PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 3 štev. 487 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale
TRST, petek, 3. januarja 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
—
f ..9)-	/S*
Ni	ustavila	ljudstvo,
apredna, ako so njegove
da oo>
vijVinikar^i ~
ega, kar si je s&sta-ako je njegova stvar
tez
cene.
FAŠISTIČNO ,,SOCIALNO SKRBSTVO**
Bombe in strojnice proti tržaški demokraciji
Na uradu za brezposelne Zavoda za socialno skrbstvo so našli:
tisoč	ročnih	bomb,	štiri	težk
56 brzostrelk,	50	pušk	in	pot nabojo v
L januarja opoldne je angleška vojaška policija izvedla preiskavo v prostorih državnega zavoda za socialno skrbstvo v ulici Battistj 8 in odkrila cel arzenal orožja. Našla je 56 brzostrelk, 50 pušk, 4 težke in 4 lahke «Brede», 1000 ročnih bomb OTO in nad 52.000 nabojev za brzostrelko kalibra 9. Orožje in strelivo je bilo v zabojih, na katerih je bil narisan znak rdečega križa in napis «Medicinal». Vse orožje in strelivo je italijanskega izvora, popolnoma novo in namazano. Nekatere brzostrelke so še v originalnem ovoju, tako kot so izšle iz tovarne.
ni A krivi antifašisti in njihove organizacije. Zasedbene oblasti so v svoji «nepristranostis> doslej vedno preganjale antifašiste; vršile so preiskave v prostorih antifašističnih organizacij in v kulturnih krožkih dn čeprav so se posluževali celo magnetičnih aparatov, niso našli ničesar. Pri antifašistih so iskale celo dlako v jajcu, nieofašiste in šoviniste pa so s svojo pristranostjo posredno podpirale.
Našli so orožje v Tržiču, našli so ga v prostorih akcijske stranke v Trstu. V vseh primerih je šlo vedno za večjo količino orožja. Sedaj
Doslej so šovinisti in reakcionarji j so ga našli pravo skladišče. Po vsem Vedno kričali in pisali, da so vseh . tem mora biti jasno, kje so tero-heredov in atentatov v Trstu in co-1 risti, od kod izvirajo atentati, kdo
neti spore in nemire ter kaj vodi te ljudi v njihovem zločinskem početju. Vsa besedna zavijanja so odveč spričo zgovornosti dejanj samih.
Široko zasnovana teroristična organizacija niima le omejenih taktičnih ciljev. Očividno ne gre tu le za vzdrževanje napetosti, ki, naj bi o-pravičila stalno prisotnost okupacijskih čet na svobodnem tržaškem ozemlju v podporo protiljudskim klikam. Tu gre za vse hujše zadeve.
Rešitev tržaškega vprašanja, kakor izhaja iz sklepov Sveta štirih zunanjih ministrov, daje možnost političnega uveljavljanja demokra-
Nj hova «več5na» se demokracije je njihova demokracija, tako je boji; boji se enotne demokratične 1 ozadje njihovega plebiscita. Vse nji-fronte tržaškega antifašističnega [ hove besede o demokraciji, o nvr-ljudstva, kakor se boji razvoja de- nem sožitju med narodi, p obrambi mokratičnih sil v Italiji. Zato se, osnovnih pravic delovnega človeka, pripravlja na državni udar. V Italiji I c enakopravnosti med Slovenci in so na to nevarnost opozorili politiki ^ Italijani, vse to je zlagano, vse sa-kot Scocoimarro in Nitti. Reakcic-jma hinavščina. Gre za prazne fra-
narji kopičijo v Italiji orožje, ki je — kot ostali neracionirani predmeti — v prosti prodaji, in se zaradi tega odteguje vsaki kontroli. Brez vsake kontrole se zbira tudi v Trstu — na najšibkejši točki Italijanskega šovinizma — kjer je prilezlo na dan celo v obliki nedolžni k «zdra-
tičnim silam. To dejstvo je najhujš/ | vil* kot posebno učinkovit pripo-udarec za italijanske šoviniste, in j moček «socialnega skrbstva». zaradi tega se jih je polastil obup. | Taka je njihova iskrenost, taka
NOVOLETNI GOVOR MARŠALA TITA
Leto velikih zmag FLRJ
V leta 1947 se pričenja Izvajanje petietnega načrta za industrializacijo - 20 milijonov brezplačnih delovnih dni v preteklem leta
Beograd, 1. — Maršal Tito je Imel ob novem letu po beograjskem radiu govor, v katerem je med drugim d^jal:
Leto 191,6. je bilo leito velikih naporov naših narodov pri obnovi in izgradnji. Toda to leto je bilo hkres-ti tudi leto velikih zmag pri premagovanju ovir na poti do uspehov pri obnovi in izgradnji dežele.
V preteklem telu je bilo zgrajenih in obnovljenih okrog 950,000 vaških in mestnih hiš, popravljenih in obnovljenih ne le na stotine, ampak na tisoče kilometrov raznih cest, na novo 'so zgradili in obnovili več sto kilometrov starih železniških prog, na stotine manjših in velikih železniških ter cestn’h mostov, obnovljenih je bilo na stotine v vojni porušenih raznih tovarn in podjetij, ki že obratujejo, obnovljenih je bilo mnogo premogovnikov in rudnikov drugih rud, dograjenih in odprtih na stotine in stotine novih šol in drugih ustanov; iz opustošenih krajev je bilo preseljenih in koloniziranih v Vojvodini ter Slavoniji nad 50.00 družin
Armada — varuh neodvisnosti in mirnega razvoje
V 'letu 191,6. se ie neutrudno In vztrajno izpopolnjevala in izgrajevala naša slavna armada, vat uh naše neodvisnosti m našega mirnega razvoja. Kar pa je prav posebno pomembno za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in naše uprave je to, da so se v preteklem letu zgradili in si pridobili dragocenih izkušenj stotisoči delovnih ljudi, voditeljev i» vodilnih kadrov. Vse to je terjalo velikanske fizične in duševne napore ter materialna sredstva.
Kako se je to moglo doseči, če nismo našli po vojni nikakšnih finančnih sredstev, če nismo razpisali do danes v deželi še nobenega posojila, niti prositi zanj v inozemstvut In vendar se nam je posrečilo, to se pravi narodom se je po-
Ijudstva, ker so vsa važnejša sredstva proizvodnje v rokah delovnih ljudi, v rokah skupnosti, ne pa v rokah posameznih izkoriščevalcev, ki so stremeli v proizvodnji samo za dobičkom ne pa za ljudsko blaginjo. Dosegli smo to zato, ker smo biti m ker ostajamo neusmiljeni nasproti špekulaciji in črni borzi, to smo dosegli zato, ker nismo dovolili reakcionarjem v deželi in izven nje, da bi nas ovirali pri uresničevanju nalog, ki smo st jih postavili, dosegli smo to zaradi tega, ker imajo naši narodi čvrsto vero v novo Jugoslavijo, ker gojijo do nje neizmerno ljubezen vsi naši narodi, — ker je ona dete našega skupnega boja in skupnega trpljenja. Takšne uspehe smo dosegli zaradi tega ker imamo zavedno in požrtvovalno delavstvo, zavedne kmete, zavedno ljudsko Intel'genco, ker imamo čudovito mladino, na katero smo resnično lahko ponosni in ki daje zgled vsem s svojim požrtvovalnim in vztrajnim delom pri izgradnji in obnovi de-
žele.
\
Ogromen doprinos mladine
Doslej imamo podatke za nad 20 milijonov brezplačnih delovnih dni in od tega števila je samo naša mladina dala državi, to se pravi ljudstvu, v letu 191,6. nad 15 milijonov prostovoljnih' brezplačnih delovnih dni.
Maršal Tito je nato govoril o raznih napakah, pomanjkljivostih in težavah v preteklem letu in dejal, da je treba o njih govoriti, zato da se v novem letu odstranijo ali vsaj zmanjšajo. Nadaljeval je:
Take velike in majhne pomanjkljivosti in napake so se dogajale v preteklem letu, zato pa postajajo naše zmage pri obnovi in izgradnji dežele še bolj občudovanja vredne. Te zmage so bile mogoče zaradi tega, ker je velikanska večina naših narodov sodelovala pri izpolnjevanju nalog, ki smo jih imeli v preteklem letu. To je 96%-na veči-srečilo doseči take uspehe samo polna našega prebivalstva, naših de-zaslugi njihove enotnosti in njihove lavcev, kmetov, mladine, ljudske vztrajnosti pri delu. Dosegli smo to inteligence in vseh delovnih držav-zaradi tega, ker je oblast v rokah I Ijanov, strnjenih v Ljudski fronti.
Proces proti Trifunoviču
Obtoženci so bili v službi ameriških agentov
Beograd, 2. — Pred vrhovnim sodiščem LR Srbije se je začela razprava proti skupini vohunov v službi ameriške tajne službe. Na zatožni klopi sedijo novinar Stefanovič, bivši častnik Suštin, novinar Jovanovič, bivši častnik na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju lij č,
' novinar Kostlč, bivši ministrski predsednik jugoslovanske vlade v Londonu Miloš Trifunovič in inženirja Zdnavkovlč in Stankovič.
Vsi obtoženci so dajali tujim a-gen,tom informacije vojaškega značaja z namenom, da škodijo neodvisnosti in varnosti jugoslovanske republ ke. Dajala so tudi netočne vesti o notranjem političnem in gospodarskem položaju Jugoslavije, da bi v inozemstvu vzbudil: napačen vtis o svobodi jugoslovanskega ljudstva, da bi povzročili vmešavanje tujih držav v notranje zadeve Jugoslavijo gospodarsko vojno proti Jugoslaviji in morda celo oboro-iono intervencijo.
Vsi obtoženo!, izvzemši Trifunoviča, Zdravkoviča in Stankoviča so nudili pomoč osebam, ki so sodelo-
Načrtno gospodarstvo
Državljani (n državljanke Jugoslavije! Delavci, kmetje in mladina, ljudska inteligenca in delovni državljani! Napočilo bo Novo leto
191.7, drugo povojno leto našega mirnega razvoja, obnove in izgradnje opustošene države. Naj bo leto
191.7. leto še večjih zmag v izgradnji naše države. — Zgradimo to leto vsem rodoljubom, ki so v vojni trpeli, streho nad glavo! Ozdravimo v tem letu rane, ki jih je zadal okupator našim narodom! Naj bo to leto leto splošnega delovnega poleta in ustvarjanja! Naj v tem letu izvrši vsak državljan svojo dolžnost do države in ljudske skupnosti, naj bo v tem letu čim manj napak in neizpolnjevanja dolžnostih
'V tem letu se pričenja naše načrtno gospodarstvo, pričenja naš petletni načrt elektrifikacije in industrializacije, katerih ostvaritev predstavlja predpogoj za hitro uresničenje srečnejšega življenja sedanjih in bodočih pokolenj. Ostvari-ttv tega pomeni veliko povečanje življenjske in kulturne ravni delovnih ljudi — delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov naše države. Vloži mo vse svoje sile, da bi obvladali težke naloge, ki stojijo v tem letu pred našimi narod, in s tem pospešili ostvaritev našega *petletnega načrta!
Delavci In delavke Jugoslavije! rospešite v tem letu proizvodnjo in zmanjšajte še vedno visoke stroške proizvodnje! Razvijajte v tem cilju vsesti-ansko delovno tekmovanje! Dajte našim narodom čim več proizvodov, ki so potrebni za življenje: tekstilij, obutve, poljedel. skega orodja in strojev za kmete Itd.!
Kmetje in kmetice Jugoslavije! Posejte v tem letu vsak košček zemlje in vrta! Dajte čim več vaših proizvodov onim, ki delajo v tovarnah, pri transportu, na raznih gradnjah, ker boste na ta način čim laže, hitreje in ceneje prišli do raznih orodij, strojev, obleke in vsega, kar vam je potrebno!
Mladina Jugoslavije! Naj bo to leto še bolj množičnih, Se večjih delovnih poletov mldde generacije Jugoslavije in to ne samo v izgra-Uit vi naše države, tetnveč povsod i v šolah i na univerzah, povsod, kjer dela ali se uči mladina!
Ljudska inteligenca, kjer delaš, daj vse od sebe v splošnih ljudskih naporih. Naj ti bo tuj vsak birokratizem in brezdušen postopek do
Izjava Envera Hodže
o angleški in ameriški politiki
Tirana, 2 . — V novoletni poslanici je albanski ministrski predsednik Enver Hodža med drugim dejal, da je britanska vlada že trikrat na surov način prekršila suverenost Albanije. Glede eksplozije min v Krfskem zalivu je 'izjavil, da' je albanska vlada zaprosila Varnostni svet, naj prouči to vpra-anje. Nimamo ničesar skrivati,je izjavil, in naša želja je, da bi evropski narodi, zlasti pa britanski narod, zvedeli, kako ravnajo njihovi predstavniki z Albaniji. Albanski narod in albanska vlada želita prijateljske odnošaje z vsemi demokratičnimi narodi.
O ZDA je Enver Hodža dejal, da je'bila politika ameriške vlade do albanskega naroda vedno taka, da so stalno pošiljali diplomatske nbts in niso nikoli priznavali pravic albanskemu ljudstvu.
Izjavil je nato, da Albanija sprejema sklep Varnostnega sveta o preiskavi položaja na severni grški meji, ker nima ničesar skriti.
Pupdaril je nato važnost alban-sko-jugoslovanskega gospodarskega sporazuma in naslovil pozdrave ge-neralisimu Stalinu.
ze, za katerimi se skriva njihov politični bankrot.
Antifašisti zahtevajo enoten nastop vseh demokratičnih sil; odločno borbo protj ostankom fašizma, protit neofašizmu in šovinizmu; zboljšanje gospodarskega položaja in odpravo brezposelnosti; enotno sindikalno organizacijo za dosego socialne pravičnosti; popolno enako pravnost za vse narodnosti na vseh popriščih javnega Življenja itd.; na vse to imajo oni samo en odgovor: bombe. Ljudstvo si Zeli mirnega sožiifja in konkretnega dela za zboljšanje Sivljenjskih pogojev, a oni — kopičijo bombe in strojnice.
Spričo vsega tega, kdo more še verjeti, da imamo opravka z ljudmi, pripravljenimi spoštovati demokratično praks«, in ne s političnimi kriminalci, ki pripravljajo oborožen napad na tržaško demokracijo?
šča orožja kaže na eni strani, do kakšnih poslediic je Zavezniško vojaško upravo privedla politika «ne-pristranosti*; na drugi strani meče luč na zavezniške tako vojaške kot civilne organe javne varnosti, ki so šele danes «odkrili» del orožja, ki že poldrugo leto roma preko sicer precej nadzorovane demarkacijske črte med Italijo jn cono A, 'n, končno, stavlja Zavezniško vojaško upravo pred odgovornost, da se tudi glede tega vprašanja izkaže neuspeh njenega zaupniškega poslovanja.
Za vse resnične demokrate pa so ti dogodki npv, zaključni argument za njihovo politično or.jentacijo v zvezi z nalogami, ki čakajo v no-vetn letu tržaško demokratično ljudstvo.
OGORCENJEVPUUU
zaradi novega odvažanja strojev
Stavka v Reggio Calabria
' Rim, 2. — V Reggio Calabria so nameščenci vodovoda jn transportnega podjetja proglasili stavko, ker niso ustregli njihovi zahtevi po zvišanju plač.
V Catanzaru je na tisoče oseb protestiralo zaradi pomanjkanja električne struje. Demonstranti so zažugall, da bodo razdejali električ-
ne naprave, če ne bodo v 48 urah Najdba tako ogromnega skladi- j zopet dali na razpolago toka.
V duhu Churchillovega vojnega hujskaštva
Beneševe izjave
Praga. 2., — Predsednik CSR dr. Edvard Beneš je v odgovoru na novoletna voščila, ki mu jih je v imenu diplomatskega zbora izrekel sovjetski veleposlanik v CSR V,
Talna uolasha zueza
med ZDA in Anglijo postaja dejstvo
Pariz, 2. — V zadnjem času je bilo mnego govora o načrtih in razgovorih, za sklenitev tajnega anglo-ameriškega vojaškega sporazuma. Kot znano, se za to zvezo posebno ogreva Churchill in ga opisuje kot oTožje proti Sovjetski zvezi.
V zadnjih dneh so številni svetovni listi, predvsem nekateri francoski, objavili -nadaljnje podrobnosti o anglo-ameriških pogajanjih. Najzanimivejše podrobnosti podaja list «Aurore», ki piše, da so vesti o tajnem anglo-ameriškem vojaškem sporazumu «v bistvu resnične, vendar nekoliko prezgodnje*, kajti po informacijah tega lista bo z sporazum podpisan marca.
List navaja osem točk pogodbe, za katero se vodijo pogajanja. Te določbe obsegajo medsebojno pomoč v slučaju Vojne, skupno po-
Zorin, izjavil,- da bo Češkoslovaška velMvo, stalne sestanke obeh ge-
, ,	.	.	__,. . i	neralštabov	in	končno	popolno
nadaljevala svoje ■prijateljstvo « LdruWev vseh finandnih, g0Vpcdar-
vsemi narodi, ki si želijo miru m skih m vojaških sredstev obeh nesodelovanja.	|ZeI<	Da	bi
prav v tem slučaju An-
gleži potegnili kratko, je jasno.
Čeprav govori načrt sporazuma, da ni naperjen proti nobeni državi, temveč da je popolnoma obramben, predstavlja vendar v bistvu ustvarjenje posebnih blokov v okrilju Združenih narodov, zlasti ker predvideva, da se lahko pridružijo tudi druge države, in prehaja s tem na nevarno pot, ki jo oznanjujejo glasniki novih vojn.
De Gasperi gre v petek v New York
Rim, 2. — Predsednik Italijanskega ministrskega sveta De Gasperi bo v petek dopoldne ob 8.30 z letalom odpotoval iz Rima v New York. Med njegovo odsotnostjo bo začasno predsedstvo vlade prevzel zunanji minister Pietro Nenni, notranje ministrstvo bo pa opravljal minister za trgovinsko mornarico Aldisio.
Pulj, 2. Tanjug. — Kljub protestom vojaške uprave JA v Julijski krajini zaradi odnašanja naprav pl strojev iz področja A in še posebej iz Pulja, se to izvažanje neovirano nadaljuje.
Tržaško vprašanje na prihodnjem zasedanju Y. S.
New York, 2. — Na zasedanju Varnostnega sveta, ki je bilo 31. decembra, so razpravljali o ameriškem predlogu za nadzorstvo nad atomsko energijo.
Sovjetski delegat Gromiko Je dejal, da je v skladu s priporočilom glavne skupščine ZN prva naloga Varnostnega sveta sestaviti praktične ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje oborožitve. Razpravljanje o tem so odložili na prihodnje zasedanje, ki bo najkasneje 7. februarja.
Predsednik Johnson Je izjavil, da bodo zahtevali, da se na dnevni red prihodnjega zasedanja postavi tržaško vprašanje, kakor je bilo dogovorjeno med štirimi zunanjimi ministri.
S 1. Januar j om so vstopili kot nestalni člani Varnostnega sveta Sirija, Belgija in Kolumbija namesto Nizozemske, Egipta in Mehike.
V soboto popoldne so se pred tovarno Luchetti v Pulju zbrali delavci, da bi preprečili odstranitev strojev iz tovarne. Policija pa je delavce inzganjala. Med delavci je bilo tudi mnogo žensk, katere so tepli.
Zaradi takega početja policije vlada v mestu veliko ogorčenje, posebno še, ker bo zaradi stalnega odvažanja strojev in drugih industrij. skih naprav brezposelnost Se narasla.
Napet položaj na Sumatri
Bataja, 2. — Iz Sumatre poročajo, da je nastal tam zelo napet položaj zaradi tega, ker je holandska patrola samovoljno prestopila začasno demarkacijsko črto in s tem .prekršila premirje. Razvila se je borba, v katero posega z obeh strani* artilerija.
KRATKI VEST
vale z nemškim okupatorjem, in so tudi po osvoboditvi delovale proti koristi ljudstva. Stefanovič je začel svoje delovanje v tiskovnem uradu ameriškega poslaništva. V juniju I ljudi! Razvijaj udarniško delo, kjer
1945 je postal agent ameriške informativne službe. Izročil je vojaške podatke pomočniku gospodarskega atašeja ameriškega poslaništva Eriku Pridanofu. Pri tem so sodelovali tudi Jovanovič, Kostlč, Iljič m SuŠtin. Trifunovič je s pomočjo Zdravkoviča in Stankoviča dajal Pridanofu podrobne podatke o gospodarskem in političnem položaju v državi.
Trifunovič je v času, ko je bil ministrski predsednik vlade v Londonu, podpiral vojnega zločinca Mihaj-lovVa. Ob povratku v Jugoslavijo je po osvoboditvi postal vodi telj ene tako imenovanih opozicijskih sku-
koli delaš, ker predstavlja tvoj prispevek k splošnim ljudskim naporom ogromno važnost!
S trdno vero, da bomo ustvarili vse, kar smo si postavili za nalogo, se vrzimo na delo v letu 1947.! Vsem našim narodom srečno Novo leto tisočdevetsto sedeminštiride-setol
Carinska unija med FLRJ in Albanijo
pomeni okrepitev neodvisnosti Albanije in njene enakopravnosti z Jugoslavijo in drugimi državami
Zasedanje namestnikov zunanjih ministrov
London, 2. — Poročevalec zunanjega ministrstva je nocoj dal izjavo, da so v imenu sveta zunanj’h ministrov razposlali povabila za zasedanje posebnih namestnikov zunanjih ministrov/ Zasedanje bodo začeli 14. januarja. Povabila so poslali sledečim državam: Jugoslaviji, Avstraliji, Belgiji, Brazilu, Beli Rusiji, Kanadi, Kitajski, Danski, Češkoslovaški, Grčiji, Indiji, Luksemburgu, Nizozemski, NovCtnu Zelan-du, Norveški, Poljski, Južni Afriki in Ukrajini.
Države bodo lahko razložile svoje stališče do mirovne pogodbe z Nemčijo. Posebni namestniki bodo Imeli svoja zasedanja v Londonu in sicer do druge polovice februarja. Dva posebna namestnika, ki so ju doslej imenovali, sta sir William Strang za Veliko Britanijo in Robert Murphy za Združene države
Namestniki bodo na zasedanju v Londonu v glavnem obravnavali vlogo, ki jo bodo imeli manjši zavezniški narodi pri sestavi dokončnih pogojev mirovne pogodbe.
Beograd, 2. — Ob priliki odobri- i Ni sile, ki bi lahko ustavila ljud-tve gospodarske pogodbe z LR A1-' atvo, če ima dobro vodstvo, da ne
pin in Je stopil v stik genti.
tujimi a-
Na današnji razpravi so obtoženci priznali, da so dajali informaclije vojaškega in drugega značaja tujim agentom.
Triletni načrt za obnovo Poliske
Varšava, 2. — Poljski minister za narodno obrambo, maršal Rola Zymierskl je ob novem letu izdal dnevno povelje na poljsko vojsko, v katerem je med drugim izjavil, da se bo v letu 1947 začel izvajat triletni načrt, kj bo privedel državo na višjo ekonomsko raven, kakor je bila pred vojno.
bsnijo je na seji p.ezid ja ljudske 1 skupščine FLRJ predsednik gospodarskega sveta in minister za industrijo Boris Kidrič poudaril, da je končno m-nil čas, ko so domača reakcija in tujj imperialisti lahko cepili narode, ki imajo skupne interese in skupno usodo. Ljudska oblast. njeno poglabljanje in njen dosledni nadaljnji razvoj so jamstvo, da so za FLRJ in LR Albanijo ti časi res minili.
S to pogodbo prevzema Jugoslavija resne gospodarske obveznosti nasproti Albaniji, katere bodo nedvomno pomenile precejšno obremenitev za naše gospodarstvo Iz preprostega razlega, ker r.ova Jugoslavija v svojih ekonomskih stikih s prijateljskimi deželami ne uporablja imperialističnih metod, ampak nudi svojo pomoč nesebično. Skeptiki so, ki dvomijo, ali bo Jugoslavija mogla izpolniti prevzete obveznosti. Toda nova Jugoslavija ima navado uresničiti, za kari se je odločila. Izpolnila bo tudi svoje obveznosti do Albanije.
Ta pogodba je primer novih, višjih in plemenitih oblik ekonomskega sodelovanja med deželami, katerim je demokracija novega tipa, ljudska demokracija, odprla povsem nove poti na vseh področjih ter tudi na gospodarskem področju.
Govoril je nato minister zvezde vlade Milovan Djilas, kj je med drugim dejal, da je ta pogodba edinstvena v zgodovini diplomaci je in v odnosih med dvema drža. vama. Skupna borba v vojni je utrla in izravnala pot za tako sodelovanje. Ta pogodba veže usodo narodov Jugoslavije z usodo albanskega nareda ter je in bo neomajni temeii na katerem sloni pogedba o medsebojni pomoči med narodi FLRJ jn. LR Albanijo.
bi uresničilo tega, kar si je zastavilo in česar si' želi, zlasti če je njegova stvar pravična, progresivna, če so njegove težnje poštene.
V angleškem, tisku je bilo govora o tem, da carinska unija med Jugoslavijo in Albanijo po Ze običajni praksi v svetu nujno pomeni priključitev Albanije k Jugoslaviji. Razumljivo je, da gledajo oni ves svet skozi svoja očala ter s! ne bi moglj zamisliti carinske unije med Ar.glijo in kako drugo državo razen v obliki, da bi bila ta država zasužnjena od Anglije, toda jaz bi si zopet ne mogel zamisliti carinske unije med Anglijo in kako drugo državo kot v obliki priključitve te države k Angliji.
Toda Jugoslavija ni Anglija. Danes je v Jugoslaviji drugačen družbeni red kakor v Angliji, tak družbeni red pa je tudi v Albaniji. Zato je povsem naravno, da carinska unija mefl JugO' slavijo in Albanijo dejansko pomeni okrepitev neodvisnosti Albanije, okrepitev njene enakopravnosti z Jugoslavijo in z drugimi državami.
Narodi Jugoslavije in albanski narod ne bodo živeli po receptu kogar koli, in razume se, tudi ne po angleškem receptu, ne glede na to ali angleški in ameriški odgovorni krogi priznavajo albansko vlado ali ne, ne glede na to, kaj delajo in ukrepajo proti albanski vladi in albanskemu narodu.
V albanski ljudski skupščini je
ek priliki mtifikacij« pogrdbe z
ne komisije Nako Spiru izjavil: «Naši narodi so razumeli, da so njihovi interesi skupni. Spoznali so, da morajo braniti skupno korist pred onimi, ki so hoteli in bi hoteli 0(1 vzeti njihovo svobodo in njihova bogastva.*
Svoj govor je Nako Spiru končal z besedami: «Napredek našega ljudstva je zagotovljen. Zaradi tesnih gospodarskih vezi z Jugoslavijo bo naše ljudstvo doseglo zelo pomembne uspehe pri svojem bodočem napredku.*
51 milijonov za pomoč albanskim poplavliencem
Odbor za zbiranje prispevkov za (pomoč poplavljencem v Albaniji je v soboto izročil zastopnikom albanskega poslaništva v Beogradu ček za 51,468.941 dinarjev.
Clan odbora predsednik zveznega sveta ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič je ob izročitvi čeka med drugim dejal: «Srečnr bomo, če bo ta prispevek omogočil albanski vladi in albanskemu narodu v njunih naporih, da pomaga prizadetim in da popravi ogromno gmotno škodo, ki jo je povzročila katastrofa.
Našim državam je potreben mir, našim narodom je potrebna graditev in obnova v miru ter kulturni m materialni dvig’ najširših ljudskih plasti.
Našj državi in naši narodi so miroljubni iz globokega notranjega vzroka njihovega lazvoja: vedno so na strani tistih, ki se borijo za mir in'demokracijo.*	^
Voditelj poslov albanskega pos-N-ništva Spfo Comora je izjavil, da ta blagohotna gesta simbolizira veliko ljubezen, ki jo jugoslovanski nerodi goji to do albanskega naro-
Franco potrjuje da uživa podporo od Cerkve
Madrid, 2. — V novoletni posla nici je general Franco zatrdil, da je Španija, ki Je globoko katoliška država, pripravljena kljubovati pre. ganjanjem, ki jih netita sovraštvo in mržnja. Dejal je dalje: Srečni smo, da lahko izrazimo svojo hvaležnost vsem tistim v inozemstvu, ki so nas razumeli in nam pomagali, posebno pa katoliškemu svetu, kateremu toliko dolgujemo za pomoč in podporo, ki nam jo je dal. Odpuščamo tistim, ki so nas skušali žaliti.
Jugoslavijo minister za narodno da, in potrjuje solidarnost in brat-gospoda rstvo in predsednik načrt-1 etvo dveh sosednih držav.
KAIRO. — Egiptovski ministrski predsednik Nokraši Paša je v egiptovski zbornici dejal, da je britanska politika v Sudanu sovražna e-g.pčanskemu ljudstvu. Voditelj opozicije Ebeid Makram paša je izjavil, da bo opozicija podprla vladno politiko glede Sudana.
NUERNBERG. — Pričela se Je razprava proti 54 letnemu fcldmar-šalu Milchu, bivšemu podtajniku nemškega letalstva.
SIDNEY. — V Sidneyu je padala kot pest debela toča. Razbila Je na tisoče šip. 350 oseb se je moralo zateči v bolnico zaradi ran od toče m zdrobljenega stekla. Razbitih je najmanj pol milijona šip. Skoda znaša milijon avstralskih šterlingov.
HELSINKI. — Sovjetska zveza je cdprla finskemu železniškemu prometu področje Porkale med Turku-Jem in Helsinki. Odprli so tudi prekop Salme za. finski pomorski pro-met.
PARIZ. — V Charlevlllu Je policija osvobodila 33 letno Charlotto Thiembault, ki jo je imel oče 6 let In pol zaprto na podstrešju. Oče je izjavil, da ji je hotel prihraniti raz-’ očaranja v življenju.
BERN. — Predsednik švicarske konfederacije dr. Etter je v novoletni poslanici izjavil, da se Švica ne more odreči svoji tradicionalni nevtralnosti.
LONDON. — Bevin je imenoval Williama Strenga in Hynda za svoja posebna namestnika za Nemčijo in Avstrijo. Pooblaščena bosta, da pripravita vse potrebno za prihodnje zasedanje sveta zunanj h ministrov, ki bo 10. marca v Mosk.vi.
LONDON. •— Velika Britanija bo od španske vlade zahtevala odškodnino več milijonov funtov šterlingov za škodo, ki so jo britanske ladje utrpele med špansko državljansko vojno.
MOSKVA. — V Moskvo je prispel z letalom politični predstavnik avstrijske vlade Norbert Bischoff.
BUDIMPEŠTA. — Odkrili so zaroto proti madžarski republiki in aretirali okoli 100 oseb, ki so vzdrževale stike s pripadniki Horthyja, loi je sedaj v tujini.
HAMBURG. — Britanska vojaška uprava sporoča, da bodo volitve v britanskem zasedbenem področju 30. marca.
DUNAJ. — Poveljnik angleških čet v Avstriji Steele je izjavil, da upa, da se bodo zavezniške okupacijske čete umaknile iz Avstrije ob koncu leta 1947.
LONDON. — 10. januarja bosta odpotovali v Grčijo in Turčijo dve italijanski komisiji, zaradi sklenitve trgovinskega sporazuma.
Zaskrbljenost v Atenah
zaradi bližanja partizanskih oddelkov
Atene, 2. — V grškem glavnem mestu vlada med vladnimi krogi velika zaskrbljenost, ker se partizansko delovanje vedno bolj bliža Atenam. Včeraj so se pojavili močni partizanski oddelki okoli 200
Borbe v Palestini -voda na angiesk« mlin
Jeruzalem, 2. — V Tel Avivu, kjer so preko noči Židje napadli britansko vojašnico «Citrus Hou-še», se vrše danes močne poulične borbe. Streljanje se sliši daleč naokoli. Nadalje poročajo o napadu na veliko angleško garažo v kraju Tiberias, pri čemer so se Židje posluževali celo metalcev plamenov.
Angleška vlada se po drugi strani mrzlično trudi, da bi vprašanje Palestine čim prej rešila in to v svojo korist, ne da bi nadalje poskušala doseči sporazum med Arabci in Zidi, kar izkorišča ne-sede v Palestini.
km severno od Aten, kjer so napadli neko policijsko postojanko. Z begom se Je rešil le en policaj. S tega področja poročajo o nadalj-nem boju.
Tristo partizanov Je napadlo železniško postajo in mesto Hypatia. ki leži 20 km Južno od Lamije. Partizani so porušili železniški most in ubili 26 orožnikov, nato so se pa umaknili. Kot odgovor na to akcijo so oblasti v Lamiji napovedale policijsko uro od devetih zvečer do zore.
Glavni odbor EAM-a Je podal izjavo, ki pravi, da lahko preiskava komisije Varnostnega sveta v Grčiji, če bo Izvedena temeljito in nepristransko, povzroči konec neredom in pretresljajem v de že lij ker bi morala pomeniti konec sedanjega režima in britanske okupacije. Red lahko vzpostavi samo vlada, v kateri bi bile udeležene tudi levičarske stranke.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
■	v	w-v
3. januarja 1947«
Enotni sindikati ob novem letu!
Enotni sindikati delavcev in uradnikov so izdali o novem letu [ okrožnico, v kateri se spominjajo vseh borb in vseh priborjenih uspe-
TRŽAŠKI DNEVNIK
hov v preteklem letu. Potomci bodo sodili o zgodovinskem gibanju, ki smo ga začeli in o borbi delavstva na sindikalnem in političnem polju.
V preteklem letu so tržaški in primorski delavci pokazali delavstvu vsega sveta svojo nenavadno vztrajnost in borbenost. Pokazali so svojo voljo, s katero bodo premagali vse težave in ovire. Zgodovina gre svojo pot kljub odporu nekaterih koristolovcev in proti njihovi volji. Gre po poti napredka v času, ko v svetu dozorevajo novi dogodki.
V novem letu se bo v Trstu nadaljevala borba za obnavljanje sindikalnega in proletarskega gibanja. Ta borba bo našla delovne sile, ne več razdvojene, ampak združene v enotnem bloku.
Tovariši delavci!
Naia borba gre še nadalje za en sam razredni sindikat, za združenje delavcev in uradnikov v en blok, za dosleden boj proti vsem izkoriščevalcem, za bratstvo obeh narodov na naši zemlji, za zmago demokracije in svobodo ljudstva.
Večji obroki živil
so mogoči z davki na vojne in povojne dobičke in z večjo kontrolo
Mladina vošči srečno novo leto
Mestni odbor antifašistične mladine vam vošči srečno novo leto. Obenčm se vam zahvaljuje za podporo, ki so ste jo izkazali njeni organizaciji v preteklem letu 1946.
Mezdni soorazum za hišnike
Hišniki so dolgo časa zaman zahtevali, naj jim hišni lastniki povišajo plače. Zato so začeli ob koncu oktobra stavkati. Po stavki so se sindikalni zastopniki končno sporazumeli s hišnimi lastniki, toda sporazum so podpisali šele 27. decembra 1946. Ta sporazum vsebuje med ostalim tudi naslednje določbe:	Hišnikom, strežajem in
postrežnicam se povišajo plače za 110 odstotkov; povišek bo veljal od 1. junija 1946. Zveza hišnih lastnikov se obvezuje, da bo posredovala pri svojih članih, da zopet zaposle hišnike, ki so jih odpustili med stavko in da jim vrnejo, kar so jim zaradi stavke pri plači odtegnili. Obe stranki sta se tudi obvezali, da bosta posredovali pri oblasteh, da se skrajša čas, ko morajo biti glavna vrata odprta, ter se tako zniža delovni čas hišnikov.
Stavka v podjetju Sbochelli
31. decembra 1946 s zaceli stavkati delavci v mizarskem podjetju Sbochelli. Podjetnik jim ni plačal zimske in božične nagrade ter zaostankov poviškov mezd za oktober; poleg tega niso prejeli niti vse mezde za mesec december. Tako so nekateri delavci dan pred božičem našli v svojih plačilnui ov.tk h samo po 800 lir namesto 18 000, ki so jim pritikali. Lastnik ni izplačal niti likvidacijske vsote odpuščenim delavcem. Pri tem se lzgo-voija, da nima sredstev, čeprav je vso vojno dobro služil z Nemci, popravil delavnice v Zagraju in kupil zemljišča pri Sv. Križu.
Mestni osvobodilni svet za Trst se je spričo resnosti preh. ambene-ga položaja večkrat bavil z vprašanjem zvišanja racioniranih obro kov. Ugotovil je. da bi se kljub vsem težavam dalo marsikaj izboljšati, če bi se oblasti temeljiteje posvečale temu vprašanju in strožje nastopile proti črnoborzijancem. V tem pogledu je tudi post avi! ZVU konkretne predloge, kako ta položaj izboljšati, MOS je poslal ZVU o tem 18. 11. 1946 protestno pismo. Na to pismo mu je ZVU 13. decembra 1946. odgovorila. V odgovoru pravi, da so osnovni obroki racioniranih živil v coni A enaki onim, ki jih daje UNRRA v Italiji. V nekaterih primerih so dali celo v Julijski krajini dodatek temu obroku. Da se živila lahko racioni-rajo, mora imeti uprava velike_ zaloge po nizkih cenah. Ker pa so svetovne zaloge živil pičle, niso mogle oblasti, ki dobavljajo živila coni A, povečati teh obrokov. ZVU ne more nadzirati in vplivati na svobodno prodajo živil v Italiji. Racioniranj obroki so res majhni, zato so dopustili nabavo živil za Julijsko krajino na svobodnem trgu v Italiji, | teh nabav pa ni mogoče raciomrati niti drugače nadzirati.
2. januarja je MOS odgovoril na to pismo. Trst si ne more nabavljati živil iz neposredne bližine, kot se to dogaja v italijanskih mestih, ker je locen od svojega naravnega zaledja kakor tudi od italijanskega ozemlja. Zato prihaja blago iz
teh krajev po izredno visokih cenah, ker so oddaljeni in ker se ne 'zvaja nad blagom nobeno nadzorstvo. Zato bi morali mestu nakazati večje količine živeža kot so one v Italiji. V svetovnih skladiščih res primanjkuje živeža, toda z nakupom bi se dala iz Amerike ali od. drugod preskrbeti najpotrebnejša živila, mast, meso, sladkor, ki bi zadostovala našemu mestu. Sredstva za te nakupe bi našli z obdavčenjem vojnih in povojnih dobičkov. Ce bi ZVU tako ukrenila, bi italijanski trg ne mogel tako porazno vplivati na sistem racio-niranja. Ce bi oblasti nadzirale cene, bi bila živila in obleka v Trstu mnogo cenejša. MOS je večkrat zahteval, naj bi se ustanovila nadzorstvena komisija, sestavljena iz potrošnikov in predstavnikov sindikatov. Toda v tem pogledu niso ničesar ukrenili. Zato tudi povišanje plač ni '.mejo pravega haska.
Zato MOS odločno vztraja, naj ZVU ukrene vse potrebno, kot je zahteval v svoji protestni noti.
Za miadinski dom v Skorklji
Mladina iz Skorklje je sklenila, da si uredi svoj mladinski dom, kjer naj bi našli dostojno zavetišče za svoje kulturno izživljanje V ta namen so začeli na novega leta dan z nabiralno akcijo pri kcn-sumni zadrugi, prosvetnem aomu in raznih lokalih na Opčinah, kakor tudi v Kolonji ter nabrali 7797 lir.
Preskrba
Testenine in mast »a rneme.. Vodstva civilnih in vojaških menz naj še v teku današnjega dne dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke in bone za mast in testenine, ki jih potrebujejo za prvo polovico tekočega meseca.
Delitev živil delavske zbornice. SEPRAL' potrjuje glede te delitve, kar je bilo objavljeno v časopisih 29. in 30. decembra. Ponovno poudarja, da morajo vložiti prošnjo na občim; do 11. t. m. samo tisti nameščenci, ki so bili v službi na 9. novembra. Posamezno lahko naslovijo prošnjo na obč.no tudi delavca tistih strok, ki so na to delitev u-pravičene, pa menijo, da so bili krivično odbiti.
Vrnitev bonov za manufakturo in za odeje ZVU. Pooblaščene trgovine tržaške občine morajo do 8. t. m. izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu (občinska hiša trg Umta) vse bone za dvig manufakture Brunner in za, odeje ZVU, ki se nanašajo na blago, prodano v novembru 1946 Obenem morajo prinesti na vpogled prodajni seznam za doticno blago. V poštev prihajajo sledeči boni:	odrezek
XIII in boni 25-26 za manufakturo, odrezek XIV in boni 27-*28 za odeje, in sicer živilskih nakaznic za julij-oktober 1946. Uradne ure od 8-12 in od 16-18.
Le zaledne države
lahko zagotovijo delo naši luki
Skupščina pristaniških delavcev
GOSPODARSTVO
Naše zadružništvo
ob novem
Predvčerajšnjim je bila v kinu «Mare» skupščina pristaniških delavcev. Na skupščini so razpravljali o izvršenem delu v preteklem letu in o sindikalnih borbah. Prista-I niški delavci so bili vedno. v prvih j borbenih vrstah. To nam pričajo trije tovariši, ki so padli preteklo leto v Trstu: Hlača, Giorgiutti in Batistella.
Zbranim delavcem je najprej spregovoril tov. Petronio, predsednik pristaniške stroke. Orisal je politične in sindikalne dogodke preteklega leta in razne delavske pridobitve. Delavci niso dosegli vsega, kar so želeli, vendarle so zadali domači in tuji reakciji hud udarec. To jim je uspelo le zato, ker so bili združeni in tesno povezani s svojimi političnimi in sindikalnimi organizacijami. Dejal je, da ne bo v Trstu kruha, če ne bo demokra-
cije. Ce bi namreč prevladali v Trstu reakcionarji, bi to neugodno vplivalo na trgovske odnoaaje z zaledjem, katerega države so ljudsko demokratične. Zlasti je od tega odvisna usoda pristanišča.
Nato je tov. Petronio govoril o bodočih vprašanjih, orisal stališče raznih strank in dejal, da je treba vedno kolektivno nastopati, če si hočemo zagotoviti delo in kruh.
Tov. Rizzoti je v imenu mestnega odbora Enotnih sindikatov voščil delavcem srečno novo leto. Povedal je, da so novoletna voščila poslali tudi odsotni tovariši iz bivšega stavkovnega odbora. Dejal je tudi, da je vprašanje sindikalne enotnosti na dobri poti.
Nato so spregovorili še drugi tovariši in končno soglasno sklenili, poslati voščila tovarišem stavkovnega odbora. Skupščina se je končala s 'petjem delavske himne.
Sporekla in objave
VESTI S PODEŽELJA
POSTOJNA
Pozdrav mladine. Mestni odbor ZAMJK v Postojni pošilja vsej mestni mladini in ostalim organizacijam tovariška voščila za novo leto. Svoje člane počiva, naj v novem letu ne bo nihče izven organizacije, rihj bodo vsi strnjeni pri izvrševanju nalog, kot vredni Titovi mladinci.
ŽIRJE
Pionirska prireditev. Dan pred božičem so imeli žirski pionirčki kulturno prireditev z enodejanko, deklamacijami in pet jam. Po končanem sporedu so razdelili božična darila. Med občistvom je bilo obilo navdušenja in tudi najmlajši so bili zadovoljni s svojim uspehom.
POVIR
Prosveta se drami. V Povirju je prosvetno življenje veC mesecev spalo spanje pravičnega. Zadnje mesece pa se je društvo tudi tu-
kaj zganilo. Pri proslavi Simona
Gregorčiča so igrali rusko igro «Mladost očetov* in veseloigro ((Tihotapci*. Igro so ponovili in gostovali z njo v Sežani. Sedaj se pripravljajo, da bodo priredili v Ankaranu predstavo za invalide. Reorganizirali bodo tudi prosvetni odbor.
Nove omejitve električnega toka
Po ukazni bo prekinitev dobave električnega toka v goriski pokrajini, Tržiču jn Ronkih ter v coni B bivše goriške Tržaške pokrajine gd petka 3. januarja 1947 dalje naslednja:
Za industrijsko uporabo v direktni zvezi z Selvegom bo tok prekinjen ob ponedeljkih od 7.30 do 17, za vso ostalo vse dneve, vštevši nedelje in praznike od 12.30 do 16.30 ure.
Narodno gledališče
V soboto 4. januarja ob 2$. uri pri Sv. Ivanu igra šestih slikah
RADIO TRST II.
PETEK, 3. JANUARJA
12 življenje v Veliki Britaniji; 12.15 glasbeni program v zvezi v Vidmom; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 operna fantazija; 13.45 ruske melodije; 14 novi svet - predavanje; 14.10 čita-nje sporeda; 17.30 plesna glasba; 18 oplemenjevanje premoga, predavanje; 18.15 Debussy: Morje; 18.45 pestra glasba; 19 radijska povest: Ptički brez gnezda; 19.15 komorni zbor; 19.45 klavirska glasba; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 svetovne prestolnice: New York;
FIZKULTURA
Tržaški rokoborci
v Jugoslaviji
(
V petek in soboto je bilo v Sarajevu jugoslovansko prvenstvo v rokoborbi. Kot gostje so nastopili tudi tržaški rokoborci in dosegli izredno lep uspeh, saj so si priborili dve prvi mesti, dve drugi in več častnih mest. S svojim tehničnim znanjem so zapustili izredno dober vtis.
Rezultati; bantam kategorija: 1. De Giorgl (Trst); 2. Berenji (Srbija) itd. Peresno lahka skupina: 1. Mogiljak (Hrvatska); 2. Sartort (Trst) itd. Lahka: 1. Fišer (Srbija); 2. Gion (Srbija). Srednja: 1. Rapič (Srbija); 2. Cuzdi (Srbija). Polteika: 1. Fišer Karel (Slovenija; 2. Blatnik (Slovenija), Wel-ter: 1. Mrkus; 2. Vidali (Trst); Težka: 1. Verona (Trst); 2. Gom-bar (Srbija).
Novoletni nogomet
Rezultati nogometnih tekem ki so bile igrane na novo leto, so sledeči: Pokrajinska prvenstva: Piran - Krmin 2:1. Italijansko prvenstvo: Milan . Triestina 3:0; C prvenstvo: Edera - Tržič 2:1; Zagraj-Ponziana 2:1.
Partizan-Krmin 4:0
Včeraj je bila na mirenskem igrišču prvenstvena tekma med nogo-mctn.ma enajstoricama Partizana iz
galo moštvo Partizana z visokim rezultatom 4:0. Zmago Partizanov-cev tolmačijo s tem, da so bili fizično nadmočni, po drugi strani pa so morali tovariši iz Krmina nastopiti z nekaterimi novimi igrači, katerim primanjkuje rutine. Tekma je potekla v prijateljskem razpoloženju. Gledalci so živo spremljali potek igre ter s ploskanjem nagradili uspešne akcije posameznih moštev. Tekmo je nepristransko sodil tovariš Bajt,
Partizan: Krpan; Silič, Mask; Petrovčič, Komel, Gregorič; Nemec, Tribuson, Orel J., Gorjan, Orel A.
Krmin: Lipovise; Marinič, Sabor gnan; Marvin, Glop, Zucchlatti; O-livo, Cont, Spessot, Novelli, Tafful.
V Kopru bo medmestni turnir v košarki
V nedeljo 5. t. m. bo v Kopru medmestni turnir v košarki. Tekmovale bodo štiri ženske petorice: Redivo (Trst), Kvarner (Reka), Arrigoni (Izola) in Koper ter dve moški in sicer Col iz Trsta in Kvarner z Reke. Odhod iz Trsta ob 8.30, povratek iz Kopra ob 20. uri.
Objave ZDTV
Nogometni odsek: Na podlagi so-
stva: Pulj-Postojna 3:1, Torpedo-Ajdovščtna 1:0, Koper-Montebello R 2:0, Izola-Gradiška 2:0, šk denj-Ronki 1:1, Tržič-Gaslini 3:1. Mllje-Krmin 2:0, Gorioa-Tovarna strojev 2:1.
Verificirajo se tudi tekme okrožnega prvenstva: Tovarna strojev II-Kraljič 2:2, Pon z ana-Skedenj II 9-5, Acegat-Vom 3:1.
Opomini: Z opominom se kaznujejo sledeči igralci: Lanza (Pulj), Innocenti (Postojna), Sever (Postojna), Gratton, Malutta, Sauli, Scher in Maraš (Tovarna strojev, Borsi in Bajt (Gorica).
Kazni: Z enodnevno prepovedjo igranja se kaznuje: Tosca ni (Tovarna strojev), Paoletti (Ponziana)
S prepovedjo igranja do 31. januar ja se kaznuje Michelazzi (Costa-lunga).
Pritožbe: Odbije se pritožba Tovarne strojev in verificira tekma z Gorico z doseženim rezultatom. O-dobri se pritožbi Costalunge. Zato se bo tekma z Nabrežino odigrala pozneje.
Olobe društvom: Ker «Ajdovščinn» ni prišla na igrišče, se društvo kaznuje z globo 1000 lir.
Lestvica najboljših strelcev pokrajinskega prvenstva: lJj golov: Pnlvrat (Raša); 7 golov: Zelle (Rala); S golov: Faraguna (Raša); 5 golov: Benci (Tržič); S gole: Sili * (Raša), Marassi (Gaslint), Sturni, Pacor, Canc'ani (Tržič), Fantini, Schiavon (Koper), Braini, Tribuz-zlo (Skedenj); S gola: Persd (Raša), Zetto, Valenti (Koper).
Sporočilo: Vse vodje odbojčnih moštev obveščamo, da bo danes ob
«Tako tudi bo*.
V nedeljo 5. januarja ob 15. in 20. uri v Nabrežini «Tako tudi bo*.
V ponedeljek 6. januarja ob 16. uri v Sežani komedija v treh dejanjih dScampolo*.
Smučarski izlet v Crni vrh
Vsi predplačniki na smučarski izlet na Cabranske police dne 29.
29 decembra, naj dvignejo denar pri knjigarni Stoka.
Planinsko društvo Trst priredi dvodnevni smučarski izlet v Črni vrh v nedeljo in ponedeljek na Tri kralje, dne 5 in 6 januarja. Od. hod ob 6. uri zjutraj. Predplačila j jetni
in vpis v knjigarni Stoka, v ul. Milano 37. Vožnja tja in nazaj za člane 400 lir, za nečlane 460 lir. Hrana za oba dneva in prenošišče skupno z voznino za člane znaša 800 lir, za nečlane 860 lir.
Enotni sindikati
Urad za tisk. Danes 3. t. m. ob 19. uri bo v ul. Imbrianj 5 izredni sestanek vseh referentov z^ t'sk in propagando pri strokovnih vodstvih, pri tovarniških odborih in pododborih itd. Razpravljali bodo o važnih zadevah.
Rojstva, smrti, poroke
Cerkvene poroke: Šofer Robert Cooke in zasebnica Candida Boz-za, uradnik Cezar Zuccolin in uradnica Gabrijela Poznajelšek, -mehanik Efizio Cadoni «in delavka Norma Hrovatin, trgovec Srečko Va-resano in zasebnica Ana Buida, j Umrli: 75 letni Viktor dellaRos-j sa, 66 letna Lidija Ragusm, 67 ■letna Frančiška Bavčar; 69 letni Ivan Lonzar, 50 letni Ivan Corla-vift, 80 letna Angela Horadeski, 54 Rihard Fabretto, 65 letna
Marija Clenik, 60 letni Jožef Mul-ler, 73 letna Vincenca Depeo, 85 letna Karlina Vubrotovic, 55 letu: Jožef Gerbi, 8 mesecev star Aldo Rosatz, 4 mesece stara Marija Mi-trano, dvomesečna Eleonora Silvani, dvomesečen Peter Piccoiini in 11 dni stari Edvard Pesonc n.
Ko polagamo ob koncu leta račun o javnem delovanju, ne smemo mimo našega zadružništva, ki igra v našem gospodarstvu vedno pomembnejšo vlogo. V borbi za pravice do skrajnosti izčrpanega delovnega ljudstva nas bo morala voditi globoka zavest, da je blaginja poedi-nca odvisna od napredka vsega delovnega ijudstva. Družba more uspevati samo z vzajemno podporo. Res je, čim trdnejši je pol samezni član, tem bolj trdna je celota. In obratno. Ce ni celina medsebojno trdno poveza-na, če gre vsak svojo pot, ne oziraje se na skupnost — kot je to v kapitalističnem gospodarskem redu, — je ta trdnost samo videz, prevara.
To resnico moremo zapaziti ob vsakem koraku, zlasti pa se očituje na naši primorski zemlji, kjer se še vedno berimo za osnovne pravice, kjer lahko temeljito spoznamo, kaj smo mogli pričakovati od fašizma in kaj nam nudita dolarska demokracija alt anglo-ameriški individualizem. Kdor ni docela sleD in oportunistično, špekulativno nastrojen, si je na jasnem, da nima ničesar pričakovati od zunaj al! od zgoraj, ampak da si moramo sami kovati svojo usodo, sami urejati in upravljati svoje stvari.
Skupnost bodi nsše najvišje načelo, naš cilj ona skupnost, ki nam je pripomogla k zmagi nad razbesnelim fašizmom. Z njo smo si priborili narodno' svobodo, ki je prvi pogoj popolne gospodarske in kulturne osvoboditve. Borba ni še končana. Sovražnik ne bo strt vse dotlej, dokler bo v njegovih rokah ključno gospodarstvo in dokler bo gospodar osnovnih proizvajalnih sredstev: rudnikov, vrelcev, gozdov, plodne zemlje, industrije.
V naši borbi se moramo ravnati ro pravilu «klin s klinom*: Kapitalizem je temeljito organiziran in teži po‘ nadvladju s pomočjo vere narodnosti itd. Njegova finančna povezava (banke), delniške družbe (produkcija), borze, trusti, kartel' itd. so dokaz kapitalistične internacionale. Ce se gospodarsko orga-
nizirajo kapitalisti, ali ni to nujno potrebno tudi onim, ki jih napada?
Edino uspešna gospodarska organizacija je zadružništvo, zlasti v naši politični sredini. Ze sami dosedanji uspehi na ne.ši zemlji (v conj A) nam morajo to dokazati. Po osvoboditvi smo ustanovili nekaj zadrug, ki se kljub raznim oviram — pomanjkanje obratnega kapitala, sposobnega osebja, nasprotovanje ZVU i. dr. — uspešno napredujejo. Pojavile so se skoraj izključno nabavno-prodajne zadruge (10 po številu, s 35 poslovalnicami) in one potrošnega značaja (8 po številu), kar je glede na vsestransko povojno pomanjkanje široke potrošnje razumljivo. Te zadruge so najnižja in najbolj preprosta oblika, ki očituje sodelovanje v n«j-r.ižji meri (nakup in pTodaja na osnovi vplačanega deleža), medtem ko predstavljajo proizvajalno-pre-delovalne zadruge (kmetijske, obrtne) višjo zadružno gospodarsko obliko, ki terja večje sodelovanje, globlje razumevanje in primerno investicijo.
Kot množična organizacija naše nove zadruge ne smejo ohrometi in, morajo stvarno opravljati svoje socialno poslanstvo. Ne smemo jih soditi za. dobičkarske ustanove niti ' ne samo za obrambno, temveč za borbeno organizacijo in pobornico ljudskih pravic in nove bolj socialne. kulturne in človečanske miselnosti. Uspešna borba delovnega ljudstva proti izkoriščanju in za demokratizacijo javnega življenja bo na svobodnem ozemlju mogoča le s povezavo množic in mobilizacijo njihovih sil od dela (produkcije) do potrošnje in zbiranja denarnih sredstev. Zaradi tega moramo posvetiti njhovemu razvoju vso skrb. Med članstvo oziroma med ljudstvo moramo vnašati zadružna načela, ki so bistveno ista kot pri SIAU-ju, (bratstvo, edinstvo, skupnost, enakopravnost). Za to smo poklicani vsi, vse množične organizacije, zlasti pa sindikati in pollitični forumi.
d
JANKO FURLAN
K U LT U R A
Vloiinsld
komwit
VASE PRIHODE
Srečno in veselo novo leto zeli svojim odjemalcem
VIDIC ANTON
trgovina s sadjem in zelenjavo
GORICA, ul. IX avgusta 3
dniških poročil se verificirajo sle | 17. uri sestanek v prostorih zveze,
Bilj ‘n Krmina. Po lepi igri je ima-| deče tekme pokrajinskega prven-lul. Machiavelli 13.
Češki narod, po Številu med manjšimi narodi, se upravičeno ponaša z vrsto glasbenikov, ki so njegovo ime postavili ob bok drugim Številnejšim narodom, češko umuzi-kanstvo», ki je vzklilo iz prirodne-ga nagnjtnja tega nadarjenega naroda do glasbe, je bilo tisto nlodno okolje, i z katerega je vzklila sijajna plejada čeških komponistov od Smetane do Suka m Vitezslava No-vdaka, poleg njih pa vrsta reproduktivnih umetnikov svetovnega slovesa, od katerih naj spomnimo le na dirigente Vaclava Talicha, na Zikov kvartet, na violinista Jana Kubelika in Vašo Prihodo.
Z zadnjim koncertom v Trstu je Vašo Prihoda preteklo soboto potrdil svoj sloves pri poslušalcih, ki so ga Ze poznali; in na mah osvojil srca vseh, ki so ga slišali prvič. Njegov izredno plemeniti, sočni in žametni ton Ze sam od sebe osvoji poslušalca; skupaj s Prihodovim globokim muzikalnim občutjem n smislom za niansiranje ter briljantno tehniko pa napravi njegova igra nepozaben vtis.
Najbolj globoko so bile zajete skladbe, ki so blizu umetnikovemu liričnemu temperamentu, pa tudi narodnim izvorom njegove muzi-kainosti: Smetanova skladba *Iz moje domovine» je zablestela v čudoviti in sveti lepoti — o podrobnostih se pri taki izvedbi Ze ne da več govoriti. Po čustvenem značaju Je tej kompoziciji sorodna pestra m bogata Schubertova fantazija. Obe skladbi je Prihoda podal z izredno toplino in globokim vživetjem.
Vse registre svojega tehničnega znanja je ta violinski čarovnik razvil v Bachovi Ciacoom za violino solo, ki jo je zaradi izredne težavnosti malokdaj slišati v tako precizni izvedbi. Take moinosti mu je nudil tudi Paganini, čigar sUtii-pi» so bili odigrani z igrivo in blestečo eleganco.
Številno občinstvo ni varčevalo z zaslužnim priznanjem in je umetnika nagradilo z dolgotrajnim plo-
skanjem ter ga prisililo k dodajanju. Želeli bi kmalu zopet slišati Vašo Prihodo na koncertu, saj ostane njegova topla igra vsakemu ljubitelju glasbe nepozabna.
KIN0PRED3TAUE
ALEKSANDER BEK:
14
VOLOKOLAMSKA CESTA
— Tovariši borci in komandirji! Možje, ki stoje pred vami, so včeraj pobegnili, ko sem zakričal: «Uzbuna!» in poveljeval: »K orožju!* Trenutek pozneje so se zavedli in se vrnili. Toda nekdo se n* vrnil — oni, ki je bil njihov starešina. Ranil je samega sebe v roko, da bi »e izognil fronti. Ta strahopetec, izdajalec, ki se je Izneveril domovini, bo zdaj po mojem povelju ustreljen. Tu je!
Obrnil sem se protj Barambajevu in s prstom pokazal nanj. Gledal je vame, samo vame, pričakujoč milosti.
Nadaljeval sem:
— On ljubi življenje, želel bi, da se naslaja z zrakom, zemljo in nebom. In takole se je odločil: Umirajte vi, a jaz hočem živeti. Tako živijo zajedale! — na tuj račun.
Vsi so ms nepremično poslušali.
Nekaj sto ' rož, ki so stali pred mano, je vedelo: Vsi ne bodo ostalj živi, nekatere bo smrt ugrabila Iz njihovih vrst, toda v teh trenutkih so prešli preko te pregrajc, a jaz sem z besedami izražal tisto, kar jim je bilo za valovilo v dušah.
— Da, v borbi bo marsikdo poginil. Toda tisti, ki bodo padli kot borci, ne bodo pozabljeni v domovini. Njihovi sinovi in njihove hčerke bodo s ponosom govorili »Naš oče j« bil heroj Domovinske vojne.* Tako bodo dejali tud' vnuki in pravnuki. Toda mar bomo mi vsi poginili? Ne. Boiec gre v boj n* zato, da pogine, marveč da ubije sovražnika. Tudi tis^gd, ki se bo. potem ko se je udeležil borbe in 'zpoln.1 srvojo vojaško dolžnost, vrnil domov, tudi njega bodo prav
tako imenovali heroja Domovinske vojne! Kako ponosno, kako sladko to zveni:* heroj! Mi, borci b častjo, bomo okusili slast slave, a ti... (ponovno sem se obrnil k Barambajevu) ti se boš valjal tu, kot mrhovina, brez časti in brez vest!. Tvoji otroci se te bodo odrekli,
— Oprostite... — je tiho spregovoril Barambajev v kazahškem jeziku.
— Kaj, spomnil sd se svojih otrok? Ti so postali otrbci izdajalca. Sramovali se te bodo In prikrivali, kdo jim je bil oče. Tvoja žena bo postala vdova po strahopetcu, po izdajalcu, ki je bil ustreljen pred strojem. Z grozo se bo spominjala tistega nesrečnega dne ko se je odločila, da ti postane žena. Pisali bomo o tebi v tvoje rojstno mesto. Naj vsi vedo, da smo te sami uAičlli.
— Oprostite... pošljite me v borbo.
Barambajev je spregovoril to ne ravno zelo razločno, teda vendar sa je čutilo: vsi so ga slišali.
— Ne! — Sem dejal. — Mi vsi pojdemo v borbo! Ves bataljon pojde v borbo! Ali v!d!š te borce, ki sem jih potegnil iz stroja? Ali'jih poznaš? To je oddelek, ki si mu poveljeval ti! Pobegnili so obenem s teboj, toda potem so se vrnili. Tudi njim ni odvzeta čast, da pojdejp v borbo. Ti si živel z njimi, jedel si iz iste sklede, spal poleg njih pod istim plaščem, kot vojak a častjo. Oni pojdejo v borbo. Tako Bloha kot Galiulin, Dobrjakov in Murin — vsi pojdejo v borbo, šli bodo pod krogle in granate. Toda najprej bodo ustrelili tebe — strahopetca, ki je pobegnil pred borbo!
Poveljeval sem:	,
— Oddelek, na levo okrog!
Borci so naenkrat pobledell; zasukali so se. Ctitll sem, da je tudi meni zledenel obraz.
— Rdečearmejec Blolia! Snemi plašč z izdajalca!
(Se nadaljuje)
ROSSETTI. 16.30:	«Zvonovi Sv
Marije*, B. Crosby. I. Bergmann.
SUPERCINEMA. 16.30: «Po stezi slave*, Erroll Flinn.
FBNICE. 16.30: «Junakinja dn,eva», K. Hepburn, S. Tracy.
ITALIA. 16.30: «Crni orel*.
ALABARDA. 16.30: «Tarzanov sin*, J. Weissmuller.
IMPERO. 16.30: »Pustolovščina v Maroku*, B. Crosby.
VIALE. 16.30: »Ven iz teh zidov*
MASSIMO. 16.30: «Serenada v Val-lechiari*, Sonja Henie.
GARIBALDI. 16.30:	«Kamenitl
cvet*. Sovjetski film. — Tekma Italija-Avstrija.
NOVO CINE. 16.30: »Mi smo same stare bajte...*, Stanllo in Olio.
KINO MARE. 16.30: «Osvobojena zemlja*. Sovjetski film.
ARMONIA. 16.30: «Vražjl jezdeci*.
IDEALE. 16.30: »Crna poročna obleka*.
Srečno in veselo novo leto želi
NARODNA KNJIGARNA
GORICA Gosposka ul. 7 - tel.
169
Vsem svojim odjemalcem in prijateljem zeli srečno novo leto
Drogerija V. TOSO
TRST
trg San Giovanni 6 - tel. 93603
Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom in prijateljem
gostilna PAVLIN
Viale
GORICA XX settembre
54
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
MALI OGLASI
HIŠO Z GOSTILNO IN POSESTVOM na Krasu (cona A) na cesti Ajdovščina-Trst prodam. Pojasnila daje bar «Lux», trg Sv. Ivana 6, Trst.
VILA S ŠESTIMI SOBAMI in vrtom, prazna, takoj za 1.700.000 naprodaj. Prodam tudi več drugih hiš,- Bizjak, kavarna »Friuli*, Eme Tarabochia 3, Trst.
IZGUBIL SEM osebno izkaznico na ime Savu Milan, roj. 1.11.1920. Proglašujem jo za neveljavno.
IZDELUJEM USNJENE SUKNJIČE
Ul. Valderivo 35-11, PERIOT
Srečno in vešelo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
BITEŽNIK MARIJA
pekama
GORICA ul. Formira 24
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom
hotel in restavracija
KOMAR
OPČINE 187
Srečno in veselo tiouo Mo Zeli svojim gostom
gostilna ROSCONI KAROL
najemnik SKOCAJ JOŽKO
GORICA Riva Piazzutta
14
Srečno in zadovoljno novo leto želi
-ŽIVEC ANTON
GORICA
ul. Favetti 10
P. D. Skedenj priredi v SOBOTO, 4. -t. m., ob 20 uri
DMUŠTVENI VEČER S PLESOM
v dvorani kulturnega doma (biv. kino Roma).
Društveni člani in prijatelji se naprošajo, da si vabila pravočasno preskrbe pri tajništvu društva.
Srečno in veselo novo leto želi
DOLJAK LEOPOLD
avtoprevoznik
GORICA
MILAN
ul. Donizetti 27 - tel. 171 ul. Maroncelli 7 - tel. 62-994
Prosvetno društvo «Pr;morec» iz Trebč priredi v NEDELJO, 5. t. m„ ob 17. uri in v PONEDELJEK, 6. t. m., ob 18. uri igro
//
ANARHIST
//
Igr i sledi prosta zabava.
Vabljeni vsil
Dr. HLAVATY
Specialist - zobni zdravnik
ordinrra od 4-6
Ul. Giustiniano 8,.I nad, levo
(prod sodno palačo)
Srečno in veselo novo leto želi
MAKUC ERNEST
stavbeno podjetje GORICA	ul.	Rlstorl	7
Srečno in veselo novo leto žel i svojim gostom
KONIC MARIJA
gosLlna
GORICA
Rafut
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem
VlZlN IVANKA
tobakama ln prodaja časopisov
GORICA ul. XXIV maja 20