Leto XXII.. st. 2S1
Ljubljana, nedelja L novembra 1941'
CfHži cent. 80
UpranuJtro i Ljnbijamu fnaamieva ulica 3»
Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 imenitni oddelek: ljubi pn*. Puccmljev* oB>
c* 3 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnici Novo moto t Ljubljanska cesta 42 Baihni: aa Ljubljansko pokrajino prt pofano-ček ovoocd zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con Post No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Italije in inozemstva ima Oniooe Pobbliciti Italiana S-
za oglase iz Ki.
A. MILANO
Izhaja vsak dta Nitofilar znata m«sc£no Ur
■ inozemstvo pa L)r 22.80.
izen poaedaljk« titct
UcadaiitTOt Poectnijeva nHca ker. 3» bev. 31-22, 31-23. 31-24.
i« Jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pab»
bliciti di provenienza italiana ad estera: Uoaooc PnbMidtl Italiana S. A. MILANO
Zatišje na egiptshi fronti
Več angleških oklepnih voz uničenih, 8 letal sestreljenih Potopitev sovražne motorne jadrnice
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 31. oktobra naslednje 888. vojno poročilo:
Na egiptski fronti je bila bitka včeraj v zastoju; spopadi izvidnic in dvoboji topništva so obeleževali dan. Nekaj lahkih oklopnih voz, ki so skušali prodreti v našem zaledju, je bilo takoj odrezanih in uničenih.
Oddelki lovskih letal osi so močno na-
sprotovali delavnosti sovražnega letalstva in so v boju sestrelili 7 britanskih letal; eno letalo je treščilo na zemljo, zadeto od strelov protiletalske obrambe.
Železnica in cesta med El Alameinom in Hamanom sta bili z dobrim uspehom bombardirani od nekega našega odreda.
V vzhodnem Sredozemlja so italijanska letala napadla dve motorni jadrnici, izmed katerih je eno treba smatrati za potopljeno.
Svečan sprejem podmornice »Barbarigo«
Z nekega atlantskega oporišča, 30. okt. s. Podmornica »Barbarigo«, ki je nod po-veljništvom Enza Grossija dne 6. oktobra potopila ob Zapodili Afriki drugo veliko ameriško okicpnico tipa »Missisipi«, se jc danes vrnila v svoje oporišče.
Z nekega atlantskega oporišča, 31. okt. s. Podmornica »Barbarigo« je bila ob povrat-ku v svoje oporišče veličastno sprejeta od vojaških in civilnih oblasti in ljudstva. Na pomolu so junaško posadko pričakali vele-poshinik Italije v Parizu Buti, veleposlanik
Italije v Berlinu Alfieri, vrhovni poveljnik podmorniških italijanskih atlantskih oporišč admiral Bolachini, skupno z vrhovnim poveljnikom nemških podmorniških sil admiralom Ddnitem. Ob pristanku je zaigrala vojaška godba italijansko in nemško mrnno ob vin ran ju zastav ln navdušeni izmenjavi pozdravov. Po toplih pozdravih zastopnikov oblasti je s preprosto resnobno svečanostjo admiral Donitz izročil poveljniku Grossiju v Hitlerjevem imenu odlikovanje viteza železnega križa.
i za prehrano
Seja tnetfmlnistrskega vzporejevalnega odbora za oskrbo
Rim, 30. okt. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je sestal ob 18. uri v Beneški palači medministrski vzporejevalni odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in cene. Navzoči so bili vsi člani odbora.
Minister za poljedelstvo in gozdove je očrtal dboru stanje prehrane, kakršno je v sedanjem trenutku. Kljub neugodnemu letnemu času, zlasti zaradi dolge izredne suše. je italijanska poljedelska proizvodnja zaradi umnega in žilavega dela poljedelcev obdržala zadovoljivo raven. Načrti za poljedelsko proizvodnjo, delo ministra za poljedelstvo, konfederacij, gospodarskih zavodov ob sodelovanju vse uprave. industrije, zadostna tehnična sredstva za obdelovanje, moralna podpora in vzpodbuda Stranke, vnema in vera poljedelcev nudijo gotovost, da bodo uspehi prihodnjega žitnega leta ustrezali potrebam in pričakovanju. Postopno ojačenje in povečanje discipline v razdeljevanju proizvodov preko zbirališč, organizacija žetve in racionalizacije, so omogočili znaten napredek proti cilju popolne razpoložljivosti in splošne pravične razdelitve živil. V tem smislu se bo akcija nadaljevala in se zaključila zaradi patriotizma in socialne zavesti italijanskih proizvajalcev in zaradi strogosti kontrole in sankcij, ki vedno strožje jamčijo za to, da se nihče ne odmakne socialni dolžnosti iz lastnega samoljubja in speku-lativnega pohlepa. Minister je zaključil svoje poročilo, poudarjajoč plodno sodelovanje. ki obstoja med Italijo in Nemčijo tudi na področju politike oskrbovanja s hrano, ter ugodne izglede te politike v bližnji bodočnosti..
Odbor je odobril poročilo ministra za poljedelstvo ter je po obširni proučitvi na predlog Duceja odobril prehranjevalni načrt za prihodnje mesece. Načrt obsega:
a) Povečanje krušnega obroka za dečke fa mladeniče od 9. do 18 let ter za delavce.
Od 16. novembra za zimsko dobo se poveča krušni obrok za dečke od 9. do 18. let
od 150 na 200 gramov dnevno. Od istega dneva in za zimsko dobo se poveča dodatni krušni obrok za delavce tudi od 150 na 200 gramov, tako, da bo znašal obrok za navadne delavce 300 gramov, za težke delavce 400 gramov in za najtežje delavce 500 gramov. Obroki kruha za ostalo prebivalstvo ostanejo nespremenjeni. Mesečni dodatek 500 gramov testenin, ki je dovoljen prebivalstvu v Južni Italiji in otočni Italiji od 15. marca, ostane v veljavi.
b)	Izredna razdelitev znatne količine krompirja.
Ker je zaustavljen na podlagi sporazumov z nemško vlado uvoz znatnih količin krompirja, bo v decembru razdeljena v mestih in v predelih "brez poljedelskih rezerv količina po 10 kg krompirja na osebo. Ta količina se pridruži količini domačega krompirja, ki se že porazdeljuje in ki se bo v redu nadaljevalo.
Vsaka družina bo skrbela, da ohrani domači in inozemski krompir ter ga porazdeli za porabo v zimski dobi.
c)	Povečanje nakazil za marmelado.
Znatno bo povečana količina marmelade,
ki se bo dodelila potrošnji v zimski dobi. Razdeljevanje bodo uredile pokrajinske oblasti v raznih krajih glede na navade potrošnje. V mestnih središčih,. kjer je bila marmelada nakazana dečkom do 18 let v količini 500 gramov mesečno, bo obrok za te prejemnike povečan na 2 kg mesečno. Razen tega bo dodeljen obrok en kilogram mesečno osebam nad 65 let starim. Novembrski obrok se bo lahko kupil v drugi polovici meseca.
d)	Povečanje obroka sladkorja za otroke do 3 let in dodatek za dečke od 14. do 18. let.
Z odločbo, ki bo trajna, Je povečan mesečni obrok sladkorja za otroke do 3 let na en kilogram, mesečni dodatek 100 gramov, ki je bil dodeljen od 15. marca dečkom do 14 let, se podaljša za štirimesečje od novembra do februarja ter se razširi za to dobo tudi na dečke od 14. do 18. let.
Rak© fe bila potopljena ameriška nosilka
letal »Wasp«
Tokio. 30. okt. s Agencija Domei je prejela z nekega oporišča japonskih podmornic pretresljivo poročilo oficirja podmornice, ki je torpedirala zažgala in potopila ameriško nosilko letal »Wasp«. Ob napadu podmornice je nosilka letal »Wasp« plula sredi močne skupine križark in rušilcev. Spremljala so jo tudi letala. Kljub tej razporeditvi sil se nosilka letal ni mogla umakniti svoji usodi, ko je podmornica zadala smrtne udarce. Japonski podmorniški oficir je pripovedoval, da je podmornica kakor vse ostale, ki so bile na izvidništvu na področju Salomonskih otokov, plula pod vodo kljub veliki temperaturi, zaradi katere je bil položaj posadke izredno mučen. Prva edinica sovražnika, ki jo je podmornica opazila, je bil neki rušilec. Kmalu nato je poveljnik zagledal obrise »Waspa«, ki je bila usmerier.a proti severu, bržkone zato, da bi o.iačila sovražno letalstvo s svojimi letali. Tako? so bila oddana potrebna povelja na borbene prostore. Vreme ie bilo lepo in vidljivost dobra, toda veter je pihal z brzino 10 metrov v sekundi in valovil površino morja V zraku so križarila sovražna letala. Med približevanjem je bilo mogoče ugotoviti, da gre za nosilko letal «Wasp«. Imela je ob strani dve kri-žarki in okrog sebe razvrščene v Krogu spremljevalne rušilce. Na krovu »Waspa« r j bilo" videti nobenega letala. Razdalja med japonsko podmornico in sovražno skupino je bila še znatna in napad je bil težaven Nenadoma se je severnoameriška skupina, ki je bila usmerjena proti severu, obrnila na levo ter se približala podmornici z brziro nad 10 milj na aro. Tedaj je poveljnik male edinice omenil: »To je prilika, katere ne smemo izgubiti.« šli smo pod rušilce, je nadaljeval podmorniški oficir. in pod križarko. katere brnenje motorjev smo natančno slišali. Končno nas ni ničesar več ločilo od plena. Tedaj je bilo dano povelje za sprožitev torpeda. Slišalo se je hreščanje, torpedi so bili izstreljeni. Začeli smo šteti sekunde in čakati na eksplozijo. Nenadoma so valovi zaradi eksplozije vznemirili morje. Sledila je druga
eksplozija in nato še dve, kar je bil znak, da so naši štirje torpedi zadeli cilj. Navdušenje posadke je bilo veliko, takoj nato pa so sledile eksplozije globinskih bomb. ki so jih odvrgle ameriške ladje. Naglo smo se dvignili v periskopsko višino in videli, da vlada med sovražnikom največja zmeda. »Wasp« je bila odeta z velikim stebrom dima.
Zaskrbljenost Anglosasov
Rim, 29. okt. s. V londonskih krogih zbuja položaj na Salomonskem otočju globoko zaskrbljenost, ki se kaže tudi v komentarjih listov. Brez posebnih pomislekov in brez pretiranih obzirov do zaveznikov piše n. pr. »Daily Telegraph«, da je za vse Anglosase in torej tudi za Angleže kaj neprijetno presenečenje dejstvo, da ameriško poveljništvo ne more poslati ojačenj svojim četam na Guadal Kanaru. Tudi dejstvo, da so bile ameriške izgube na Salomonskem otočju zelo hude, ni pomenilo vesele vesti za London, kjer so sedaj mnenja, da je ofenziva na južnem Pacifiku, ako že ne povsem propadla, pa vsaj zelo zavlečena. Ako bodo presekane pomorske zveze, zavezniško letalstvo ne bo več moglo podpirati ameriške posadke, ki brani poslednje postojanke na Guadal Kanaru. Angleže razen tega žali izjava podpoveljnika ameriškega brodovja admirala Edwardsa, ki pravi, da je japonsko brodovje po ameriških izgubah postalo najmočnejše brodovje na svetu in potemtakem močnejše kakor britansko brodovje. »News Chronicle« vprašuje, kako se je moglo ameriško poveljništvo pustiti presenetiti po japonskem napadu in zakaj ni pravočasno podvzelo potrebnih ukrepov.
Tokio, 30. okt. s. Ameriška vojna'mornarica je doslej javila izgubo samo treh križark, »Storie«, »Kuiney Vincents« ter izgubo nosilke letal »Wasp«. Razen teh izgub je Amerika objavila, da je nekoliko lovcev in torpednih rušilcev bilo poškodovanih v zadnjih bojih z japonskimi sila-
NOV USPEH NEMŠKIH PODMORNIC
Na Atlantiku je bilo zopet potopljenih 15 ladij s I00.925 tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. okt. s. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja naslednje izredno poročilo: Skupina nemških podmornic je v Severnem Atlantika napadla ob zelo slabem vremenu sovražni konvoj, ld je popolnoma natovorjen plul proti Angliji, ter je potopila v žilavih ponavljajočih se napadih, izvedenih podnevi In ponoči, ne meneč se za močno obrambo spremstva, 9 parnikov g skupno
68.500 ton. Drage ladje so bOe poškodovane s tremi torpedi. Razen tega so naAe podmornice potopile na oskrbovalni poti med Anglijo in Ameriko Se 6 parni kov s skupno 32.425 tonami. Sovražno oskrbovalno brodovje je zopet izgubilo 15 parni-kov s 100.925 tonami.
Nadaljnje operacije proti sovražnemu konvoju še trajajo.
Uničevanje sovjetskih čet pri Naljčika
Nove osvojitve v Stalingradu — Uspešni boji italijanske vojske ob Donu - štiri sovjetske ladje potopljene na
Ladoškem jezeru
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Pri Naljčiku so nemške in rumunske čete uničile razpršene sovražne oddelke in so izsilile važen prehod preko reke.
V	Stalingradu je bilo s prodorom pridobljeno nadaljnje ozemlje. Zaradi velikih izgub je sovražnik prenehal svoje protinapade južno od mesta.
Oddelki bojnih letal so napadli sovražnikove postojanke v zaledju, severno od Astrahana.
Italijanske fn rumunske čete so preprečile sovražnikove poskuse za prekoračenje Dona.
Na ostali vzhodni fronti je položaj nespremenjen. Lastne napadalne operacije so privedle do osvojitve nekaj bunkerjev in zajetja ujetnikov.
Letalstvo je v ozemlju ob izliva Volge z dobrim učinkom napadlo sovražne spremljave, transporte, oskrbovalne kolone in industrijske naprave.
Na Ladoškem jezeru so bile z bombami potopljene 4 velike ladje, določene za preskrbo Petrovgrada. Trije tovorni čolni so bili poškodovani. Bombni napadi na Petro-grad so povzročili veliko škodo. Letalski napadi na Mu rman s k so se nadaljevali podnevi ln ponoči.
Dne 29. in 30. oktobra je sovjetsko letalstvo izgubilo 124 letaL Pri tem imajo svoj delež tudi romunski in madžarski letalcu 8 lastnih letal se ni vrnilo.
V	Egiptu sovražnik včeraj ni nadaljeval svojega velikega napada. Krajevni britanski napadi so se ponesrečili. Nemško in italijansko letalstvo je napadalo motorizirane in oskrbovalne kolone sovražnika. Se-sestreljenih je bilo 8 angleških letal.
Prodiranje na Kavkazu
Berlin, 31. okt. s. Davi došle vesti potrjujejo, da so nemške in zavezniške čete v kretanju v vseh južnih odsekih vzhodne fronte. Zapadno od Tereka so včeraj nem-
ški in rumunski oddelki, ki jim je te dni uspelo zavzeti zeio močne sovjetske postojanke na področju Naljčika in zavzeti mesto samo, prodrle dalje v obrambne postojanke nasprotnika in zadale sovražniku hude izgube. Uničene so bile postojanke, v katerih je imel sovražnik namen, mirno prez.mit.. Po zavzetju Naljčika so se rumunske čete strnile z nemškimi in so skupno pričele zasledovati nasprotne sile. katerim je bil odvzet močan sistem utrdb, ki je tvoril obrambni položaj sovražnika Ko so nemški in rumunski polki dosegli Terek tudi v tem odseku so boljševiki skušal' razstreliti 150 metrov dolg most čez reko na tej točki. Eksplozija je bila, toda bliskovita intervencija nemških pijonirjev je preprečila eksplozijo nadaljnjih min tako, da je bij most rešen. Po nekaj urah mrzličnega dela so nemški motorizirani oddelki lahko prekoračili reko ter navezali zopet stik z bežečim sovražnikom. Napadalnim in oklopnim oddelkom je takoj sledila pehota, ki je razširila vrzei iin izvedla takoj neobhodno potrebno čiščenje bojišča številnih razpršenih sovjetskih oddelkov. Da bi ojačili utrjene postojanke, so rdeči posejali področje zapadno od Tereka z mnogimi minami. Neka nemška oklopna divizija je pobrala v svojem območju v dveh dneh nad 5000 min. Boljševiki so Okušali tudi včeraj, kakor je razvidno iz zadnjih vesti, izvestj protinapad na fronti nemškega klin?, toda vsi poizkusi so se izjalovili z velikimi izgubami nasprotnika. Nemško letalstvo je povečalo za prodorno linijo uspehe, kjer je zadrževalo napadajoče sovjetske čete. Bombe vseh kalibrov so uničile številne sovjetske baterije, ki so bile komaj postavljene ali pa so jih še razmeščali.
S finskega bojišča
Helsinki, 30. okt. s. Nič omemoe vrednega se ni dogodilo na kopnih frontah v zadnjih 24 urah. Nad Ladoškim jezerom je finska protiletalska obramba sestrelila en sovjetski bombnik.
Nepremostljiva nesoglasja med Anglosasi
in boljševiki
Lizbona, 29. okt. Moskovski poročevalec londonskega lista »Sunday Times« piše: Ker Sovjetska zveza že 15 mesecev sama prenaša glavno breme borbe z osjo, je nastopil trenutek, ko se mora obrniti na Anglijo ln Severno Ameriko z zahtevo po »dejanski pomoči, ki mora biti večja od vseh doslej dogovorjenih načrtov«. Položaj je tako resen, da mora Moskva vztrajati
pri tem, da ima »pomoč njej prednost pred vsemi zavezniškimi naziranji o vodstvu vojne.«
Seznam surovin in gradiva, ki ga Sovjetska zveza potrebuje od zunaj, se vedno bolj veča in Moskva se Je seveda znašla proti svoji volji v kaj kritičnem položaju. Zato je ona po mnenju navedenega poročevalca zahtevala odpošiljatev novih konvojev v Murmansk, češ da morajo zavezniki navzlic vsem podmorniškim in letalskim nevarnostim še nadalje pošiljati svojo pomoč. Sovjetska vlada bo na drugi strani podvzela vse, da bo s svojimi ledolomilci držala tudi v zimskih mesecih severne luke odprte.
Ta novi sovjetski pritisk Je zopet otvoril v Londonu in Washingtonu razpravo o vprašanju pošiljanja pomoči Rusiji. V Wa-shingtonu se te razprave vodijo med vojnim in mornariškim ministrstvom ter uradom za vojno proizvodnjo in izkoriščanje delovnih sil. Razprav se udeležujejo tudi predstavniki britanskega ministrstva za vojno proizvodnjo, a doslej se je pokazala velika razlika v mnenju voditeljev, kar seveda draži severnoameriško javnost, tako da stopa zanjo v ozadje celo zanimivo notranje vprašanje borbe proti inflaciji in nič manj pereče vprašanje novih hudih davkov, ki jih zahteva finančno ministrstvo.
že nekaj časa nI namreč skrivnost za nikogar, da skuša ameriški generalni štab sabotirati sovjetske zahteve, dajaječ prednost severnoameriškim oborožitvam 5n opremi one velike vojske, ki je v načrtu in ki naj bi zagotovila uspešno obrambo vse zapadne hemisfere. Generalni štab pa
mi. Tokijski krogi pripominjajo, da se tičejo ti podatki samo za razdobje prve bitke pri Salomonskih otokih, ki jo skuša Washington obupno zatajiti ter prikriti ogromne izgube, ki jih je pretrpela ameriška mornarica, dočim skušajo pretirati japonske izgube. Posledica tega je, pravijo v Tokiju, da ameriška javnost čim dalje bolj izgublja zaupanje v resnost ameriških uradnih poročiL Ameriško prebivalstvo je opazilo, da so Roosevelt in njegova okolica krivi te politike, ki je povzročila težke človeške žrtve in velike stroške.
podpira v tem domača industrija, ki hoče investirati svoje kapitale predvsem na ameriškem kontinentu in v zvezi e „ otre-bami čet, ki so bile v zadnjem času od-
poslane ▼ Afriko. Oni skromni ameriški statistični podatki, ki so na razpolago javnosti, soglasno ugotavljajo, da moč ameriške vojne proizvodnje ne zadostuje za oskrbo in opremo vojske milijonov mož, obenem pa za velikopotezno oskrbovanje Sovjetske zveze. Poleg tega ;e treba upoštevati še obveznosti, prevzete z izkrcanjem ameriških čet v zapadni Afriki.
Severnoameriški listi beležijo s presenečenjem dejstvo, da so morale Zedinjene države zahtevati vrnitev onih ?trojev, ki so jih lani po zakonu o najemu in posojilih posodile Veliki Britaniji, in da morajo angleški letalci, angleške obalne stražne in obalne torpedovke pomagati Severnim Američanom pri obrambi njihove obale.
Razen tega odvzema ustvaritev armade sedem milijonov mož v Zedinjenih državah z vpoklicem mladeničev 18 in 19 let starosti pod orožje najmanj šest milijonov mož za potrebe vojne industrije, a*o naj se zagotovi proizvodnja potrebščin za vojsko, letalstvo in mornarico, kakor se glase uradne številke.
Vsi opazovalci položaja v Zedinjenih državah so si sedaj na jasnem da severnoameriški generalni štab, čigar položaj se vedno bolj utrjuje, skuša voditi politiko, to se pravi, da hoče vedno bolj sam prevzeti usmerjanje zavezniškega vojnega vodstva po lastnih načrtih, ne da bi se omenil za mnenje zavezniških politikov, ki zahtevajo takšno industrijsko in strateško usmeritev Amerike, kakor bi ustrezala potrebam sovjetskih in angleških zaveznikov.
Londonska revija »New Statesman and Nation« je pretekli teden objavila zelo vznemirljiv članek svojega moskovskega dopisnika, ki ugotavlja med drugim, da so propadli vsi angleški napori za pomirjenje in ublažitev nezaupanja in nezadovoljstva sovjetskih vodilnih krogov. Konkretne moskovske zahteve dokazujejo, da hočejo v Moskvi postopno potisniti Angleže v podrejen položaj v vojnem vodstvu. Značilno je v zvezi s tem dejstvo, na katerega opozarja ta dopis, da se moskovska kritika namreč ne omejuje več samo na izostanek drugega bojišča, temveč se dotika tudi pomanjkljivih količin ln celo kakovosti poslanih dobav. Brzojavka dopisnika pravi dobesedno: »V Sovjetski zvezi so trpko razočarani nad pošiljkami in angleškim zadržanjem v tem letu vojne, kakor tudi nad vsem hrupom in razpravami o drugem bojišču. Razočarani so tudi iad nezadovoljivim stanjem angleških dobav in ne le glede količin, temveč tudi glede kakovosti, tako na primer glede pošiljanja starih in počasnih letal za obrambo Stalingrada.« Dopisnik pripominja, da je treba računati z »neprijetno možnostjo, da se
bo Stalin — ako bo, kakor je nameravano, javno govoril — spustil v prikaz teh nesoglasij in teh nesrečnih psiholoških zvez v takšni meri, da bi to utegnilo imeti resne posledice.«
Ne bi bilo mogoče po angleškem opazovalcu izraziti bolj odkrito zaskrbljenost, da so sedanje težave z zahtevnimi zavezniki otroška igra v primeri s težavami, ki bi jih Angleži imeli z zmagovito Sovjetsko zvezo, ki bi vsilila svojo voljo nadvlade v Evropi še z drugimi sredstvi in
metodami, ne da bi pri tem upoštevala želje in načela svojih bivših zaveznikov. (Le Ultime Notizie.)
Nemoč ameriške mornarice na Pacifiku
Tokio, 31. akt. Obe poslednji uradni poročili japonskega glavnega sitana zopet dokazujeta svetu, da je morda sricer mogoče ameriški industriji graditi ladje, da pa je prav tako Lahko japonski mornarici potapljati jih.
Zares, od 25. avgusta do 26. oktobra t. 1. je ameriška mornarica doživela dan za dnem tako nepretrgano verigo samih katastrof, da se je severnoameriški momainijfc državni tajnilk Knox, namesto da bi objavil točna poročila v toliko apevanem ameriškem silogu, rajši omejili pred nekaj dnevi na napoved, da se mora ameriški narod pripravita v bližnjih dneh na znatne izgube na južnem Pacifiku.
Uničenje nosilk letal, ofelopniic, križark, rušilcev, podmornic in letail, vštevši znamenita težka letala, dokazuje, da se po skoraj enem letu ameriška sitrategi ja in pomorska taktika nista ničesaT naučili, da činitelj presenečenja, s katerim so se pred javnostjo opravičevali v pivi fazi vojne na Pacifiku, nikakor ni bil odločilen za utrpele poraze, in da je tem večja zmeda, neizkušenost in panika ter seveda visok odstotek izgub, čim večje je število novih ladij in novih tipov sovražnih eskader.
Prav čudno naključje ie hotelo, da so te veilike ameriške izgube na morju sovpadile z ameriškim »mornariškim dnem« in tokijski listi umestno pripominjajo, da medtem ko je japonski »mornariški dan« tesno povezan z zgodovinskimi bitkami v kanalu Tcušima in na Japonskem morju, nima ameriški »mornariški dan« prav nobene slavne zgodovinske osnove. Ameriška mornarica je vedno obstajala le kot število in takšna lahko še nadalje obstoji in se množi, toda vojaško je skoraj slabša od vseh mornaric na svetu.
Kar se je pripetilo v razdobju, ki ga ugotavlja japonsko uradno poročilo, je p«učno za ves svet in dokazuje sedaj dokončno, da boleha ogromna ameriška proizvodnja na neozdravljivi izvirni bolezni, bodisi v pogledu slabših tehničnih značilnosti, kakor sklepamo po dejstvu, da so porazi tako rekoč sistematični, bodisi v pogledu nezadostne bojne spretnosti in izvežbanosti glavnih štabov in posadk, kn jim vendar dajejo na razpolago toliko novih ladij, da bi lahko krili utrpele izgube. Tudi v zadnji
bitki severno od Santa Cruza se je pokazalo da nosilke letal, aa katere je ameriški glavni stan polagal svojo novo taktično zamisel v formiranju pomorskih edinic, niso odstranile bistvenih pomanjkljivosti.
Japonske izgube, čeprav niso v nikakera sorazmerju s sovražnimi, so vendar precejšnje, dasi je seveda sam sovražnik priznal pretekle dni, da Japonci niso niti od daleč še uporabili glavnine svojih sil na tem pacifiškem področju. Japonsko uradno poročilo ne omenja usode otokov, pri katerih se je bila velika bitka, m ni izključeno, da bodo bližnje dni objavljene nove važne vesti. Za sedaj sovražnik priznava, da se Japonci bore z isto žilavostjo kakor doslej, s čimer priznavajo, da se japonska učinkovitost ni niti najmanj »manjšala, medtem ko je mogoče ob hladnem pregledu potopljene tonaže ugotoviti, da je ameriški poraz hujši kakor pri Pearl Harbourju. Pri vsem tem pa je treba še poudariti, da so ameriška letalska bombardiranja povprečno, kajti večji moči strojev odgovarja duhovna podrejenost pilotov.
Razen pomorskega pa ima izsd bitke na Pacifiku tudi važen kopni pomen, kar bo najbrž imperialni glavni stan ▼ kratkem objavil. Ameriške izgube so namreč tako ogromne, da morebitna še tako nagla nadomestitev ladnj in 700 izgubljenih letal ne bo mogla preprečiti, da bi vse Salomonsko, Hebridsko otočje in otočje Santa Cruz ne prešlo zopet pod neposredno japonsko nadzorstvo. Rabaul, ki so ga Američani ponovno napadli, je ostal praktično neranjen in je ohranil svojo funkcijo mostišča, ki grozi vsemu južnemu Pacifiku in Avstraliji. Nova Gvineja pa je manjšega pomena kakor Salom on sko o+očje. čigar zasedba bo povsem odrezala zvezo med oporišči srednjega in južnega Pacifika m severno Avstralijo ter bo takt > izključila luko Port Moresby iz zvez z vzhodom in jugom. Ta strateški položaj pa postaja za Avstralijo še tem hujši, ker je japonsko brodovje navzoče pri Hebridih in Santa Cruzu, ki zapirajo Kanalsko morje in omogočajo japonskim oboroženim silam, da se v obliki pahljače razširijo proti otočju Fidži in Samoa, kjer imajo Američani trdna apariš&ai. (II Popolo d'Italia-)
Brzojavna voščila Vladarske dvojice Visokemu komisarju
Na vdano voščllno brzojavko, td jo Je naslovil Eksc. Visoki Komisar ob 20-letnici revolucije vzvišenima suverenoma, sta blagovolila odgovoriti s sledečo brzojavko: »N J n n i Veličanstvi Kralj in
Cesar ter Kraljica in Cesarica se toplo zahvaljujeta ter vra-čataVam ter prebivalstva najboljša voščila za novo let o«.
Minister dvora Acquarone.
Obnove ladjevja
Pomorski prevoz, potopitve in nove gradnje ladij so trije elementi največje aktualnosti in o teh stvareh tečejo in bodo tekle vso vojno reke črnila. Opazke, razprave, polemike, laži in zavračanja se zavozljavajo v nizu astronomskih številk, ki kažejo višino groznega uničevanja bogastev, ki zlasti in skoro v izključni meri zadeva Britanijo in Ameriko.
Bilo bi vsekakor zanimivo ln koristno vedeti vsaj s približno točnostjo, kolike količine bogastev se uničujejo v tem strahovitem spopadu celin, omejujemo pa se na to, da se lotimo samo ene panoge tega velikega uničevanja in sicer uničevanja trgovskega ladjevja. Pri tem moramo upoštevati različne potrebe vojujočih se držav s posebnim ozirom na pomorski položaj anglosaških držav. Njihov položaj je nekak toplomer sedanje vojne.
Okoli polovice 1. 1940, v začetku spopada, so trgovska brodovja Anglije, Rusije in Amerike (vštevši zajete ali zaplenjene ladje, ki jih cenimo na 8 milijonov ton) Imela skupno tonažo okoli 36 milijonov. Tem dodajamo velikodušno še 10 milijonov ton ladijskega prostora, zgrajenega v vojnem času. Skupno bi imeli sedaj zavezniki, ako bi še lahko razpolagali z vsemi svojimi ladjami, danes približno 46 milijonov ton. če smo velikodušni in dopuščamo, da so zavezniki zgradili v dobrih dveh letih 10 milijonov ton, se to laže reče, kakor izvrši. To bi pomenilo, da so bili v stanju vsak dan spustiti v morje po eno ladjo s preko 10.000 tonami (kar je že več kakor srednja velikost), nadalje pomeni to, da lahko razpolagajo vsaj s 50 ladjedelnicami, opremljenimi vsaj s 7 doki, kar zna-či, da je treba dogotoviti po eno ladjo na leto, preden je gotova od prvega začetka do praktične uporabe. Vse to pa so zelo optimistične verjetnosti.
Ce dopustimo, da so zavezniške ladjedelnice zmožne tega ogromnega dela, bi vsekakor nove gradnje teh dveh zadnjih let ne tvorile niti polovico ladijskega prostora, potopljenega v istem času samo od Nemcev, da ne upoštevamo izgube, ki so jih sovražniku prizadejali Japonci in Italijani katerih potopitve sovražnih ladij tudi presegajo 3 milijone ton.
Na temelju uradnih podatkov pa zna-. šajo skupne sovražnikove izgube trgovskih ladij več kakor 24 milijonov in pol ton, ki jih je treba odšteti od 46 milijonov vseh zavezniških brodovij. V te izgube pa zopet niso vštete sovražne ladje, ki so se potopile, ko so zadele na mine. Njihovo število vsaj danes ni točno znano. Ako se spomnimo, da je med vojno 1914—1918 od 18 in pol milijona ton, ki so jih potopili Nemci, odpadlo dobrih 5,800.000 ton na potopitve zaradi min, lahko tudi danes vzamemo v račun potopitve zaradi min približno 3 milijone ton. Ker pa se te številke trenutno ne morejo ugotoviti, smo jih namenoma izločili iz skupnega števila potopljenega ladijskega prostora.
Zavezniške države imajo tedaj na razpolago trgovsko brodovje, ki dosega kakih 22 milijonov ton, tedaj za 14 do 15 milijonov manj, kakor so imele ob začetku sovražnosti.
Ne more se zanikati, da tudi to brodovje še predstavlja mogočno orodje sovražnikov, ne smemo pa tudi pozabiti silne potrebe, ki jo zahteva ogromen obseg do-minionov in kolonij, ki se razprostira po vsej zemlji in v silnih daljavah. Za pre-skrbovanje raznih front in za nadomeščanje pomanjkanja surovin v raznih krajih morajo zavezniška brodovja pluti neprestano. Vsak parnik, ki ni odpotoval, ki se je ustavil ali pa je bil izgubljen, pomeni težek udarec v orjaškem organizmu zavezniških držav, zlasti pa Anglije. Morje je življenjska nujnost, neobhodno potrebna za sovražnike, in prav zato jih je treba tolči na morju, kajti morje zanje predstavlja slabotno točko, Ahilovo peto zaveznikov. Oni morajo izpostaviti svoje ladje ter jih ne morejo na nikakršen način odtegniti zalezovanju podmornic in letal trojnega pakta.
Toda ni samo v tem kočljiva točka vprašanja. Treba je upoštevati, da je velik del tega ogromnega, pa vendar nezadostnega brodovja zaposlen v plovbi ob obalah Amerike, Afrike, Azije in Britanije same ter da je znaten del sestavljen iz mnogoštevilnih prekooceanskih ladij in razkošnih par-
in potopitve
nikov, ki se ne uporabljajo, marveč se skrbno hranijo v varnih pristaniščih Amerike in severne Anglije. Poskušali so izkoristiti tudi te pomorske orjake za ustvaritev hitrih konvojev, toda potopitev nekoliko najboljših izmed njih, ki so jo izvršile italijanske in nemške podmornice, je odsvetovala vsako nadaljnjo uporabo.
Jasni znaki tega pomanjkanja, čeprav bi se zdelo na prvi pogled drugače, so razni nesrečni poskusi, ki so jih zavezniki podvzeli, da bi spravili svoje konvoje preko Sredozemskega morja za preskrbo Malte in Aleksandrije. Zakaj si Angleži niso izbrali daljše, toda udobnejše in varne poti okoli Afrike, ako imajo na razpolago toliko ladij ? Ne samo zaradi težkoče vojaškega položaja na Malti in v Egiptu, marveč le zato, ker se ladje ne smejo uporabljati na izredno dolgih potovanjih in to je razlog, zakaj si je britansko brodovje izvolilo slabši del in tvegalo mnoge potopitve.
Statistični podatki o potopitvah, ki so jih izvršili Nemci, kažejo v tekočem letu strahoten porast, zlasti zaradi delovanja podmornic. S koncem septembra je bila dosežena celotna številka 6,600.000 ton. To v samo devetih mesecih, dočim je bilo v teku celega leta 1940 potopljenih le 7,100.000, 1. 1941 pa 6,700.000 ton. Pred seboj imamo še tri mesece in če pojde tako naprej, ni neverjetno, da bo potopitev v teku leta prekoračila 8 milijonov ton.
Ce govorimo o potopljenih ladjah, ne smemo pustiti vnemar, da gre skoraj vedno za naložene ladje in da nosilnost trgovskega parnika prekaša približno za eno tretjino tonaže. Tako uničenje škoduje v prvi vrsti Angliji, ki mora po svojih morskih potih uvažati skoraj vse potrebe po živilih ter ogromne količine surovin za svojo industrijo.
Sovražniki osovinskih držav že čutijo to neizprosno realnost in zavlačevanje vojne težko udarja prav Anglijo in Ameriko, ki bosta to za bodočnost občutili vedno huje.
Pomorski blok proti državam osi pomeni blok proti novi Evropi, nima pa kot tak pravega pomena, kajti Evropa ni navezana na uporabo pomorskih potov za svoj trgovinski promet in za preskrbo svojih front, razen Afrike, toda bližina afriških obal, dobro varstvo konvojev, sposobnost naših pomorščakov in naših letalcev ter nevtralizacija otoka Malte, vse to je do najmanjše mere zmanjšalo ofenzivne možnosti neprijatelja v tem odseku. Prepustimo tedaj dejjtvom, da bodo to dokazala.
Blok proti osi je doživel tedaj na vsej črti popoln neuspeh; njegov poskus iz-stradanja se je popolnoma izjalovil in os je dokazala neoporečen uspeh.	stra
Takšni so Japonski vojaki...
Medtem ko Angleži in Američani silno mnogo govoričijo o raznih ofenzivnih podvigih, se oborožene sile osi in trojnega
pakta omejujejo le na to, da na vseh bojiščih dan za dnem zgovorno s svojimi dejanji dokazujejo svojo moč, ki ji sovražnik ni in ne more biti kos. Tu in tam se tudi v nasprotnem taboru najde kak človek, ki izjemno prizna nesposobnost zaveznikov in moč vojakov sil trojnega pakta. Takšno priznanje je te dni ušlo tudi /ojaškemu sotrudniku lista »New York Times«, Han-sonu Baldwinu, ki se je vrnil z opazovalnega potovanja na pacifiškem področju in ki sedaj brez pomislekov priznava, da se zaveznikom niti najmanj ni posrečilo razmajati japonskega položaja na tem velikem oceanu. Baldwin piše nato o japonskem vojaku dobesedno:
»V pregovor je že prešla odločnost japonskih vojakov, da zmagajo ali umro. Japonci so najboljši vojaki na svetu za borbo v džungli in imajo večje izkušnje kakor Američani v boju na morju. Skratka, tako na suhem kakor na morju so Japonci za nas vojaki, ki se jih moramo zelo bati, v zraku pa se poslužujejo tako drznih bojnih metod, da jih skoroda moramo smatrati za divje.«
Ta priznanja ameriškega vojaškega opazovalca zadoščajo za pravo sliko ne le o bojnih sposobnostih Japoncev, temveč tudi 0 njihovih uspehih v bojih z Američani. Teh uspehov nobena nasprotna propaganda ne more zmanjšati, saj so le plod izredne vojaške sposobnosti tega naroda, ki so jo
Naš predobri papa, sin, brat, stric in svak, gospod
ing. Igo Pehani
redni univerzitetni profesor
nas je davi za vedno zapustil.
Pogreb ljubega pokojnika se bo VTŠil v ponedeljek 2. novembra ob 3. uri popoldne z Žal, iz kapele sv. Nikolaja.
LJUBLJANA, 31. oktobra 1942.
Breda Pehani, hči,
v imenu vsega sorodstva
Praznih Zmage
V sredo, dne 4. novembra, ob priliki obletnice Zmage, bodo javna poslopja okrašena z zastavami. Oso b je javnih uradov in zasebnth podjetij bo imelo običajni delovni dan.
Visoki komisar EmOo Grazlofl.
Darili Visokega komisarja Zvezi fašijev ob 20 letnici
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Visoki Komisar je daroval Zvezi fašijev ob priliki 20-letnice revolucije vsoto 25.000 lir za pomoč, ki jo izkazujejo ženski fašlji v prid tovarišem pod orožjem, ter vsoto 10.000 lir za novi sedež ljubljanskega fašija.
Gesta Eksc. Graziolija ne potrebuje nobenega komentarja.
Plemenit dar Italijanskemu kulturnemu zavodu
Direkcija italijanskega kulturnega zavoda v LJubljani je prejela s strani ljubljanskega industrijca dar 2000 lir. Direkcija se je zahvalila za plemeniti dar ter je namenila to vsoto italijansko - slovenskemu kulturnemu zbliževanju.
Ponovno se spričo teh darov Izpričuje umevanje vladne oblasti za stranko.
Gospodarstvo
Ureditev zakola prašičev za družinsko porabo in oddaja slanine pri zakolu
Visoki komisar sprejel rektorja G asbene akademije
Visoki komisar je 31. t. m. v Vladni palači sprejel novega rektorja Glasbene akademije prof. Juiija Betctta, ki je Eksceen-
ci izročil tople pozdrave tudi v imenu učiteljskega zbora. Visoki komisar se je zahvalil za pozdrav ter se je s profesorjem Betettom razgovarjal o nekaterih vprašanjih, tičočih se akademije.
prisiljeni od časa do časa priznati tudi nasprotniki sami. Prav te dni so Japonci izkoristili vse svoje sposobnosti junaških borcev na kopnem, na morju in v zraku ter prizadeli Američanom, kakor smo o tem že izčrpno poročali, nove hude udarce, ki so tako veliki, da jih niti Američani niti Angleži ne morejo več prikriti svoji javnosti. Tako se za tako zvano ofenzivo« nabrušeno nasprotno orožje krha tudi na tem bojnem področju — japonskem »trdem orehu« ...
Cenik za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdail nov cenik za zelenjavo in sadje št. 22, ki je veljaven od 1. novembra 1942-XXI. Cene so naslednje (vse za kilogram; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovina na drobno; v oklepajih so sedanje cone, kolikor so spremenjene):
Česen 9.50 lire na debelo, 10.80 lire na drobno (8.10, 9.30); čebula 2.30, 2.80 (1.60, 2.—); solata glavnata 4.50, 5.30 (3.30. 3,70); jajčniki (melcani) 6.20, 7.40; paprika zelena 4.50, 5.70 (4.10, 5.30); paradižnik 2.—, 2.40 (1 80 2.30); radič 7.—, 7.80; špinača 4.90, 5.70 (3.40, 4.30); zelena 4.90, 5.90 (4.10, 5.10); limone I. vrste, 15 cm obsega. 3.80, 4.85, na drobno za kos 0.60; jabolka la (na pr zlata parmena) 6.15, 7.15 (5.70, 6.70); hruške la 6.40 7.40 (4.85, 5,70). hruške lla 5.80, 6.65 (4.—, 4.60); grozdje la 6.—, 7.20; maroni 7.—, 7.80 lire
Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani veljajo v trgovini na drobno najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika, gornji cenik pa velija za uvoženo blago, seveda brez tare. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od gori navedenih, vsako zvišanje pa mera biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. Ta cenik mora biti izobešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. Kršitelji sie kaznujejo po naredb' z dne 28. januarja 1942-XX, št. 8. ln ostaihh zakonitih predpisih.
Cene zelenjavi so se s 1. novembrom zvišale za okrog 0.40 lire pri kg, ker se je s tem dnem za toliko povišala mestna trošarina, določena za čas od 1. novembra do 31. maja v letu (po tarifni postavki 17 e tarife za mestno trošarino v Ljubljani).
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Smatrajoč za potrebno, da se uredita oddaja in klanje prašičev za preskrbo in
razdeljevanje mesa in masti, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbe o klanju prašičev z dne 14. oktobra 1941/ XIX izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 31. oktobra in je na ta dan stopila v veljavo, ko so se obenem razveljavile vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Za zakol namenjeni prašiči so pod zaporo na razpolago Prevodu, ki so mu lastniki prašičev dolžni oddati vse žiVal| kakršnekoli teže, določene za zakol. Od oddaje so izvzeti pra^či, ki so določeni za družinsko porabo m za porabo zajednic in rejskih skupnosti v spodaj navedenih mejah.
Za družinsko poraba je določena, da se sme zaklati po 1 pmšlč na leto za vsakih 5 družinskih članov ali za vsako manjšo družino; največ pa se smejo zaklati 4 prašiči. Za porabo zajednic se sme zaklati po 1 prašič na vsakih R oseb, če prašiča rede zavetišča, bolnišnice, sanatoriji, dobrodelne ustanove, oddelki Oboroženih sil, verske združbe alj konvikti, po 1 prašič pa se sme zaklati na vsakih 10 oseb, če redijo prašiče neposredno Dopolavori pri podjetjih za izključno porabo v menzah teh Dopolavorov.
Skupna reja prašičev za družinsko porabo v rejskih skupnostih je dovoljena samo med dvema družinama. Pri tem se glede pravice do zakola štejejo člani obeh družin, kakor da bi pripadali eni sami družini. Razmerje rejske skupnosti mora biti razvidno iz prijave, ki jo mora imetnik prašičev poslati Prevodu z navedbo priimka, imena, bivališča in števila družinskih članov prijavitelja in sorejca.
Da dobijo dovoljenje za zakol za družinsko porabo ali porabo zajednic, morajo rejci vložiti posebno prošnjo, iz katere mora biti razvidno število družinskih članov in da so res rejci. Prošnjo je poslati preko občinskega urada, ki je dolžan nadzorovati pravilnost podatkov, Prevodu, ki izda za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoli, posebno dovolilnico.
Vsi tisti, ki v smislu gornjih določb zakoljejo prašiče za družinsko porabo, ne morejo tisto leto po dnevu zakola uporabljati nabavnih odrezkov živilskih nakaznic za trde masti in morajo v 15 dneh od dneva zakola predložiti živilske nakaznice občinskemu preskrbovalnemu uradu zaradi odvzema nabavnih odrezkov za te masti
Upravičenci smejo zaklati prašiče za družinsko porabo in za porabo zajednic ter rejskih skupnosti samo v času od 1. novembra do 31. aprila, če so v redu
opravili predpisano prijavo. Ce se prašiči v tem času ne zakoljejo, se določijo za oddajo na dogonih, ako bi prizadeti ne nameravali odložiti zakol na naslednjo klavno dobo.
Vsi tisti, ki koljejo za družinsko porabo, morajo dati Prevodu na razpolago del slanine, in sicer v naslednjih količinah: pri zakolu 1 prašiča mora rodbina do 2 članov oddati 6 kg slanine, rodbina od 3 do 4 članov 3 kg, rodbina s 5 in več člani pa 1 kg;
pri zakolu 2 prašičev mora rodbina s 6 do 7 člani oddati 7 kg slanine, rodbina z 8 do 9 člani 4 kg in rodbina z 10 in več člani 2 kg;
pri zakolu 3 prašičev mora rodbina > 11 do 12 člani oddati 8 kg slanine, rodbina s 13 do 14 člani 5 kg, rodbina s 15 in več člani pa 3 kg;
pri zakolu 4 prašičev mora rodbina s 16 do 17 člani oddati 9 kg slanine, rodbina z 18 do 19 člani 6 kg in rodbina z 20 in več člani 4 kg. Ce ima družina več kakor 24 rodbinskih članov, odpade dolžnost oddaje slanine.
Rejci oddajo slanino (kar velja tudi za tisti del, ki ga je dolžan oddati sorejec) pri stalnih zbiralnih postajah tvrdki ali pooblaščencu Prevoda po načinu, ki ga predpiše ta zavod. Rejci so odgovorni za to, da se blago ohrani v dobrem stanju do dneva oddaje. Cena pa velja, kakor jo določi Visoki komisariat.
Da se omogoči stalni pregled svinjereje po razvidu, kakor se je ugotovil s popisom po naredbi z dne 14. oktobra lanskega leta, so vsi lastniki prašičev dolžni prijaviti Prevodu vse spremembe stanja po imenovanem popisu tako glede nakupov živali kakršnekoli teže prireje, kakor tudi glede prodaje in odstopa. Enakemu prijavljanju so zavezani tudi tisti, ki šele prično rediti prašiče. Po teh prijavah vodi Prevod sproti dopolnjevano kartoteko. Glede vseh določil o dogonih prašičev- in glede oddajanja svinjskega mesa v potrošnjo veljajo določbe členov 4. do 11. naredbe o klanju prašičev z dne 14. oktobra lanskega leta.
Kršitelji določb te naredbe kakor tudi predpisov, ki jih v izvajanju poverjene pristojnosti izda Prevod, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 2 mesecev.
Zaradi inventarizfranja se ustavi prodaja oblačilnih predmetov in obutve do vključno 5. t. m.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na naredbo z dne 9. oktobra 1941-XIX št. 123 o ureditvi prodaje oblačilnih predmetov in blaga druge potrošnje in naredbo z dne 7. oktobra 1941-XIX št 122 s predpisi o porazdeljevanju tekstilnega blaga, obutve in drugih oblačilnih predmetov izdal naslednjo naredbo: Od 1. novembra 1942-XXI dalje preneha za podjetja, ki izvršujejo javno prodajo tekstilnih izdelkov in manufakture, obutve in drugih oblačilnih predmetov obveznost voditi register na osnovi čl. 2 naredbe z dne 9. oktobra 1941-XIX št 123. Od tistega dne dalje se mora register, ki ga je člen 1. naredbe 7. oktobra 1941-XIX št. 123 predpisal imenovanim tvrdkam, nadomestiti z registrom prihoda in odhoda blaga glasom formularjev, ki jih je določil Visoki komisariat
Kot začetna postavka, ki jo bodo v prejšnjem členu omenjene tvrdke morale zabeležiti v registru prihoda, naj se vzame ona količina, ki jo kaže inventar blaga. ležečega v trgovinah, skladiščih ali prodajalnicah o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Inventar bodo same tvrdke. izvršile po navodilih, ki jih bodo v to svrho dobile od Visokega komisariata.
Inventariziranje se bo vršilo od 1. do 5. novembra 1942/XXI. V teku te dobe bodo tvrdke. čeprav bodo imele odprte trgovine ter se bodo držale običajnih poslovnih ur, ustavile vsako prodajo ali oddajo blaga občinstvu, ki ga omenja pričujoča naredba.
Industrijci, obrtniki, grosisti, trgovski zastopniki z zalogo blago ter uvozne in izvozne tvrdke, ki ne vrše prodaje občinstvu
imajo takisto dolžnost izvršiti inventar po členu 2. Razen tega morajo od 1. novembra 1942/XH. dalje uvesti posebne listke ob prihodu in izdaji blaga po obrazcih, ki jih je določil Visoki Komisariat.
Kršitelji določil pričujoče naredbe bodo kaznovani s sankcijami, predvidenimi v naredbi ?6. januarja 1942/XX. št. 8. Pričujoča naredba stopi v veljavo na dan, ki sledi objavi naredbe v Službenem listu.
Preureditev gasilske službe
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se Izve le preureditev gasilske službe v Ljubljanski pokrajini:
Cl. 1. Ustanavlja se in podreja neposredno Visokemu komisariatu Gasilski zbor Ljubljanske pokrajine.
čl. 2. Gasilski zbor upravlja upravna komisija, kateri predseduje podprefekt in katere člana sta en glavni računovodja in poveljnik zbora. Komisiji je na skrbi upravna in računska služba zbora. Njene sklepe pa mora odobriti Visoki komisar.
Cl. 3. Pokrajinski poveljnik Gasilskega zbora skrbi za vzdrževanje discipline in za tehnično delovanje zbora. Imenuje ga Glavno razvnateljstvo gasilske službe v Rimu »Direzione Generale dei Servizi An-tincenli in Roma« in mu je v pomoč potrebno nižje osebje iz drugih pokrajinskih eddnic po odredbi omenjenega glavnega ravnateljstva.
Cl. 4. Sedanje gasilske organizacije se dodeljujejo Gasilskemu zboru, čigar sestavni del je tudi zbor ljubljanskih mestnih poklicnih gasilcev.
Cl. 5. Gradivo, ki je kakorkoli namenjeno za gasilsko službo in vobče za tehnično pomoč, za postavitev in opremo gasilskih domov in poslopja, določena za gasilsko službo, preidejo v last Gasilskega zbora. Na Gasil3ki zbor preidejo vsa finančna srelstva, ld so jih doslej določale občine ln druge ustanove za gasilsko službo in so kakor koli namenjena tej službi.
Cl. 6. Gasilska zajednlca in krajevna društva prostovoljnih gasilcev so razpu-ščena. Gasilski zbor poskrbi, da se zagotovi gasilska služba na ozemlju pokrajine
po njegovih oddelkih.
Cl. 7. Ta naredba stopi v veljajo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 21. oktobra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli •
Z odlokom Visokega komisarja so bili imenovani v upravno komisijo Gasilskega zbora: Comrn. dr. Peter David, podprefekt, predsednik; Cav. Hugon Castellani, glavni prefekturni računovolja in Cav. dr. inž. Evgen Venuti, poveljnik gasilcev ali kateri drugi po njem odrejeni funkcionar, ki opravlja tudi tajniške posle komisije.
Cav. dr. inž. Evgen Venuti, poveljnik Gasilskega zbora Ljubljanske pokrajine, je bil obenem imenovan za liKvidatorja Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine in krajevnih društev prostovoljnih gasilcev.
Sprememba časa za odpiranje in zapiranje trgovin
Glede na svojo naredbo o predpisih za promet ln javne obrate z dne 13. oktobra 1942-xX je Visoki komisar izdal naslednjo naredbo, ki je stopila v veljavo 31. oktobra t. 1.:
Naredba z dne 12. septembra 1942-XX o času odpiranja in zapiranja trgovin se deloma spreminja. Do nadaljnje odredbe imajo biti prodajal niče kruha in mlekarne odprte od 6,30 do 19 ure, prodajalnice peciva, slaščic hi piškotov od 8. do 19. ure, prodSijalnice rastlin m cvetja pa od 8.30 do 12.30 in od 14. do 19. ure. Vse ostale določbe ostanejo nespremenjene.
Maksimalni cenik št. 8
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941/XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na drobno in debelo za spodaj navedeno blago (v oklepajih so navedene dosedanje cene, kolikor so spremenjene):
Cene na drobno, pri katerih je všteta trošarina, veljajo za mestno občino ljubljansko in so določene takole:
1)	Kruh iz enotne moke v kosih od 100 do 200 g 2.40 lire za kg, v kosih do 500 g 2.30 lire, v kosih do 1000 g 2.20 lire za kg; testenine iz enotne moke 4.15 lire; enotna pšenična moka 2.75 lire (2.60); enotna koruzna moka 2.20 lire; riž »Splendor« 3.15 lire; fižol navadni 6 lir (4.65), boljši 6.90 lire za kg (5.25).
2)	Jedilno olje (olivno) 15.80 za liter; surovo maslo 28.90 za kg; slanina soljena 19 lir za kg; mast 18 lir za kg; marmelada v steklenih lončkih do 1 kg, I. vrste 18.20,
H.	vrste 15.90 lire za kg; v posodicah iz lepenke do 1 kg, I. vrste 16, H. vrste 14.30 lire; v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg, I. vrste 14.90, H. vrste 13.20 lire; v posodicah iz lepenke od 1 do 5.5 kg,
I.	vi ste 13.70, H. vrste 12 lir; v posodah iz lesa od 1 do 5.5 kg, I. vrste 13.80, H. vrste 12.10; v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg, I vrste 12.90, EL vrste 11.50 za kg; trda marmelada v kosih po 50 g bruto 0.70 lire za kos, po 100 g bruto 1.40 lire, 250 g neto 3.50 lire, 500 g neto 6.70 lire, 1 kg neto 12.80 lire, 5 kg neto 59.80 lire za kos; marmelada s sadjem v kosih, trda v obli« kah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za kos 7.20 lire; paradižnikova konzerva, dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah, 11 lir za kg, trikrat zgoščena 12 lir za kg.
3)	Kis: 4% vinski kis 5.20 lire za liter, špiritni kis 3.20 lire za liter.
4)	Mleko: 2.20 Ure za liter (2); kon-denzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g pa 7.55 lire za dozo.
5)	Sladkor: sladkorna sipa 7.90 Ure za kg, sladkor v kockah 8 lir za kg.
6)	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani, 34 lir za stot; trda razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani, 38 lir za stot; bukovo oglje 1.30 lire za kg (1.25), v vrečicah 1.65 lire za kg (1.60); enotno milo, ki vsebuje 23 <1® 27% kisline, 4.50 lire za kg.
Cenik za prodajo na debelo bomo obja* vili v torkovi številki
Najvišje cene za mleko
Smatrajoč za potrebno, da se določijo nove najvišje cene za presno mleko, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je stopila v veljavo 31. oktobra, ko so bile razveljavljene vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe:
Najvišja cena presnemu, neposnetemu mleku, se določa takole: 1. pri proizvajalcu 1.70 lire za liter, 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši občinsko trošarino: pri veleprodajalcu 2.10 lire, pri prodajalcu na drobno 2.20 lire.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih naredbe z dne 26. januar-t ja 1942-XX.
»JUTRO« št. 251
3
=r Nedela, 1 XL 1HMOQ

Smrt je Življenje, je Jljubezen/"
iimiiHifiiHf^KiiH^sMnmBii^flRituflHtiviiiiniiiRi^sni^snnii^^mnfnnRRnBHmn
Tudi Tebi se bo približala nekoč s hitrim korakom. In tedaj ne trepetaj pred njo!
Z radostjo pozdravi to cvetno hčerko prirode in poljubi jo v ljubezni do življenja — saj Smrt je Življenje, je Ljubezen!
Pavel Grošelj (1884—1940, napis na njegovem nagrobniku pri Sv Križu)
našem češčenju mrtvih
Pri nas se spominjamo mrtvih navholj o Vseh svetih ko jim prižigamo na popravljenih, očiščenih in z zelenem ter s cvetjem okrašenih »robovih svečke m lučke. Po skupno z duhovnikom opravljenih popoldanskih molitvah se poda večina ljudstva v gostilno. kjeir jg v prijetnem razgovoru spominjajo mrtvih, naštevajo njihove vrline. omenjajo škodo. ki je nastala z njihovo smrtjo, ter s« dobro podpro z ledjo in pijačo. Ta hoja v gostilne ima kakor bomo videli, svoj izvor v starih nagrobnih gostijah ki jih je zatrla krščanska vera.
Na večer Vseh svetnikov in v lutro vernih duš zvone po navadi v vseh cerkvah z vsemi zvonovi.
V	splošnem misli naše ljudstvo, da so duše na dan vernih duš proste, da hodiio okoli grobov in zvrstoma s pokopališča v cerkev. Tudi o kvatrnih postnih dneh so zunaj tiste duše. ki potrebujejo pomoči pri živih Duše pridejo le iz vic im ne trpe te dni nobene muke. Iz vic hodijo na vernih duš dan celo v nebesa in smejo ostati tam ves dragi dan. Tiste, za katere so verniki na zemlji izprosuli božjo milost in katerim je doteklo trpljenje ostanejo v nebesih na veke, ostale se pa morajo s koncem dneva vernih duš vrniti v vice.
Ob dnevih, ko hodijo duše okrog, se ne podajajo naši ljudje radi na pot.
Duše prihajajo na vernih duš dan v hiše, v katerih so prej živele, da vidijo svoje ljudi. Zato postavljajo v mnogih naših krajih še zdaj na večer pred vernimi dušami čez noč za duše umrlih virna ki tudi vode na mizo. na Koroškem pa vrč piva im hleb kruha. Proti jutru izgineta pijača in kruh z mize. a odnesla ju je gospodinja ali potrosil kak odrasli iz družine.
V	nekaterih krajih peko k Vsem svetim goilinsiki a.li ajdov kruh. ki s« imenuje pre-šce (beseda je nemškega izvora) in ga dobe vsi. ki so pri hiši, dninarji pa za nameček še ajdovih žgan cev. Beračem dele prešce pri cerkvi pred sv. mašo. da bi molili popoldne za verne duše. Prosjaki za Vse svete na srotoh ne stradajo niti jedi niti pijače, posebno ne žganja, tako da je nastali rek: nažrl se je ko berač na veme duše. Naše roke so ta čas posebno odprte za reveže.
Namesto preše peko ponekod le črn kruh.
Tudi hren postavljamo na mizo da bi sie mogli rajnki z njim poživiti.
Se v 17. stoletju so pokladaili pri nas mrtvim na grob kruha in mesa. posebno svinjine. najbolj priljubljene mesne jedi naših ljudi. Tudi zdaj še prinaša marsikatera ženska svojemu dragemu na grob, kar je imel v življenju najrajši: steklenico cvička, tobak aLi kaj drugega. Pred nekaj leti se je imel š& na ljubljanskem grobišču pri sv. Krištofu prav dobro neki postopač, ki je sparil na dveh grobeh darove, ki sta jih pri-nesili žalujoči ženi svojima možema.
Takoj po pogrebu ali ob določenih dneh, ki so posvečeni spominu mrtvih, re zbero še vedno sorodniki in pogrebci (nosači krste in cerkovnik) h gostiji ali v hiši umrlega ali v gosti lini. Ta gostija se imenuje kar-mina. Za Belo Krajino vem, da so puščali še pred petdesetimi leti pri teh gostijah prazen prost or s potrebnim priborom za rajnega, ki so se ga spominjali ne le v razgovoru, ampak tudi v napitnicah Začele so se karmine s pomenki o rajnkem, končale pa z veselimi popevkami in tudi s ■njanostjo.
Isti pomen kakor karmina ima deloma sedmina ali osmina, ki ne pomeni pri nas le molitev v hiši umrlega sedem dni po smrti (sedmino moliti), temveč tudi gostijo na. dan pogreba ali sedmi (osmi) dan po pogrebu. Navadno pa se imenuje zdaj tak6
Materi
Zakril Te grob je, tu ležiš pod mano in vendar si mi Ti vsa nedosežna, zaklad si bila moj, o mati mila, ki mi ga vzela je usoda neizbežna.
Prinesla sem Ti šopek rož dehtečih, v srca obliko sem jih položila, prižgala sveče, da v spomin gorijo in duša moja bo za pokoj Tvoj molila.
Trepeče plamen sveč na Tvojem grobu, na rožah rosa — sčlze so blesteče, odkar Te ni vse prazno je na svetu, 9 Teboj mi je ugasnila zvezda sreče.
Zatone sonce, v jutro zopet vstane, se vrne vesna ko se zima skrije, z njo drobne ptičke priletč iz dalje, ne vrne se, kar grob tem&n zakrije.
Počivaj mirno pod žalujko tiho, naj moje Te ne motijo bolesti, spomin na Tebe mi je večna lučka, ki sveti mi na osameli cesti.
Mara. J. Tavčarjeva
maša, ki se bere sedmi (osmi) dan po smrti in kateri ne stledi pojedina.
Pri pravoslavnih, katerih cerkev je zelo konservativna, se je ohranil stari kult mrtvih bolj. Pri Bolgarih se konča pogreb še dandanes s po i edino na grobu. Tako tudi pri Rusinih in drugod. Okoli groba, ki jim služi za mizo, posedejo moški in ženske po starosti in pijo najprej kozarček žganja, želeč umrlemu nebesa, nakar se lotijo s seboj prinesenih jedi in pijač med katerimi ne manjka tistih, ki jih je imel rajnki najrajši. Zato ni krog pri grobu sklenjen, ampak je na dolnjem koncu nuščen prostor za umrlega. Jedil ne prinesejo le domači, ampak tudi ostali udeleženci pogreba.
Naslednji dan zalijejo grob pri vzglavju z vinom in vodo. kar opravijo ženske tudi tretji dan.
Ob dnevih, posvečenih spominu mrtvih, t j. ob zadušnicah romajo ponekod v procesijah na groblje Skoraj vsak grob je pokrit s čistim prtom. Če časte mrtve sikupno. S' napravijo z zravna njem zemlje dovolj veliko mizo. navadno ob grobu kakega ve-ljavnejšega moža. aili su jo pa postavijo v tremu cerkve, v kar jih često prisili vreme.
Jedi prinesejo mnogo Poleg kuhanih jedi ocvrte ribe. z medom namazani kruh sir. rdeča jajca itd. Pop, ki opravi molitve in blagoslovi groblje. dobi vedno svoj del.
Večkrat nabere toliko kruha, da brani z lahko delj časa svoje sivinje.
Vsaka prva kupica ali košček hrane je namenjen rajnkim, ki jih naravnost povabijo: Sveti dedi, pridite k nam jest! — Po gostiji jih odpuste z besedami: Sveti dedi. pojdite zdaj v nebo!
Te nagrobne gostije se končajo neredko s pijanostjo. Napite ženske prespe noč kar na grobovih. Drugo jutro naznašaio za resnico. ka.r se jim je sanjaio.
Kar ostane jedi in pijače, jo dobe prosjaki, ki nosijo s 'eboj poler torb posebne uosode za žganje.
Tudi pticam natrosijo jedi.
Prvotni pomen teh gostij je jasen: rajni se jih udeleči sam. Njemu so namenjene.
Tudi vino in med se razlivata po grobeh. da bi mrtvi piili in jedli.
Vse te navade so preostanki iz poganskih časov. Arabec Ibn Dosta (okoli 900 po Kr.) piše o Slovanih: Na obletnico smrti so prinesli na gomilo, na katero so bili postavili dan po zažganju mrtveca veliko žaro do 20 z medico napolnjenih vrčev. da so se gostili sorodniki. —
Spoštovanje dedov se kaže v antiki posebno v češčenju herojev Krščanska cerkev je prenesla to češčenje na mučenike in je prirejala za njihove praznike (dokazano je da vsaj od 1. 65. po- Kr.) ljubeznice (agape), katere je morala pozneje odpraviti, ker so se konča vale s pijanostjo.
Mnoge teh navad spominja na običaje pri Grkih in Rimljanih in pri še starejših narodih.
Pri Bolgarih izkoplje pri pogrebu pop luknjo v grob, da nasuje vanjo vode in jedil To spominja na cevi v starih egiptovskih in grških grobovih aln na grške grobove 6. in 5. stoletja, na katerih so stale velikanske amfore (vrči) z votlo nogo. da sta mogla jed in pijača mrtvemu dotekati.
Cas pa izpreminja nazore in izpod jedn navade. Ne bo več dolgo, da se bomo rajnih samo še pobožno spominjali ali pa še to ne, če pojde razvoj človeškega življenia v smer materialne surovosti	Dr. J. L.
Joža Bekš:
Prsšnja na sina,
k! se je 9. junija 1939 smrtno ponesrečil
Ne bom iz sladkega Te dramil spanja in groba Tvojega rosil s solzami, odkar sem razodel, da našel v jami vrhunec si popolnosti spoznanja.
Svetal spomin na Te naj me ohranja in njo z menoj, ki v bridki je omami prenašala najtežji križ med nami in ki noč sleherno o Tebi sanja. —
Na grobu danes naj prižgem to svečko, da laže Tvoji se otmem pozabi, Ti pa nevzdramno spavaj. zlati dečko!
A ko me smrt za grešno grlo zgrabi, vsaj Ti takrat, moj nepozabni Srečko, odpuščajoče k Sebi me povabi! —
spreminja dan v noč
Med vsemi meglami na svetu je londonska megla najbolj zloglasna. Prav primerno so jo označili za mešanico rumene grahove juhe in katrana. V grlu ti dela okus posušenega sira. pomešanega z žveplom, in tudi v nosu ima približno isti učinek kakor prava žveplenka. ki si jo prižgal m prezgodaj pritaknil k cigareti Navzlic temu so Londončani »a svojo meglo kot spe-cialiteto na »tihem baje ponosni, naj si bo še tako neprijetna in nezdrava.
Vzroki toteske megle
Megle so najrazličnejšega značaja, vse pa imajo isto osnovo: zrak se je ohladil v takšni meri, da se mora nevidna vlaga
zgostiti v vidne delce pare. Ob obalah Za-padne in Severne Evrope nastaja megla
večinoma tako, da prodirajo tople zračne struje iz celinske notranjosti ali pa tudi iz subtropskih predelov Atlantskega oceana v razmeroma hladne zračne plasti nad morjem. To vrsto megel opazujejo zato naj-češče v poletnih mesecih, med tem ko nastajajo megle nad kopninami večji del v zimski polovici leta. Vzrok za to je v tem, da utegne hladni zrak nad prostranimi kopninami vsebovati več nevidne vlage nego toplejši zrak nad morjem, in se zato z lahkoto zgosti v paro, če v mirnem vremenu temperatura že za malenkost pade.
Zemljepisni položaj Londona v široki rečni dolini nedaleč od morja prinaša vse pogoje za jesenske in zimske megle, a to,
da je britska prestolnica obenem eno največjih tovarniških mest na svetu, je krivo najbolj neprijetnih posebnosti njenih megel. Silovite množine dima in saj, ki se
dvigajo oodnevi in ponoči iz gozdovja dimnikov, n majo izhoda navzgor pa se vežejo z delci pare. ki težijo nad mestom. Noben veter ne preganja te goste, umazane grmade čada naprej a razmeroma t^p-la zračna plast nad hišami preprečuje seveda še bolj, da bi se meglene mase ob tleh dvignile v višino. Kakor pokrov nad loncem učinkuje ta topla zračna plast in pod njim leži zadušljiva, umazana megla,
ki zakriva nebesno svetlobo in spreminja dan v noč.
Velika umrljivost
V brezvetrju ležijo megle dneve in dneve na londonskih ulicah, med tem pa postaja ozračje čedalje bolj umazano. Kemične analize so pokazale, da se v zelo gpsti londonski megli količina ogljikovega dvokisa v zraku dvigne na trikratni ali celo
na štirikratni normalni iznos. To je za zdravje seveda zelo neugodno. Prehladi, vnetja dihalnih organov, epidemična obolenja strašno narasejo, telesna odpornost nazaduje, a umrljivost, zlasti med starimi in slabotnimi ljudmi, se v takšnih časih hitro dvigne. To ni nič čudnega, ko pa
trpi celo mrtvi kamen. Večji odstotek žvep-love kisline v zraku žre celo zgradbe in spomenike. Popolnoma tesno ne moreta zapreti stanovanja nobeno okno in nobena vrata, pa trpijo tudi umetnine po javnih galerijah in v. hišah.
Naši bralci se bodo še spominjali, kako je v decembru 1930. del doline Moze v Belgiji obiskala skrivnostna, ubijajoča megla. Nad 60 oseb je umrlo, nad 200 jih je hudo zbolelo. Ko je nekoliko dni pozneje London spet zagrnila megla, je nastala v mestu prava panika. Mnogo ljudi je pobegnilo na deželo, toda ta strah je bil prilično odveč, kajti položaj Londona v široki in ploski rečni dolini preprečuje strupenim plinom iz tovarniških dimnikov, da bi se preveč zgostili in zagatili, kakor se je
to, na žalost, lahko zgodilo v globoki in ozki dolini Moze.
Ukrepi zoper meglo
Londonske megle v ostalem niso več tako hude kakor v prejšnjih časih. 2e pred 300 leti so posvetili napredni možgani svojo pozornost nesnagi v londonskem ozračju. Njihovi napori, da bi jo odpravili, ra
so bili spočetka zaman, zlo 9e je celo povečalo, dokler ni bila vlada ob koncu 19.
stoletja prisiljena, da seže po širokopotez-nejših ukrepih. Narodna družba za odpravo dimne nadloge je izsilila zakone, ki dajejo mestnim oblastvom možnost za nastop proti nerednemu in brezobzirnemu »gospodarjenju« s tovarniškim dimom in dimom sploh. Premog pred uporabo na poseben način preparirajo, mnoge tovarne so si vgradile sežigalne stroje, ki skrbijo za štedljl-
vejšo in popolnejšo izrabo premoga. V veliki elektrarni v Chelseaju imajo n. pr. posebne nameščence, ki skrbijo samo za to. da bi obrat ne razvijal preveč d:ma. ki bi dajal oblastem povod za intervencije. Takšni ukrepi, kakor tudi naraščajoča uporaba plina in električne kurjave v zasebnih hišah, so vodili do tega. da je londonska megla izgubila mnogo svoje strahotnosti To je veljalo vsaj za leta pred sedanjo vojno, v današnjem času pa so se razmere seveda spet poslabšale. Kako je bilo prej. nam pokažejo nekatere številke: V letih od 1881 do 1905. so imeli v westminstrskem predelu v mesecih od oktobra do marca povprečno le 5S ur sonca, med tem ko je imelo 10 km oddaljen predmestje Kew v istem razdobju povprečno 100 sončnih ur.
Od 1.1921. do 1930. pa se je za isti letni čas število sončnih ur v Westminstru dvignilo na 75, torej za skoraj 19 -»dstotkov.
Zgodba pripoveduje o nekem tujcu, ki se je vrnil po obisku v Angliji domov in so
ga vprašali, da-li je res, da govore Londončani večinoma le o vremenu. tfSamo
ob sebi umevno,« je dejal mož. »če se v treh četrtih leta skoraj utapljajo, v -adnji
četrtini na dušijo, o čem naj hi potem govorili?« To je mogoče malo pretirano, res je pa. da se je že Julij Cesar, ko se je pred 2000 leti izkrcal v teh krajih, zelo neugodno izrazil o angleškem podnebju.
Koliko je vode v morju ?
Medsebojno zvezane vodne mase naše zemlje pokrivajo z okroglo 361 milijoni štirjaških kilometrov več nego 70 odstotkov njene površine ali dvakrat toliko kakor njene kopnine. Po najnovejših raziskavah je Atlantski ocean najgloblje morje, kajti v njem so izmerili globino do 13.500 m. Prostornina vseh svetovnih morij znaša 1370 kubnih kilometrov. Ce bi vse to vodovje hoteli spraviti v kockasto posodo, bi morala imeti 1110 km visoke, široke in dolge robove, to je približna razdalja med Rimom in Berlinom. Vse kopnine, kar jih na zemlji, bi morali poenajstoriti, če bi hoteli
ž njimi napolniti oceane.
Življenje v Odesi se obnavlja
Oboroženi čolni Italijanske vojske t Rusiji na pregledih vzdolž nekega vodnega toka
vzhodne fronte
PosebrA 'dopisnik hrvatskega
poročevalskega urada Evrope je poslal iz Odese pismo, iz katerega povzemamo:
Dne 16. t m. je minilo leto dni, odkar so
rumunske čete pod poveljstvom maršala Anton esc ua prisilile sovjetsko ppsadko Odese na urnik iz mesta. Se danes se vidijo- po Odesi, ki je po velikost i tretje mesto v Ukrajini, znaki hudih bojev, lri so se vodili po njenih ulicah. Celi bloki hiš » še porušeni, medtem ko se vsepovsod vidijo ostanki bunkerjev in barikad, ki so Sovje-tom pomagali zadrževati napad Nemcev in Rumunov. "V luki se še vidiijo potopljene ladje, razdejane luške naprave pa pričajo o tem, kolikšen pomen je sovjetska vojaška uprava pripisovala Odesi.
Rumuinska uprava je storila vse. da bi se mesto na novo uredilo. Guverner Trans-nistrije prof. Alexianu namerava v kratkem sedež svoje oblasta prenesti iz Tiraspola v Odeso, kjer se je začelo življenje normalno razvijati. Kos za kosom so Rumunii odstranjevali vojne Sledove, urejali luko in vzpostavili prometne zveze. Razumljivo je, da je število prebivalstva v mestu manjše, kakor je bilo prej. Računajo, da Odesa zdaj nima več kakor 400.000 prebivalcev m pripisujejo nedestatetk 200.000 temu. da so Ru-sri pri umiku odvedli s seboj del moškega prebivalstva. Razen tega so oblastva izselila Žide; samo po sebi razumljivo pa je, da je tudi med boji padlo mnogo ljudi.
Odesa je billa naseljena že pred mnogimi stoletji. Zanimivo je bilo pri njen.; izgiad-nji, da so pod gornjim slojem zemlje sloji gramoza in peska, ki so ga prebivalci Odese uporabljalli pri zidanju. S kopanjem gramoza so nastali i pod mestom Številni podzemeljski rovi, ki so jih pozneje med seboj
_____in precfetiavfjajo <8ames zamotano
mrežo podzemeljskih hodrvikov v skupna dolžini okOli 60 km. Podzemeljske hodnike so uporabljali boljševikj pred letom dni za to, da so zadrževati v njih doiočeno število svojih vojakov, ki so iz teh skrivališč vršili nasilja in sabotaže. Borbe z zaostalimi boljševiškimi vojaki so trajale še oefle mesece po zasedbi mesta in se o njihovih strahotah slišijo pravcate povesti. Pripovedujejo, da je posadka takega podzemskega hodnika, ko ji ni preostajalo drugega, ker se ni smela vdati, ubila svojega poveljroika Vn njegovo zaročenko ter jih uporabila za hrano in s tem podali j šaila »voj odpor. Ni izključeno, da je še danes v teh podzemeljskih skrivališčih kakšna boljševiška skupina, samo da je zdaj njeno .delovanje onemogočeno, ker so vsi izhodii iz podzemlja ali zazidani ali minirani, tako da nihče ne more iz rovov priti živ.
Potem ko so se razmere v glavnem uredile, se je začelo gospodarsko življenje v Odesi vidno obnavljati. Izmed mnogih tvor-nic obratujejo zlasti tiste za predelavo živil in tobačne tovarne. V mestu je vzpostavljen tramvajski promet im tradicionalni promet z odeŠkimri kočijami, medtem ko avtomobilov skoraj ni videti. Luka je prav tako odprta za promet ter prihajajo vanjo ne samo posamezne ladje, temveč celi konvoji v zvezi z vojnimi dogodki na Črnem morju. Trgovine so odprte, toda poslujejo še vedno po boljševiškem vzorcu. Prodajajo različno blago slabe izdelave. Svojevrstna m pomenljiva je trgovina po ulicah in trgih, kjer osiromašeno prebivaflstvo prodaja posamezne kose svojega pohištva Ljudje, ki so nekdaj živeli v dobrih razmerah prodajajo danes, kar koti imajo in kar kodi jim pride pod roko, da bi se tako prehramili. Kot plačilno sredstvo v trgovini je zaenkrat
dovoljen samo nemški Renchskreditkassen-schein. medtem ko uporaba le j« še ni dovoljena.
Kulturno življenje ie zelo živahno Znana ode'ka opera je skoraj vsak dan razprodana O predstavah v njej se govori po vsej Rumuniji. Izmed številnih visokih in srednjih šol v Odesi so vse odprte in se delo v njih razvija po razpoložljivih prostorih. Državna uprava, ki se izvaja po načrtu, viaga vse svoje napore v to. da bi se življenje v Odesi skoraj povrnilo v svoj predvojni tir in da bi mesto spet pitalo- važno trgovinsko m industrijsko središče, kakršno je bilo prej.
Iz Hrvatske
Italijanski poslanik Rdečemu križu. Izredni poslanik in opolnomočeni minister Kraljevine Italije v Zagrebu je poklonil hrvatskemu Rdečemu križu 10.000 kun in oblačila
Pospeševanje svilogojstva v BaranjL V
Basanji je bilo prejšnje čase dobro razvito svilogejstvo, ki se je pa v zadnjih letih z3r.emc.rilo. Tvornica sv.lene preje v Osi-jeku je že začela razpadati. Za popravilo poslopij so zdaj potrošili skoro 4 milijone kun. Prihodnji mescc pride iz Zagreba posebno odposlanstvo ministrstva za narodno gospodarstvo, ki bo storilo potrebne ukrepe, da bo svilarstvo spet postalo donosna gospodarska panoga v teh krajih.
Napredovanja ustaških častnikov. S Po-
glavniikovo odredbo so napredovali ustaškd podpolkovnik Ev gen Kvaternik v čin polkovnika; v isti čin sta napredovala tudi M i jo Bzik in Ivan Javor. prof. Mirko Kctla-rič pa je napredoval v čin rezervnega ust»-:'kega MoUiifa.
Zamenjava zagrebškega drobiža. Mestno načelstvo v Zagrebu je sporočilo, da se bo drobiž mestne izdaje po 50 banic in po 1 in 2 kuni zamenjal za državni denar od 26. oktobra do 15. novembra. Po gc^iijem roku novčanice mestne izdaje ne bodo več plačilno sredstvo ln izgube vsako veljavo.
Hrvati so štedljiv narod. »Hrvatski Ra-diša« je uvede! poseben način štednje, ki se je prav dobro obnesel. Od začetka letošnjega leta do konca septembra je bilo v »hranilno kolo« vplačanih že okoli 40 milijonov lrun. Za čase, v katerih živimo, je to pomembna vsota.
Slovaški književnik v Zagrebu. Te dni se mudi v hrvatski prestolnici znani slovaški književnik Rudo Striženec, ki je bil zadnja leta tiskovni ataše pri slovaškem poslaništvu v Berlinu. Svrha njegovega bivanja na Hrvatskem je navezati tesnejše stike med hrvatskimi in slovaškim: književniki.
EL HAKI
(ZDRAVNIK)
Tak je naslov romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki »Dobra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 300 strani in spada med najnovejša in najboljša dela slovitega švicarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoea publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno zgodovino.
Naročite se na romane DK!
Ce si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige, Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«.
Pogoji za naročbo
Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman.
Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 ali 18 lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo.
Naročila sprejemajo uprava in inkasanti naših listov.

1
Radio Lfublfana
NEDELJA, 1. NOVEMBRA 1942-XXL
8. Napoved časa — poročila v italijanščini. 8.15 Koncert organista Benjamina Zam-betti-ja. 11 Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12. Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Marino). 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Se-kovanič). 12.30 Porčila v slovenščini. 12.45 Pisana glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.10 Pet minut gospoda X. 13.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50 Vojaške pesmi. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — Slovenska glasba. 14.45 Poročila v slovenščini 17.35 Na harmoniko igra Stanko Avgust. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Bolke. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Madame Sans Gene — Glasba — Giordane. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini
Inserirajte v »Mm«
»JUTRO« št 251
, mriMfe 1. XL TH2-TOO.
ronika
*	Junaška smrt. Tudi nemški listi se spominjajo Marija Faoluccija, ki se je boril z oddelki Črnih srajc na fronti ob Donu. Izkazal se je "izredno hrabro. Ko je bil že nevarno ranjen, je odnesel svojega ranjenega častnika iz ognja. Nato ga je zadela krogla tik pred lastno postojanko Zdaj je bil predlagan za najvišje odliko-vanje z zlato kola^o za hrabrost.
*	Smrt generala Matanoviča. V Znojmu je umrl general infanterije Ervin pl Ma-tanovič v starosti 81 let. Pred prvo svetovno vojno je bil poikovm poveljnik v Olornucu in brigad r v Nevesinju. med svetovno vojno pa je bil dalje časa vojaški poveljnik v Gradcu, nato v Sarajevu, *jer je ostal do konca vojne Nato je živel v
pokoju v Znojmu.	.
*	Smrtna nesreča premožnega l< vama.r -
ja. Budimpeštanski tovarnar višji komercialni svetnik Bela Mosch se je peljal z avtomobilom proti Szoinoku. Jzpoe-tka je avto vozil šofer Koloman Racz, onkraj Ce-gleda pa se je tovarnar sam vsedel za volan. Blizu Szolnoka pa je tovarnarju naenkrat postalo slabo in je izgubil oblast nad vozilom. Avto se je bil prevrnil v jarek Tovarnarju Moschu je zdrobilo prsni koš in je na mestu izdihnil, šofer Racz ima počeno lobanjo in je prav tako v smrtni nevarnosti. Ostala dva sopotnika, dva ugledna tovarnarjeva znanca, sta tudi hudo poškodovana, vendar ju -dravniki
upajo rešiti.
*	Jezikovni tečaji — italijanščina, nemščina, francoščina itd. — v središču mesta, pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se otvorijo v dneh 3., 4. in 5 novembra. Začetni, nadaljevalni in kon-verzacijski tečaji z osnovami italijanske trgovske korespondence. Najnovejša učna metoda. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
*	]Sa!cnadno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani Domobranska 15. za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši do 10. novembra. Redni dijaki-nje uživajo slične pravice kot na drž. šolah, šolnina zmerna. Manj premožnim se dovoljuje popust na šolnini. Podrobne informacije in prospekti so na razpolago v pisarni ravnateljstva.
*	Dijaki-nje in visokošolci-ke, ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke fcolc, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. oktobra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, knji-govolstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov- po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3—4 mescee, tedensko do 4 ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
*	Življenje kirurga je nedvomno že samo po sebi dovolj zanimivo, saj njegove spretne roke neštetokrat odločajo o človeški usodi. Tem zanimivejši so torei kirur-govi doživljaji, če so združeni s tako pisanim okoljem, kakor ga je dal sodobm Egipt Johnu Knittlu za njegovo zdravniško povest »El hakim«. Ni reklamno pretiravanje, če trdimo, da bo prevod te knjige (v izdaji »Dobre knjige«) eden najzanimivejših pojavov na slovenskem knjižnem trgu v zadnjih letih. Kdor hoče brati res mikavno in poleg tega še idejno močno knjigo, naj nemudoma naroči roman »El hakim«.
*	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v sredo 4. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola. Največja moderno urejena strojepisnica. Učnina zmerna. Posebni oddelek tuli za dijake-inje. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije ra razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
©trosi bodo prejemali p3l litra mleka na dan
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, odsek za rmeko obvešča one družine, ki imajo otroka v starosti od 1 do 2 leta, oziroma rojene od 1. 10. 1940. do 30. 9. 1941. dri bodo od 1. novembra .t i. dalje do nadaljnje odredbe prejemale za te otroke celo predpisano količino, t. j. pol litra dnevno. Seznam teh otrok za vsak okoliš je razobešm v mlekarni, kj je pooblaščena razdeljevati mleko.
*
u— Približal se nam je praznik mrtvih
ln kakor da hoče /liroda sama poglobiti naše pobožno čustvovanje, se je včeraj odela v sivo. Zu slovo smo imeli v petek še prekrasno toplo vreme Jutranj?. temperatura
je dosegla višek v zadnjih štirinajstih dneh. saj je toplomer zarana beležil 11.8 stop. C. IDopoldne se je nebo pooblačilo, toda kmalu je spet zmagala vedrina in smo imeli krasno sončno popoldne, tako toplo kakor v maju. živo srebro se je povzpelo do 19.4 stop. C. Nekoliko je sicer vihral veter, ki je skubel drevje in grmovje, kljub temu pa smo bili s tem popoldnevom nadvse zadovoljni. Tudi noč na soboto je bila izredno lepa. jasna in od mesečine obsijana. Sobotno jutro n; bilo megleno in živo srebro je beležilo 9 5 stop. C. Zgodaj dopoldne pa je bilo nebo vse pr;prsženo s sivimi oblaki. Barometer je ponoči nekoliko padel. V letošnji svojevrstnost; jesenskega vremena je tižko napovedovati vreme za bodoče dni, zato rajši čujmo. kaj nam povedo kmetske modrosti o vremenu Vseh svetnikov. Takole se glase vremenski reki: Ako je na dan Vseh svetnikov lepo vreme, bo drugo leto čuda žira. Deževni Vsi sveti — poz:mi hudi zameti. Do Vseh svetih grdo vreme, po Vseh svetih pa lepo (ali bo letos narobe7) Mraz o Vseh svetih pomeni, da bo Martinov dan lep. Vseh svetnikov mraz — o Martinju topei čas. Vsi svetniki radi prineso kake dni še vreme lepo
u— Cvetje v jeseni. Sloveča Tavčarjeva novela tega imena, ki jo bomo letos menda dramatizirano videli na ljubljanskem odru, ima mnogo odmeva v ietošnji jesenski prirodi. Izredno ugodna jesen je premamila to in ono drevo in cvetko, da je na novo vzbrstela. Posebno zanimiva je cvetoča jablana pri botaničnem vrtu na Ižanski cesti, ki je v cvetju skoraj že ves oktober. Marsikateri sprehajalec jo občuduje. Ljubljanski vrtnarji nam poročajo o raznih drobnih zanimivostih, ki jih opažajo na svojih vrtovih. Včeraj pa nas je razveselila v uredništvu s posebno prijaznim pozdravom gospa Angela Tomšetova. Iz Stranske vasi pri Grosupljem nam je prinesla šopek jagod s cvetjem in sadom, okrašen še z dehtečimi avrikolami. Lepa hvala za prijazno pozornost!
u— Ko se boste drevi vračali v mesto, boste posegli po ponedeljski izdaji »Jutra«, kjer je objavljen drugi del Justinove zgod_ be »Prešernova neznana prijateljica«. Prispevek, opremljen z lepimi ilustracijami, je zajet iz tožnega razpoloženja ob prazniku vseh mrtvih. Poleg tega prinese po-nedeljska izdaja tudi tokrat zelo pestre članke ter prispevke v prozi in stihih. V naslednjih številkah ponedeljskega »Jutra« bodo izšli nadaljnji zanimivi članki. Ponedeljska izdaja stane posamič 80 sto-tink, mesečna naročnina pa je samo o bre.
u— Trgovcem in pekom sporoča mestni preskrb o v al ni urad, da bo odrezke oktobrskih živilskih nakaiznic za moko, riž in testenine sprejemal v ponedeljek 2. novembra od trgovcev z začetnimi črkami A do J, v torek 3. novembra z začetnicami K do L v sredo 4. novembra z začetnicami M do' O, v četrtek 5. novembra z začetnicami P do S, v petek 6. novembra z začetnicami š do ž in v soboto 7. novembra od vseh pekov. Vse navedene opozarjamo, da bo urad te eni sprejemal le olrezkc, ne bo pa delil nikakršnih nakatzil. Zato naj vsakdo odda odrezke s potrebnimi seznami in register (zeleno knjigo), ki ga lahko dobi nazaj že naslednji dan.
u— v torek, dne 3. t. m. bomo slišali na koncertu Ljubljanskega komornega tria. Smetanov trio za klavir, violino in čelo. opus 15 v g-molu. Delo spada med najslavnejša dela češkega mojstra in je bilo zloženo ob smrti skladateljevega otroka. V to glasbo je vlil mojster vso svojo veliko žalost, ki je našla izraz v bogatih domislekih, polnih širokega čustvovanja. Rapsodično razpeta melodija violine na g-struni začne prvi stavek in se v vseh treh instrumentih takoj razbohoti do silnega razmaha. Njej nasproti je postavljena mirnejša tema izrazite lirike, ki jo prinaša violončelo na prvi struni. Iz motivov prve teme je potem grajen tragični višek stavka, ki se s klavirsko recitativno ka-denco povrne v reprizo. Drugi stavek so variacije( imenovane Alternativi), ki slikajo mirno, skoraj idilično otroško življenje brez skrbi in tuge, a kmalu ga prekinejo bolestni zvoki, kakor žalostna koračnica, žalovanje nad smrtjo ljubljenega bitja. Zadnji stavek je rondo, ki nima razen hitrosti nikake skupnosti z igrivostjo ali lahkotnostjo klasičnih rondojev. Tudi v tem stavku veje dih smrti, čeprav se v silni hitrosti grmadijo pred nami akordi kakor v viharju. Tudi tu je stranski tema speven, kakor ga je znal napisati samo Slovan, tudi tu prehaja glasba s prostimi klavirskimi kadencami v svoj prejšnji tek in »Grave quasi marcia« nas zopet spomni na umrle drage. Trio. ki zahteva ne samo mnogo tehničnega 7nanja, temveč tudi mnogo tonske vzdržljivosti in izrazne napetosti od vseh treh izvajalcev, bomo slišali na koncertu komornega tria v torek, dne 3. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na
koncert Se prav poBcbno m vstopnice so ▼ predprodaji t Knjigarni
Glasbene Matice.
u— Prvi simfonični koncert letošnje
koncertne sezone se bo vršil v ponedeljek, dne 9. t. m. v veliki unionski dvorani. Na iniciativo članov radijskega in opernega orkestra ss je sestavil poseben sknforrtčni orkester, ki si je nadel nalogo, da bo izve-dej v letošnji koncertni sezoni pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske serijo simfoničnih koncertov z izredno zanimivim sporedom. To namero naših požrtvovalnih godbenikov iskreno pozdravljamo in smo prepričani, da jo bodo v celoti izpeljali in s takim umetniškim uspehom, kakor smo bili do sodaj od njih vedno navajeni. Prvi simfonični koncert bo dirigiral priznani dirigent Drago Marijo ftijanec. Kot solist bo nastopil violinist Albert Dermelj. Spored simfoničnega koncerta je naslednji: 1. Smetana: Slavnostna uvertura;
2.	Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 3. Schubert: Simfonija v h-molu (nedovršma); 4. Verdi: Siciljske večernice; predigra k istoimenski operi. Spored je sestavljen tako, da mora zadovoljiti strokovnjaka in ljubitelja glasbe. Vse točke sporeda spadajo v železni repertoar vseh simfoničnih koncertov. Začetek koncerta bo ob 18. uri. Vstopnice bodo od torka naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene nizke, to je sedeži od 15 do 5 lir, stojišča po 4 lire, dijaška po 2 liri. Občinstvo opozarjamo na prvi simfonični koncert.
u— Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: 1. Pouk na obeh vadnicah se bo pričel v torek, dne
3.	novembra v I. nadstropju na ženski (severni) strani šolskega poslopja. Resi jeva cesta. Učenci vseh štirih razredov naj pridejo v šolo ob tri četrt na 9, učenke pa ob pol 11. Glede razporeditve pouka je nastopila od zadnjega razglasa važna sprememba. V soglasju s prosvetnim oddelkom Visokega komisariata je bila napravljena začasna sprememba glede zasedbe naših vadniških učilnic. Vad-nica bo imela pouk vsak dan po 3 ure v dveh delih: od 8. do 10 25 in od 10.40 do 13.05. Kakšen bo vrstni red, bodo učenci in učenke zvedeli prihodnji torek. Bržkone pa bo tako, da bodo imeli učenci prve tri dni v tednu začetek pouka ob 8., učenke ob 10.40 in druge tri dni (četrtek, petek, sobota) pa učenke ob 8. in učenci ob 10.40. Pouk glavnih predmetov ne bo zaradi tega nič trpel, je pa ta rešitev dobra s tega vidika, da bodo vadniški učenci in učenke opravili svoje učne ure v dopoldanskem času. 2. Otroški vrtec prične s svojim delom tudi v torek, dne 3. novembra. Otroci, ki so bili sprejeti, naj pridejo v šolo (I. nadstropje) ob 9. uri. 3. Kdaj bodo pričeli z rednim poukom učenci in učenke od II. do IV. letnika učiteljišča, bo ravnateljstvo javilo v časopisih. Predvidoma bo to med 15. in 20. novembrom.
u— Za vse umrle vojne žrtve na slovenski zemlji bo na Vernih duš dan, 2. novembra 1942 ob 9. uri sv. mašo zadušnica v Ljubljani, v cerkvi Marijinega Oznanenja (pri Frančiškanih). Ljubljančani, udeležite se kot vsako leto tudi letos žalne slovesnosti in molite za pokoj duš vseh žrtev!
u— Zahvala. Vsem, ki ste počastili gospo Kavčič Marijo, najiikrenejša hvala. Namesto maše zodušnice darujem 51 L. društvu slepih, 50 L. pa društvu za varstvo ptičkov. — Hilda Kavčič.
u_ Gospodinjska šola »Mladika« prične s poukom 2. novembra v Kollmanovem gradu. Vpisovanje se vrši še 2. in 3. novembra od 9.—11. me.
u— stolna župnij?.. Poverjenice škof. dobrodelne pisarne bodo v stolni župniji pobirale staro cbleko v torek in v sredo, 3. in 4. novembra.
u— Starši, pošljite otroke v gimnaustično šolo Milene Govekarjeve, da poprs-vijo držo. hojo in postanejo krepke-ši. spretnej-ši ter gracioznejši v gibanju Teča.ii se vr-še dopoldne in popoldne. Vpisovanje vsako popoldne od 16. dalje. Muzejska ul. 3, priti., levo.
u_ Večerni trgovski tečaj — v središču mestn pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še preden prične poslovanje v uradih in trgovmah. Pouk iz vseh trgrvskih predmetov Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojrpisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Zahtevajte prospekte.
u— Učni tečaji za srednješolce. 1. Priprava privat'stov za izpite, poučujejo profesorji vse predmete posameznih razredov. 2 Instrukcije iz vseh srednješolskih predmetov, pomoč rednim dijakom pri učenju. 3. Jezikovni pouk. Učn'na zmerna. Informacije in vp;s dnevno od 9.—12. Vodstvo tečajev: Zrinjskega c. 7/II.
u_ pohitite! V enem dnevu dobite slike za legitimacije. Dijaki, 6 kom. in ena luksusn? povečava 20 lir. Atelje ob nedeljah odprt ves dan. Se priporoča Kocmur Marjan, fotograf, Društvena 34, Prešernova 9.
Pred zlatim jubilejem SPD
Prejel?" smo trojno številko »Planinskega vestnika« za letošnje zadnje četrtSetje. številka je po vsebini prav živahna in lepo opremljena. Priložen ji je zelen letak, ki zasluži vse upoštevanje. Zato kratko povzamemo njega vsebino, da z njo seznanimo širšo slovensko javnost:
Slovenko planinsko društvo bo v letu 1943 prebavilo svojo 50!etnico. njegovo glasilo pa prične svoi 43. letnik Vojne razmere narekujejo' omejitve, vendar se odbor zaveda, da bi ga zadela preveliki odgovornost. če bi brez nujne potrebe ukinil »Planinski vestni-k« prav v jubilejnem U tu društva, ko se bo trebil nekoliko ozreti v častitljivo preteklost Slovenskega planinskega društva in bo treba pogumno m z najlepšimi upi m pričakovanjem zasnovati amernicc za njega bodočnost
»Planinski vestnik« bo tore' dalje izhajal. prepričan da mu bo članstvo ostalo zvesto. Saj je v zadnjih dveh krit čnih letih z vzgledno vztrajnostjo m zavednostjo in kljub skromnim dajatvam in ugoonostim, fci jih je dobivalo v zamere- vzdrževalo svojo planinsko organizaci jo. S tem je članstvo dokazovalo, da se zaveda svojih dolžnosti nasproti društvu, ki že 50 let visoko dviga prapor ljubezni d«, našega gorsikega sveta in že po! stoletja zdmžui^ v svojem okrilju ljubitelje naših prelepih planin startno vzbujajoč v njih ogenj navdušenja in željo po spoznavanju ornega dela naše do-
movine, kjer.. . »strmi zdaj sred.i višine ofcameneli zanos domovine«.
»Planinski vestni« bo kakor dosihdob prinašal potopise in čla.nke c. plezaistvu \z višinskih predelov domovine ter se bo, če bo gradivo na razpolago oziral tud: v gorski svet zamejstva. Objavljal pa bo seveda tudii zgodovinske prispevke in sestavke teoretskega značaja, razprave o alp nistični tehniki ter, kadar koli bo mogo"e. tudi pri-rodoslovne članke iz našega planinskega in sred ogorek ega sveta, spominske spise in še marsikaj. Prav v tem času pa vidi »Planinski vestnik« eno svojih glavnih nalog tudi v tem. da seznanja čitatelja z drobnimi lepotami in zanimivostmi naše zemlje sploh, pa naj bedo v višavah v ravnini aili pod zemljo. S tem se k rep vezi. ki nas priklepajo na ta mali vroče ljubljeni košček zemlje.
*
V pričujoči trojni številki je na uvodnem mestu objavljen prispevek Jožeta Glo-narja »S smučkami na Adamello (3554)«. V uvodnih besedah popisuje pus^, kako je Rim prebil preteklo hudo zimo: »Večno mesto se je kar štirikrat odelo z belo snežno odejo, kar se Je redkokrat zgodi. Ta nepričakovani sneg je prav posebno razveselil nas. kair nas je tukaj na študijah. Bili je nekak pozdrav iz domovine, ko smo gazili po njem; prej smo namreč mislili, da ga bomo od tukaj samo opazovali na oddaljenih gorskih vrhovih. Najnižja
temperatura je bila —5° C, česar ne pomnijo v Rimu od leta 1859. Pa tudi nas je prav pošteno zeblo, da se n'smo nikoli mogli prav pregreti. Tega je krivo vlažno podnebje (bližina morja!) in pa sobe brez peči. Ko smo namreč prišli v A'pe na smučanje. kjer smo imeli celo do —30° C. smo se počutili mnogo bolje, ker ie bil zrak suh in nas ni mučil z anginami. Tudi ni tukaj nihče 0'zebel. razen nekateri med tistimi. ki so bili na Adamellu. V večnem mestu pa smo dobili skoraj vsi ozebline, nekateri cdo tako hude, da so kakor kakšni lijaki segale prav do kosti. Tega je deloma tudi kriv pompozni marmor zgradb «
Znani plezalec Slavko Peršič objavlja kratek članek o poččh. o razpokah med pečevjem in snegom. To je pojav v apnenčastih gorah, kakršnega srečujemo ne samo pod stenami, kamor rediko posije sonce, marveč tudi v strmih, ozkih in z bolj^ aili manj navpičnimi stenami obdanih snežnih žlebovih -oze b n ik i h. dalje v senci grebenov in vrhov.
Gregor Skalar je prispevali fertjton »Listi iz cepinovega dnevnika«. Jože Tomažič ie prikupno in stvarno opisal izlet na Vezuv in v Pompeje. Poslednja dva članka sta pa posvečena naši ožji domovini Ante De-beljiak šegavo kramlja na svoj način v potopisu: »En dan na dolenjsko stran«. Marjan de Reggi pa prav zanimivo opisuje Fri-drihštajn na Kočevskem. Vsa trojna številka je opremljena z vrsto lepih slik. — Urednik bo tudi v prihodnjem letu dr. Ar-nošt Briiej.
Na krovu Italijanske podmornice, M se vrača v svoje oporišče po akciji v Atlantiku
u— Stenografeki posebni tečaji — dnevni ni ln večerni — se prično dne 6. novembra.
Začetni in nadaljevalni oddelek, braopisne vaje po diktatu. Specijalni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake-inje. — Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. — Novi prospekti s slikami in informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Višji trgovski tečaj za ekonomsko-komercijalno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do 10. novembra. Pogoji za sprejem: Višja šolska predizobrazba. šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. — Izrednim slušateljem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska cesta 15.
u— Ženska strokovna nadaljevalna šola se je preselila v poslopje ljudske šc-le na Prulah. Vajenke opozarjamo, da se prične redni pouk na Prulah v četrtek 5. novembra ob 14. uri.
u— Za onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču so podarili v pečaščenje blagopokojne ™ispe Tskle dr. Kaiserjsve stanovanjski najemniki hiše Groharjeva c. št. 3 240 !:r. Darovale??-- izreka žv-pansvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranrh. Počastilo .•R,r.e z dobrimi deli!
u— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije javlja, da bo začetna sv. maša v torek dne 3. novembra ob 9 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po sv. maši se zbero učenci 4. do 7. razreda v svojih učilnicah na gimnaziji za Bežigradom, učenci 1. in 2. razreda pa pridejo v šolo popoldne ob 13.50. Sv. maše se morajo udeležiti vsi učenci - katoliki.
u— Nesreče. S kolesa je padla in se potolkla po glavi in rokah 50 letna Julija Korčetova iz Hotedršice, 3 letni sinček posestnika Janez Korošec iz Cerknice jo neprevidno stopal oko ji krave, k; ga je z rogom sunila v lice. Stopalo desne noge si je poškodoval 44 letni ključavničar Viktor Batič iz Ljubljane. Pri mlatilnici se je ponesrečil 13 letni sin posestnika Ivan Bezlaj iz Vrbijenj. Transmisija ga j? zgrabila in je fant dobil poškodbe na glavi in po vsem telesu. Matej Breskvar, 54 letni železničar iz Zaloga, ima ranjeno desnico. Po stopnicah je padel in si zlomil desnico 56 letni upokojeni sprevodnik Ivan Sirac iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Iz Spodnfe štajerske
Novi grobovi, v mariborski bolnišnic: je umrla 24 letna Franč;ška Junkerjeva z Janževega vrha pn Rifniku. V novi vasi pri Mariboru je umri 691etn'i upokojeni že_ lezniški uradnik Anton Kolednik. V Mariboru je umrl 79 letni ključavničar Franc Krebs.
Smrtne nesreče. 571etni uslužbenec urada deželnega svetnika v Ljutomeru Maks Pogrujc je nedavni večer šei čez cesto proti domu. Isti trenutek pa ga je podrl neki divjevozeči tovorni avto. ki je drvel iz Radgone proti Ormožu. Pogrujc je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil zelo priljubljen. kar je pričala udeležba pri pogrebu preteklo sredo. — V bližini Spodnje Kungote pa je obležal pod tovornim avtom 351etni viničar Henrik Kopčič.
Mladina spoznava hranilnico. V letošnjem tednu štednje je mariborska okrožna in mestna hranilnica sklenila razkazati mariborski mladini, kak je obrat v velikem denarnem zavodu. Mladina raznih zavodov spoznava v posameznih oddelk'h, kako se uporablja denar, ki je naložen v banki ali hranilnici in. kako ga shranjujejo in kako uradujejo v pisarnah
Narod sio gledališče
DRAMA
Nedelja, 1. novembra: ob 16.: Hamlet. Izven
Ponedeljek, 2. novembra: ob 16.: Oče naš. Red A
Torek, 3. novembra: zaprto
Sreda, 4. novembra: ob 16.: Hamlet. Red B
OPERA
Nedelja, 1. novembra: ob 16.: Traviata.
Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 2. novembra: zaprto Torek, 3. novembra: ob 16.: Gasparone.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 4. novembra: ob 16.: Traviata. Red Sreda
G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Ribičeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Sladoljev, Germont — Janko, Dou-phol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Ga-ston — B. Sancin, Grenvil — T. Petrovčič k. g., sluga — Gregorin. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin.
Ves spored bo na stadionu
Zadnjih pet tekem v treh kolih jesenskega nogometnega turnirja
Tako smo torej kar mimogrede — v sportu se te dni vrstijo mnogo hitreje kakor na drugih toriščih — dospeli do tretjega termina v jesenskem nogometnem tekmovanjr ljubljanskih enajstoric, ki bo obenem tudi zadnji za več kakor polovico udeležencev. Po propozicijah za to tekmovanje bodo ostali v konkurenc; samo še štirje ožji finalisti, vsi iz turnirja B. in sicer oba prva in oba druga v vsaki skupini.	u
Naraščajska moštva so svoja mesta bolj ali manj že razdelila, kar velja — tako na splošno seveda, kolikor ne govorimo v naprej o dogodkih, ki so odvisni od nogometne žoge — predvsem za najboljše in najs]abše. Ce ne bo presenečenj, pa bo verjetno tudi na ostalih dveh mestih ostalo vse pri starem. Tekmi, v katerih bodo oddane zadnje štiri točke v tej konkurenci, sta naslednji:
ob 10.30: Mladika — Žabjek in ob 11.30 Dopotevoro iz tobačne tovarne — Vič.
V turnirju starejših je tekma med Mladiko in Korotanom v I. skupini odločilna za zasedbo drugega — z neverjetnimi pogoji tudi prvega — mesta med trojico sodelujočih. Približno tako važno bo tudi srečanje med Dopolavorom in Vičem. saj bodo tudi tukaj dopolavoristi skušali naviti svoj p]us
—	to že računamo, da jih Vič ne bo spravil ob točki — kar se da v višino in se tako čim bolj približati vodilnemu Marsu. Seveda pa je treba upoštevati, da Ima danes svojo tekmo tudi Mars, in sicer celo z najšibkejšim partnerjem vsega turnirja, kar pomeni, da bo verjetno še izboljšal raz. liko golov in se tako v vsakem primeru vsidral ra prvo mesto v tej skupini. Vse to so seveda one večne nogometne prognoze, o katerih smo se že često kesali, če smo se spustili vanje.
Ostanimo torej samo pri konkretnem in povejmo še enkrat, kako je razdeljen današnji spored med šestimi udeleženci m. kola:
ob 13.30 Dopolavoro iz tobačne tovarne
—	Vič. ob 14.50 Mladika—Korotan m ob 16.10 Mars—žabjek.
Po zadnjem obvestilu prirediteljev bodo vse današnje tekme na stadionu ob Dunajski cesti, nasproti Igrišča SK Ljubljane. Gotovo bo ta okoliščina še dvignila število obiskovalcev, saj je razgled na Igralni prostor tamkaj mnogo lepši kakor na travniku.
V. kolo tekem za točke
Peta zaporedna repriza nogometnega prvenstva po italijanskih terenih je ra vrsti današnjo nedeljo in spet bo oddanih novih sto in še toliko točk za poznejše naslove in prestope med boljše in najboljše v nogometni družini.
V ostalem je na sporedu naslednjih osem
tekem:
v VicfnzI : Vleenza — MIlan©, v Ph*»-zl : Florentina — Venezia, v Rimu : Roma — Torino, v Genovi : Genova — Li-guria, v Torinu : Jnventiis — Atalanta, v Livornu : Livorno — Lazio, v Milanu : Am-broslana — Bologna in v Triestu : Triesti-na — Bari.
Pari današnje nedelje so razporejeni take le:
Novara—Pro Patria, Alessandrla—Plsa, Modena—Pescara, Bresda—Savoita, Anco-nitana—Cremonese, Spezia—Udinese, Pa--dova—Siena, Mater—Palemmo in Napoli —Fanfulla.
•
Današnja nedelja pa bo imela za sladokusce te vrste še dva posebno slastna dodatka, in sicer v obliki dveh mednarodnih tekem.
V Stuttgartn bodo danes Hrvati igrali z Nemci. Hrvatska reprezentanca, ki je bila sestavijena že pred dobrim tednom iz večine Gradjanskega, je bila po zadnjih vesteh močno spremenjena, ker je cela vrsta igralcev nesposobnih za igro. V moštvo je bilo sprejetih več Haškovcev in še Con-cordijašev, kar pa bo gotovo šlo na račun dobrega razumevanja v igri. Nemci so precej v treningu in imajo na vse zadnje tudi prednost domačega igrišča, tako da v tej tekmi Hrvate ne čaka mnogo lahkega in tudi ne veselega.
Druga meddržavna tekma v nogometu bo obenem v Budimpešti med Švico in madžarsko. Skoraj leto dni je mini]o od zadnjega srečanja med obema elitama in takrat so Madžari v Curihu zmagali z 2 : 1, potem pa je prišlo do nekih sporov in obe zvezi sta sploh prekinili vse medsebojne odnošaje. Zdaj je ta zadrega spravljena s sveta in v tem znamenju se danes sestajajo najboljši nogometaši obeh narodov. In pa tudi zaradi tega. da bi se Švicarji morda revanširali za oni zadnji poraz iz 1. 1941. Zanimivo je, da bo v madžarskem moštvu nastopil tudi nekdanji jugoslovanski igralec šipoš. ki je nedavno iz Bukarešte prestopi] v Ferencvaros in so ga zdaj že odredili v državno zastopstvo Madžarske.
Najstarejša ljubljanska p ©kopališča
£no najstarejših ljubljanskih pckspafišs je bilo meaila nekje na p?3st5>ra sedanje
kreslfe
Stara pokopališča nam povedo marsikaj o zgcdovinj krajev. Najstarejša ljubljanska pokopališča se nam pa niso ohranila in niti več ne vemo za vsa, kje so bila. Prihodnji rodovi bodo najbrž tudi že pozabili, da je bilo pokopališče pri Sv. Krištofu. Življenjska sila Ljubljane je bila tako velika, da so se pokopališča morala umikati pred razvijajočim se mestom in so se du-fcla v njem. Ljubljana je prerasla emonske grobove in svoja pokopališča. Zdaj se je mesto razširilo tudi že do »novega« pokopališča, do Sv. Križa. Kmalu bodo morali začeti razmišljati, kje bi našli primernejši prostor za novo pokopališče.
Kje so bila prva ljubljanska pokopališča?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vemo sicer, da je bilo eno najstarejših pokopališč pri šentpetrski cerkvi, vendar ga moramo uvrstiti v novejšo dobo. Kje so bila še starejša mestna pokopališča? Zgodovinarji nas opozarjajo, da so se kristjani v začetku in še dolgo v srednjem veku držali strogo načela, da morajo biti pokopališča oddaljena od obljudenih krajev. Tega načela so se držali tako trdno, kakor da so, za razliko od poganov, pokopavali mrtve, a ne sežigali. Na to se moramo vsekakor ozirati pri vprašanju, kje je bilo prvo pokopališče srednjeveške Ljubljane. Obseg mesta nam je znan. Vemo; kje je obdajalo mesto obzidje. Pokopališče je torej treba iskati zunaj mestnega obzidja. Vprašanje pa je, kako daleč je bilo pokopališče oddaljeno od mestnega obzidja.
Številne ljubljanske izkopnine
Čeprav so bile v Ljubljani izkopane izredno številne zgodovinske naj<ibe, med njimi vendar ni bilo mnogo srednjeveških grobov, da bi lahko po njih sklepali, kje je bilo pokopališče. Rimski grobovi seveda ne spadajo sem; rimska pokopališča ali nekropole s_veda nimajo nič skupnega s krščanskimi pokopališči. Znamo je, da so Rimljani pokopavali svoje mrtve ob cestah v kamnitih sarkofagih. Niso jih sežigali v vseh dobah in zgodovinarji prav po tem navadno sklepajo, kako star je najdeni sarkofag. V Ljubljani so bili odkopani nešteti rimski grobovi, tudj v novejšem času. Vendar je bilo najdenih tudi nekaj grobov iz poznejše dobe. Po najdenih grobovih na kraju sedanje kresije je krajevni zgodovinar prof. Iv. Vrhovec sklepal, da je bilo najbrž tam ljubljansko pokopališče, kar pa seveda ni povsem zanesljivo. Vedeti pa moramo predvsem, da je tam bilo lahko pokopališče le v dobi, ko je Ljubljana segala samo od začetka Karlovške ceste do čevljarskega mostu. Sedanji Mestni trg je Pa bil kaj kmalu vključen v mesto, prej kakor je domneval ter dokazoval Vrhovec. Vendar je verjetno, da je bilo tam kdaj ljubljansko pokopališče, a moralo je biti opuščeno že zelo zgodaj, najbrž že v onem tisočletju. Kosti so našli, ko so podirali staro poslopje meščanskega špitaia po potresu.
Pokopavanje v cerkvah in samostanih
Katoličani se pa niso vedno držali načela, da morajo biti pokopališča oddaljena od krajev. V X. in XI. stoletju so se na cerkvenih zborih še odločno zavzemali za to načelo. Kaže, da se ga niso več držali dolgo potem. To nam postane razumljivo, če se zamislimo v razmere tistih nemirnih dob, neprestanih bojev, kužnih bolezni in nereda. Vedeti moramo, da je bilo v srednjem veku marsikatero mesto delj časa oblegano. Tedaj pač niso mogli pokopavati mrličev zunaj mesta ali vsaj ne daleč od njega. Najbrž so tudi precej vlekli zgledi menihov, ki so začeli pokopavati svoje brate v samostanih. Sicer so imeli tudi me-nihj v začetku pokopališča na neobljudenih krajih. Sčasom je postalo pokopavanje menihov v samostanih splošno, vendar menda v 13. stoletju še ne. Končno niso pokopavali v stamestanu le menihov, temveč tudi posvetne ljudi. V začetku so redovniki odločno odklanjali pokopavanje posvetnih vernikov v samostanu. Niti svojih največjih dobrotnikov niso hoteli pokopati v samostanu. Vrhovec misli, da v 13. stoletju n; bil pokopan še noben Ljubljančan v samostanu, še manj pa v cerkvi. Prvi cerkveni zbor je pokopavanje v cerkvah strogo prepovedal. V cerkvah so smeli hraniti le relikvije. Sčasom se pa željam uglednih vernikov, ki so želeli biti pokopani na svetem kraju, niso mogli več upirati. V začetku je bilo pokopavanje v cerkvah velika izjema; le največji mogooniki so dosegli to čast, kralji, kardinali in Škofi. Eden prvih mogočnikov, če ne celo prvi, je bil Karol Veliki, ki je bil pokopan v cerkvi (v Aachnu). To se je zgodilo že v 9. stoletju, leta 814. Karol Veliki je bil posebna izjema in vedeti mOiamo. da je bil pozneje tudi proglase za svetnika. Seveda so tudi v ljubljankih cerkvah začeli v tisti dobi, ko se je ta običaj razširil drugje po svetu, pokopavati posvetu-; vernike,
Pokopališče pri frančiškanskem samostanu
Eno najstarejših ljubljanskih pokopališč je bilo pri frančiškanskem samostanu, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu (pozneje gimnazija). Ob tem samostanu je bila ena najstarejših ljubljanskih cerkva. Bivši (pozneje prezidani) samostan so podrl; po potresu, 1. 1899. Okrog samostanske cerkve je bilo že zdavnaj pokopališče, najbrž takoj v začetku dobe, ko ni več veljalo načelo, da morajo bit} pokopališča oddaljena od naselij. Da je bilo na Vodnikovem trgu nekdaj pokopališče, ni zgolj domneva. Mnogo veljakov je bilo pokopanih v samostanski cerkvi, ki so jo podrli, ko se je v bivšem samostanu naselila gimnazija. Ko so cerkev podirali, so odkopali nad 340 trupel in nekatera niso še razpadla. Krste so bile shranjene tudi v samostanskih hodnikih. Tu so bili pokopanj odličniki naj-
veljavnejših rodbin kranjske dežele, grofi in baroni; tako jih je bilo iz rodbine Au-erspergov 20, Elagajev 15, Barba 8 in mnogi drugi. S:veda s'- pokopavali vernike tudi v drugih ljubljanskih cerkvah, tako v špi-talski cerkvici sv. Elizabete, ki je bila dolgo v rokah protestantov. Cerkev so podrli 1. 1783. Dokazano je, da so protestanti pokopavali svoje vernike v letih od 1578 do 1596 tudj v drugih ljubljanskih pokopališčih, odnosno cerkvah, in sicer pri Šen-klavžu, Sv. Jakobu, šontpetru in pri frančiškanih.
Šentpetrsko pokopališče največje
že tedaj, ko so pokopavali tudi pri drugih ljubljanskih cerkvah, odnosno v njih, je bilo šentpetrsko pokopališče največje. To je razumljivo, saj je bila šentpetrska župnija dolgo največja v deželi in edma ljubljanska." Na :"entpetrskem pokopališču seveda niso pokopavali ie veljakov, temveč prav tako revne kakor bogate. Ko ugledni Ljubljančani niso našli za svoje rajne prostora drugje, so morali biti zadovoljni tudi s prostorom na šentpetrskem pokopališču. Od tega pokopališča se nam je ohranilo le nekaj nagrobnikov, ki so vzidani v cerkev. Iz njih pa sprevid mo. da so tam pokopavali tudi odličnike. Poleg katoličanov so bili pokopani na šentpetrskem pokopališču tudi nekateri veljavni protestanti kljub hudim trenjem in sporom. Tako je bil tam pokopan Jurij Dalmatin, ki je polagal, razen Trubarja, temelje književni slovenščini, saj je prevel sveto pismo v slovenščino. Tudi Jurij »Kobila«, kakor so imenovali zasmehljivo nasprotniki Jurija Jurešiča, je bil tam pokopan, razen številnih drugih protestantskih pridigarjev. Vendar so protestanti imeli menda že v 16. stoletju tudi svoje pokopališče, in sicer nekje blizu Ajdovščine.
Opustitev šentpetrskega pokopališča je biia v zvezi s povečanjem šemtpetrske vojašnice in v glavnem z vladnim odlokom 1. 1779, ko je vlada Marije Terezije prepovedala pokopavanje v obljudenih krajih. Pokopališče pri šentpetrski cerkvi so morali takoj opustiti iii tedaj so morali najti prostor za novega. Cerkev sv. Krištofa je bilo podružnica šentpetra in ker je bila tedaj precej daleč od mesta in imela je primerno zemljišče, so pokopališče določili tam. O tem pokopališču pa bomo zapisali nekaj še prihodnjič.
Il*: sžg^gjE '
-V- - M
.........- «w-
T	> ' ^ *..'.,» 'Hs--. .
...•.v........-V. .....v.*-	•:••....,; •••:•• J "V
v	:•; '•	■>• ■■
: .......
Buski topovi, ki so jih uničile italijanske čete pri napredovanju v ozemlju Dona
sfr fffj c »s?^ ^'

Izgledi nemških deklet na tnažitev zelo razširjeno zraefno ntnen^s
tefgoviv na
Tudj lajik ve, da so se ob koncu prve svetovne vojne za mnoga leta zelo zmanjšale možitvene možnosti dekl-.t zaradi izgube dveh milijonov zas ženitev sposobnih mož, in je n. pr. samo pri Nemcih ostalo 1 in pol milijona žensk brez moža. človek običajno pričakuje v razvoju dogodkov ponovitve, čeprav ga zgodovina k temu ne upravičuje. Vsekakor menijo danes zlasti v Nemčiji mnoga dekleta in matere za možitev godnih deklet, da stoji pred vrati zopet strah velikega presežka žensk. Nemški znanstvenik dr. Aleksander Pau! odgovarja na to vprašanje z naslednjimi splošno zanimivimi razmotrivanji.
Predvsem ugotavlja, da številčno razmerje med samskimi moškimi, sposobnimi za zakon in enakimi dekleti, ne zavisi vedno od tega, koliko dečkov in deklet se je rodilo pred 20 ali več leti. Tega" številčnega razmerja ne spreminja samo izpadek zaradi smrti alj vojn. Mnogo bolj sta v tem pogledu važni dve vprašanji: povprečna razlika v poročitveni starosti med možem in ženo in ali število rojstev pri določenem narodu narašča ali pada. n_ceedvmshq»s-sumlh rdgov mlhw umih
Izkušnja je pokazala, da je razmerje med moškimi in ženskimi dojenčki praviloma 106 : 100, da se torej dečkov rodi 6% več. V prejšnjih časih so ugotavljali, da so dečki dostopnejši za otroške bolezni, tako da se je razmerje med obema spoloma do starosti primerne za možitev izenačilo. Izboljšana nega dojenčkov in otrok je pa vodila do tega, da nastopi starostno izenačenje spolov danes šele v 56. življenjskem letu. Dotlej obstoja vedno presežek moških in šele po 56. letu starosti nastopi po tem merjenju presežek žensk, ki ga pa v tej visoki življenjski dobi že skoraj ni mogoče več oceniti kot zmanjšanje možitvenih izgledov.
če hočemo možitvene možnosti pravilno oceniti, ne smemo števila moških enega letnika primerjati s številom žensk istega letnika temveč moramo izhajati iz dejstva, da se možje poročijo povprečno s tri leta mlajšimi ženskami. Torej moramo število moških določenega letnika primerjati s številom žensk tri leta mlajšega letnika n. pr. moški letnik 1910 z ženskim letom
1913 Če število rojstev pri d.!očcn;m narodu narašča, je kasnejši letnik močnejši kakor prejšnji. Vsebuje torej več deklet, kakor tisti letnik, iz katerega izhajajo možje. To bi kazalo na presežek žensk. Na podlagi številk, veljavnih za Nemčijo, je preizkus pokazal naslednji rezultat:
če vzamemo n. pr. 10 rojstnih letnikov 1891—1900, ugotovmo, da je bilo v tem času rojenih 9,777.014 dečkov in 9.225.910 deklic. Torej je bil dosežen presežek moških za 551.134. če pa primerjamo število j moških teh deset letnikov s številom žensk za 3 leta mlajšega desetletja 1894—1903, je razmerje v starosti 20 let, torej ob nastopu za mož:tev sposobne dobe, naslednje: moških je 8,535 365. žensk pa 8.492.107, Presežek moških se je tako zmanjšal od 551.134 na 44.258.
Is tega sklepajo, da ima moški presežek pri naraščajočem prebivalstvu padajočo tendenco. Enak račun je bil izveden za dobo padca rojstev pri Nemcih, pri čemer je bilo za osnovo število moških osm h letnikov 1923—1930 in število žensk letnikov 1926—1933. Pri teh letnikih se je ob nastopu možitvene starosti pokazal presežek moških v višinj 538 985. Pri narodu, katerega število se manjša, kaže torej presežek moških stopnjujočo tendenco, kar se pravi
PRAKTIČNA ŽENA
—	Kaj si dala možu za god?
—	Sto cigar.
—	To je pa predrago darilo.
—	Kaj še! Nič me ni stalo. Skozi v?e leto sem mu jemala cigare drugo za drugo iz doze in jih spravljala.
NAJBOLJŠI ODGOVOR
—	Dečko, ali veš, kje se dobi sadje? — vpraša gospod na ulici Janezka.
—	Vem — na drevesu, — odgovori deček.
SODOBEN PRIMER
Študentka pride k izpitu in profesor jo vpraša, ali mu more povedati primer iz uporabe kemičnih sredstev v moderni civilizaciji.
—	Svetlolaske, — mu odgovori.
z drugimi besedami da se možitveni izgledi za ženske večajo.
Praktična uporaba te metode preračunavanja v zvezi s podatki nemškega štetja leta 1939 ugotavlja, da so Nemci vstopili v vojno s precejšnjim moškim presežkom, že v 12 letnikih 1903 do 1914 je znašal napram ženskim letnikom 1906—1917 nad 600.000. če se preizkusijo 3ledeči letniki, se ugotovi zopet okoli 700.000 mož več kakor žensk. Tendenca k stopnjujočemu se moškemu presežku bo šele tedaj izginila, ko bodo stopili v starost sposobno za možitev rojstri letniki z večjim številom rojstev, torej pribl žno po 10 letih.
Pri praktični presoji možitvenih izgledov pa je treba še upoštevati, da se je v
Nemčiji od leta 1933. naglo večalo Število
porok, ki jim je ob začetku vojne sledil še nadaljnji izredni val. Ob tem času so ae med drugim poročili nenavadno številni moški starejših letnikov, ki pa niso izbrali žensk večinoma iz njim pripadajočih le tri leta mlajših letnikov, temveč iz znatno mlajših. Tako kaže slika, da je veliko število moških letnikov usmerilo svojo izbiro žensk na manjše število mladih za možitev sposobnih dekliških letnikov, iz katerih so se omožile dekleta deloma »predčasno«.
Izgledi za možitve nemških deklet v bližnjih 10 letih so torej zelo ugodni in je zelo upravičeno upanje, da tudi nadaljevanje vojske Pr v tem pogledu prineslo bistvenih .zprememb
j je špinača
take čislana?
Marsikateremu bledičnemu meščanskemu otroku je špinača obležala v želodcu v pravem pomenu besede, ker so ga pitali z njo res tako, da se mu je morala pristuditi-Zdravniki radi priporočajo špinačo bledič-nim, slabim otrokom še danaanes. spinača slovi že dolgo kot zelo zdravilna zelenjava. Mešeani jo čislajo zaradi njene resnične ali namišljene kakovosti vsaj tako kakor paradižnike in citrone (zaradi vitaminov). Sicer pa iz špinače pripravljamo precej okusne jedi. Najbolj je priljubljena nekakšna omaka h krompirjevi kaši. Gospodinje jo najraje pripravljajo s smetano. Odrasli silijo tudi zlrave, rdečelične otroke, naj jedo čim več špinače. Toda otroci se navadno otepajo najbolj prav tistega, kar jim najbolj ponujajo. Včasih so odrasli vprav nesrečni, ker ne morejo prepričati otrok, kako dobra je špinača. Kako je v resnici s špinačo? Poskušajmo na to odgovoriti nekoliko danes. — Po novejših ugotovitvah špinača baje ne vsebuje železa, a njena vrednost je velika zaradi vitamina A.
Špinača in ribje olje
Še bolj Kakor špinača, je bilo zasovraže-no ribje olje. Zakaj ga omenjamo? Ribje olje je namreč precej sorodno špinači: vsebuje mnogo vitamina A. Po količini vitamina A je ribje olje na prvem mestu. Otroci, ki so morali popiti mnogo ribjega olja in pojesti še več špinače, bi pa rekli, da je na prvem mestu tudi med najbolj neprijetnimi jedrni in zdravili. — če povemo, da ribje olje in špinača vsebujeta mnogo vitamina A, morate še vedeti kaj več o tem vitaminu. Zakaj je potreben vitamin A in katera živila ga vsebujejo? Strokovnjaki nam povedo, da je vitamin A neobhodno potreben za normalno funkcijo Stanič sluznice in kože. Potreben je pa tudi, ker bi se brez, njega ne mogla obnavljati propadajoča organična substanca. Ko telo začuti pomankanje vitamina A, se kmalu začno kazati škodljive posledice. Tako se začne povrhnica izsuševati, zlasti na nožnici in veznici. Suha povrhnica sčasom postane rožena in na nji nastajajo čiri in rane. Ob hujšem obolenju roženica razpade in človek oslepi. Pojav te bolezni na očeh strokovnjaki imenujejo: kseroftalmija ali keromalacija. Pomanjkanje vitamina A je lahko tudi vzrok kurje slepote in slepote za barve. Avitaminoza je baje tuli ječmen na očesu, prav tako zaradi pomanjkanja vitamina A. Bolezenskih znakov zaradi pomanjkanja tega vitamina je še več. Suha kcža, ki se lušči, prezgodnja osivelost las, ki izgube sijaj ter postanejo krhki in suhi — vse to so znaki avitaminoze A. K znakom te bolezni štejejo tudi motnje v prebavi, prolive, pomanjkanje teka, živčne motnje, slabokrvnost itd. Cel0 sečni in žol-čni kamni nastajajo zaradi pomanjkanja vitamina A. Dognali so tudi, da je s tem vitaminom mogoče zmanjšati umrljivost za pljučnico. Povsem zanesljivo je, da kurjo slepoto povzroča pomanjkanje vitamina A. Vprav čudovito je, da je kurjo slepoto spoznal že najpomembnejši zdravnik starega veka, Hipokrit ter da jo je ziravil z jetri namočenimi v medu, kar povsem ustreza modernim načelom zdravilstva.
Živila, ki vsebujejo vitamin A
Vitamin A vsebujejo mnoga živila, tako da je čudno, če ljudje kljub temu obolevajo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Vitamin A sicer vsebuje meso in tudi v mleku ga je precej; če pa mesa delj časa ne uživamo, je vendar dovolj rastlinske hrane, bogate na vitaminu A, odnosno na njegovih provitaminih. Vedeti moramo, da organizem sprejema vitamin A iz živalske hrane neposredno, n. pr. iz mleka, mesa, sira itd., iz rastlinske hrane pa le karotin in karo-tinoide, torej še nerazvit vitamin. Ribje olje vsebuje mnogo čistega vitamina A in iz te »surovine« tudi pridobivajo čisti vitamin. Ne smemo se čuditi, da pride pogosto do pomanjkanja vitamina A, kajti mnogo se ga uniči v z.:V;l'.h, preden jih užijemo. Vitamin A je zelo občutljiv za zra«; kmalu se spoji s kisikom ter razpade. To pa velja tudi za provitarmne "itamina A. Zato ni le dovolj, da uživamo živila, ki so znana, da vsebujejo vitamin A, temveč moramo uživati tudi takšna, ki imajo v resnici še ta vitamin. Ceniti pa moramo seveda predvsem tista živila, ki vsebujejo čim več tega vitamina, kajti če je že v njih uničenega precej vitamina ali provita-minov, je vendar verjenost, da jih je nekaj še ohranjenih.
Koliko vitamina A je v živilih
Rekli smo, da vsebuje ribje ol^e največ vitamina A. Seveda pa ui vsako ribje olje enako dobro in računati je treba, da je včasih v njem že uničenega precej vitamina. Strokovnjaki so dognali, da vsebuje ribje olje 10.000 do 500.000 ' vitaminskih enot vitamina A. Viiimo torej, da je kakovost ribjega olja lahko zelo različna To velja tudi za druga živila. Prav tako špinača, ki sledi takoj za ribjim oljem po količini titamina A, ni vedno enako bogata na vitaminih. Računajo, da vsebuje po 25.C00 do 60.000 vitamina. Na tretjem mestu je jajčni rumenjak; vsebuje 10.000 do 50.000 enot vitamina. Približno enake kakovosti je surovo maslo: 5.000 do 50.000 enot. Precej provitamina A — torej ne čistega vitamina — vsebuje rumeno korenje, ki mu daje karotin, t. j. protivitamin, značilno rumeno ali rdečkasto barvo. Nedavno smo pa opozorili, da je tudi nevarnost, če bi uživali preveč rumenega korenja. Vendar smemo reči, da je skoraj večja nevarnost, obolenja za avitaminozo kakor za hi-gerviUuninozo, zlasti še, če ne uživagio
mnogo živalske hrane: mesa, jajc, sira, mleka itd. Poleti hrana nedvomno vsebuje dovolj vitamina A, ko so provitamini v povrtnini še ohranjeni. Provitamine A vsebujejo še mnogi pridelki. Tako računajo, da je v zeleni zeljnati salati 50.000 vitaminskih enot vitamina A. Tudi v paradižnikih, ki vsebujejo še druge vitamine, je precej vitamina A, 4.000 enot. Skoraj prav toliko ga je v zeleni in stročjem fižolu, okrog 3.500 enot. V mleku je čisti vitamin A, a ga je v primeri z nekaterimi drugimi živili malo: 500 do 2.000 enot. Meščani zelo cenijo borovnice, baje tudi zaradi vitaminov. V resnici se mnogi sklicujejo na vitamine, ko govore o posebnostih in kakovosti borovnic. Dognano je, da borovnice vsebujejo do 2.000 vitaminskih enot vitamina.
Ravnajte pazljivo z živili!
Kako prepoznamo živila, koliko vitaminov vsebujejo? To bi bilo res zelo potrebno, da bi živila prepoznali že na zunaj, če vsebujejo vitamine. Težko sd je zapomniti .katere vitamine in koliko jih vsebujejo posamezna živila, tabele pa človek tudi ne more imeti pri sebi. V resnici nekatera živila lahko prepoznamo, če vsebujejo vitamin A odnosno protivitamine. Pravilo je, da povrtnina in poljski pridelki vsebujejo tem več provitamina A, čim bolj so rumeni, rdeči ali rdečkasti. Najboljši primer je korenje. Da to drži, nam dokazuje tudi primer žita: žito ne vsebuje mnogo rastlinskega barvila, zato pa tudi moka ne vsebuje mnogo vitamina A. Prav tako je malo vitamina A v jedilnem oJju, čeprav bi kdo sodil, češ, če je že toliko vitamina A v ribjem olju, zakaj bi ga ne bilo tudi v rastlinskem?!* Kakor rečeno, vsebuje maslo precej vitamina A. Zapomniti si pa moramo, da vsako maslo ni enako bogato na tem vitaminu. Precej vitamina se v maslu uniči, če ne ravnamo dovolj pazljivo s tem dragocenim živilom. Ko vemo, da je vitamin A občutljiv za zrak — škoduje mu pa tudi svetloba — bomo maslo shranjevali v temnem prostoru in v posodi — najbolje pod vodo — kamor ne prodira mnogo zraka. Pazljivo moramo ravnati, kolikor je pač mogoče, tudi z drugimi živili, da se v njih ohrani čim več vitamina. Zavedati se morate, da kakovost živil trpi zelo, če so v njih uničeni vitamini. Ni do-■ n r'a r" človek naje »do sitega«, kakor pravimo, temveč da s hrano sprejme tudi vse snovi, potrebne organizmu, a ne le tiste, ki mu dajo občutek, da je sit. Ljudje niti ne slutijo, koliko bolezni je treba pripisovati pomanjkanju vitaminov v hrani. Mnogo bolj zdravi bi bili, če bi veleli o vitaminih več in če ne bi ocenjevali živil zgolj po njihovi hranilni vrednosti kakor so delaii prejšnja desetletja. — Zapomnimo si še, katero živila vsebujejo precej karo-tina, t. j. provitamini A, ker vseh živil preprosti človek vendar ne more presoditi na sam pogled! Karotin se pogosto skriva med zelenilom; na vsebuje ga le korenje. Precej ga je v vsej zelenjavi in zelenem stročju, tudi v graihu, ne le stročjem fižolu. Zanimalo vas bo, da je precej karotina tudi v lisicah, gobah, ki imajo podobno barvo kakor rdeče korenje. Karotine vsebujejo razne vrste močno barvitega sadja, veni ar ga je malo v hruškah in jagodah, kakor trde raziskovalci Več ga je v paradižnikih kakor v cvetači, kumarah in rdečem zelju, čeprav ga ni posebno mnogo v kosmuljahi ribezu, breskvah in v čreš-njah, ga je vendar mnogo več kakor v repi, belem zelju, moki in krompirju. Glede na vitamin A svinjska mast zelo zaostaja za maslom, ker ne vsebuje tega vitamina, Seveda pa moramo živila ocenjevati po tem, koliko vsebujejo vseh vitaminov, ne le ene vrste, čeprav so nekateri vitamini vsaj navidez pomembnejši od drugih
Pospeševanje ovčjereje • v Turčiji
Turško kmetijsko ministrstvo si že več let prizadeva zboljšati domače pasme ovac, da bi dajale boljšo volno in več mesa. Iz domače volne lahko izdelujejo samo blago za vojaške plašče in podobno, boljše vrste blaga pa mora Turčija uvažati Da bi se mogla Turčija polagoma osamosvojiti tudi na tem polju, uvaža kmetijsko ministrstvo plemenske ovne merinske pasme iz Nemčije. Nedavno je dobila Turčija iz Nemčije 750 takih ovnov, v kratkem jih pa dobi še toliko. Če se bo hotela Turčija v pogledu dobre volne osamosvojiti, bo morala skozi več let uvažati še približno po 2500 plemenskih ovnov letno. Uvoz fine volne v obliki oblek in plaščev je znašal pred vojno letno okrog 3 milijone kg, dočim znaša vsa poraba v Turčiji letno 10 milijonov.
POZNA GA
—	Ali si čitala danes v novinah članek o tekočem zraku? — vpraša mož ženo.
—	Kaj, o tekočem zraku ? Zdaj bom morala pa paziti, da mi še zraka ne popiješ.
TEŽKA UGANKA
—	Mama, jaz imam v žepu nekaj, kar mi ne pade iz njega, tudi če ga obrnem.
—	Kaj pa imaš?
—	Luknjo.
VREME JE KRJVO
—	Dežnik sem ti posodil že ored desetimi dnevi, pa mi ga šele danes vračaš.
—	Saj nisem jaz kriv, da je ves ta čas fleževajo,
Zakaj je krompir najpomembnejša hrana
Povprečna poraba krompirja znaša pri nas na posameznika in leto 80 do los kg Krompir nam da na dan okrog 15% hranilnih snovi
Med vsemi živili cenimo krompir upravičeno najbolj; ni sicer najboljši in najredil-nejši; ne moremo ga primerjati z mesom in z nekaterimi drugimi, na hranilnih snoveh bogatimi živili. Toda krompir je vsakdanja hrana in lahko nadomešča precej dobro razna sicer boljša živila. Niti z mesom ga ne moremo nadomestiti. Tudi same močnate jedi ne morejo dolgo nado-mestovati krompirja. Prav tako pogrešamo krompir prej ali slej, če se hranimo le s sočivjem in zelenjavo. Zato naj opozorimo ob tej priliki na ugotovitve živilskih strokovnjakov, kemikov, kmetijskih inženjerjev n gospodarstvenikov, izražene v številkah. O krompirju kot hrani piše »Kmetovalec«:
Krompir, naš kruh
Krompir zelo cenijo tudi v drugih državah. V mirno dobi naše prebivalstvo ni bilo med največjimi porabniki krompirja, vendar pa tudi ne med najmanjšimi. .Leta 1039 je bila največja poraba krompirja med evropskimi državami v Belgiji, in sicer nad 227 kg na prebivalca na leto. Tam je pa bila tudi zelo velika poraba kruha, in sicer 202.67 kg; večja je bila samo v Bolgariji (218.24 kg). Pri nas so strokovnjaki računali na prebivalca in leto po 80 do 100 kg krompirja in 100 do 120 kg kruha. To velja seveda za mirno dobo. Toda, četudi bi zdaj ne bila poraba krompirja večja kakor kruha, bi vendar smeli reči, da je krompir naš kruh v pravem pomenu besede. Jemo ga vsak dan in celo kruh bi laže pogrešali kakor krompir. Zakaj je krompir tako priljubljen? Če se obrnemo na kemika, da bi nam povedal, kakšne hranilne snovi vsebuje krompir, bomo še bolj sprevideli, kako velikega pomena je to živilo. Krompir vsebuje 17.5%. škroba. Kaj to pomeni, spoznamo, ko zvemo, da je škrob osnova' ljudske in živalske prehrane. Sicer krompir ne vsebuje mnogo nekaterih drugih hranilnih snovi, a zaradi tega ne izgubi na svojem pomenu. Krompir vsebuje okrog 2r/c beljakovin. Sorazmerno precej vsebuje rudninskih snovi, 1.09%, ki so tudi velikega pomena v prehrani. Krompir pa ima veliko vrednost kot živilo, ker vsebuje precej vitamina C. V nekaterih krajih se ljudje hranijo pretežno s krompirjem, vendar zaradi tega ne trpe telesno ter so precej dobro razviti. Tudi otroci revnih družin v hribovskih vaseh, kjer pogosto jedo sam, celo nezabeljen krompir, so zdravi in krepki. Novejša raziskovanja so pokazala, da je krompir izvrstno živilo, ker vsebuje razen pomembnih hranilnih snovi še razne druge, neobhodno potrebne sestavine hrane in da dobivamo iz njega pozimi, ko so vitamini najpotrebnejši, neobhodno potrebne vitamine.
Hranilnost krompirja
V Nemčiji so izračunali, da odpade izmed hranilnih snovi, ki jih potrebuje človek za redno prehrano, to se pravi beljakovin, ogljikovih vodanov in tolšč, 14.88% na krompir. V sestavi hrane je krompir v Nemčiji na 4. mestu po količini hranilnih snovi. Na prvem mestu je žito, za njim pa slede meso, mleko in krompir. Krompir nam da 8.32% beljakovin, 0.67% tolšč in 20.45% ogljikovih vodanov. Ogljikovi vodani so v naši hrani najbolje zastopani, zato je pomen krompirja še tem večji. Kar smo pa povedali o hranilnosti krompirja, velja za surov krompir. Zato moramo tudi skrbeti, da ne uničimo preveč hranilnih snovi pri pripravljanju jedi iz krompirja.
Priprava jedi
Pripravo jedi iz krompirja delimo na mehaničen in toplotni postopek. Pod mehaničnim postopkom razumemo lupljenje, str-ganje, rezanje in pranje krompirja, pod toplotnim pa kuhanje, dušenje, ali pečenje. Pri lupljenju surovega krompirja zavržemo precej hranilnih snovi, odnosno količine gomoljev. Računajo, da se pri lupljenju uniči do 25% krompirja. Zato v novejšem času ne svetujejo več lupljenja surovega krompirja. Krompir bi naj kuhali vedno le v olupkih. Raziskovalci so dognali, da je največ beljakovin v krompirju tik pod lupino, če lupimo krompir, zavržemo mnogo beljakovine. Prav tako je pod lupino največ mineralnih soli. Škrob je malo globlje, pa tudi vitamini se skrivajo v globljih plasteh v večji količini, še manj priporočljivo je, če olupimo krompir več ur pred kuhanjem, kakor delajo v velikih obratih; krompir olupijo že zvečer za kuhanje naslednji dan. Na zraku olupljen krompir sčasom počrni, ker se začne razkrajati zaradi delovanje enci-
mov. Kuharice to sicer vedo, zato pa naii-jejo na olupljeni krompir vode in včasih dodajo še kisa. To je zopet škodljivo, ker se v vodi izloči iz krompirja mnogo hra-nihnil snovi. Dognali so, da se je iz krompirja v vodi izlužilo v 15 urah do 3% hranilnih snovi. K tej izgubi bi bilo treba še prišteti seveda ono, ki je nastala že zaradi samega lupljenja surovega krompirja. Krompir izgubi tudi precej hranilnih snovi če ga predolgo kuhamo — bodisi oluplje-nega ali tudi neolupljenega — ker se izluži mnogo hranil, ko je razkuhan.
Zakaj krompir počrni?
Pogosto krompir pri kuhanju počrni. črni deli niso dobri in navadno so povsem neužitni, tako da je treba zavreči mnogo krompirja. Ni še povsem zadovoljivo pojasnjeno, zakaj krompir počrni, čeprav poznamo nekatere vzroke. Krompir navadno počrni, če gomolji med rastjo niso dobili nekaterih snovi. Krompir je kalijeva rastlina, zato potrebuje za svojo rast neobhodno kalij. Pogosto kalija v zemlji primanjkuje, zlasti, če gnojimo s samim hlevskim gnojem, odnosno z gnojili, ki vsebujejo predvsem dušik. Gomolji navadno kaj kmalu počrne, če je krompir rastel v zemlji, ki ni vsebovala dovolj kalija. Računati je pa treba tudi z drugimi vzroki. Včasih je treba počrnitev pripisovati boleznim ali, ker je til krompir obtolčen pri prevažanju in prelaganju. Letos je mnogim meščanom že doslej počrnel krompir, ker so ga kopali prezgodaj, ko je bila zemlja še razgreta. — Gospodinje se pogosto jeze, ker jim krompir pri kuhanju razpoka. Strokovnjaki pravijo, da posamezne vrste krompirja razpo-kajo pri kuhanju le, če gomolji niso še izgubili dovolj vlage. Ko bi bil krompir dovolj časa vskladiščen, torej, ko bi se primerno osus'1, bJ več ne pokal pri kuhanju.
Vsaka vrsta krompirja se ne skuha enako. Gospodinje pogosto tožijo, da se krom-
pir rad razxuoa, odnosno, da se na zunaj razkuha v sredin* je pa še trd. Ko so imele rekaj časa takšen krompir, so se sčasom navadile same, kako ga je treba kuhali. Izkazalo se je, da je treba posamezne vrste krompirja, ki vsebujejo mnogo škroba, kuhati v pari. Nekatere gospodinje so dodajale vodi tudi soli, kar je baje pomagalo. Ko je krompir pozimi sčasom izgubil precej škroba (odnosno, škrob se je spremenil v sladkor), se ni več tako kmalu razkuhal in dobil je tudi prijetnejši okus. Tudi vsebina beljakovin odloča pri času kuhanja. Razmerje med beljakovinami in škrobom bi naj bilo 1:15, kajti takšen krompir se najbolje skuha. Pri krompirju, ki se rad razkuha, lahko precej popravimo še po kuhanju; ko je krompir skuhan, vodo odlijemo in ga pustimo v toplem loncu, da čim več vode izhlapi. Potem se razkuhan krompir zopet precej strdi in ga laže lupimo.
Zakaj ima krompir tako različen okus:
Med krompirjem in krompirjem je razlika; nekatere vrste krompirja so dobre kakor žlahtni kostanj; ta krompir je »moč-nat«, razpada in je suh, oni je moker kakor repa, zopet drug pa je dovolj vlažen ter sočen, a vendar ne preveč voden. Nekateri je prijetno sladek, zopet drug celo grenek ali ima celo okus po milu. Okus krompirja zavisi od razmerja med beljakovinami in škrobom, čim več beljakovin vsebuje krompir, tem slabši ima okus. Na okus krompirja vpliva zelo gnojenje; če ima zemlja mnogo dušika, pridobi krompir več beljakovin. Dokazano je, da je krompir tem boljši, čim bolj je bil pognojen s kalijem. S številnimi poskusi so dognali, da je krompir najboljši, ne le da rodi najbolje, če gnojimo v naslednjem razmerju: na del dušika naj odpade 2.5 do 2.7 delov kalija.
Iz Novega mesta
n— Občinsld proračun razgrnjen. Osnutek občinskega proračuna za leto 1943. je razgrnjen na vpogled občinstvu v občinski pisarni.
n— Težka prometna nesreča. Med St.
Petrom in Družinsko vasjo se je na ostrem ovinku zaletel 2Sletni posestniški sin Janez Grablovec s kolesom v velik lojterski voz in pri tem tako nesrečno padel s kolesa, da sa je prebil čelo in zlomil obe nogi.
n— Neknadni vpis v meščansko šolo. Upravi tel jstvo državne meščanske šole v Novem mestu sporoča učencem in učenkam, ki se niso mogli doslej vpisati ali položiti izpitov, da se lahko vpišejo in polagajo izpite še do 10. novembra. Začetna služba božja bo 3. novembra ob 8. uri v kapiteljski cerkvi.
KLOBUČARNA »PAJK«
ram strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča
RUDOLF PAJK. Sv. Petra c. 38.
Zdravnik za očesne bolezni
Dr. ERNEST DEREANI
od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema od 9. do 10. in od 2. do 3. ure
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 14
©
O
-1
PREVODI IN VLOGE
v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafl jeva 13
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
MJUTROV" oglasni oddelek
Novi naslovi: Frančiškanska ul. 3.
IT*«-
2 951
in Frančiškanska 10
H
Jose Pinto je bil čuvaj v muzeju, ki je bil nameščen v bivši senatni palači, imenovani prej »inkvizicijska palača« Nekega dne je opazili obiskovalca, kii je stal več u:r pired vitrino, v kateri je bulo več kosov orožja starih Inkov, med njimi posebno lepo bodalo, ki je vedno vzbujalo občudovanje obiskovalcev muzeja Naslednje dni je tujec vedno znova prihajal in si je počasti pridobili njegovo zaupanje.
Nekega večera, ko so muzej pravkar zapirali in se je Pinto pripravljal, da zapusti dvorano, ga je neznaoev nagovoril s čudno ponudbo. Ponudil mu je visoko vsoto denarja, če mu prepusti omenjeno lepo bodalo Inkov za nekaj tednov. Dejal je, da si želi izgotoviti posnetek tega orožja Inkov, nato pa da mu bo originalni izvod vrnil. Pinto se je nekaj časa obotavljal, naslednji dan pa ga je tujec le pregovoril, da je vzel podkupnino in mu izročil dragoceno bodalo. Neznanec mu je povedal svoje ime n naslov.
Točno po enem tednu se je mož znova pojavil in prinesel s seboj bodalo. Prosil je Pinta, naj mu podaljša posojilni rok za nekaj dni. Pinto, ki je že med tem časom hudo trpel zaradi strahu, je odklonil, kajti Lahko bi se zgodilo, da bi muzejsko nadzorstvo opazilo, da je bodalo izginilo. Tujec je čuvaju znova ponudil visoko vsoto. Toda Pinto je ostal trden.
Tedaj se je lotila posredovanja njegova žena, ki je bila slučajno navzoča, in ni hotela vabljive vsote denarja kar tako odkloniti. Nagovarjala je svojega moža, naj sprejme ponudbo. Ob vztrajnem odklanjanju Pinta sta se oba zakonca začela prepirati in med prepirom je hotela žena nasilno odvzeti možu bodalo Mož se je branili in jii iztrgal orožje iz rok, pri čemer se je žena skoraj nevidno vrezala na enem iz- [ med prstov. Za rano sie ni nihče zmenil, ' niti Pinto niti njegova žena. Čudila sta se oba le, da se je tujec po tem dogodku razburjen naglo poslovil. Pinto je položil bodalo zopet v vitrino Prepur med obema zakoncema je bil naglo pozabljen.
Nekaj ut kasneje je žena tožila o močnih bolečinah. Takoj so poklicali zdravnika, toda njene smrti n.i bilo več mogoče preprečiti. Presenečen je zdravnik ugotovil za-
strupljenje s Curare, torej s tistim str a-"ni m strupom, ki so z njim stari Inki namazali svoja orožja, da so biile vse rane zanesljivo smrtne.
Tako je prišla zadeva pred sodišče. Čuvaj. ki se je spozabil v svoji dolžnosti, je izgubil svojo ženo m je bil kaznovan še s tremi leti zapora. Doslej pa oblastva niso mogla ugotoviti istovetnosti skrivnostnega tujca. Najti ga niso mogla nikjer. Zakaj je hotel izdelati imitacijo bodala. Ali je morda hotel preiskati stoletja stari strup Curare, ki je, kakor je prav dobro moral vedeti, še bil na bodalu? Skrivnost!
INSERIRAJTE V „ JUTRU"
nnnn-. nmnnnonnnnnnDnnnnnnnco
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana — Miklošičeva cesta 16
priporoča vse književne novosti v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. — šolske knjige.
itimi«ll«milllllw«mmrniLHmfmimiiiiHntlrm!rlMrtrltIiitiuiiiii(ir!iifitHirii,iitiii[MiniiuiiHinniiniiuiittiiMm
!	ROBERT RAZNOŽNIK
| LJUBLJANA, Pražakova ulica 8/1 f
E	=
Reprezentant tovarne KLEIN & STiEFEL, Stroji za obdelovanje lesa
.jiiiui«iimiiiwi"H""nrTi...............——
iiiiiniiiiiiiiimitiiinmii!:

Pllh in perje prodaja 8 R. SEVER, Marijin trg 2 J
| SGARAVATTI SEMENTI S. A. | |	PADOVA	f
1 Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. 1 | Semena za zelenjavo — krmila itd. 1 1 Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe S ^Mrmim n i n? in i Hin uif m r< i r n t 'ti 11 cri rmn f iifRimnif i nnrmif r* rim t» t n hhi »itn r min r?i t f t f i »i i ni immmmiimf rm:!: n iT
ZAHVALA
Zahvaljujeva se vsem, ki so sočustvovali z nama ob izgubi našega ljubljenega očka
doc. dr. JOSIPA CHOLEWE
in ga spremili na zadnji poti. Zlasti smo hvaležni Visokemu Komisarju Eksce-lenci Emilio Grazioliju za počastitev rajnega, odličnima govornikoma doktorju Carmelu Balistrieri, pokrajinskemu zdravniku, in dr. Francu Gerloviču, ravnatelju umobolnice, vsem plemenitim darovalcem vencev, cvetja in v dobrodelne namene, preč. župniku g. dr. A. Košmerlju, čč. sestram in vsem gg. predstavnikom oblasti in ustanov. Posebno hvaležnost dolgujeva gospej in gosp. dr. Jakši za izredno pomoč v najtežjih trenutkih.
Maša zadušnica bo v sredo, d„ novembra t. 1. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1942
BERTA in ANA MARIJA CHOLEWA

COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGRI-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN
Organismo economico della Confederazione Fascista dei Commercianti per il commercio coll'estero delle sementi e bulbi da destinarsi alla semina agri-cola. Vi fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo airimportazione ed all'esportazione.
Per informazioni serivere:
Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni xn gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu, člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na:
C. E. I. S. A. — Via Altabella 11 — B a logu a
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni
□ □ □ □ □
n □
□ □ □
Soc.
MILANO Vto F
Argellati 22 — Tel. 37.662 Via Camperio 10 — Tel. 152.801
PRODOTTl AUTARCHIC1 Gomma lacca — Reslne — Ver-nicette — Petroll — Sgrassanti Deterslvl — Glicine — Lubrlfi-cantl — Emulsivl — Cere per pavimentl — Solventi.
AVTARKIČNI PRODUKTI Guma za lake — Smole — Ličila — Petrolej! — Topila za maščobe — čistila — Glicine — Mazila — Emulzije — Vosek za tla — Raztopine.
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
P
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
□ □ □ □ □ □ □
n □
n i
p\e£cq HcttoC
AMARO1-1918''	GREtfAK "1918
Ljubljana Pletenine — bombažni izdelki
□ □ □ □ □ □ □ □ □
□ □ □ □
DAM S KO, MOŠKO □
IN OTROŠKO PERILO □
□
□
»JUTRO« ZAVARUJE!
A GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
■hb^bb Izvršuje bančne posle pa najugodnejših pogojih. Izdaja cirkalarne čeke
- Telefon št. 2057, 297»
P. G. Wodehouse:
13
DDJETNI SAM
Humorističen roman
»Ne zamerite, strašno mi je žal, sem hotel reči... Grozno žal...« je zagodrnjal nerodnež.
Mnogo let je že bilo, kar je bil Sam zadnjič slišal ta glas, a vendar se je spomnil njegovega lastnika, še preden je ujel ravnotežje. Z radostnimi očmi se je obrnil k zariplemu mlademu človeku, ki mu je baš tisti mah uspelo, da je pobral svoj klobuk.
»Ne zamerite, gospod,« mu je rekel Sam, »a zdi se mi, da ste čudovito zodobni nekemu J. W. Brad-docku, mojemu staremu znancu.«
»Saj tudi nisem nihče drug kakor Willoughby Braddock,« je odvrnil ogovorjenec.
»Vidiš,« je menil Sam, »zato si mu tako podoben.«
Z iskreno prijaznostjo je gledal starega sošolca. Srečanja z vrlim Braddockom, ki ga je spominjal toliko lepih ur. bi bil vsak čas vesel, a v tem trenutku je bilo njegovo veselje stoterno. Kakor je bil prijatelj Braddock pravkar rekel v svojem slavnostnem govoru: čutil se je zadovoljnega, srečnega, ponosnega in polnega prekipevajoče radosti. Obraz in podoba Willoughbyja Braddocka sta živo potrjevala trditve gizdalinov, ki ju je bil srečal, zakaj mladi človek se ni bil samo do grla nabasal z jedjo, ampak je bil tudi z ozirom na pijačo dosegel zavidanja vredno »popolnost«. Sam ni bil puritanec in se ni zgražal nad tem. Vse bolj je zbujalo njegovo pokornost to, da je prijatelj izza mladih let že na oko dišal po bogastvu in v vsem nalikoval človeku, ki je
j zmožen posoditi sošolcu bankovec za pet funtov, ne 1 da bi mrdnil..
Willoughby Braddock je torej pobral klobuk, ki mu je bil pri trčenju padel na tla, in si ga, ne pazeč na somerje, ki ga pri belem dnevu terja to pokrivalo, glasno poveznil na glavo, ter s svojim razgretim licem in že od rojstva debelimi očmi, ki so zdaj nalikovale očem opitega polža, znova z^oiSčal v Sama.
»Ggoor smimel,« je rekel.
»Kaj ? ...« je vprašal Sam.
»Imel sem ... ggoor ...«
»Govor... Da ... zdaj razumem,« je Sam prikimal.
»Ste slišali moj ggoor?«
»Slišal sem, da si ga imel, stara sablja.«
»Kako je mogoče, da ste slišali moj ggoor?« je Braddock nezaupljivo nadaljeval. »Nisem vas videl na naši pojedini —«
»Ne, ali...«
»Vi nisi mogel biti z nami,« je nadaljeval gospod Braddock, skušaje dojeti položaj, ki mu je uhajal. »Frank je bil obvezen, a ti... vi niste bili obvezani. Med nama vam rečem, v štiri oči, da sploh ne vem, kdo vraga ste!«
»Ne spoznaš me!«
»Ne... Ne poznam vas.«
»Opametuj se, Bradder... Sam Shotter sem.<
»Sam Sotter?«
»»Da, pa tako, če ti je bolj všeč. Za svojo osebo sem zmerom izgovarjal Sam Shotter.«
»Sam Shotter...« je Braddock nazadnje ponovil. »Evo, tako je prav!«
Willoughby je tiščal vanj, da bi ga bolje videl.
»Glej si ga,« je rekel po kratkem ogledu. »Zdaj vam pa nekaj povem... da, povem ti nekaj, kar te bo zanimalo ... Nekaj, kar te bo zanimalo da nikoli tega. Ali nisi Sam Shotter?«
»Tako je, duša draga.«
»In sva bila sošolca?«
»Točno.«
»Na naši ljubi stari šoli...«
»Nikjer drugje.«
Živa radost se je zrcalila na obrazu dobrega »Bradderja«. Zgrabil je Sama za roke in mu jih burno stisnil.
»Tak kako se pa imaš, dragi stari prijatelj, kako se pa imaš?« je za vpil z velikim glasom. »Stari Sam Shotter! Bog in bogme! Tako mi Jupitra! Tako mi svetega Jurija! Na mojo dušo! To je sijajno! Nu, pa z Bogom...«
Smehljaj mu je ugasnil na ustnicah, ko se je zasukal na petah, krenil čez cesto in izginil.
Tudi močna srca imajo časih črne trenutke. Sam je bil globoko potrt. Ni je hujše muke od te, ki jo občuti siromak, če je imel namen, da si izposodi denar, pa mahoma opazi, da je šla ugodna priložnost po vodi. Žalostno je skomignil z rameni in nadaljeval pot proti vzhodu. Na vogalu Charingcrosske ceste je zavil po Green Street in odtod na Leicester Squa-re. Ko je z drobnimi koraki prišel do konca trga, je slučajno vzdignil oči ter prečital napisno ploščico, ki je bila na vogalu vdelana v zid: »Panton Street«.
Obstal je kakor vkopan. To ime se mu je zdelo znano. Nazadnje se je spomnil vsega. »Jeznoriti sir«, zbirališče elegantnega in bogatega sveta, kamor sta se bila malo prej napotila Bs^es in Tressider, je bil baš v Panton Street.
Novo upanje je vzklilo v Samu. Pred malo trenutki mu je bil presunil dušo nabrušen meč, a zdaj je bila stvar močno drugačna. Znova je skomignil z rameni in se podvizal. Vrli stari Bates! Sijajni, dragi Tressider! Edini duši, ki mu utegneta pomagati iz zadrege!
Zdaj je razločno videl, kako prenagljeno rad sodi človek, dokler je mlad. V davnih otroških letih, v šolski dobi, je gledal na Batesa in Tressiderja z ljubosumnimi, togotljivimi očmi. V spominu sta mu bila ostala kot dva umazanca in stiskača. In niti pred pol ure, ko ju je po tako dolgem času znova srečal, mu prava plemenitost njunih duš še ni bila tako očitna, kakor bi bilo treba. Stoprav zdaj, ko je dirjal po Panton Street kakor leopard, ki si išče plena, se je povsem zavedal velikodušja teh »fantov« in hlepel po njiju, čuteč, da ju ima od nekdaj rad. Bila sta tako dobra tovariša, tako vljudna in tenkočutna... In ko mu je prišlo na misel, da je nekoč v davni preteklosti srdito mlatil s sprehajalno palico po hrbtu Clauda Batesa, te blage duše, ga je srce zaskelelo od grenkega kesanja.
»Jeznoriti sir« je našel brez velikih težav. Ta elegantni, nedavno ustanovljeni londonski nočni klub nikakor ni bil skrit ali nedostopen kraj. Vhodna vrata so bila široko odprta na ulico, in neprestrgana reka »cabov« je brez preneha sipala skozi nje trumo plavolasih dam in dobro oblečenih gospodov. In kot za varstvo pred raznimi neupravičenimi domnevami je stražil pred vrati velik in debel vratar v bleščeči uniformi srednjeameriškega feldmaršala, ki mu je krasil rdeči trak okrog ploske čepice zlat napis »Jeznoriti sir«.
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani