreč, da je sedež od zadej bil prireje.i tako, da je imel naslon za hrbet. In mnogo lepše in noveje pogrinjalo je bilo raztegneno po njem.
(Pride še.)
or ni fN.'sar odločil kako drugače«. Ni torej ni kake ustavnopravne ali zakonite ovire, <1 a bi deželni zbor N i / c-a v - t r i j s k i s k 1 i o a 1 i vLungen-I o i Češkega v U k t j e ali L i t o m e-rice. Tirolskega v Trident, Dalma-t i n - k e k a v Kotor. Za deželne zlmre pa je vsaj v deželnih zborih določen redni kraj zborovanja, namreč deželno glavno mesto, če dotična kronovina ima tako mesto. Veliko slabše je z državnim zl>orom in z delegacijami. Državni zlx»r sploli nima nikakega zakonitega zbirališča. £	državnega temeljnega zakona določa le : »Državni zbor sklicuje cesar vsako leto, če mogoče v zimskih mesecih.« To določilo je razun besed »če mogoč" v zimskih mesecih« prešlo iz febru-varske ustave v d«*ccml>er8ko ustavo in čudno je, da v debatah o deeemberski ustavi ni nikdo stavil predloga, da bi se zbirališče
oni, ki pišejo tisti smrad, ki nadleguje ljudi, pod imenom »Gazzettino«.
Morda bi bilo najbolje, ako bi po tej konstataciji kar zaključili, ker v karakteristiko gos]K)da župnika ne more biti boljega podatka nego je ta, da takim ljudem opisuje svojega srca gorjč in ko ve, da to pride v javnost.
No, par l>esed bodi vendar posvečenih temu »intervie\v«, ki ga je katoliški župnik dovolil žurnalistu iz >Gazzettinove« mlake, saj je iz župnikovih izjav samih razvidno, kako točno smo se držali resnice, ko smo pisali o dogodkih v Rojanu. Župnik Jurizza priznava, da se je na vse kriplje — ad ogni
poje »Piccolo« župniku Jurizzi, ker se tudi v soboto po suspenziji nI pokoril zapovedi škofovi glede »tantum erga«, in pravi, da se je škof Šterk, položivši svojo roko na Jurizzo, postavil v nasprotje z zakoni sv. cerkve. (Tli moramo povedati, da so nedelje in prazniki izvzeti iz suspenzije.)
»Piccolo« je videl v soboto tudi v cerkvi velikansko množico ljudstva. V resnici pa jih ni bilo nič več nego navadno ob praznikih in še teh je bila večina — radovednih gospie in gospodov (več ali manje spoštovanja vrednih, in z bolj ali manje zakrivljenimi nosovi) iz — mesta! ! V nedeljo pa je bilo — zlasti popoludne na blagoslovu — še
costo - upiral osnutju bratovščine sv. Ci- j veliko manje ljudi, nego običajno, rila in Metoda ter imenuje slično bratov-i »Piccolo« naj si le nadevlje povečevalna ščino — potrjeno in odobreno od stekla, da vidi nedogledna dobra svojstva više cerkvene oblasti!!! — »quella župnikova! Ali drugi gledajo na svoje oči» famosa confraternita« ! Gospod župnik pri- i in pred temi drugimi — to naj nam veruje znava, da je prišel v tej stvari k njemu za- gospod župnik — mu nobena stvar ne more
nik bo že videl, kako mu v tem objemu danes ali jutri zapre sapo.
Bravo! Te dni je umrl tu kapelnik
državnega zbora določilo z zakonom. O proglašenju februvarske ustavo se si bili pridr-1 atopnik ordinarijata, a župnik ni d o v o -. škoditi več, nego taka hvala! Gospod žup-žali, da državni zbor eventuvelno zoj>et skli- j 1 > 1 istemu, da bi se posvetovanje čejo v Kromeriž, in ta možnost obstoji še r a d i ustanovitve vršilo vžupni-danes. Vsled tega tudi delegacije nimajo za- nišču!!! Vid«? župnikov odpor, daje isti k on i tega zbirališča. Avstrijski zakon o skup- zastopnik više cerkvene oblasti z nekaterimi društva Schiller-Verein. Tržaški laški listi nih stvareh določa v § 1 i. : »Delegacije se znanimi »caporioni« panslav i stiske pripovedujejo, da je Manner-Gesangs- \ erein
agitacije odšel v društveno hotel zapeti na grobu žalostinko, a škof da krčmo. Tu so imeli zborovanje, na kate- je prepovedal, češ: da se je bati kakih ne-rera so žugali z razkolom!! Pozneje da je redov.
sklicujejo vsako leto <mI cesarja, zbirališče določa cesar« in § 32. nagodbenega zakona ogrskega določa: »Delegacije se bodo sklice
Iz Roeola naznanjamo slavnemu občinstvu, da bo dne 7. julija otroška veselica v tamošnjem otroškem vrtcu na korist istega vrteča.
Natančni program objavimo o pravem času.
Darovi za »Narodni dom t Trstu«.
Glasom zadnjega izkaza 21. m. m. K 4111.68 Nadalje sta darovala gg. Miloš
Kamuščič......... 1.—
Josip Vilfan.......,, 50.—
Skupaj K 4162.08
V Trstu dne 1. julija 1901.
Vsak, tudi najmanjši dar sprejme hvaležno začasni blagajnik dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, ulica Molino piccolo 3, II. nadstr.
O tej priliki naj popravimo krivo me-nenje, da se uplačila deležev ne sprejemajo pred novim letom. Vsaki dan se zamore plačati deleže, cele ali obroke, v roke imenovanega začasnega blagajnika. Le poslužuje se naj rodoljubno občinstvo te prilike v obilnejši meri nego do sedaj.
Vsi enaki! Pišejo nam: Kadar gre za to, da nastopajo proti našemu revnemu ljudstvu, so naši nasprotniki vsi enaki. Večkrat že so naskočili na naše revne perice, češ: te zastrupljajo s perilom to ali drugo ulico
vale i hI
njeg.
Veličanstva o eotovem terminu župniku kar deževalo dekretov, ki naj b? ga
itd.! »Edinost« jim je vselej posvetila kakor
Na to pripominja eden laških listov: »Ce ..... . „ . ,____
1 1 J	;je bilo treba, zato naj danes povemo svojo
in na tisti kraj, kjer bo Njeg. Veličanstvo uklenili, da bi priznal oao bratovščino! Tu bi bilo tako, ali ni policija tu, ki ima nalogo, ^ ,Avanti<.-)U Ta liat tožit tia se () pone. bivalo v i-ti čas. Vendar je želja ogrske je župnik Jurizza pohvalil, da v cerkve- da varuje red kjer si bodi? In mimo tega: zakonodaje, da bi sc seje vršile menjevalno, nem procesu, uvedenem proti njemu, je do- kako prihaja takov nenavaden strah pred mo-
segel popolen triumf.
V mesecu februvarju t. 1. je dobil od
deljkih tu in tam vstavljajo naše okoličanske perice z umazanim perilom, katero da okužuje tenjem reda o priliki pogrebne slavnosti in ; ^^ jn je nevarno ljudskemu zdravju! To ! vzpričo korektnosti pevskega društva, ki je	bo	n ^^ tržaški židje
eno leto v Kudim|>ešti, naslednje pa na Dunaju, ali, ako bi zastopstvo drugih dežel
njeg. Veličanstva in njeg. Veličanstvo želelo škofije ukaz, naj tantum ergo pusti peti v hotelo počastiti svojega mojstra, dočim je katerim pa^ Sev4la, nimalo ni bilo do javnega
tako, v katerem drugem glavnem mestu tistih slovenskem jeziku. Proti temu ukazu Škofo- bilo na procesiji sv. Rešnjega Telesa dovo- zdrayja (gaj 8Q oni sarai najumazanejši!), am-
dcžeU	vemu
Torej še le na temelju ogrskega zakona tikan prihajamo do natančnejega določila zbirališča
I je župnik Jurizza poslal rekurz V Va- Ijeno nositi slovensko zastavo, ne da bi se i do da škodujejo ,dobrim< ni , ali do danes ni se dobil rešitve! bil škof bal izgredov !?c	n, to odnravi. svetui
Bravo, bravissimo ! Sc strinjamo popol-
Fotem da ga je hotel škof obvezati, da
delegacij. Načelno bi bil v zbirališče oni kraj, !>elo-modro-rudečo zastavo pevskega društva	aoma ter hočemo v božjem imenu prezreti
kjer je najviši dvor. Želji državnega zt>ora »Zarja«, ki se hrani V neki krčmi pusti v	mai0 perfidijo, kije v tem, da hoče laški
ogrskega, da se Dunaj in BudimI>ešta vrstita velikonočno procesijo. Tudi temu se je uprl	\lst vzbuditi domnevanje, kakor da je ona ki 0kllžuJej0 zrak j)red mestno
kakor zbirališči, so jh» kletni ustrezali tako, *"Pnik Z VSO energijo in je potem policija	zastava »slovenska«, to je: narodna in politična. za ^iedaii§5em »Armonia« (oni
asim
okoličankam! Da se to odpravi, svetujemo mi dvoje: ali naj sezidajo potrebne shrambe za to »grozno umazano perilo« ter naj v iste shrambe prenesejo tudi onih 40 smetnikov,
bolnišnico in pred veliko
da -c vsako drugo leto, dokler traja zaseda nje delegacij, najviši dvor premešča v Budimpešto. <"e pa delegacije zborujejo v Avstriji, potem je |h» ume vanj u ogrskega zakona Dunaj redno zbirališče in za dok»čenje druzega kraja l»i bilo potrebno ali preineščenje naj-višega dvora ali pa soglasujoča rtdredba državnega zl*>ra in krone.
Evolucija v poiitiškem mišljenja Italije. -V 11 se tr«»zveza obnovi, ali se ne obnovi, ostaja vendar neutajljiva resnica, da s<' v poiitiškem mišljenju v Italiji vrši velika evolucija, kateri prvo in veliko vidno znamenje je bil sestanek v Toulonu. Zanimiv je bil v tem pogledu govor, ki ga je imel včeraj v < remoni |»osl. Kttore Sacehi, ki je trdi!. da ni res, da bi sedanjo vnanjo poli-tiko zahtevala monarhija. On je dokazoval stopnik škofov;
O, ta pot ima laški list prav, stokrat vojašnico naj se pustijo?!), ali pa naj naše prav: to je brutalno, ako se ljudem brani laške žeae u08ij0 vaaki ponedeljek svoje
boječa se izgredov, sama prepovedala to slavofllsko manifestacijo
Te dni mu je prišel dekret, s katerim je kstiti spomin mrtvih. Samo naj nam laški	uraazano perilo kam tja na seneni trg v Ro-
istem iist dovoli staviti par vprašanj, oziroma opazk !	cq1 _ kjer naj ^akaj0 l>erice i t r prepuščamo
»Slovansko pevsko društvo« se more tudi	j,a gospodi Židom in njih tovarišem, da v po-
ponašati s korektnostjo. Kdor ne veruje nam,	trebi izberejo še kako drugo tako »zbirališče«
naj vpraša na policiji. Kdo je bil tisti, ki je	mestnega smradu !
bil župnik suspendiran a divinis. V pravi škof, da je kanonike kurije pozval na |»os veto vanje, ki so hoteli, naj se župnik Jurizza radi brezobrazne nepokorščine kaznuje s suspenzi/o, da ne bo smel darovati maše. Mimo tega mu škof žuga še s hujimi
grozil in rohnel tako dolgo, da se je cerkvena
Pravda Mauroner-Oiberti proti Mau-
►blast prestrašila, da ne dovoljuje več temu rouer-Stengle. (Dalje.) In res, ko je šla
kaznimi, ako se ne bo pokoril škofovim de- dm-tvu> da bi 5astilo svoje mrtve ? ! Ni-li	dne 1. januvarija 1896. 1. svojemu bratrancu
kretom. bil laški duhovnik oni, ki je na nekem po-	Leopoldu Mauronerju, katerega je videvala
* * grebu začel trgati s sebe koretelj, ko je za-	\e j)t> dvakrat v letu, voščit srečno novo
Konstatujemo torej iz tega intervie\va: čul slovensko žalostinko?! Mari se je bati	]eto, vprašal jo je ta — ne da bi mu
a)	da se je župnik Jurizza upiral usta- izgredov, ako bi n. pr. društvo »Zarja« gori	bila Ema kaj omenila — da li res novitvi cerkvene bratovščine: ; »pri Piščancih« nad Rojanom zapela žalo-	misii skleniti vitalicij ?! Rekel jej je, daje
b)	da ni hotel dovoliti prostora za po- stiuko ? ! Zakaj se torej prepoveduje to?! In	ta nakana dobra in naj gleda, da se stvar svetovanje, da-si ga je prosil za to sam za- ni morda le logično in postulat najprimitev-	hitro izvrši. Takrat nista še ničesar govorila
neje pravičnosti, ako je Nemcem prepovedano,	0 kakem daru gospej Stengle. Pozneje je
namreč, da monarhija dopušča tudi najskraj- e) da je laž. da se je ono posvetovanje česar se Slovencem ne dovoljuje?! Mari	tožiteljica sklenila — ne more se pa sporai-
neje reforme in presnove. Trozvezo so vršilo v gostilni, ampak se je vršilo v veliki niso Slovenci tu avtohtonno prebivastvo in	njati, kako je prišla do tega sklepa — da
sklenili >l«»ji. ki s<> bili tedaj edini gospodo- sobani poleg gostilne in ki je odprta o po- mari nimajo kakor taki vsaj toliko pravice	ae v pogodbo vsprejme tudi določilo, da
valni, na vladi in v javnem menenju. On je sebnih prilikah; ter da med posvetovanjem kakor Nemci, ki so le kolonija?! Mari je	mora Leopold Mauroner po smrti Eme Mau-
nn-p'-.,t. n obnovljenju trozveze, ter bi hotel, ni bilo nikake pijače, kar more potrditi pijeteta do mrtvih v dolžnost le dotlej, dokler	r0ner od dobljenega kapitala izplačati '20
ti mrtvi — niso Slovenci?! In slednjič: mari	tisoč gld. Tereziji Stengle oziroma njenim
Zarje« je policiji v dolžnost, da ščiti samo Nemce	dedičem. Ta sklep je tožiteljica naznanila
tudi Leopoldu M., kateri pa je izjavil, da se to nikakor ne more storiti. Ta odgovor je
v Trstu« :	Ema, prišedša domov, sporočila soprogom
26.	slavno »Obrtno društvo« pri	Stengle. Nekoliko dni za tem je Mauroner sv. Mariji Magdaleni Spodnji ;
27.	g. Ivan M a r š i č, Magdalena spodnja št. 267 ;
da -«■ število vojaštva zmanjša in prezenčna	ugledni starček, kanonik Oerne ; služl*a skrči. Vojska naj ne bo v breme na- d) da je laž, da se zastava
r m|u, ampak v njega varstvo pred vnanjimi	hrani v krčmi, ker je resnica, da se hrani v in Lahe?!
*4.vražiiiki. Ta izvajanja so donesln govorniku	pevski sobi, v drugem poslopju, poleg otro-	Nadaljnji deležniki »Narodnega d O Ili a
inn-'tro odobravanja in velikih ovacij in so	škega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda;
mu jm» shodu priredili banket.
e) da je laž, da je policija prepovedala
Ne <la bi hoteli preeenjati take mane- »Zarji« v procesijo, ker je resnica ta, da je fe-L'tiM«' in ila bi pričakovali že sedaj radi- društvo s»mo sklenilo, da se ne udeleži pro-kalnih - premem b v vnanji {»olitiki Italije, eesije in da je ostalo pri tem svojem sklepu Tu'i: najncjMtpuiarncja jM»litika more prenesti še potem, ko je župnik poslal svojega zaup
poklical tožiteljico /.opet k sebi in jej rekel, Marija da se je premislil in da nima nič proti temu, i da se po njeni smrti gospej Stengle, oziroma
28. slavno »društvo o d v e t n i š k i h njenim dedičem, izplača J0.000 gld. Kmalu n»'kaj tacih nasprotnih manifestacij. Ali pod- nika, naj se društvo udeleži procesije, ali ne jn notarskih uradnikov« po odvet- po tem, t. j. dne 21. januvarija 1806, so se
eenjevati jih tudi ne smemo, ker menja evolucije, ki se vrši in s«* tudi izvrši. S' izvrši, ker prehudega neraz-
to zna- na mestu, kjer zahteva, namreč za zasta%'o niških uradnikih v Trstu ;
pričele priprave za izvršitev tega sklep
|M>Ligoma sv. Mohorja.
29. g. Mihael Keršovani. c. kr. Emi so preskrbeli krstno pismo in Spiridijon
f) da naše informacije govore tako, da carinski viši oficijal v 'i rstu ;
Stengle jej je napravil pismo na dr. Feliksa
merja med ir">|»o«lar~kim; silami države in glavni vzrok susj>enzije je bil ta, ker Q0Sp. zahtevami vnanje {»olitike ne morejo države župnik ni hotel ob praznikih obdržavati bla-
t raj no prenašati. V Italiji vedo dobro, koliko goslova V slovenskem jeziku!
30. g. Anton V i n š e k, c. kr. račun- j Veneziana, prokuratorja Leop. Mauronerja,
milijonov in milijonov škode ?-o imeli v sled
g) da ta interview v »Gazzettinu« priča,
odtuj» nja Franciji. V ta greh ne padejo več da so gg. župnik Jurizza in tovariši res v z lepa. To pa tudi zato ne, ker za sedaj, in zvezah z židovskim glasili tržaškimi.
bržkone za dogleiine čase, tudi j»ota prek«« < 'etinja in — Petn»grada vodijo do prijateljstva Francozov. Italija, ki ni intimna z Francijo. če tudi ni formalno politiško zvezana žnjo. nima več tistega (h »mena za trozvezo kakor ga ie imela Crispijeva Italija, ker ne jamči tr« »zvezi prejšnje bomogeiinosti in tiste — kako bi rekli? — brezpogojnosti v soglasju političkih ciljev.
Tržaške vesti.
i*»spod župnik Jurizza se daje izpra-
ševati od take vrste časnikarjev, kakoršnji so
Povej mi. kdo te hvali, in jaz ti povem, kdo 8i! »Piccolo« od nedelje že sam ne ve, kam bi segal po besede, da bi čim lepše proslavil gospoda Jurizzo. Vsa ta proslava — zlasti, kjer govori o sv. obhajilu, o blagoslovu in zahvalni pesmi — je taka, da ne bi mogla biti drugačna, tudi če bi jo bil spisal kakov — katoliški duhovnik! (Pa ne da bi si čitatelji kaj posebnega mislili o tem !) Župnik Jurizza da je bil v soboto predmetom neprestanih ovacij in kar deževalo mu je v hišo biljetov, s katerimi ga vspodbujajo naj vztraja. {Škoda da poroče^valeč »Piccola« ne ve povedati, da-li je bilo vmes kaj tacih rožnate barve in lepo dišečih.) Posebno hvalo
ški revident v Trstu ;
31.	g. Anton Tor oš, c. kr. car. asistent v Trstu ;
32.	g. Simon Skrinjar v Trstu.
O tej priliki popravljamo izkaz deležnikov z dne 28. t. m. v toliko, da se je svota za delež »Zavoda sv. Nikolaja« (št. 20.) nabrala mej odbornicami in udinjami »zavoda«.
Prvi ustanovniki »Narodnega doma v Trstu« :
1.	g. Miloš Kamuščič v Trstu daruje 200 K.
2.	gosp. Vekoalav Goljevsček obljubla ustanovnino v znesku 200 K, z opazko, da bi dal tudi več. ako bi tisti, ki bi lahko dali tisoče, storili svojo dolžnost.
3.	g. J o s i p J a m š e k, c. kr. carinski viši oficijal, v Trstu, daruje 300 K.
v katerem se dr. Venezlanu naznanja storjeni sklep glede vitalacija in določajo neke podrobnosti. To pismo je F^ma prepisala in podpisala ter je dala g.u Stengle, ki je je nesel dr. Venezianu. V pismu je bilo tudi navedeno, koliko odstotno rento bi jej imel Mauroner plačevati ; tožiteljiei se dozdeva, da je bilo določeno, 43/4	Ker Jej Je
g. Stengle večkrat zatrjeval, da se nima bati nikake nevarnosti, ako napravi vitalicij, ker Leop. Mauroner poseduje kakih 200—300 tisoč gld. vrednosti in da je samo njegovo posestvo v Kjadinu vredno vsaj 100 tisoč gld., bila je tožiteljica prepričana, da je stvar popolnoma dobra in gotova. Kmalu na to je dr. Venezian izposloval Emino polnoletnost. (Dne 25. januv. 1896, tožiteljiei je takrat malo manjkalo do 23. ieta.) Istočasno je sodišče naložilo varuhu Leop. Mauronerju, naj izroči tožiteljiei vse nje premoženje in
položi račune, katere mora Eraa M. lastnoročno potrditi in podpisati. Nekega dne je Ij&*p. Mauroner f>ozval tožiteljieo k sebi in jej predložil obračune, katere tožiteljica nimalo ni umela. Ker jej je pa Spiridijon Stengle zatrjeval, da je vse v redu, vspre-jela je te račune bona f ide in brez prigovora ter podpisala dr. Venezianu prokuro, da je zamogel I^e<»poldu Mauronerju podati al>solutorij. Dr. Venezian je nato dvignil na sodišču vrednostne papirje, katerih tožiteljica nikoli ni videla. V istem mesecu februvariju je dr. Venezian pozval tožiteljieo k sebi in jej jK>jasnil, da, ako sklene vitalicij. sicer zgubi ves kapital, >n jej ostane samo dosmrtna stalna renta, da pa je, ako stori to, gotova »kalsor v železnem sodu«. Ob istej priliki je dr. Venezian rekel tožiteljici, da ni izključeno, da bi jej s časom mogel Leopold Mauroner povrniti ves kapital. Nekoliko dni j»ozneje je Spiridijon Stengle predložil tožiteljiei neki dokument, ki je obsezal glavne točke pogodbe za vitalicij in jo je pozval, naj podpiše istega. V tem dokumentu je bilo določeno, da se renta, ki jo bo dobivala Ema Mauroner, zagotovi z uknjižbami na posestva Leogtolda Mauronerja. med drugim tudi na njegovo posestvo v Kjadinu Ko so se določila v tem spisu popravila v toliko, da se je renta od gld. 2340 zvišala na gld. 2400, je tožiteljiea podpisala ta dokument. Že 1. marca 1*1*6. je začela Ema Mauroner prejemati določeno mesečno rento, med tem ko se je pog«xlba sklenila in podpisala še le črez štiri mesece. Pogodba se je {»odpisala na stanovanju I^eop. Mauronerja ob navzočnosti notarja Viktorja Vessela. Ta je prečita! jk>-g«*lbo brez presledkov in pojasnil, tako, d a tožiteljica ni razumela skoraj ničesar. Kakor je razvidno iz sodnih aktov, se vknjižba zastavne pravice na posestvo v Kjadinu pod tab. št. 63 — katera vknjižba je tudi bila v pogodili— ni dovolila, ker to posestvo ni vknjizeno na ime Leop. Mauronerja. Tožiteljica seveda ni mogla zapaziti tega določila in, kar je j>osebno markantno, nista se za to zmenila niti Leopold Nauroner niti dr. Venezian, ki je bil pravni zastopnik tudi K me Mauroner in kije moral zapaziti to stvar.
(Dalje pride.) Pozor, da ne bo krivesra menenja!!
\ zadnjem izkazu deležnikov narodnega doma od dne 2>. junija, ki se tiče deležev »Dela Iskega podpornega društva«, se je urinila ne-iju ba tiskovna pomota. — Deleža tega društva imata št. 21 in 22, a v stavku : »od-rekši se eventuelnirn obrestim od istih« treba da stoji: enoletnim !
Čujemo namreč, da je ta tiskovna pomota nekaternike osupnila, češ: že sedaj se govori samo o »eventuelnih« obrestih, dočim so po pravilih od vsakega deleža zagotovljene 3°.'0 obresti ! To bi moglo škodovati društvu. Dotični ki naj blago vole vzeti na ^nanje ta popravek ter popraviti krivico, ki so jo storili društvu. »Narodni dom v Trstu« bo v vsakem slučaju, ne samo »eventuelno«, obrestoval vse deleže, kakor zahtev ajo to društvena pravila.
Iz ilove I like nam pišejo z ozirom na notico, objavljeno v »Edinosti« v četrtek pod nasiovom »V rokavieah z rokavicami: Neki gospod i č imenom Anton Pitacco, podraagazi-ner pri avst. Llovdu v hangarju |K>mola št. 3, je dne 2o. t. m. ob 7. uri zvečer s svojim kolesom pridrdral do izhoda slobodne luke. Finančni stražnik je bil — kakor mu je vele»*ala njegova služba—radoveden, da-li mladi gos|»odič prazen sedi na svojem tronu, ter ga je uljudno povabil, naj stopi malce doli se svojega železnega konja. Sprovel ga je potem v sol>o, doh>čeno za pregledovanje :n preiskovanje »grehov« brez razlike narodnosti. Pri našem znancu so našli 11 parov dragih rokavic in pozneje še 6 parov v do-tičnem skladišču, kjer je frčal naš ti Ček. Pe-roti so seveda odstrigli temu tičku in vspre-jet je bil v kletko v ulici Tigor.
Mi ne bi govorili več o tem, da ni »Piccoio« zagrešil eno navadnih svojih nes ram nosti in lagal, da se aretirani piše Andrea B. Ker bi torej kdo mogel dobiti krivo misel o k-»m drugem, smo priobčili stvar še enkrat.
S pošte. Poštnima kontiolorjema Ed-mundu L~ssai-u imenovanemu za Trst, in Viljemu plem. Thianich-u v Goriei, je dovoljeno menjati službeni mesti.
Večerni tečaji za učenje novo^rškega jezika. Vsled odredbe na učnega min isterstva se uvedejo s pričetkom prihodnjega šolskega
leta na tukajšnji trgovinski akademiji posebni večerni tečaji za učenje novogrškega jezika in trgovinskega dopisovanja v tem jeziku. Upisovalna taksa znaša ti kron, učna taksa pa 10 kron za vsaki semester.
Tečaji se odpro 1. oktobra t. 1.. upiso-vanje učencev pa Ih» trajalo od 15. do 30. septembra. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo trgovinske in navtične akademije (Piazza Lipsia št. 1. II. nadstr.)
Pogreb Julija Heilerja. V petek po-poludue se je vršil pogreb glazbenika in najboljšega tržažkega violinista, obče znanega Julija Heilerja. Laški listi poročajo, da je bil |»ogreb veličasten, v resnici pa je bil tak, da je prava sramota za italijanske meščane, kateri tako malo cenijo zasluge svojih odličnjakov.
Porotne razprave. Jutri zjutraj prične serija tožb radi razžaljenja časti proti Rihardu Camberju in Jakobu Criaeomelli-ju.
Iz tehničnega zavoda (Strudthof). Delavci tega zavoda so imeli dne 28. m. rn. zvečer posvetovanje o korakih, ki nai bi jih storili v zboljšanje svojega stanja. Sklenili so, da sestavijo sjH>menieo na vodstvo imenovanega zavoda, v kateri bodo zahtevali redni teden, jK>višanje plačila za 10°/o in skrajšanje delavnega časa.
Samomor. Na nekem vozičku na obrežju Sale se je zvijal v petek popoludne v smrtnih bolečinah 37-letni knjigovez Fran Leban, ki se je bil zastrupil. Mimogredoči, ki so zapazili to, ]>oklicali so hitro zdravnika, kateri mu je hotel oprati želodec, a bilo je že prepozno. Dal je samomorilca prenesti v bolnišnico; nesrečnež je mejpotoma v groznih mukah izdihnil svojo dušo.
Dražbe premičnin. V torek, dne 2. julija ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Miramar 11, hišna oprava; ulica Fo-scolo 2 B, hišna oprava: ulica Foscolo 2, oprema v zalogi in jestvine; ulica Farneto 22, hišna oprava ; ulica del Volto 6 in ulica Riborgo 2:», obuvala ; ulica Foscolo 1 B in Amaiia 13, hišna oprava.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 25.0, ob 2. uri popoludn-? 27.5 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.5. — Danes plima ob 9.49 predp. in ob 8.43 pop.; oseka ob 3.5 predpoludne in ob 25.0 poj>oludne.
Pevke »Kola«-. Vse gospiee pevke pevskega društva »Kolo« vabijo se na posvetovanje, ki bo danes zv^br v prostorih »De-lalskega podpornega društva« v ulici Molino Piccoio.
Slavnosti pevskega društva »Kolo«
se vdeleže nadalje »Tržaški Sokol« z zastavo in pevsko društvo »Zvone z Opčin, ki nastopi z S. Ferlugoviin moškim zborom : »Venec slov. pesmi«.
Kakor je videti bo dne 21. julija velikanska slavnost na kateri bo sodelovalo 13 pevskih zborov z nad 400 pevci in 24 društev z 9 zastavami! Slovenski Trst že ni videl kaj takega !
Pevsko društvo »Kolo« sme biti ponosno na tako udeležbo. Ponosni pa moramo biti tudi vsi tržaški Slovani in delati moramo vsi na to, da čim veličastnejše završimo to narodno slavje.
Pevsko društvo Slava pri sv. M. M.
spodnji je svojo veselico, napovedano za dan 7. julija, odložilo na dan 14. julija. To je storilo, ker je drugo družtvo v bližini napovedalo v »Edinosti« — da-si pozneje — svojo veselico za isti dan. Društvena veselica »Slave« Ih> torej dne 14. julija, kar naj bratska društva izvole vzeti na znanje.
0 šolski veseliei pri sv. Jahobu smo
prijeli daljše poročilo, katero pa smo morali odložiti radi obilice gradiva. O koncertu v Skednju nam je obljubljeno poročilo iz vešče roke.
Vesti iz ostale Primorske.
X Na adreso slovenskih županstev.) Pod tem naslovom smo prejeli : »V štev. 142. t. I. cenjene »Edinosti« čitam razpis službe tajnika za občino sežansko, v katerem se zahteva znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezica. Ne poznam sicer toliko razmer v sežanski občini, vem pa, da v moji mladosti, ko sem bival še doma — ni bilo niti duha kakega Italijana v občini: »Kraški metropoli«. Imel bi sicer
veliko opažati k tej stvari, namreč, koliko grešijo naša županstva v narodnem oziru, ali hočem jih samo opomniti, kako naši nasprotniki delajo v tem oziru! Nočem naštevati posamičnih stvari, ker upam, da bo vsem znane naše pritožbe proti uradovanju naših nasprotnikov v občinskih uradih. Kjer imajo oni večino, ne trpijo niti ene slovenske besedice v svojih uradih, kamo-li da bi nam nastavljali slovensčine zmožnih uradnikov! Imenujmo samo občino Trst, kjer nas je vendar veliko število Slovencev in je slovenski jezik pripoznan kakor deželni jezik! Tu vidimo kako tržaški magistrat brezobzirno od-biva vse slovenske vlege z opazko, da niso pisane v njim umljivem jeziku. Isto tako je tudi v vseh istrskih občinah z italijansko večino. Oni se nimalo ne menijo za to, da imamo mi vso pravico zahtevati uradovanje v svojem slov. jeziku; oni nam kratijo to pravico na vse mogoče načine.
Torej, slov. županstva! Spametujte se vendar enkrat in učite se od nasprotnikov! Uradujte le v slovenskem jeziku, ker imate veliko večo pravico delati tako, nego pa tržaška in druge občine z mešanim prebivalstvom ! Ne iščite torej italijanščine zmožnega uradnika za čisto slov. občino! Cas bi bil vendar, da bi si nektera županstva zapomnila enkrat za vselej, da ne smejo dajati povoda za take pritožbe.
F. K. Sežančan v Trstu.
(Opomba uredništva. Gosp. dopisnik je imel gotovo blag in rodoljuben namen. V tem slučaju pa se nam zdi, da je streljal nekoliko preko cilja. V kolikor smo poučeni mi, moremo odgovoriti z vso gotovostjo, da občina sežanska uraduje izključno slovenski in tudi tržaškemu magistratu dopisuje v našem jeziku ! Tako ostane brez vsacega dvoma tudi za bodoče. Ako zahteva od svojega uradnika tudi poznanje laškega jezika, jej ni na.nen, da bi uradnik laški uradoval ali dopisoval, ampak jedino to, da ume laške spi-s e, ki prihajajo občini v precejšnjem številu. Občina pa odgovarja slovenski tudi na italijanske dopise; občina meni, da je v interesu hitreje in ceneje uprave, ako obč. uradnik umeje tudi laščino. Mari menite, da na tržaškem magistratu nimajo uradnikov, ki itmejo slovenski ? Imajo j »h, ker jih potrebujejo. Le poslovanje in občevanje v slovenskem jeziku je izključeno! To je njim glavno. Istotako bodi našim občinam glavno, da ura-dujejo le v slovenskem jeziku!)
Vesti iz Kranjske.
*	Zopet velik požar. Dne 26. junija je nastal v Vol. Mraševem na Dolenjskem velik požar, ki je 24 posestnikom uničil malone vse. Pogorela so pohištva, živež, obleka. Skoda cenjena je na 100.000 kron. Žažgal je petleten otrok. Beda velika. Pomoč je nujno potrebna! Ogenj je bil strahovit, rešiti se ni dalo skoro nič, dasi so 4 briz-galne neumorno gasile.
*	Promocija. Danes je bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava g. Stanko Lapajne s Krškega, c. kr. avskultant v Gorici, kateri je prvi Slovenec, ki je na tej visoki šoli postal doktor.
njegovega naslednika Tvrša, na katerih groba so položili vence. Po temeljitih predvnjah je začela ob 5. uri popoludne javna telovadba, na prostoru, ki meri 53 tisoč m2. To je j velikanski četverokot, okoli katerega so bile postavljene tribine. Javna telovadba se je pričela z nastopom 6000 izvršujočih sokolov, ki so najprej precizno izvajali slobodne vaje, katere je občinstvo spremljalo z viharnim aplavzom. Tuji gostje so izjavljali svoje brez-! |>ogojno priznanje. Slobodnim vajam so sledile vaje na orodnjih in tekmovalni boji. Ni« manje precizno se je vršila telovadba sokol-skega naraščaja, telovadcev v dobi od 10 do 18 let, ki so nastopili v lepem številu 1700 glav. Slikovit je bil pogled na telovadkinje, , 900 njih, ki so kazale izredno spretnost v ! vajah s kiji. Na zadnje so telovadili tujci. Vaje poljskih telovadcev s sulicami in fran-cozkih s palicami so izzivale veliko pohvalo. Na večer je bila ljudska slavnost na razsta-vinem prostoru ; udeležniki so ostali zbrani do pozno v noč
Cesar na letovišču.
DUNAJ 1. (B.) Njeg. Vel. cesar odide jutri na 2-mesečno letovišče v Ischl. Na vožnji tjakaj si ogleda monarh deško siroti-šče Norbertinum v Tullnerbachu.
Vojna v jnžnl Ariki. KAPSTADT 30. (B.) V zadnjih 48 urah so se v Kapstadtu primerili 4 slučaji kuge, jeden pa v Por t Elisabeth. Dosedaj je bilo vsega skupaj konstatiranih 749 slučajev kuge, od teh 357 s smrtnim izidom. Velika štrajka.
LONDON 1. (B) »Morning Post« javlja iz New-Yorka dne 30. t. m. : 20 tisoč delavcev ameriške družbe za izdelovanje jeklenih pločevin v Pittsburgu stopij« jutri v štrajk. Ako do konca tega tedna ne bo ustreženo njihovim zahtevam, namerjajo vseh 200.000 delavcev, nameščenih v tovarnah za izdelovanje jeklenih plošč zveze Zjedinjenih držav, pridružiti se štrajku.
BUDIMPEŠTA 1. (B) 4000 delavcev in delavk damske konfekcije so sklenili stopiti v štrajk, ker ni ustreženo njihovim zahtevam glede delavnega časa in povišanja mezde.
Vozači na avtomobilih mej Berolinom in Parizom.
BEROLIN 30. (B.) Včeraj je bil v hotelu »Kaiserhof« sijajen banket na čast vo-! začem na avtomobilih med Berolinom in Parizom. Dvorana je bila odičena z nemškimi francoskimi in belgijskimi zastaekmi. Predsednik francoskega automobilnega kluba Zuylen je napil cesarju Viljelmu, vojvoda Ratiborski pa predsedniku francozke republike. Minister za trgovino Moller je izvajal, da v razvoju automobilskega sporta ima Francija vodstvo ter je napil industriji obeh dežel.
Brzojavna poročila.
Vsesokolski shod v Pragi.
PRAGA 30. (P) Slavnostni sprevod vseh sokolskih društev je bil velikanski in je daleč nadkrUil vse, kar se je še sličnega videlo v Pragi. V sprevodu je korakalo 13 -14 tisoč sokolov s kakimi 300 zastavami. Na čelu sprevoda je bilo 200 sokolov na konjih. Po ulicah je bilo nagromadeno na tisoče ljudij, ki so prirejali neopisno navdušene ovacije mimo korakajočim sokolom. Pted mestno hišo se je vršil čin poklonstva mestnemu svetu. Načelnik češke sokolske zveze, bivši župan dr. Podlipnv je zahvalil župana in mestne svetovalce, zbrane na veliki tribini, na velikanskem vsprejemu, ki ga je prebivalstvo praško priredilo sokolstvu. Potem, koje sprevod defiliral pred mestnim zastopom, je bilo v mestni hiši sijajno pogoščenje gostov. Včerajšnja javna telovadba je bila v tako velikanskih dimenzijah, da mi na jugu nimamo ni pojma o tem. Več pozneje.
PRAGA 30. (B). Včerajšnji sokolski dan je bil posvečen telovadbi od 6. ure zjutraj do 9. zvečer. Prekinil jo je samo čin pijetete na grobeh obeh ustanoviteljev praškega »Sokola«, prvega staroste Fugnerja in
i *
S
X
S
X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) it. 1.
(na des»i strani eerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke.
X X X X X X X X X X X X X X X X X


Aleksander Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohištra vseh vrst.
T R S T !•
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Umitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje narocbe tudi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurence.
ILU3TR0TAIJ CEHE ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
&
P
i* 3)


Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno inercijo *e plaća po 1 nvč. za benedo: za večkratno inercijo pa »e <*na primerno zniža. t>la*i za vw leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plarujejo v četrtletnih autieipatnih obrokih. Najmanja objava 3o nvč.
V Trstu.
buteljkah.
ulk-a delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih
Zalotra likerjev t sodeih in
Perhauc Jakob
▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladčičarne.
HOl-JUI^I Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso • OIID16I tilijalka ulica Riborgo 15 ima Tel ko pekarno in sladčicarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčic j t kosih in v skatljicah, finih bi*kotov. različnih li-kenev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in i druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Ulica Stadion št. 20, p e
Velika zaloga koles
Jak. Perhauc
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
»prefforljire mrežiee.
•	^ v Trstu. Piazza Negozianti št 1
Yil6Z U. priporoča slavnemu občinstu pvoje nepregorljive mrežice irettine) _ Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč _Auer."
Kavarne.
Anton Sorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajali-či Slovencev. Na razpolago 90 vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
OsHje in drva.
v ulici dei Torro štev. 12 9 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe »e toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 izadej c. kr. deželne sodnije.)
Incin Riiinli urarBki mojfter v Tratu
JUoiU UlZjClIV ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za {»opravijanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da -i Ivo prizadejal zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Slovenec
Salarini.
pristave v Kočah vdobiva vsak dan
Zaloga šivalnih strojev
za domačo rabo ali obrtnike od <»0 kron naprej.
W 5 letno jamstvo.
Velik izbor vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju.
Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst.
novih ali tu — in
Prodaja in
RUDOLF R O T T L Trst
v že rabljenih iz prvih inozemskih tovarn, menjava po ugodja i h cenah.
Bogat izbor pripadkov in pneu-matik.
Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in
niklovanja. Trg Piazza S. Catterina št. 2.
V30C

:xxxx
yooc
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
sč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali t> velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
2 lončka '2 kron f»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu:
■■ A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" am
v Pregradi. Roerotee Slatina (RohJtseh-Sauerbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Lehamar C. Brad v, Fleischmarkt 1. — BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Turu k in 1 >r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. Na drobno se vdobiva povsod.
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravi ^jc istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. I>aniele št. 2.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izl>orno zalogo suk-nenega blaira. gotovih oblek, perila vsake vi>te in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Trtroviiia z izirotovljenimi oblekami.
Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica _Alla citta di Loodra~ z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove .'l Brunerjeva hiša . Zalogi izgotovljenih oblek za ma-ke in dečke in sicer: obleke za moške od gl 6.50 do 24. za dečke od gl. 4.5o do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.8U do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do i*, od platna ali satena v raznih barvah od gld- l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina talodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2.
lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Czecb pri Prostjevi Moravsko.»
Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A. SMEKAL-A mm m
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti
zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne briigalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati; izuči>a lahka in brez maŠi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vemiorel" po 16 krou. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— Ugodni „plačilni pogoji —
Podružnica
Spoštovanjem
A. S 31 E KAL v Zagrebu.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antoni« 5. — Trst.
Kožiar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu l 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo 111 skrbjo ter shranjuje vse kožnhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč.
¥
Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više.
Naočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leće po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
♦ ■ ■ ♦ ♦ ■
lOOOOOi
Rojansko posojilno in konsnmno društvo v Roj a 11 u (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano
V
Društveno krčmo"
v kojej se toči:
najboljše domače črno vino po ;~>l? novč. I. vrste istrsko	,, 40 „
kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljkah.
Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. omo Krogljišče.
Nova mlekarna
sveže mleko, smetano in stolčeno smetano. Ulica S. Giovanni Sc 3 v Trstu.

Prodaja vina „Ai Maestri
v ulici Valdirivo ^tv. 7. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Krd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izbom vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh »•logov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledal a. žime n platno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke
Stanovanje se odda
v Sv. Ivana $36 s 24 avgustom ali 1. sept. t. 1. v hiši dedičev Josipa Gaspersič-a" i ena 400 K. — Ponudbe g. Frana Škapin, trgovcu v uliei S. Caterina 6.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Sqiiero nuovo 7. — Trst.
Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Cene zmerne.
Važno oznanilo!
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da s« VINA iz VISA, KA^TELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki ae prodajajo v njegovi i salogi, analizovana in stavljena pod stalno kentrole I zavada za kemično analizovaaje, ovlaičenega od c. kr. avatrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska zamaka at. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini* sterstvo radi pregostega kvaijanja vina, ki stavlja v j resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi Tino v moji zalogi, j« gotov, da se v njem na nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno veetM dajati bolnikom in konvaleecentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki to čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora}* Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran . . . - - liter po 32 no*^ Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Viam... „ 34 „
Vino Opollo..... m 38 ,,
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legoa št. 6 (Dvorilča^
Jakob Kosmerlj
-■TRSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
TRGOVINA
jestvin iu kolonijalnoga blaga, delikates i u konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
ima in tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem
m. U. Dr. Ant. Zahorsky \
t I
V
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordiiuije ulica Carintia štv. 8. od 9-11 i 11 od 2-4.
»
i »
»
f
najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Restaurant
SILBEREOG
Via Ghega št. 9 A.
wm najugodnejša gostilna wm
PLZEBSKO PIVO SILBEREGG
po 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koneesijoni-rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lij>-skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipinn Jančič.
restavrant i- i-
4 s prenočiščem
na Opčinah
odpre podpisani z jutranjim dnem v hiši gospoda Jamšeka 5t. 174. Sobe so lepo meblirane, postrežba bo točna. Točila se t>odo razna vina najbolje kvalitete, posebno teran I. vrste, potem Dreheijevo pivo. Kuhinja izborna. Priporočujč se mestnemu občinstvu in onemu na deželi za obilen obisk se beleži udano
Josip Vouk.