132. številka. Ljubljana, v soboto 13. junija. XVIIL leto, 1885. Izhaja vuk dan «e(er, izimrii nedelje in praznike, ter velja po polti prejemsn t* a v s t ri i s k o ocr« rsk e dežele za vse leto 15 £ld., za pol leta 8 frld., za Četrt leta 4 pld., zrn jeden meBCC 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano bre7t pnSiTfanja na dom za vse teto 13 *rld. za Četrt leta d gld. 30 kr., za jede« meBec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za. tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pUcuje ne od četiristopue petit-vrste po <» kr., Čfl sc ozna • io jedcnkrat Nska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, DopiBi iih; k« [avole frankovati. Rokopisi m ne vračajo. Uredništvo in ■ pravu ištvo je v Frana Koluiana hiii, „GledaliSka stolba". Upravu i it v >■ naj He blftgevonje pošiljati naročnine, reklamnot(je, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Dolenjska volitev. V uradnem nemškem in vladnem slovenskem listu čutila je naša deželna vlada potrebo, zagovarjati pravilnost in postavnost dolenjske volitve. Zagovor pa je tako nesrečen in šepav, da bi se pač labko odgovarjalo z istim izrekom, katerega se tako rada poslužujeta ta dva organa: Si tacuisses itd. Uradni list trdi, da „nemamo zakona, ki bi natanko omejeval volilne okoliše oiuli krajev, ki v posameznih deželah volijo v mestnih volilskih razredih". Mari uradnemu listu ni znan §. 3. volilnega reda deželnega zbora za Kranjsko, ki se glasi: „Za volitev poslancev iz oient in trgov" in dalje, da se sploh v vsem volilnem redu govori le o mestih in trgih, nikjer pa ne o mestni občini (Stadt-gemeinde). Izključene so torej vasi iz te skupine. In tako se je na Kranjskem ves čas. odkar se je ■volilo, ravnalo, in kadar je prišlo deželnemu zboru na znanje da so se kje upisali volilci iz vasi mej mestne volilce, se je takemu nepostavnemu ravnanju ustavil. Omenjamo pred vsem Vrhniško volitev leta 1867, ko so na Vrlmiki uvrstili mej mestne volilce tudi Hrib, kateri je tako rekoč del Vrhnike. Dežel ni zbor ovrgel je volitev, ker so bili nepostavno upisani volilci, in kar je zanimivo in bi moralo znano biti deželni vladi, Vrhniška občina pritožila se je pri ministerstvu, češ, da Hrib spada k Vrhniki in mora voliti z Vrhniko v mestni skupini, a notranje ministerstvo pritrdilo je deželnemu odboru, oziroma zboru in Hrib ni smel voliti z mesti. V Višnji gori izključili so se 1. 1877 vsi volilci stanujoči v Dednem dolu, Deberniku in Žalni, mej njimi tudi farovž v Peščeniku in neso smeli z mestom voliti. Državni zakon sklicuje se na deželne volilne rede in določuje, da naj se pri sestavi volilnih imenikov ravna tako, kakor je navada za deželne zbore. In na Kranjskem zakonito volijo v mestni skupini le mesta in trgi, nikjer pa ne vasi. Zakon pa se ne spreminja po nobenih nobičajih", ko bi se tu ali tam res bili utihotapili, tem menj, če se je to zgodili le na jednem kraji, drugod pa se je, kakor zahteva zakon, ravnalo. Uradni list meni, da zato, ker so tiste tri vasi z Metliko združene v jedno občino, tudi v deželni in državni zbor z mestom volijo. Ko bi to načelo po deželnem volilnem redu veljalo, potem bi se moralo tudi drugod po njem ravnati in nikakor bi se ne smelo zahtevati, da samo za jedno in isto skupino velja to načelo. Tedaj bi pri vseh mestih in trgih, s katerimi so vasi združene, vsi vaški volilci z mestom volili. Oglejmo si nasledke take uredbe: 1. Krško je združeno s 60 kmetskimi vasmi in ima kot občina 1023 hiš s 5228 prebivalci, imelo bi tedaj najmanj svojih 50O volilcev; 2. Kostanjevica, občina šteje 417 hiš in 2452 prebivalcev, tedaj naj men j s H00 volilci; 3. Ribnica, občina šteje :i84 hiš z 2377 prebivalci in kacimi 250 volilci; 4. Kočevje, občina ima 474 hiš in 3042 prebivalcev, torej hud 300 volilcev. Pri vseh teh občinah izločili so, kakor to zahteva zakon, k občini spadajoče vasi in volili so le mestni volilci Samo pri Metliki se je drugače ravnalo. Tu m spadajo k občini Metliški vasi: Kri-ževska vas, Sirkov vrh in Veršiče s 34 hišami in 108 prebivalci in le ti so volili z mestom in ravno ti so odločili večino. Okrajni glavar Litijski pa se je v ravno ;sti skupini strogo ravnal po zakonu, kajti v Višnji gori ni pustil voliti nekega I. Z., ki je bil upisan v volilni imenik, proti kateremu nikdo ni reklamoval in ki je dozdaj pri vseh volitvah z mestom volil, izključil ga je, ker ne stanuje v mestu, ampak v hišici tik mesta. Uradni list trdi, da so omenjene vasi vselej z mestom Metliškim volile. Mogoče, da se je zgodilo, nepostavnost pa ne postane postavnost s tem, da se je večkrat „per nefas" vršila in odpraviti se mora, kakor hitro se zanjo zve. Kar se tiče trditve, da nikdo ni reklamoval o pravem času proti sestavi volilnega imenika, da je tedaj zavoljo tega že popolnem postaven, ne zdi se nam vredno odgovarjati. Kajti po volilnem redu sestavlja vlada imenike volilcev in je lehko spreminja še zadnjih 24 ur pred { volitvijo, tedaj je poslednja instanca za preiskovanje I postavnosti volilnih imenikov državni zbor. Daljo vprašamo pa slavno vlado, s čim ona zagovarja upisanje pod učiteljev v Metliki in Črnomlji mej volilce, podučiteljev, kateri vsaj pri prejšnjih volitvah neso imeli volilne pravic? Reklamoval tudi proti temu ni nikdo, ker se sploh vsak zanaša, da vladni organi volilne imenike sestavljajo po zakonu, ne pa po lastni volji ali pa po „običajih". A dolenjska volitev poučila nas je, da se ni ravnalo po zakonu in da bi se sedaj ta hiba, ta nezakonitost rada pokrila s figovim peresom »običajnega prava". Čemu treba »običajnega prava", ko imamo za dovolj popolnem jasnih odločeb? Ker pa uradni list v tem ni zadosti podkovan, dovolili si bodemo v prihodnji številki, da nekoliko zbistrimo njegov spomin. Politični razgled. Notranje «lcžele. V Ljubljani 13. junija. Predvčeraj se v gališkem veleposestvu voljeni za državni zbor Poljaki; Bobrzvnski, K lutki, Benoe, Dzvo.ikovski, Skarszevski, Stan, Madejski, Vvsoki, Grotovski, Levicki, Smarczevski. Szvmanov ski, Starzyn8ki, Javorski, Czajkovski, Onvszkievicz, Hitppen, Dziedus/.vcki, Romaszkan, Goluchovski in Starzenski. — V državnem zboru bode po proračunu nekega Dunajskega lista 132 levičarjev, 3 demokrati, 4 protisemiti, 24 Koroninijevcev, 40 članov Hohenvvartovega kluba, 16 Liehtensteinovcev, 66 Čehov, 60 Poljakov in Poljakom prijaznih Rusinov, 1 Rusin, 1 privrženec gospodarske stranke, 5 Lien-baherjevcev. Opozicija broji, ako jej prištejemo demokrate, protiseinite, levičarje, Lienhacherjovce, Korenini jevce in Rusina, 169 poslancev in desnica pa k večjemu 84 poslancev. Večina bi tedaj znašala k večjemu 15 glasov. Ako pa pomislimo, da Licbtensteinov klub ni zanesljiv, vidimo iz tega, da bode v mnogih važnih vprašanjih vlada le s težavo dobila večino. Kar se tiče narodnostnega vprašanja, pa drugače Slovani ne bomo nič dosegli, kakor če nemškim konservativcem takoj pokažemo, da drugače ne podpiramo njih teženj, nego če oni podpirajo naše narodne terjatve Cesar jo sankcijonoval zakon o rednem in izrednim lirvu4wkein budgetu. Kako je ogrrsk« pravosodje, kaže jako čudna kazensko-sodnijska preiskava v Novem Sadu. Nek tamošnji trgovec zavaroval je svojo zalogo blaga za LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Reue Lefebvrc. Poslovenil „ * * Stat nomiitis itmbra.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Dalje.) Privoljujejo jih občine, odgovoril mi je; vsi prebivalci vkupe določujejo znesek tega davka; in morebiti je to jedini davek, ki se neprestano množi na največje veselje tistih, ki ga plačujejo. Glede na to točko ni v Amerikancih nobenega strankarstva; vse verske združbe, vsi še tako različno misleči tekmujejo, da bi v naših učilnicah ustanovili najbogatejše in najbolje preskrbljene zavode v vsej deželi. In seveda, rekel sem, hoče potem vsaka verska družba v učilnici gospodovati. Ne, odvrnil mi je; temu se bodete morebiti čudili, a nikakoršen cerkven upliv ne sega v to zi-dovje. Vsakdanji pouk se začenja z Gospodovo molitvijo in s čitanjem sv. pisma; a vsakatero premišljevanje o tem je izključeno. Pouk je krščansk že po duhu in mišljenji naših učiteljev, vender pa ni ne protestantovsk, niti katolišk. Tu podajamo otro kom le sredstva iskati resnico, oborožujemo jih zoper nevednost, pripravljamo jih, da bi dober boj bojevali. Verski pouk, pouk v verskih resnicah pridržan je cerkvi in nedeljskim šolam. Na ta način se ogibamo, da mladostnih vesti ne motimo, ter privajamo otroke, da se vsi kot bratje v Jezusu Kristu spoznavajo. Dobro, a kdo vam je porok za učitelje? Odgojstven odbor, odgovoril je Naman ; odbor, svobodno izvoljen od vseh državljanov iste občine, ki je državnemu odboru neposredno podrejen. Ti odbori obsegajo vse najbolj imenitne može v državi. Največa čast je vsakemu poklicanemu biti nadzornikom odgojstva. Najodličniši naši državljani n. pr. Horace Mann, Barnard so se odpovedali zastopništvu v zjedinjenera državnem starešinstvu, da so voditelji šol v Massachusettsu in Konektikutu ostali. Ali je to mogoče? vzkliknil sem. Kaj pa je na tem čudovitega? odvrnil je mladi duhovnik. Ali mislite, da v državi, kot je naša, ni vsem jasno, kar srečo in velikost naroda pospešuje? V ljudovladi, v državi, kjer ima ljudstvo vrhovno oblast, moramo premagati nevednost, ali pa nevednost nas premaga in uniči; srednjega pota ni. Da bi odgojevali narod, ki veruje v resnico ter jo ljubi, našli so naši državniki le jedno sredstvo, in to je njega omika, njega razsvetljenost. Omika stori iz najneznatnišega državljana človeka, dovolj poučenega, da se ne bode dal varati, in dovolj modrega, da sebe samega vlada. In rešili ste to nalogo? Da, rekel je, naloga je bila rešena oni dan, ko smo dobili tako dobro uravnane in popolnem brezplačne šole, da ni več očeta, ki se bi drznil braniti, izročiti nam svoje otroke. Ko občina vso preskrbuje, celo knjige, papir in peresa, kdo bil bi po takem dovolj neumen ali dovolj nepremišljen, da da ne bi se narodove darežljivosti okoristil in da bi svoje otroke v nevednost in revščino obsodil? Nadejam se. odgovoril sem mu, da je v vas vsak obvezan šolo obiskovati. Po tolikih žrtvah ima država pač pravico, ljudi v učilnice siliti. Nevednih živalij pač ne more več v človeški družbi trpeti. Zavrnili smo vsakatero silo, odvrnil je mladi duhovnik. Res, da nikakor nesmo dvojil; o tej naši pravici; a strašili smo se s toli dobrodejno napravo skleniti zoperno naredbo. Globa in ječa bi le pristu-dili naše učilnice; te ostrosti prepuščamo državam, ki bolj na pokorščino nego na udanost svojih poda- jako visoko svoto- Ku nm jo je požar uničit, ovadilo ga ft zavarovalno društvo, da je nalašč žažgal. Moža so takoj zaprli in začela se je sodnijska preiskava. Takoj, ko se je to zgodilo, se je začela širiti novica po mestu, da dotično društvo nabira krive priče proti njemu. Srbski .Narod" piše o tem sledeče: Omenili smo že kazenske pravde proti kupcu P. B , pri katerej je udeleženo neko zavarovalno društvo. Kakor se nam poroča, zatoženec že sedi 3'/a meseca v ječi, pa še le pred šestimi dnevi se je izdal sodnijski odlok, da je v preiskovalnem zaporu. Naši juristi ne vedo, kako bi „krstili* tako postopanje. Zatožencu se daje kaznilniška brana, kakor bi bil kaznjenec, če tudi še ni obsojen. Pri preiskavi se je u potrebovala prava španjska inkvizicija, dokler ni priča tega povedala, kar so hoteli zvedeti od nje. Jedna tako mučena priča je zbolela in zdravnik se je iz avli, da je vsled muk sluh izgubila. Drugo pričo izročili so žandarju, da je pretepe, in le tako je odšla temu, da se je izjavila, da hoče vse povedati, kar bode zahteval preiskovalni sodeč. Mi ne zagovarjamo nikakega zločinstva. Opozarjamo pa ogersko pravosodno minister-stvo, da so že prej in pozneje v Novem sadu po- I gorele prodajalniee, ne da bi bili koga sumničili, ' ali še celo zaprli. V tem slučaji, ko zavaro- i Talno društvo išče krivih prič po ulicah in jim ponuja tisoče goldinarjev, se pa popolnem protizako- • nito ravna. Mi ne vemo, da bi na Ogerskem bil . dovoljen preventivni zapor, ki bi trajal 31/* meseca, in bi se preiskovalni zapor Še le tedaj dovolil, ko j bi z dotičnikom že 3xjt meseca, kakor s kaznjencem j ravnali. Še jedenkrat izjavimo, da mi ne zagovar- j jamo z očinstva, n tu moramo dvojiti, da bi bilo kako zločinstvo, ko se je priče najemalo po ulicah, j Mi pa ne bodemo trpeli svojevoljnosti, ko vemo, da I je na čelu našega deželnega sodišča mož, ki je i vzvišen nad vsakim strankarstvom. Kdor se čuti razžaljenega po teh vrstah, temu je pripravljen pi- j sec teh vrst odgovarjati pred tiskovnim sodiščem, in obelodanili stvari, ki bodo vzbudile splošno ne ; voljo, stvari, ki se tičejo zlorabe uradne oblasti in ' protizakonitosti, tudi stvari, o katerih se misli, da i so ostale tajne! Konci še omenimo, da se je štirim i pričam reklo: „Ce tako in tiko poveste, bomo vas j izpustili, če ne, bomo pa vas zaprli in postavili pred j sodišče1*. I/, tega, kar piše ta srbski list, ki je, mimogrede povedano, ogerski vladi prijazen, mislimo, da naši bralci lahko previdijo, kako je ogersko pravosodje. V ući lile rtravr. j KiiNlti car pojde letos za dalj časa na Poljsko. Delajo se že priprave za to v tamošnjih carskih lovskih gradovih. Domneva se, da car odpotuje od ; tam v Avstrijo, da se snide z našim cesarjem. — Ruska vlada se pogaja s Perzijo zastran grad jenja Btrategične železnice od Caricina čez Petrovsk, liiku, i Astar v Re.št, od koder misli Perzija graditi železnico v Teheran. — Rusija je pomnožila mejno stražo za 64 častnikov, 244 konj in 5782 podčastnikov in vojakov. rraiavoska zbornica obravnava nov zakon ] o novačenji. Zavrgla je dostavek, kojega je predla- j gal škof Freppel, da l> 1 semenišniki bili prosti vojaščine. Italijanska zbornica vzprejeia je zakon o odgovornosti delodajateljev za nezgode delavcev pri delu s 119 proti 116 glasom. Večina je bila tedaj majhna, pa še ta se je le tako dosegla, da sta kmetijski in pravosodni minister stavila zaupno vprašanje. >i o sav. 3* i zvezni sovet izjavil se je proti uve-denju dvojno denarne veljave. — Zakon, ki uvaja borzni davek, se je uradno objavil. iij^L'.'^.Ji'j kraljica vzprejeia je Gladstonovo demisijo in poklicala lorda Salisburv-Ja. da predloži svojo ministarsko listo. Ker konservativna stranka v zbornici ne bode dobila večine, moralo se bodo razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Mohamedansko duhovništvo nagovarja prebivalstvo t Suakimu, da bi se obrnilo do tur-ik^a sultana s prošnjo, da turški vojaki zasedejo to mesto, ne pa kak neveren narod. Mir mej Francko in K Majem je že podpisan. Sedaj bode začela Francija pogajanja, da sklene trgovsko pogodbo s Kitajem. l)0|l )ISI. i Iz Trsi« li. junija. [Izv. dop] Odkar mesto Trst obstoji, neso tukajšnji Slovenci tako lahko di- 1 hali, kot zdaj; in ponosni smejo biti vsi drugi Slovenci z nami na tej slavnej zmagi avantgarde slovenske na sinjej Adriji. To ni bila več navadna vo- j litev, temveč to je bil „plebiscit" ; šlo je tukaj za : to, ali zmaga prava slovenska avstrijska ideja, ali potuhnena garibaldinsko-italijanska. In glej! zrna- ; gala je ideja prava, ideja pravovernih Slovencev, j udanih dinastiji in državi. S ponosom smemo zmage biti veseli! — ma-kari če bodemo nekoliko časa tudi materijalne škode trpeli, priti pa mora boljša doba, in ž njo tudi plačilo. Stalo je mnogo požrtovalnosti, dokler se je i vse v pravi tir pripravilo in uredilo, pa saj si bo- ; demo sedaj oddahnili. Za hud boj treba velikih pri-prav in mnogo časa in truda. Še poveljniki se neso nadejali tolikega vspeha in še dvomili so, da zrna-gamo. Videli so uzorno disciplino, in v dan volitve BO se lahko prepričali, da osobna sovraštva neso j zapreke, ko gre za to, da zmaga čast narodova, pa ne posamičnika. Reči se mora, da ni bilo treba i avtoritete ali poveljnika, nego vsak je bil četovodja In vsak posamičen rodoljub je znal in si bil sv st BVOJe dolžnosti, ter uneto izvrševal svoj narodni posel. Narod slovenski v okolici in v mestu je zvest j in trden. Kadar vidi, da gre res za njegov obstanek, j poda se v boj, naj bode staro ali mlado; in ko bi : kdaj prišlo tako daleč, da bi bilo treba braniti do-movino z orožjem v roci, bi ravno tako navdušen hitel za pravično stvar v boj, po vzgledu svojih starih očetov. Ni še našega naroda italijanski maehievclizem j demoralizoval; trden, neupogljiv za svoje pravice j je naš slovenski okoličan, zanesljiv v najskrajnej Bili, izimši le nekoliko Judežev in izdajic, ki ne vi- ! dijo splošnih interesov naroda, nego samo svoje, j Tudi zanje pride moralna kazen. Veseli smemo tudi biti, da sta se povodom te volitve obe podporni društvi moralno zjedinili, i materijalno ni treba, in poleg te vesele novice moramo k slavnej zmagi dostaviti še to, da sta se predsednika obeh podpornih društev sprijaznila in v znamenje, da se pozabijo vsi grenki društveni razpori, podala roke — v narodov napredek in prospeh. Slava „Edinosti" voditeljem in vsem pravim rodoljubom, ki so pripomogli k slavnej zmagi. Jež. Tj Dunaja 11. junija. [Izv. dopis.] Ker vam že dolgo nihče ni pisal z Dunaja, pošiljam Vam sledeče drobnosti o gibanji tukajšnjih Slovanov. Nedavno praznovala jo „Slovanska Beseda" na Dunaji 20 letnico svojega obstanka v dvorani I. kavarne v Pratru. Slavnost bila jo dostojna in slovansko pev- sko društvo, ki je sodelovalo, zaslužilo je ogromne pohvale. Osobito navdušila je poslednja točka .Naprej11 mnogobrojno zbrane članove in goste. G. predsednik društva, slavnoznani slovanski rodoljub grof Harrach, sicer ni bil navzoč, i v njega imenu pozdravil je podpredsednik društva g. ravnatelj Kale n d r a z navduševalnim govorom vse navzočne. Za njim govorili so predsednik „Slov. pevskega drUŠtva" gosp. dr. Lenoch o pomenu in razvitku „Slovanske Besede". Vrstili so se potem govor za govorom, napitnica za napitnico — vse v češkem jeziku. Le jeden delal je izjemo, to je govor Slovenca, ki je bil zelo simpatično vzprejet. Prihodnjo soboto tj. 13. junija praznujejo na Dunaji bivajoči Bolgari Karavelova večer. Pri slav-nosti sodelujejo pevci „Slovenije" in „Zvonimira* ter tamburaški zbor poslednjega društva. Slavnostni predsednik je g. D. Ne sto rov, mlad, navdušen bolgarski rodoljub, ki je na jako dobrem glasu mej tukajšnjimi Jugoslovani. Prav prijetno mi je, da smem poročati, o iskrenem prijateljstvu, tesni zvezi in lepej harmoniji, ki vlada mej našo „Slovenijo" in hrvatskim „Zvonimirom". Pri pogrebu prerano umrlega Zagrebškega vseučiliščnega profesorja dr. Geitlerja, ki se je vršil v Heiligenstadtu pri Dunaji, peli so nagrobnice pevci „Slovenije" itt „Zvonimira". (A propos, Vaš ne*olikovani listič prinesel je novost, da je Geitler umrl v Zagrebu, kar seveda ni res!) —Zadnjo soboto je bila v Sloveniji že tretja seja v poletnem tečaji. Zanimanje za to društvo je prav veliko, kakor kažejo dotične seje. Pri zadnji slišal si lepo petje in navdušene napitnice, n. pr. za zjedinjeno Slovenij, o čistem ro-doljubji, da mladeži ne gre posnemati rodoljubja nekaterih Slovencev, ki sejejo razpor in so pra.a kvar narodnoj stvari. Istinito presenetila je vest, da je v seji tudi koroški Slovenec, ki je bil navdušeno pozdravljen; isto tako dva slovenska vseučiliščuika iz Primorja. Le vrlo naprej, dragi Slovenijani! Domače stvari. — (Nekolekovani listič) ujeda se zaradi naše predvčerajšnje notice o nekem avskultautu ter skuša nas sumničiti, da smo si stvar izmislili. Ker to ni naša, pač pa morda drugih ljudij navadi1, naj nevernim Tomažem v Kolodvorskih ulicah povemo, da je dotični avskultant res prišel vprašat k nad-sodnije svetniku g. K., zakaj ni imenovan pristavom, ko mu je vender Šuklje to mesto obljubil. Resnice tega fakta ne ovržejo vsi dozdevni dovtipi nekolekovanega lističa, kateremu drage volje pošljemo „abotnost", „bedastoče" in druge duhovite opombe nazaj. — (Potnike na Velegrad in v Prago) zanimal bode gotovo zelo znani „Spilberk" nad Brnom. Odbor je zato uredil stvar tako, da bode v glavnem mestu Moravske toliko postanka, da si bodo mogli natančno ogledati prostore te trdnjave, o imenovanji katerih je svoje dni mraz spreletaval marsikoga. — Tudi zato bode preskrbljeno, da si potniki ogledajo natančno znamenite trdnjave Olo-muške. — Ker se je v našem listu po pomoti naznanilo, da se je za potovanje treba oglasiti do 10, junija, popravljamo to naznanilo, opozarjaje, da je čas oglasiti se do lO. Julija. nikov gledajo. Da se šolski pouk v obče razširi, to je jedino vprašanje ; in dospeli smo do tega odličnega smotra, ne da bi svoboda količkaj trpela. Naše učilnice, odprte vsem otrokom do šestnajstega leta, s privabljajo k sebi tudi največe uporneže. Tako v [ Novi Angliji tudi ne najdete tu rojenega državljana, i ki ne bil bi V naših učilnicah se izučil. Vrlo! vzkliknil sem, ta naprava dela kristija-nom v Ameriki največo čast. A tudi država ima pri tem svojo korist, vsaj toliko kot vera, odvrnil mi je. Po tej poti smo dospeli do svrhe, katerej se sovrstniki čudijo. Ker smo učilnice neprestano popolnjevali in zboljševali, ustanovili smo malo po malo zopet skupno odgoje-vanje, ki je bilo starodavnikom toli drago. Naše učilnice se dovolj razvite, da sina bogatih starišev za velike šole pripravljajo; a tudi BO dovolj priproste, da sina ubogih starišev ne odganjajo in ue strašijo : tudi so dovolj izdatne, da ga za primerno mu mesto v človeški družbi toliko pripravijo, da mu nikdar ni treba zaradi nevednosti zarudeti. Vsa naša mladina (zapomnite si dobro te besede: vsa naša mlad na) prihaja sem učit se čitati, pisati, ra-čuniti, niei iti in risati. S tem sklepamo malo pouka v zeinljopi.su, zgodovini, prirodoslovji, ločbi (kemiji); tudi se ne bojimo otrokom govoriti o naravstveaosti in o državi. Pojasnujemo jim ustavo njih domovine; kajti državljani so. Hvala obilnemu in izvrstnemu našemu pouku izobražuje se sin milijonarja poleg sina irskega dninarja. Tam doli vidim hčer Greenovo, ki se igra z otrokom uboge branjevke v Orehovi ulici. Tu vlada prava jednakost, jednakost navzgor, jednakost, ki povzdiguje; tu se oživlja in ohranjuje domoljubje in ljubezen do svobode. Uzgajati zarod je uzgajati narod; to je naše gaslo; in to dela iz naših učilnic vsem drag in vsem svet kraj. To je lepo, rekel sem, to je veliko; a ne zamerite mi še jednega pomišljaju. Ko vi poučujete otroke prostega naroda, ali se ne bojite, da ste jih ob jeduem z pogubno častiželjnostjo navdihnili V Ali ne spravljate ljudij v človeško družbo, ki so s svojo usodo nezadovoljni? Ali jim ne vzbujate želj in potreb, ki njih stan presegajo? To je, odvrnil je Naman, zastarel ugovor, ki je v Amerikancih že davno brez vse veljave. Ko bi mi popustili te mlade ljudi, od tega ozidja se ločujoče, osnovan bil bi vas strah; a pomislite, da družba in državno življenje ste v nas dve učilnici, ki se nikdar ne zaklenete. Najprej si vsi olikani možje v nas štejejo v največo čast in veselje, da poučujejo in razsvetljujejo sodržavljane. Poglejte le naše zidove, pokrite z oglasi. Ni ga večera brez državniškega, znanostnega predavanja. Svetloba nas raz-svetluje od vseh stranij; in dvakrat slep mora biti, kdor ostane neveden. Poleg tega svobodnjega pouka si mislite še neprestano delavno cerkev in onih tisoč in tisoč družeb, kjer so reveži in bogatini neprestano zjedinjeni, da bi ljudi pridobivali ali jim pa pomagali. K temu pride še državno ali javno življenje, ki oživlja vse misli in naklepe ter vse duše uploduje. II koncu pa pred vsem pomislite na novinarstvo in druge tiskovine, to je na javno besedo, ki nikdar ne usahne. Ni je cerkve (verske občine), ni je družbe, ni je skupščine, ni je osobe, ki ne bi imela svojega časopisa; celo otroci imajo poseben časopis: „Child's paper;" ta je bil komaj pred štirimi leti ustanovljen ter ima že nad tristo tisoč čitateljev, katerih najstarši še petnajst let ne šteje. Kdo se bi ustavljal tej plimi, ki neprestano narašča? Koga ne bi s seboj odnesli valovi naobraževanosti, ki človeštvo boljšej bodočnosti izroča? Vi ste tedaj narod učenjakov? (Dalju piib ) — (Umeščen je župana L j ubij anskega g. Grassellija) bode v ponedeljek dne 15. t. m. dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani. — (Glavno vodstvo c. kr. državnih leleznic) odredilo je o rabi deželnih jezikov tako : Vsa objavljanja in naznanila za občinstvo imajo se na progi Trbiž-Ljubljana v nemškem in slovenskem jeziku razglašati. Vsi dopisi in uloge, dohajajoči železniškim uradom in postajam v slovenskem jeziku od strank, samoupravnih oblastev in organov, morajo se vsekdar v tem (slovenskem) jeziku reševati. — Tudi dopisi, ki se odpošiljajo v uradnih zadevah na okrajne zastope (posebno na male kmetske občine) ali na druge samoupravne organe v takih krajih, kjer je slovenščina jedina v rabi, imajo se spisovati v slovenskem, ne pa v nemškem jeziku. — (Drugi izlet „Ljubljanskega Sokola") bo v nedeljo 21. t. m. v Škofjo Loko kamor se bo „Sokol" z godbo in zastavo v nedeljo zjutraj odpeljal z gorenjskim vlakom. Službe božje udeležil se bo „Sokol" v Cerngrobu, kosila in proste zabave pa v Loki. Pevci Ljubljanske čitalnice združili se bodo s „Sokoli" in bodo napravili popoludno na Štemarjih koncert, „Sokoli" bodo pa telovadili. Natančneje o tem izletu bomo še prinesli. Ob neugodnem vremenu bo izlet diugo nedeljo. — (Javna tombola) na korist prvemu Ljubljanskemu društvu za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov in patrijotičnemu društvu ,,Rudečega križa" za Kranjsko bode jutri popoludne ob ,/9 5. uri na Kongresnem trgu. Pred tombolo svirala bode vojaška godba v ,,Zvezdi". — (Ser ena d o) priredilo je slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" sinoči ob '/a tO. uri o priliki imendana svojega predsednika gosp. Ant. Jeločnika. Okolu GO pevcev pelo je z navadno preciznostjo tri zbore in sicer: Foersterjev : „Slava Slovencev', Vašak: Rožmarin" in Mangolt: „Moj dom". Društveniki izročili so po posebni deputaciji predsedniku v priznanje njegovih zaslug in njegovo požrtovalnosti krasno sliko katero je slikal g. Ze-plichal. — Jutri popoludne pa priredi društvo „Slave c" izlet v Kožarje Društveniki zbirajo se ob 1. uri popoludne v društveni sobi, od koder točno ob polu 2. uri odidejo. — (Premembe v posesti.) Hišo g. Augusta Dre se-ja v Kolodvorskih ulicah št. 28 kupil je upokojeni c kr. polkovnik g. Seemann za 21.000 gl. — Hišo bivšega učitelja g. Leopolda Cveka št. 8 na Stolbi, nekdaj posestvo slovenskega pisatelja župnika Zalokarja, kupil je grof Ser mage. — Spodnjo hišo Helene M dvedove, udove Patz, na sv. Petra nabrežji, kjer je bila nekdaj gostilna „Pri treh zastavah" "(zu den drei Fahnen) kupil je s polov co vrta vred g. Janez Goljaš, gostilničar v sv. Petra vojašnic, in posestnik na Gorenjskem za 3200 gld. — (Na Šmarni gori) otvori se jutri me-teorologična postaja tretje vrste. Tamošnji, za ta poel izvežbani cerkovnik prevzel je opazovanje. — („Ljudske knjižnice") izšel je 11. snopič. Vsebina so mu povesti: „Divus", „Ancula" in „Prutovski". Češki spisal Alojzij Jirasek Poslovenil A. Sattler. Prihodnji snopič prinese povest: „Sila. Po H. Kousjansu poslov. H. Majar." „Ljudska knjižnica" je najcenejše berilo. Posamični snopič stoji G kr., s pošto 8 kr. — (Sudanci) ostanejo v Ljubljani samo še jutri in v ponedeljek, na kar opozarjamo čitatelje, ki še neso videli teh redkih gostov. — (Ponarejalci kovanega denarja.) Pred porotnim sodiščem Ljubljanskim zatožena sta bila včeraj in predvčeraj izdavatelj in ponarejevalec kovanega denarja. Odkar je tovarna za ponarejanje bankovcev blizu mesta Vidma na Laškem ustavila fabrikacijo avstrijskih bankovcev, kjer so znali, dasi slabo, ponarejati stare avstrijske desetake, novo izdanih pa ne morejo, nehale so prej pogoste obravnave zaradi izdaje ponarejenih javnih upnih listov. A krošnjarji s ponarejenim denarjem uečejo na Kranjskem svojega hudobnega dela ustaviti in slepijo sedaj lahkoverno kmetsko ljudstvo s tem, da skušajo izdavati kovane tolarčke, katere delajo iz cina, antimona in bakra, ali pa še iz druge slabše kovine. Predvčeraj bil je zatožen zaradi izdavanja ponarejenega kovanega denarja 3G letni Aleš Štiber-nik, prodajalec kuretinc v Trst, doma pri sv. Lo-renei na Dolenjskem. ZatoŽeni je bil že mnogokrat kaznovan, zadnjič zaradi hudodelstva goljufije na pet let v kaznilnici na Ljubljanskem Gradu. Ob-Ijuboval je namreč lahkovernim kmetovalcem, da jim prinese iz njemu dobro znane tovarne avstrijskih bankovcev, popolnem dobro ponarejenih, za malo goldinarjev kar na stotine. Lahkovernim ljudem izsleparil je na ta goljufni način mnogo goldinarjev in zadela ga je zaslužena kazen A komaj je iz kaznilnice izpuščen, dihal zopet prosti zrak, že je bil v zvezi s ponarejevalcem kovanega srebrnega denarja, dobro vedoč, da z bankovci ni več kupčije. Svojo odlično, takozvano generalno poskušnjo hotel je napraviti v Ljubljani. Prišel je v naše mesto dne 6. januvarja t. 1. in kmalu je bil zbral okrog sebe družbo vedno žejnih postopačev itd., katerih se v našem glavnem mestu, posebno na sv. Jakoba predmestji in pa onkraj Gruberjevega kanala ne manjka. Utaboril se je v gostilni „Pod zelenim hribom" in že tam je pričel zamenjavati ponarejene tolarčke po goldinarji. Dasi so premeteni kolegi Štibernika spoznati morali in tudi spoznali ponarejeni denar, vendar neso se branili, da bi ž njim ne šli in se zabavali. Precej je bil dobljen voz „komfortabel" in hajd v Spodnjo Šiško h Kvasu. Štibernik je pridno naročeval in hitro plačeval s ponarejenimi srebrnimi goldinarji. Pri Kvasu jih neso spoznali, tudi prave dobre večerje ni bilo. Voznik je nasvetoval, da odidejo k Ferlincu, tam se dobi okusna večerja. Had v voz in* mogočno se pelje vsa družba k Ferlincu. Izdal je Štibernik tam tri ponarejene tolarje po goldinarji, ker je trikrat mogočno klical za račun. Od Ferlinca obiskali so Štibernik in njegovi blagi tovariši še več kavarn in gostilnic in povsod so švigali ponarejeni tolarčki za naročeno pijačo. Prvi dan poskušnjo obnesel se je tedaj za izdavanje ponarejenih tolarčkov prav dobro. Da ni hotel vzeti prodajalec smodk ponarejenega goldinarčka za smodke, to je Štibernika et Comp. malo motilo, saj so se drugod dobro razpečavali po gostilnah in kavarnah in celo neki čevljar vzel je za popravo pošvopanih Štibernikovih črevljev dva ponarejena goldinarja za plačilo. A veselje trajalo je v Ljubljani le jeden dan. Natakarica pri Ferlinci, Marija Lesko ve c, pokazala je dobljene ponarejene tolarčke gostilničarju gospodu Ferlincu, ki je isto takoj za ponarejene spoznal in to pri mestni policiji ovadil. Hitro so mestni redarji v gostilnici „Pod zelenim hribom" na Dolenjski cesti Štibernika in njegove vesele tovariše ujeli in zaprli, ter izročili deželni sodniji. Štibernik je jedin sam obtičal na Žabjaku, kajti sotovariši pri pijači so trdili, da neso znali za ponarejene novce. Sicer je konečno obravnavo uporabil gospod državni pravdnik, da je natanko osvetlil za neprisežene priče nič kaj ugodne izpovedbe, in mogoče je, da se nekateri izmej njih še usedejo na zatožno klop Štibernikovo pri prihodnjih porotnih obravnavah. Štibernik, mož z navihanimi brkami, je seveda kakor pravi, popolnem nedolžen. Zatožba mu ni dokazala, da bi bil on sam ponarejal tolarčke. Štibernik pravi, da je tolarčke našel na dolenjski cesti tik vojaškega strelišča, zavite v umazan papir. Mislil jo, da so vsi pravi pravcati srebrni goldinarji in ker se je bil že prej popolnem upijanil, izdaval je je v veseli družb) ne da bi bil gledal, ali so veljavni ali ne. Sploh ponavlja v jedno mer, da je bil popolnem pijan. Da je izdajal ponarejeni denar tudi po drugih krajih, da je izdal sploh, kakor je preiskava dokazala, 24 ponarejenih tolarčkov, dočim on trdi, da je našel le sedem tolarčkov, o tem „vrlr' Štibernik ničesar znati noče. Porotniki (načelnik g. Alojzij Pogačnik) so krivdo Štibernika jednoglasno potrdili in obsojen je bil na tri leta teške ječe, poostrene s postom. — Včeraj bil je zatožen hudodelstva ponarejanja kovanega denarja 45 letni Tone Kavčič. Ta človek bil je zaradi hudodelstva tatvine in vla-čuganja že devetkrat kaznovan. V Lahovčah je pri tamošnjem kovači na nakovalu napravil srebern goldinar in ga takoj v Lahovčah v gostilni za „je-ruš" izdal. Precej pa so denar spoznali in zato-ženca Toneta Kavčiča odvedli k sodniji v Kamnik, zatoženi ne taji, da ne bi bil tolarčka ponaredil, a pravi, da je hotel samo poskusiti, če zna, ker zna marsikaj, celo uro popravi s „pipcem". Ponarejeni tolarček hotel je privezati kot izdelek svoje umetnosti na mehur za tabak, a v pijanosti ga je izdal. Predsednik sodišča naglasa, da je zatoženi Tone Kavčič jako premeten človek, samouk, in da je v zaporu na Žabjaku iz komisnega kruha napravil jako umetno uro, ki prav dobro kaže. Ko zatožencu prebere predsednik sodišča mnenj o cesarskega kovnega urada na Dunaji, katero pravi, da je tolarček slabo ponarejen, odreže se zatoženi Kavčič z besedami: »Gospod, saj ga neseni mogel tako dobro narediti, napravil sem še le prvega!" Male tatvine, zaradi katerih je zatožen, prizna, večje pa taji. Porotniki (načelnik tiskar g. Kovač) izrekli so, da je Kavčič kriv natolcevanih hudodelstev in bil je obsojen na dve leti teške ječe. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. k. okrajni sodniji na Brdu. Prošnje do 1. julija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Monakovo 13. junija. Avstrijski cesar pripeljal se zjutraj iz Feldaringa semkaj. Na kolodvoru vsprejela sta ga princa Leopold. Jutri zvečer vrne se na Dunaj. London 13. junija. „Standard" piše: Northcote dobil je včeraj zvečer pismo kraljice. „Times" zanika vajo Reuterjevo poročilo, da bi bili ustaši Kasalo zajeli'. Madrid 12. junija. Predvčeraj tukaj štirje za kolero zboleli, jeden umrl, v Murciji v sredo 28, po drugih krajih provincije Murcije 32 za kolero bolnih. Severna železnica upeljala je dopolnilne vlake za ubežne. Pariz 12. junija. Na španjski meji zaukazala se je tridnevna Karantčna. Ka/jfie vesti. * (Nova ruska opera.) V Moskvi se je prvikrat pela nova opera „Uriel Acosta1', katero jo zložila ženska, udova ruskega skladatelja Sjerova. Libreto spisan je po znani žaloigri Gutzkovvljevi, samo konec je drugačen. * (Gluhonemi u mete lj n i k i. ) V letošnji Pariški „salon 1 poslalo je osem gluhonemih, štirje kiparji, štirje pa slikarji, svoje proizvode. Prvi so: Feliks Martin, vitez častne legije in kot tak „hors concours", Hennequin, Choppin, Desperrieres; slednji: Princeteau, ki je letos za sliko ,Jarem volov' dobil drugo svetinjo, Loustan, Cheron in Ferry, ki je razstavil dva portreta. * (Trikrat smrti blizu in vender zaprt.) Kmeta Pavla Petra iz Mcskcreka V Bihar-ski županiji zasačili so te dni, ko je pri sosedu pod streho jajca kradel. Ker je pretil, da vsacega ubije, kdor mu pride blizu, umaki.ili so se ljuuje. On si potem prižge pipo in pri tem začel* je goreti pod streho. Tatu začela je goreti že obleka, ko je z drznim skokom rešil se iz ognja. V goreči obleki letel je k vodnjaku in skočil vanj. Vender ni utonil, izvlekli so ga in zaprli. V zaporu se je obesil, a odrezali so ga in potem izročili sodniji. 1 Tujci: 11. junija. Pri *louu: Maver z Dunaja. —Dr. Hecht iz Prage, i — Koch, Prohaska iz Grudo*. —■ Fuchs z Dunaja. — Pl. : Senll iz Trata. — Jursin/ iz Reke. — Iamuudur iz (Jalovcu. I — Ziwny /. Dunaja. s . ri *l.»ti«ii Schulz. GOratl z Dunaja. — Triebel I i/. Krna. — Baiier iz Zagreba. — Klein, Ilalm, Hermanu, Ofncr z Dunaja. — Petermandl iz Gorice. Pri »vNiri|mu«'iii eemtrjt : llohvnburgor iz Kočevja. — Zupanu iz Celja. Metoorologično poročilo. Cas upa-', Sta,|i*J I Tem- -! " barometra ......„, » zovanja y ^ , poratuni Vo- i trovt Mo-Nubo krma v in m. 7. zjutraj 7.'59 .'!8 nm.1 12G"(J 2. pop.' 1789-20■■.I 186°O 9. zvečer 740 02 mm. 14-1° C al. vzb. obl. hI. jvz.l obl. ■L \ zli, obl. 0001 Srednja temperatura 15-a«, za 3'2(' pod uortualoiu. IZ>ULr3.etjsl3:£L "borza dne 13. junija t. 1. ilzvirno telegraiično poroči Ptipirna renta..........82 gld. 45 kr. Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna ventil......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcijo......... London ... ....... Srebro......... Napol. .... . - (! kr cekini . . ..... Nemške marko .... .... 4"/o državno srečke iz I 1854 250 gld Državne srečke iz 1 lb»U 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka presta . . Ogrska zlata renta 4,J/0 . . - „ papirna "onta 5°/0 . . . . 5e/„ Štajersko zemljišč odvez oblig . Dunava reg srećke 6°/, 100 gld Zemlj obč avstr. 4l/»°,'o zlati zast listi Prior, oblig Elizabetino zapad žele/.nioo Prior oblig Ferdinandove aev. žele/.niee Kreditne srečke.....100 gld Kudolfovo srečke..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-drufit volj. 170 glA a. v. . . le.) 89 tf'u\ 83 „ 10H „ 98 „ 8f>i) „ 288 „ 124 „ 00 127 Iti? ioy 9» «J3 104 115 124 113 108 175 17 99 212 45 1» 40 75 35 87 88 «.ir> 25 75 40 i>5 05 60 50 s krčmo, prodajalnico in mesarijo na Visokem pri Krau.Jl odda B6 od I. juliju. <- I. »a več let v najem. Pri bi si »ta tudi 2 lepo /.atrtfli DII vrl«, kegljl*ul. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap; "ihj prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—20) iecoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja G. PICCOLI,lekar v Ljubljani. ) dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Zelodečno in premen-Javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja Izdelovatelj po pošti v Skatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici lO novo. (348—3) M-, cesarsko in eksportno pivo ^ v steklenicah (6—24) priporoča A. MAYERjeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. posknšnje postaje za vina v Kloster-muburgu jako dobra, prava malaga, jiiko dobro krepčilo za slabotne, bnlne, okrevajoče, otroke itd. proti pomanjkanja krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva V '/i 'n Vi originanih steklenicah pod postavno deponirano^ varstveno znamko (307—3) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gl«i. 58.»O in gld. I.SO. Dalje razna fina inesenicka -vira.a. v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V 1j| ubl jim i: pri gospodih: Jnsip Svoboda, lekar, in 11. L Wenzel, prodajalec debkates. V Kranji: pri gospodu Fran Dolenz, trnovimi s špecerijskim blagom. V Loki t pri gospodu Jurij Dftlsin- ger, trgovina s apeeerijskiin 1> ;«._•...... Na Bledu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu Oton VViilllui^, prodajalec debkates. Na znamko Vinador, kakor tudi na postavim deponirano znamka prosim posebno paziti, ker se l< tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto. priporoča „Narodna Tiskarna' po nizkej ceni. Sudanska karavana Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno žele/nična postaja: Poljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno ozrmčenje bolezni prebavljivih organov. llRodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti In naročbe za stanovanja na ravnateljstvo. U-'»»—T) Mnogobrojni obisk ine je spodbudil, da sem sklenil na mnoge izjavljene zelje p. n. občinstva ostati s sntasko fomm jeden Han dalje, to je da ponedeljka 15. »unija do '.,8. ure zvečer, in se more tedaj u e p r e k I j i c I j i v o poslednji pot ogledati K mnogobrojnomu obisku vabi pod j "t i k (357) M0LLER, živalski Irgotec iz Hamburga. Najino prodajalnico m drobno je treba nekaj prezidati in ta poprava se ne da dalje odlašati, zato nama je že leti, da svojo zalogo poletinskega in modnega blaga \ hitro kolikor moči zmanjšava Is t.-ga uzroka sva ukrenila, dotično blago od današnjega dne počenši skozi štiri tedne prodajati po znatno zniža ni ceni. ~9K[: Uljudno vabeča na mnogobrojno obiskovanje najine prodajalnico in na obilna pismena naročila, katera bodova najsolidneje izvrševala s poštnim obratom, priporočava se najudaneje. V Ljubljani, dne 3. junija 1885. _4) KRISPF.R Ac tlt«A\C. ^ BUDIMSKA akć czy G R E N C I C A, •/ katero so analizovali in označili deželna akademija v Bndim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Pari/.u in profesor dr. Tichbornci v Londonu, priporočajo profesor dr. (lebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno pi i poroča. — Dobiva se po vseh šnecerijskih prodajalnicah in prodajabiioib mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijah, vedno nanovo natočena. Prosi so, da se zahteva izrecno Budimska Rak6czy (213—9) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Švkarija ped Tivolljem,, Usojara si svojim dosedanjim častitm gostom in si. občinstvu s tem naznanjati, da počenši od četrtka 11. junija se bodo dobivala v gostilnici v &»lcnriji vsak dan mrzla in gorka jedila. Kosila za več osob se po naročilu pripravijo ob vsakem času. Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem IVAN EX> ER, (350—2) erostiln.icba.i-. s „FONCIERE", Peštansko zavarovalno društvo, Letni raeun ,,FONClfcRE", Poštanskoga zavarovalnega društva, za leto 1884 kaže dohodkov ....... gld. 6,985.117*31, izdatkov........ „ 8,817.779 90, in čistega dobička.... „ 167.337-4-1. Reservnl zakladi znašajo . „ 2,606.4O6'O5, Popolnoma uplačani delniški kapital je 3 milijone gld. av. v. — Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. „FONCIERE", Peštansko zavarovalno društvo, pripada torej po vsi pravici k nuj bogatejšim asekurančnim zavodom. V dobi 20letnega Obstanka (do leta 1880 kot „Poštansko zavarovalno društvo") izplačalo Je društvo nad 23 milijonov gld. za ikode. DPesšlanslco 25ava.1-ova.l110 društvo, zavaruje proti iško«li požara: poslopju, liišno orodje, zaloge blaga, poljsko pridelke; na eioveško ž i ven Je Id zrcalne šipe proti ubltju ali ulomu. i)sF"~ Zavarovalnina se ceno računa. Zavarovanja na več kot 4 leta prejemajo se po posebno ugodnih pogojih. "^SSJ Škode pregledajo in izplačujejo se lakoj in popolnoma. Zaželjene razjasnil.. daj6 in zavarovalna naročila vsprejemajo po vseh večjih krajih nastavljeni opravniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavxrovaluih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v LJubljani. Do gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zalog blaga, bjšnega orodja, zrcalnih sip itd., kakor tudi do vseh onih, ki bi želeli zavarovati na živenje, gre topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. upravnikih ali pa pri najuljudneje priporočojorem se ZETrstro. ZDre3n.il2:-"UL, (352—1) v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne'