173. številka. Trst, v četrtek 23. junija 1904. Tečaj XXIX. WW Izhaja ~rma.h dan "VI Icctt ob nedeljah in praznikih' ob 5. ,uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. euaaszne številk« ne prodajajo po 3 novč. (6 Btotink) "taurih tobakaraah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, «1:1, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. la oaročbe sprejema uprara lista „Edinost", -Ha K«:Iq dIccoIo štv. 7. — Uradne ure od 2 Dop. do 8 zvečer. Hiša oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, j .vi)e zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć! Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa, Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne osir«. Vsi dopisi naj pošiljajo na uredništvo lista. NefrankeVMi pisma sr sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, -„.-so in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon3orciIa liata „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. z* Poštno-hraniluičn i račun Št. 84I.6V2. MHaptoi yoiua. (Brzojavne vesti.) Napad japonskega konjeništva na Liaojang. NIUĆVANG 22. »Reuterjev biro« je sporočil: Širi ee govorica, da je japonsko konjen ševo v s'ihcito proti noči napadlo L aojang. Neki m s jonar je zvedel od doma-Čiacev, da je trajala bitka ša do 20. t. m. in da je bil p^poludne L aojang zavzet. Iz kitajskih virov. TOKIO 22. (Keuterjev biro.) J.ponci so zaplenili neko ti ž u o k >, ki je zapustila Poit Artur. Možtvo isle je pripovedovalo, da fcla pred nekoliko dnevi dve uničevalki tor-pedovk in parnik »Š ntaiping« zad li ob *jhodu v luko ca neko m no ttr se pcg-ezcili. 140 o:eb je potocuie. Iz Liaojanga — Deževje je pričelo. PE TROGRAD 22. »Novoje Vremja«je prejela dne 20. t. m. z Liaojanga poročilo, da je pričelo dtž?vje. C.jste so prćmočene. V n.či med 19. in 20. t. m. je bilo shšiti s lno streljanje v Fm?ri južno od Haičtnga. Vršil se je morda boj pr; Dačičavu ali je japonsko brodovje obstreljava o obrežje. Carjev ukaz glede nezakonskih otrok. PETROGRAD 22. Ukaz carja N. kG laja odreja, da imijo oni nezakonski otroci, katerih očete fo padli v sedanji vojni, pravico do pokojnina, ako so cčetje ra njih v življenja ekrbtl , to je, aku j h je cča pripczn.il ter za nj h skroel, ted?j bj pj njih smiti tudi zakon te otroke pripcznal. Podrobnosti o bitki pri Vafankovu. PETROGRAD 22. Gasom rekega po ročiia ;z L ao acga bo imeli poiki levega ruskega kria v bitai pri Valknkovu tfžko nalogo, da so moral; iz enega brdnega sle-meta po neki dolini prodirati pret fovrLŽaiku tar potem zopet naskočiti višine, kjer so re utaborili Japnci ter s lno streljaii na Ru3a ; vsled česar so imeli tukaj Rusi zguba. Kcnčao so m >raii vsled razvoja bitke te čete odpozvati. Med silnim strel a nje m so se moral- li asi zr pet umakniti v svrje pozicije za hribi, kjer so menili, da so varni, kar se je caenkrat zapsziio, da ja pred njimi ležeče brdno sleme zasedeno od Japoncev. Rud so mislili, da je to sleme zasedeno od njihovih tovarišev ter si se približali na kratko daljavo. Tukaj so imeli Ru»i zopet velike zguba. Nek dru-ri oddtlek pri eprf dajih četah desnega kr la je zašel med silen ogenj ter je bil prisiljen umakniti sa z bojišča ter zapustiti več voz, nosilk in drug h predmetov. Na drugi strani tta pr šla tudi dva japonska pehotna polka »a desnem ruckem krilu med vzkrižni ogenj t9r sta se morala ob velikih zgubfth umakniti. O 1 vseh strani se potrjuje, da se ne morejo izvrš ti celo g bmja malih oddelkov, ne da bi ee jih ne opazilo, ker dajejo Kitajci z višav signale japonskim četam. Tako je bil v boju pri Vafankovu od Kitajcev izdan položaj neke ruske oaterije, ki je bila popalnoma zakrita in ni streljala, pričako-vaje, di se Japocci približajo. Zato je pričel sovražnik takej ob pričetku bitke nanjo fctreliati. Brzojavne vesti. Bivši italijanski poslanik Nlsrra sprejet v avdijenci. DUNAJ 22. Cct-ar je vsprejtl danes ouc.u ne bivšega italijanskega poslanika Nigro v posebni avdi^eaci. Nigra je izroc 1 ccs^.rju svoje odzvalno pismo ter se zahvalil za po deljen briljant k velikemu križu Štsf-novega rtda. Nigra je povabljen danes zvtčer na dvorni obed v Sotoobrunn, katerega ee ude leže tudi vojvoda d' A varna in esooje ital. poslaništva. DUNAJ 22. Danes zvečer je bil pri i cesarju v Schoabrunnu dvorni obed, kale rega so se udeležili : l alijsnski poslanik voj .voda d' A varna, bivši italijanski poslanik Nigra, minister za zunanje stvari grof Gnlu-chovski, CBobje italijanskega posli n:štva in rf zoi dvorni dost jacatveniki. .Ministri na potovanju. BUDIMPEŠTA 22. Miniatereki predalnik giri-f Ti»za se je pudal danes zvečer na Dunaj. DUXAJ 22. Skupni, finančni minister se p d? 23. t. n:. na inspccjsko j otovaoje v Boano in Hercegovino. t Stremayer. DUNAJ 22. Bivši predsetin k najvišega sodišča dr. Stremsyer je popohidne v 1'ot-tscbachu umrl. OdlikoTanje. DUNAJ 22. Cassr je podelil turškemu poslaniku M.hmud Nedim B?ju in maršalu Sakir paši veliki križ Ueopoldovega reda, divizijskemu generalu Rahmi pas; red železne krone I. reda in adjutantu Nedzid Beju j komturski križ Fran Josipovega redi. Ansrležka eskadra na potu t Kicl. LONDON 22. Eskadra obstoječa zkii i žark »Bedford«, >Es:ex«, »D do« in »Juno« ter pet uničevalk torpedo7, ki bo spremljala kralja Edvarda v Kiel, se je zbrala v Sher-nessu in dovršila svoje priprave za potovanje. Preklicana izjava. DUNAJ 22. »\Viener AbendposU po-ro5a : V objavljenem sklepu Bkupne konference mkdočeških državnih in deželnih poslancev iz Ć.ške, Moravske in Šlezije se trdi, da je ministarski predsednik dr. Korber dal določeno izjavo, da sa ne bo brez privoljenja Nemcev oziral niti na veljavne zakone, ki jamčijo češkemu narodu in drugim ne-nemškim narodnostim enakopravnost v šoli, urada in javnem življenju. Mi smo poob-'asčenl izjaviti, da je ta trditev neresnična, ker ni minis'.ersk; predsednik dr. Korber kaj tacega obljubil. Lstaja t južno,zapadni Afriki. BEROLIN 22. Govori se, da se odpošlje tekom julija in avgusta ša IdOO mož v nemško južno z padno Afriko v pomeč ta-mošoj m č- tam. Italijanska torpedovka je potonula. TARENT 22. V minoli noči je zadela med vajami eskadre torpedovka štev. 68 na torpsdovko treijega reda. Poslednja sa je po-grezaiia. Vse možtvo se je resilo. Potonulo torpedovko vziigujajo, sicer je pa ža stara r.ad 20 let. Amerikansko brodovje. GIBRALTAR 22. — (Reuterjev biro.) Amerikacs'ra eskadra dospeia semkaj iz L z-bone, ki ee je imela podati v Tanger, je prejela ukaz, naj odpluje v P.rej. Bavarski finančni minister. DUNAJ 22. Iz Mouakovega so sporočili, da je bavarski finančni minister Rledel umaknil svo o ostavko. PODLISTEK. 15 Azijske povesti. Iz zapiskov priobćuje Anatol. IV. V kratkim pmo spezneb, da so ti z teci Kara-Tanguti, zloglasni roparji pu-*ve, pred katerimi se tresejo vse karavane. Ker j:h je pa bilo samo okoli štirideset, naa pa nad sto, se jih nismo tolikanj ustrašili, 1 ač pa smo pripravili puške za vsak slučaj. T^nguti eo dajali znamen a že oi daleč, da ► t miroljubni. Pr šedši blizu zahtevali so davek in nam obljubili, da nam pokažejo pot > zelenice. Mi smo to favrnili in Targuti ► ' cdjezdili. Ko eo i;ili pa že precej daleč, vendar pa ša v daljavi strela, vstavili so se Q pomerili s svojimi puškami na nas. Pri nas je nastal občen dirindaj, ke ni bil nihče pripravljen na to, nekateri eo se skrili za veibicde, drugi so tekali zmešani okreg in vpili in kričali. V tem so počili streli in jezieci eo se razpršil: na vse strani. Začudeni smo ee pogledhli ; nihče ni bil ranjen, ■'mo dva velbloda sta silno kriče padla na T a. Kam so vendai streljali ? Tu }e zapazil «i s tem, ako bi podpirala »Šolski dom« in se brigala zanj, dala le dober [izgled vsem brezdomovincem. S pasivnostjo ne doseže nikdar ničesar, in ša manje s tem, da napoveduje boj »narodnemu kolku« po »SoSi«, ako smemo mnenje »Soče« smatrati kakor imanje stranke. »Narodni kolek« ima narrea podpreti »Šolski dom« in pridobiti vse goriške Slo- vence, da ga podpirajo. Ko bodo vsi goriški Slovenci podpirali »Šalski dom«, potem izgine iz istega tudi vse, kar bi le količkaj dišalo po politiki. Ako hočemo to misel razširjati bi nas morali na takem delu podpirati vsi goriški rodoljubi, ne pa nam o tem še metati polena pod noge iz popolnoma neveljavnih vzrokov. Izgovor, da je »Šolski dom« kaka politična trdnjava ene stranke, je popolnoma jalov, ker so, kakor povedano, pravila in členi, ki tvorijo društvo, ne pa morda kaka stranka. Prav tako malenkosten je drugi vzrok boju proti »narodnemu kolku«, 'kateri vzrok navaja »Soča«. »Adrija« je menda v »Gorici« pokazala svojo pravo barvo, ker se je tam v prvi notici imenoval odsek »Adrije«. v svrho razpeČaranja »narodnega kolka« »akademiški odbor« »Šolskega doma«. Tak odbor v »Šolskem domu« že po pravilih ne more obstajati, enako tudi ne »oddelek«, kakor ga imenuje »Zlata knjiga«. Pa tudi od društva »Adrije« dotični odsek ni pooblaščen, da bi tvoril kak odbor ali odsek »Šol skega dom_«. V »Gorici« je bila v tem oziru pomota, in ta pomota se je javno priznala v »Soči« in v »E Jinotti«. Ako se jaha še 6edaj po tej pomoti kakor nekakem glavnem vzroku boja proti »narodnemu kolku«, služi to le v dokaz, da gospodje že prej niso imeli resne volje, puščati to akcijo pri miru, da-si smo imeli zagotovilo od osebe, merodajne pri »Soči«, da se ista proti »Šolskemu demu« padvno vede. Ako klepetavi in neslani A. K. kuje politične kapitale iz vedenja gesp. Gab-šoeka in »Soče« nasproti »narodnemu kolku«, ne tangira to stvari prav nič. Dobri Btvari on gotovo še man;e koristi, nego »SoČini« uvodni članki v tej stvari. Ako bi le zaradi enega A. K. imele iti k vragu slovenske ljudske šole v Gorici in ako ematra »Soča« izjave tega A. K. v tej stvari kakor »glavno«, potem je najbolje, da gremo vsi goriški Slovenci čimprej isto pot. M slimo, da emo dosedaj dovolj povedali glede na popolnoma nepričakovani odpor proti »narodnemu kolku«. Mladina je pač ideal-nejša od starih politikov, ker v njej živi še oni duh, ki je tudi te politike navdajal pred leti. Tega duha se je mladina preveč navzela, da bi mogla tudi v čisto narodnih vprašanjih slediti razn m strankarskim težnjam. Upajmo, da ne bo treba več polemizirati, v tej stvari in da tudi dosedanji boj »Soče« proti »narodnemu kolku« ne bo škodoval istemu. Dobra stvar mora zmagati ! Goriški akademik. *) Tako melijo Budisti ; ta izrek pomenja : l)a, dragocenost je v lotosu ! to je: Buda se nahaja v vesoljstvu. (>P- iztl- mlako ei;te, lepe vode. Prej tako leni vel-blodi fo se dali sedaj komaj udržati; tako so drli naprej, ko s j zavohali vodo. Seveda smo hoteli mi ssmi najprej piti, kar je za-klieal nekdo: »Vola je gotovo zastrupljena !« Roke, pripravljene, da zajmejo vedo, so nam omshnile in zdelo se nam je kakor da 9e je v naših prsih kaj utrgalo ; tak grozen strah je obšel vseh. Poskusili smo torej s starim, slabim velblodom in ga pustili, da se je napil vode. Zelenica je bila velika in lepa, čudno le, da ni bilo nikjer sledi Človeških bivališč ; edino v daljavi emo videli sive razvaline. Zakaj ne prebivajo tu ljudje ? Prešlo je nekaj časa; velblod je bil čil ia zdrav kakor poprej, voda je bila zdrava. Zdaj so hrumeli ljudje in živali k zakladu vode, k viru življenja. Okrepčavši ee smo pripravili vse za taborovanje ; in ko je bdo to gotovo, jeli smo popravljati cevi za vodo. Vsakdo jo bil sedaj prepričan, da nas je Tangut strašil po nepotrebnem. Prišla je noč. Prav ob vodi so ležale velikanske cevi, pripravljene, da jih jutri vzamemo s Behoj napolnjene z vodo; potem pa so prišli velblodi in v kolobarju, okoli svojega imetja, smo ležali mi. (Pride še.) Rusko~japonska vojna. Trst, 22. junija 1904. Hugo Schvvćr, ki je deset let živel v raznih trgovinskih središčih Vztočne Azije, priobčuje v »Reichsvvehr jako poučen članek o interesih, ki jih imajo tamkaj razne d'žave, izlasti Anglija, in o sporih in navskrižjih, ki navstajajo vsled tega. Iglasti posveča clankar svojo pažnjo položaja Anglije v Indiji. Zbog svojega okostenelega ^konservatizma je trgovina Anglije že mnogo izgubila od svoje prejšnje gospodovalne trgovske pozicije v vztoČni Aziji. Ia izgubi Š8 t), kar ima, ako se Angležem ne posreči zlomiti ruski vpliv, ki je zadnja leta kolosalno narastel. Zato je Anglija tako hrepenela po z?ezi z Japonsko, katero je hotela nahujskati na Ruse — menda v zahvalo za to, da je Rusija za časa vojne v južni Afriki vstajala na mejah Indije v lojalni nevtralnosti, da-3i bi bila prav Lhko prestopila te meje. Za angležke interesa krvave sedaj tisoči in tisoči ljudij ! Niso nerešljiva nasprotstva v interesih Japonske in Rusije, katara se hoSe ssdaj rešiti z mečem, ampak Japonska opravlja la deio za Anglijo — svojo zaveznico. Japonci Be bore za fabri-kante v Manšestru : da bo mogla Anglija zopet prodajati več svojega barhenta. Anglija računa na to, da iz te vojne izideta oslabljena oba : zmagovalec in premaganec, in da bosta oba trebala več Itt, da se ojačita zo- vzhoda« (za tem pa je najzabavneje, da Be pet. Mej tem pa da bo ona, Anglija, imela v teb depešah Nodzu a suponira kakor na- čast, da spopolni, kar je zamudila zadnja leta sprotaika Rusov pri Vaf mkovu, a ob enem politično in komercijelno. Ali Angl ja se sa ga pušča prijemati >od vzhoda« tem), utegne zaračunati. Rusija, tuli ča bi bila »Sprednje straže« Korokija ee pušča na-t)- premagana, sa okrepi kmalu zopet; Japonska pati pri »Dašča>« (1*5 km severno od Va pa, tudi č3 izide is boja kr^kor zmago vaka fankova), kjer mu je sreče, da se more ms ostane za leta in leta, in morda celo zi tati na nesrečnega gduer^lii Kuropatkina, »ki vedno obnemogla, ako jej ne pride na pc- jo dovajal dve diviziji v pomoč«, ter ga tu meč kaka druga \la3t. Ta bi mogel b ti le pobija. Najbrže so se te »sprednje straže« Ki'aj. Će zmaga Japonska navstane gctjvo Kurokijeve poslužile zrakoplova, da so zletele ali ceitna, sli prikrita japonsko-kitajska zveza preko gorovja, da so potem, »izvršivše svoje a zvezi med Angljo in Japonsko se zruši na delo« nenadoma izginile zopet svojim potem sv i ceverni podlagi. Zveza kake 8 v- — po oblakih. Druga depeša skušajo zopet ropske s kako azijatsko državo, kar cele divizije kar naenkrat prihajati iz ako ta zveza obrača svojo ost Japonske ter iskrcavati se a tempo pri Sen- proti drugi ali drugim evrop- pučeau »Stackelbsrgu za hrbtom« in ga tam skim državam, je nez misel, je — »vjemajo«. zločin na skupnih interesih vseh Resnica pa je le ta, da se nam nudi Kvropejcev v Aziji, ki bi morali vsi stati zanimiva prilika, da moremo opazovati obo- solidarao za svoje interese proti Azijatom. jestranske šahivne poteze. Strategični rezul Sicer pa tudi Japonci uvidijo kmalu, da so tat nam razkrije bodočnost. Danes je jasno, napravili slabo kupčijo se svr.jo zvezo z An- da je pri Vafankovu zapovedoval japonskim giijo. Ksjti njim je ta zveza prinesla le brt- četam general Oku sam. In ni rabil samo inena, Angležem pa dobičke. Niti n^dejana 11. in 5. divizije, ampak je pritegnil'bržkone fit ancijelna pomeč ni došla Japoncem od tudi 3. divizijo od Kicčiva, tako da sta v Angležev. Kajti to pač ni prava ljubezen, če rajonu Fort Arturja o3tali le 1. in 4. divizija so morali Japonci za borih 10 miljonov fun- za opazovanje trdnjave. Tu ee more na pod tov šterlinov zastaviti svoje carine. Kaj bo lagi dejstev soditi \ rednosti vesti in proro- mog'a Japonska še zastaviti, če bo še potre- kovanj iz tabora nepoboljšljivih : Port-Artur bo val a enarja ? In potrebovala b j še veliko se naskokuje — Port Artur pad* v 14 dneh več denirja, katerega pa absolutno ne bo — pad e Port Arturja ee pričakuje vsaki možno dobiti v deželi, še bolj osiromašeni hip. — fo tfj vojni. Ag'ežko-japonska vojna pa je Prepovedana plovitev. nevzdižlj.va tudi zato, ker so interesi Ja-! Iz Tekija so sporočili »L.-kal-Anzeigerju« ponske d iametralno nasprotni ia"ere90m da je druga japonska eskadra zasledovala Angl'je! ruske ladije v severni smeri, a ni jih mogla Hugo Se: \ver obljublja, da bo nadalje- najtj . zat0 9e je povrnila na jug. Vlada je val s to svojo zanimivo razpravo in mi mu prepovedala japonskim ladijam, da v Korejo hočemo pazao e-lediti. in Kitajsko ne smajo ploviti v zapadni Mi smo naveli že raznih glasov voja- smeri, šiih ttrjkovnjakov, ki so povdarjali, da pri Imenovanja v japonski vojski, detas ran h tddelkih s to nalogo, kakoršno pnko Lindona so iz Tokija sporočili, imajo če:e generala Stackelb srga, ni glavno da ^ m noli ponefieljek vsprejel japonski to, da-1 d-Bezajo taktične vspehe, to je, da- ^^ y avdjjenei maršala Jamagatc in Ojamo li »zmagujejo«, ali pa se umikajo, pa bodi teT gencrala Kodamo. Kakor poroča »Dailv tudi z večimi ti manjimi izgubami — am- Telegraph« je po8tai Ojamo podkralj in pak glavno da je, da-li d« sezsjo določeni jim vrhovni vojaški poveljnik v Mandžuriji. Ko- strateg čni ramen, bodi da imajo doznati, dama -e na5elnik njegovega generalnega kakove so pozic je sovražnikove, koliko je itaba ; oba se čim prej po lasta na bojišče, njegovo število, v katen smeri se ima gibar, Maršal Jamagata ostane pa kakor glavni na aH da ga po možnosti ovirajo na tem gibanju. gelnik geDeralnega štaba v Tokiju. (Gospoda Japonofili pa se ne menijo za to strategično y Xokiju ai Ž9 dfcie kožo medveda, katerega nalogo Stackelbarg^vo in kriče vedno le o _ nimaj0 j 0p 8tavčeva.) njega taktičnem baje velikem porazu : oni kriče 1?, da se je moral umiiniti in da je imel velike izgube. Ali mi nismo verjel i Ponemčevanje Bosne. niti v ta namišljeni veliki taktičai vspeh N€mci Be v Bosni vedno bolj množe. Ob Japoncev. In ns verujemo niti danes. Ne eadnJem ljudakem itetiu je bilo tam 9u0 verujemo, ker še vedno ni potrebne jasnosti Bemšg:jh rodovin 8 4900 osebami, a sedaj je ozirom na d gedek pri Vafankovu. Ah, ven- {m nen_ških družm 0 5300 osebami, ki 8a dar že te veaci kol.k.r jih je iz virov, ki ; q veginoma B poljedelstvom. Vseh Nem- n.s, izrecno japon.til.k-, nas utrjajo v na- ^ y pribliŽQO do 30.000. V Sa- šem dvomu tud, gl.de taktičara rezultata v ^^ ^ Qemška ^ {n fa(U spopadu pri Vafankov u. Tu i: če štejemo g;eda,U5e Nemgki ,Dfang nacb Su- irgu ;e, zdi se, da rezultat o.kakor ni bil ^ de,uje 8i9tematigllo Ea to> da ei napravi toh sjajen za Japonce. >Berl,ner Tageblatt« ^ Qe ^ do Trata> ampak tud[ do galuDa tri-, da B) izmišljene vse vesti o razprsenju . ~ , fin Carigrada. StacKeloergovih Čet, da se je umikanje vršila so me zaprosili, da izjavim spoštovanje dragi \ drugi polletni cbrok redae dotacije za 1904. senci tvoji in da se poslovim od tebe v nji-; v znesku K 4000. Dvorni svetnik in namestnik linanč- nji- I h ove m imetiu. Ko zbiram v celoto vse črte ] izredne pojave tvoje, ne vem, čemu bi se ne^a ravnatelja v Trstu Artur Kuiipfer bolj divil : ali genijalnemu pesniškemu daru, je imenovan finančnim ravnateljem za Buko-ali žarkemu rodol.ubju, ali jeklenemu zna-j vino. Njegovim naslednikom na finančnem Č&ju iti doslednosti in vztrajnosti, ali izredni ravnateljstvu v Trstu je imanovaa dosedanji skromnosti, temu znaku pravega genija, v predstojnik urada za odmero pristojbin, baron kateri nisi dopustil nikakega sijaja na po-1 dr. Karol Lempruch, grebu svojem, vsled česar nisem mogel iz- Arhitekt dr. 3Iaks Fabiani otlliko-polniti žslje tr^h prosvetnih najodličnajih van. L sfc >Die Zeit« javlja, da je nemški društev brvat3kih : da bi ti v njihovem imenu cssir podelil arhitektu drti. Maksu Fa-položil zaslužene venca na mrtvaško krsto, bi a ni j u red rdečegi orla tretje vrate. Dopusti torej, da ti tako sporočim spoštova- Castitamo. nje, da se ti zahvalim na vsem, kar si storil Izpit vsposobljenosti /a vrtnarice. na polju prosveta svojemu plemenitemu na- i V »Gorici« čitamo, da so vsposobljene kakor rodu srbskemu, pa s tem tudi narodu brvat- vrtnarica s slovenskim učnim jezikom go-skemu, a v prvi vr3ti, da sa ti zahvalim na spice : Ana Ipavec, Marija R?s, Roza Ber-Ijubavi, s katero si velikim srcam ljubil tudi teša, Alojzija Šinkovič in Katarina Kurst. hrvatski narod, prizadevajo z njega slogo s Tenorist Bučar — naš rojak, bivši člen Srbstvom, katare pravi rodoljubi na tej in slovenske opere v Ljubljani — je engažiran oni strani pričakujejo kakor mrtvi svoje usta- na dvorno gledališče v Weimaru na Nem-jenje. Nisi doSakal te sloge, ali pesniškirr škem. svojim genijern si hranil ustvarjeno svojo Okrajna učiteljska konferenca slo- željo, brate v objemu in ogrevane od Bolnca venskega učiteljstva tržaškega. (Nadalje-I lepših dnij, ali tvoja duša sa umiri še le te- vanje.) 1 daj, ko z nebesnih vrat blagosloviš slogo »Čestita gospoda! Kakor nikdo na revni Srbov in Hrvatov. Naj se tvoja duša čim tej zemlji, tako tudi učitelj ni angelj ali ! prej vzradosti na tem srečnem dnevu ! svetnik. Tudi on je podvržen slabost-im, tudi Ponašam se, da sem te smel imenovati oa lahko greši in zabrede v nezakonitosti, pobratimom svojim, pak ti kličem iz globoko Kdor se pa čuti poklicanega in si š:eje v užaljenega srca, kakor pobraiim in kakor dolžnost ovajati nas, naj ne po3topa hinavsko skromen pesnik naroda hrvatskega : dični jn skrito, ampak naj pove dotični oblasti le in slavni pokojnik : Hvala ti in slava ! ! golo resnico in ne izmišljotin! In kakor vesten in znaeajen mož, kateremu gre le za dobro stvar, naj da poklicati tudi onega, katerega je tež 1, da bo vpričo njega zastopal svojo ovadbo. Če nima toliko poguma, je Drobne politične vesti. »Slavensko bogoslužje u Hr vatskoj. — Napisao Ivan Krst-Tkalčiec. ma7Qvreden"obrekovaleč in črnilec bližnjega, Pod tem naslovom izšlo je v zalogi D.oničke k&teremu hoge omadeževati ga3t in vzeti P3- tiskare v Zagrebu delo, ki je je napisal vrli ^ ^ ^^ ^ ^ nizki gtfa> hrvatski zgodovinar in strokovnjak Ivan K. ^. maš6evaln0Bti Tkalč 6, prebendar metropolitanske cerkve v in umazanemu egoizmu. Do sedaj ee je godilo, da je bil marsikdo Zagrebu. G. Tkaičič je napisal že prej več ^ ob6utaQ kazQOVaa od ,Slavne šol- izprav o slovanskem bogoslužju. Ša ime pisateljevo jamči, da je navedena knjiga pisana ske oblastnije« le na podlagi izpovedbe ova-duha-grduna. Druge plati zvona se ni zdelo temeljito. Opozarjamo na to knjigo izlasti vn6no jemati v poštev. Tako postopanje ni slovenske in hrvrtske duhovnike. Cena knjigi je 2 K, po pošti 2 K 10 stot. in se dobiva v knjigarni Dioničke t'skare (Gjuro Trpinac) v Zagrebu. Ruskim odposlancem pri dekorozno za nas. To škoduje našemu ug elu, to človeka tare in mu uuičuje vse dušne si!e in moči, katerih brezpogojno potrebuje v svojem težavnem poklicu ii ki mu pomagajo na izvrševanju dolžnosti, v katero spada tu li go- V a t i k a n u je imenovan, kakor poročajo ;zdrževan:e aoglaeja domom"iQ iz Petrograda, Nariškim, dosedanji poalan ški svetovalec v Parizu. Bavarski finančni minister pl. R i e d e 1 je podal svojo ostavko. Ne ve se. bo-li ostavka vsprejeta ali ne. Novi minister za Hrvatsko? Zagrebški listi javljajo, da se v tamošnjih krogih vladne stranke govori, da sedanji j hrvatski minister Cseh odstopi ter pride na šolo. Naj aa za vselej pokoplje ta more-ila-čiteljica, ki živi le o tatvini in ropu, ki ga je nekažnjeno izvršila na časti in ugledu učitelja in se redila s težavo prisluŽenim kruhom, katerega je trgala iz ličnih mt nedolžnih naših ctrok. Žito prosimo iz dna svojih src, da sa tako ne postopa veS z nami in dt sa nam bo dajala prilika za opravičenje. K nrvaiss. m,o19ter > — - " slučaju p,, da se dokežs resaiSnost, ovadb?, njegovo mesto sedanji vel.k, zapau Rub,do- : ^ ^ ^ ka?nujfi rakoDU. 6t ovaiiba baie onemogočil se J . , ... , , J . . , j ni oprta na pod;ago resnice, mora biti to le Zichy. Go3p. Cseh se j 3 glede svojim vedenjem povodom pogajanj ^ zadovoljgtvo elavne šoIake obla8taije> ker izVe financijelne nagoibe. Je-li se je morda mož ^ ^ ^ y ^^ brezve8ta]h učiteljev ! Će pa se izkaže, da smo zaslužili usodil ziniti besedo v prilog osleparjeni in v popolnem reiu, psč da so ruski topi To so sicer dejstva, ki jih more videti in prijeti z roko vsakdo. YTeodar je ša Slo- grozno praznili japonske vrste. I.totako trdi ^^ ^ ^^ verovati> da nerašsa ne. »Kolnische Zeitung«, da so Rus5 podirali varnQgt ^ ^ ^ Ralkan in ^ .Q njeQa kar ce!e vrite Jaooncev. Ali navesti moremo ■ , . , . , , ___1 „ pot tjakaj vodi preko trupla nase narodne, še drugo, z jfpanokega stališča povsem ne-sumljivo, zatorej klasično pričo, ki je velika japon< filka »Neue Freie Presse«. Ta list opravičuje Japonce, zakaj niso ostavili bojišča pri Vafankovu in zakaj nifco skdili Rusom in izkoristili zmago. Opravičuje pa jih — s težkimi zsubaoii (> starke Verlusne«). — Opravičeni smo torej, ako ne dvomimo, da so imeli Japonci pri Vafankovu vsaj toliko izgube kakor Rusi ! A tudi trditsv, da so imeli ee mnogo veče, morda ni posebno riz-kantns. Fotosrrafilja lažnjireev z bojisea. Te lsžnjivce, k: pišejo poročila z bjjišča — deleč preč od bojišča, ozna5uje »Politike na ta le diastičen način: Kakor je bilo predvidjati dohajajo povodom boja pri VafanKovu najneverjetneje vesti. Brez cz:ra na karto, na menlo in na ftktičce rszmere ie vesel<» dalje vodi na po-trpeži ivem papirju dotičnih »depeš« klanje, obkoljevanje, odrezavaoje in uničevanje, kar vBe se pa vendar končeo zvršava z jedno politične in gospodarska ekzistencije — marveč sa ti Slovenci smejejo tako nekako od zgoraj doli, ako jim hoče kdo govoriti o tej nevarnosti. Za slogo med Srbi in Hrvati. Omenivši pogreba velikega srbskega pesnika in velikega apostola bratstva in sloge med Srbi ia Hrvati, Zmaja Jovana Jovano-v:<5a, smo povdarili, kako je tudi na tem pogrebu, v govoru Hrvata Jovana Hranilov ča, doela do lepega izraza velika ideja, kateri je pokojnik služil verno in zvesto. Dane* imamo pred seboj doslovno ves govor g. Hranilo-v ca, ki je tako di/en, da res ne moremo drugače, nego da ga podamo tudi našim čitateljem. Glas 1 38 je : Velikan srbskega naroda ! Na glas o tvoji Brneti zajokal je ves slovanski svet, a po slovanskem jugu odmeva klic : zmanjkalo nam je najboljega med najboljimi, ugasnila je najsijajneja zvezda na Parnasu jugoslo- izžemaoi Hrvatski?! Potem je seveda nemožen v Budimpešti. Nov kurz na Hrvatskem. V Zagrebu je bilo v zadnjih dneh zaplenjenih več listov. Tako »Obzore v nekoliko dneh že dvakrat. _ takim postopanjem naša si. šol. oblastnije nt-Občinsko zastopstvo v Delnicah je bilo____. ^ _ ________ x„„____a. naloženo nam kazen, jej bo zopet v pomirjenje, ker bo vedala, da je storila svojo dolžnost. Na vsaki način bo ona vidila, pri čem je ia bo imela sladko tolažbo in tešilno zavest, da sa njenim podrejencem ne dogaja krivica. S razpusčeno, ker se je v svoji Beji izjavilo za Onancijelno samt stalnost Hrvatske. Pražka »Politik« o financije 1 n i nagodbi. Pražka »Politik« je priobčila dopis iz Zagreba o novi fiaancijelni nagodbi, v katerem se vsa stanje stvari prikazuje v zelo mirni obliki. Pisec je zvršil članek z beseiami : Clara pacta boni amici ; j Madjarom ni do čistih računov, ker "iso marali za to, da so jim Hrvatje dobri prijatelji, ampak samo verni vazali. stavnim »umakneDjem Rusov«. General ba-' vanskem, da, okopana v luči večnosti, sije rt n Stackelberg je prijet od desne, od leve, neugasnim &ijajem skozi eone (večne dobe) od spredaj, od zadej — od vseh strani je ; bodočnosti. Z narodom srbskim ječe za teboj prijet, v nevarnosti in — že izgubljen. Vse mora pomagati. Vitezi teh depeš stavljajo v marš sedaj t maršala Nodzu«, sedaj zopet Kcrokija. Prvi j rijemlje Stackelberga »od tudi narod hrvatski, ker ti si bil najuiorae-jim spostolom sloge med Srbstvom in Hrvatstvom. Jugoslovanska akademija, društvo hr-vatik h književnikov in »Matica Hrratsia« Dnevne novice. Iz mestne delegacije. V zadnji Bvoji seji je razpravljala mestna delegacija: Na žrebanje mestnega posojila od leta 1879. se delfgirata gospoda Ravasini in Vianello; v mestni bolnišnici se osnuje oddelek za otroke, obolele na gastro-enteritis (vnetje v čravih) in se dovoljujejo v to potrebni troski; po-j vodom stoletnice Petrarca se priobči 300 izvodov pesmi »Chiare, fresehe e dolei aeque« s komentarjem od Atilija Gentille ; dovoljuje se redne troške za vzdrževanje občinskih poslopij : oskrbovalni magazin, šolo kadetov, veliko vojašnico in za vojašnico v Rojanu; komisiji za pogozdovanje Krasa se dovoljuje drugi polletni obrok za ^1904. zneska za j tega jedra, da je zbrana skupščina sproti nam napoči gotovo s časoma zlata doba, ko bodo naši predstojniki z nami povsem zadovoljni in bodo ponesai, da imajo samo može na pravem mestu. In nam zašije »sreče dan«, ko bomo z vedno več;m veseljem učili, bodrili in odgajali nam izročeno mladino; ko bomo vsled pravicoljubja slov. šolske oblasti osokoljeni vodili to mladtž po poti ubogljivosti, marljivosti, hvaležnosti, poštenosti in značajnosti. Saj vemo da le tako postanejo i r, nje trdni stebri države, podpirajoči istodoboo občno človeško korist in ugled slavne eolske oblastnije, ki po očetovski skrbe zanje.« To so besede, je slika, ki jo nudi goep. Ferluga vsem onim, ki še ne vedo, v kikem položaju so trž. učitelji ; slika, po kateri iz-poznajo, da, dočim se po drugih krajih borć učitelji za boljši gmotni položaj se mi moramo neprestano vojskovati za zlato svobodo. In za te podatke, ki jih nas vrli kolega pre I laga okr. šolski oblastniji, se mu še izredno zahvaljujemo tudi v predalih cenjene >Eli-nosti«, zahvaljujemo, kolikor se nismo zamegli dovolj na skupščini. Včeraj sem bila omenila referati dr.a S. P e r t o t a. Isti je blagovolil poročati »O boju proti alkoholizmu«. Rtferat g. doktorja je obsszal toliko zla- pozerno gozdne čuvaje v znesku K 1000, istotako ' slušala blagohotne nasvete in izborne podatke, ki jih utegne učiteljstvo rsztrositi med ljudstvo z najboljšim namenom, da se vniSi v človeških bitjih ona strast po alkoholu. Koncem svoje prisotnosti je g. doktor pokazal občinstvu 2 izkaza, pričujoča, koliko škodi alkohol. Prva sličica dokazuje, koliko zločina je zakrivil alkohol v 8067 slučajih. Druga pa navaja 141 pretepov, provzročenih v jednem tednu zbog uživanja alkohola. Na prijaznem, vzornem in izredno koristnem poročilu se je dr.u Pertotu zahvalil v im3nu vgetra tržask. učiteljstva g. pradssinik, nas okr. šolski nadzornik. V imenu s/oj.h kole jov pa izrekam jaz isireoo željo, da bi nam gospod doktor dovolil, da se njegov velepo isembni referat natisne za šolsko knjižn eo in, ako možao, natisne tudi v »Edinosti«, ca K) lo nngli tudi čitatalji tega liata izcrpiti iz sp sa marsikateri zlat poufc in se okoristiti na njem. , , . (Pride še.) »Lc^a Nazionale« je imeia minolo ne ieLo svoj občni zbor v Tridentu. Odposlan cev j« bilo po poročilih italijanskih lietov kgk-Ji 200, ki so došli iz D^lmscije, I*tre, Tr*ta, Gorice in južue Tirolske. < >dsek Trst je itn?! v minulem letu 107.493 K 75 stot. dohodkov; čisto prem že nje društva znaša sedaj 304 3SS K 94 stot. Od leta 1901. je naraslo premoženje za 22.161 K J26 stot. — vfikor razvidno, žrtvujejo Italijani velike sveta za »L?gine« šole, ki imsjo namen po tujČevati slovanske otroke. Na tem cbSnem zboru je bilo tudi sklen eio, da se ima osnovati italijansko vseučilišče v T r s t u, a protesliral je zbor proti vsaki drugi rešitvi tega vprašanja. Slovenski arhitekt I. Plečnik je rfz-stavl na svetovni razstavi v St. Lmiau neiaj svojih načrtov, ki so vzbudili najveČe ob";u fovanje pri umetniških kritikih in ame riškttn občinstvu. Srbska dijaška deputacija. V torek sta prišla v Ljubljano tficjelna zastopiika srbskega di astva, gg. Eletovič in Meiic, s povab lom, naj se udeležč Slovenci jugoslovanske umetniške razstave v Belemgra.du, 3lov«nski dijaki pa srbskega vsedijaškega shode. Slovenski dijaki sa srbska odposlanca vsprejeli na kolodvoru. Ob 2. uri popoludne se je vršil na čast gostoma bsnket v »Na-dcem domu«, na večer pa je bil prijateljski česlaitk v Švicariji. Vpisovanje v državno ljudsko šolo v ulici Fontana se bo vršilo dne 27. in 28. t. no. od 2. do 3. ure popoludne, dne 29. 0 i S do 9. ure predpoludne, dne 30. t. m., 1. iu 2. julija od 2. do 3. ure pop. Otroci morajo biti spremljsni po stanših ali njiho vih namestnikih. Prinesti je krstni list, spri-č.valo o stavljen h kozah in o zdravju cčes. piš;jo se vsi prijavljeni ; obvfščenje, da li - otroci tu li vspre et . pa dtbe star ši pismeno. do 15. julija. Pevsko društvo »Zarja« r Roj-.nu. -abi na veliki koncert ki ga priredi v ne-deijo dne 26. junija 1904. v prostorih »Na-r Inega doma« v Rarkovijau. Na tčm koncertu nastopi prvikrst novo ustanovljeni društveni tamburaški zbor. Petje in t3mbu-ranje l.o vodil društveni pevovolja g. Ant. Gerbec. Vepored: 1. ** »Sjkolska koračtiica«, tarnb. zbor. 2. I. Luharnar : »Pozirav«, mešani zbor. 3. M. pl. Farkaš: »Vienac hrv. naroIn:h pjesma«, tamb. zlnr. 4. Dr. J. Ipa-vee : »Oblaček«, moški zbor. 5. »Na te Bi m«, varijacija, tamb. z >cr. 6. »Sa r j.n«, prizor s petjem s ppremljevanjem tam-». zbora. 7. Tomašsk : »Sladke misli«, va '-ek. tamb. zbor. 8. A. Gerbec: »Venec - enakih narodn h psem mešani zl>or. 9. 1 ^metana : Arija iz »Prodana neveste«, 'in . zbor. 10. J. B r:l : »Oj planine«, me--2D1 zbor. 11. Majer Farkaš: »Junak iz L »t poputnica, tamb. zbor. — Svobodna na b petjem in tamburanjem. Poslovala udi šaljiva pošta. — Začetek oŠ 5. url > p >.udne. Vstopnina na koncert 50 stotink - nvč ); čedeži 20 stot. {10 nvč.). Bralno In pevsko društvo »Slavec« v Ricinanjih vabi na narodno veselico s pe- i ^eao, godbo, igro, sreČkanjem, plesom :n )dno zabavo, ki jo priredi v nedeljo, j ^-e junija v prostorih g. Mihaela Pre f»r->n (nad postajo). — V spored : 1. Parma: vojaki«, koračnica, godb.t. 2. Parma: oičkuc, mešan zbor. 3. Majcen: »L,u-n«, valček, godba. 4. Satmer: »Pogled v E«-di>lino c ko«, rrožki »bor. 5. Jenko: P' 1 ckn com«, iz opere »Teharski plemič«, ?■ a. ♦>. I. pl. Zaje : »Zrinjsko-Franko-^ n a«, mož k: zVr. 7. Zidraž l : »Slovan- ska«, sinfonija, golba. 8. : »Strup«, vesela igra v enem dejanju. 9. Vodražka : »Venček«, godba. 10. Srečkanje na 5 lepih dobitkov. — Začetek veselice ob 5. uri popoludne. — Na veselici in k plesu bo svirala godba iz sv. M. Magd. spodnje pod Vodstvom g. Josipa Cerkvenima. — Ustop-nina na veselico 40 Btatink, k plesu 1 krono z a oseba. Srečke po 20 stotink. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na prihodnjo nedeljo. Pevsko društvo »Velesila« t Skednju priredi pevsko zabavo v nedeljo dne 26. t. ra. v goatilai »Gospodarskega društva« v Šsednju. Začetek točno ob 6. uri popoludne. Pevala bosta možki in mešani zbor. Kdor hi če slušati lepo petje in se prijetno zabavati, tu bo imel lepo priliko. Občni zbor »Marijinega Doma« se ne vrši danes, ampak pnzaeje, kar bo že pravočasno objavljeno. Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v petek, 24. rožnika 1904, ( b 8. uri zvečer svoj III. redni občni zbor s sledečim dnevnim re iom : 1. O'.tnnje zapisnika zadnjega občnega zbora. -2. Odborovo poročilo. 3. Predavanje tovariša K. Kuhoha, kand. prava. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. Lokal : »Budjevička pivnica«, VIII. Alserstrasse 7. Na kresni večer bo na vrtu »Narod nega doma« pri sv. Ivanu koncert domače godbe. Na bližoj.h grič-h zažigali se bodo po stari slovenski navadi, ogoji, in nas lepi okraj pa bo razsvetljen od mnogoštevilnih lučic. Mi pa bomo sedeli v prijetnem hladu med živahno družbo in ob izvrstnem teranu ter se zabavali iskreno in neprisiljeno. Ustop je svoboden. Reservisti bodo sklicani v dveh oddelkih :n sicer 21. avgusta na 13 dnevne, in 25. avgusta na 16 dnevne orožne vaje. Konec vaj bo dne 10. septembra. Naslednje dni bo odpuščano tudi možtvo, ki dovrši triletno službo. Dve mesti računarskih praktikan-tov sta razpisani v rtčunokem oddelku višega dtželnega eodišča v Trstu. Jedno teh mest je spojeno z adjutumom 800 K, drugo pa je brezplačne. Prošnje s potrebnimi vlogami je predložiti predsedstvu c. U. višega deželnega sodišča do vštetega dne 15. julija 1904 Dokazati je absolvirane nauke, dosedanje službovanje, znaoje deželnih jezikov in vsposobljenost ra računarsko služba. Iz Nabrfžlne nam pišejo : Kakor vsako !eto vršilo se je tudi letes cepljenje koz. Ali, deč m S9 je druga leta to delo vršilo v občinskih ali so sk h prostor h, vršilo se je letos — neverjetno — na javnem trgu pred cerkvijo, t&ko, da so morale matere tam na planen razkrivati svoje otroke. In kako je krič.l nanje okrajni zdravnik! Kakor da so njegove dekle. To priobčuje javnosti več mater. Štrajk zidarjev traja dalje. Na shodu, ki se je vršil včeraj ob 10. uri^ predpoludne v gostilni »Ai due moreri« pri sv. Jakobu, ee ni sklenilo ničesar. Strel v sobo. Dae 11. t. m. po noči je neznan lopo7 v Dovjem z revolverjem ustrelil v 6obo tamošnje učiteljice gospice Marije Jenši. Kroglja je prebila šipr>, a ni imela moči, da bi letela dalje. Vožnja na avtomobilih v Gorici. V Gor el je neka družba namerjala napraviti električni tram\vay. Ker pa je uvidela, da bi to preveč stalo, je odstopila cd te misli in heča uvesti avtomobile za prevažanje ljudij. V to bo trebalo le 80.000 kron. Zločin v Ročinju. Cestar Tomažin, ki je bil, kakor fino sporočili ranjen od Italijana Piculina, je umrl v goriški bolnišnici. Strašna nesreča na železnici. Med postajama Kresnice in Laze je povozil ts dni vlak dva kmeta, ki sta se na svojem vozu vozila iz Ljubljane. Bila sta mrtva na licu mesia. Konja sta ostala nepoškodovana. Kmeta sta skoro gotovo na vozu spala. Poskus samomora. Sinoči, malo po 7. uri, je 28-letni težak Nikolaj Dajuri, z namenom, da si kunča življenje, skočil v Pon-čani z mostu na žaleinični tir, to je z viso-čine 8—10 metrov. Ljudje, ki so videli nje gov blazni poskus, so prihiteli k njemu ter ga spravili z železničnega tira. Na to je prišel lekarnar Adolf de Zonca ter prvi podelil nesrečnemu možu potrebno pomoč. Prišel je tudi, pozvan telefjničnim potom zdravnik se zdravniške postaje, kateri je dal nesrečneža nemudoma prenesti v bolnišnico, kjer so kon-statovali, da je o padcu dobil precej težko rano na glavo in si zlomil rebra. Vprašan, kaj da ga je pripravilo do tega obupnega koraka, je Dejuri dejal, da ga že veS časa muči neka neozdravljiva bolezen. Dejuri ima ženo in otroka, s katerima je stanoval v ulici delle Beccherie št. 42. Tatvina t cerkvi. Včeraj v jutro mej 3. in 4. uro so neznani tatovi udrli v cer kev pri sv. Ivanu ter ukradli en srebrn ke-lih in enega iz kovine, eno monstranco iz kovine, dve skrinjici za milodare, v katerih je bilo kakih 16 kron denarja. V zakristiji so pa vzeli eno škrabljico, v katerej je bilo 8 kron. Tatovi so prišli v cerkev skozi zvonik. Včeraj v jutro, ko je cerkovnik prišel v cerkev, je takoj zapazi1, da ni v cerkvi vse tako, kakor je on pustil predsinočnjim. Ko se je malo ogledal , je pa kmalu konstatoval tatvino. Obvestil je o tem g. župnika, a ta je stvar prijavil pol c'j i. Porotno sodišče. Včeraj je bila začela kazenska razprava radi zločina zavratnega umorstva in zločina i pretenja se smrtjo proti 40 letnemu kmetu Avguštinu Kavčič, doma iz L:pe na Krtsu. Predsedoval je vitez Urbancich, votanta sta bila sodni svet. Dukich in tajnik Giaeo-melii. Državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi, a branil js toženca odv. dr. č^avo. Ker toženec govori samo slovanski jezifc, je prisostvoval razpravi kakor tolmač sodni avskultant g. Sancin. Obtožnica je trdila, da je Avg. Kavčič dne 19. maja t. 1. vrgel v vodnjak svoje taščo Uršulo Harej, ki je v vodnjaku utonila. Bil je zaslišan toženec, ki se je priznal krivim. Za njim je bil zaslišan kakor priča 12 letni pastir Rudolf Kavčič, ki je bil priča zločinu. Slednjič je bila zaslišana kakor priča še toženčeva soproga, a na to sta zdravniška izvedenca izjavila, da se je v njima zbudil sum, da je toženec najbrža bolan na duhu. Predlagala sta vsled tega, naj bi se razprava odgodila, da se jima da čas in prilika preiskati toženca natančneje. Sodišče je tudi ukrenilo v tem smislu ter odgodilo razpravo do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča. I. * * Na razpravi, ki se vrši danes radi zločina umorstva proti Mariji d' Amico, katera je ustrelila svojega soproga, bo branil odv. dr. Breitnar in sicer — kakor se je govorilo včeraj — v talarju. Trgovina. Borzna poročila dne 22. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 18.99 19.03, angležke lire K do —.—, London kratek termia K 239.30 239.t>5 Francija K 94.93—95.15, Italija K 94 96 — 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.45, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99 10 — 99.30, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta K 101.50 102.— kreditne akcije K t>40.50 — »>42 50 državne železnice K 633.50 — 635.50. Lombardi K 73.— 30.—, Llojdove akcije K 6S0 —690.—. — Srečke: Tisa K 320.---326—, Kredit K 463.— do 475. Bodenkredit 1880 K 297.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 297.—, Turške K 127.— do 129.— Srbake —.— do —.—. Dunajska norza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju n „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4 °/8 AvBt. investicijska renta 31/,0/« Ogrska renta v zlatu 4 °/0 n »v kronah 4 renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini včeraj 99.70 99.70 118 — 99.30 90.70 117.95 97.15 88.75 1620 — 640.75 239 30 117.277, 23.44 19.01 95.05 11.30 danes 99.70 99.70 118 05 99.30 90.70 1 i8.— 97.15 88.75 • 615.— 643.— 239.25 117.27'/, 23.46 19.01 95.— 11.31 Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni' e —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 85 95 menjice na London 251.80, avstrijska zlata rerta 100.50 ogrska 4% zlata renta 101.35, LSnderbant —.— turške srečke 123 50, parižka banka 11.50, italijanske m°ridijonalne akcije 730.—, akcije Rio Tinto 13.18. Vdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9(P :a. Lombardi 3l/4 srebro 253/0 Spaaska renta 867/, »talijanska renta 1031 tržni diskont 21/«, menjice na Dunaju—.— dohodki banke J 1.000 izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 22. junija. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.50 frk, za sept. 41.25. Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za julij 331/*, za september 34—, za dec. 343/4, za marec 35" mirno. — Kava Kio navadna loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep ) Sladkor za junij 18.20, za julij 1S.30, za sept 18.60, za oktober 18.35, za dec. 18.H0, za marec. 19.20. Stalno. Vreme: oblačno London. Sladkor iz repe surov 91/„ 3h Java 10.1'/s Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —r.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69-30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za boirče dobave, vzdržano 5 stotink znišanja, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—," rž za julij 14.25, za julij-avgust i4.25, za september-de-cember 14.15 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 19.70, za julij 19.60, za julij-avgust 19.65, za september-december 20-65 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 27.— za julij 2710, za julij-avg. 27.— za september-december 26.90 (mlačno). Repično olje za tekoči meaec 47.50, za julij 47.75, za julij-avg. 47.75, za sept.-december 4t>.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 43 —, za julij 43.— za julij-avg. 41.75, za sept.-december 36.75, (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 24---24l/a (mirno), bel za tekoči meaec 27*/«, z« ju^j 273/s, za ju ij-avgust 27l/a za okt>jan. 28T/„, (mirno), rafiniran 60xs--61 Vreme: lepo. Gospodarstvo. Društvo malili železnic v Trstu. (Cestna železnica Trst-Opčina). Dne 20. jun. t. 1. se je vršil občni zbor tega društva, ter je razvidno iz društvenega poročila, da podjetje dobro napreduje. Društvo je imelo v letu 1903 čistega dobička K 5024-73 (v 1. 1902 K 4210 06 zgnbe) s kojim se je poravnalo zgubo v letu 1902, a zaessk K 814*67 preneslo na račun prihodnjega leta. Kretanje vozov za potnike v letu li>03 je znašalo 101.399 km in vozov za blago 1*5.881 km. Vsega skupaj je bilj prevoženih 239.564 potnikov in 961 tonelat blaga, kar znaša 52 in pol stot. za osebo in K 4 62 za tonelato. Vsi upravni troški eo znašali kron 124 855 10 skup tj z obresti glavnic?. Projektirano podaljšanje železnica iz Opčine do Sežane je ostalo nespremenjeno, ker se namerava graditi cestno železnico enakega sestava do kclcdvora nove državne železnice na Opčinah in pa tako brez tračnic v Sežano. Natančai podatki in proučenja te zadave sa bodo svoječasno predložili v pr no-Sena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z t,d■ "jšujočimi se vplačili. Vsak Član .ma po preteku petih let jrsvico do dividende „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29.217,694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po Tel i k osti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-naroino upravo. VŠA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani. Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskm uiicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najtculantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokorintne namene. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Ulica Mol in piccolo štv. 2. I)nv 5. julija 1904. odpluje okusno urejen in novi brzi parobrod mmm a i u L i a brfCo ton, pod vodstvom kapetana STUPAR1CH. Ta para k je bil pred kiatkem spusčen v v^do je urejen z n-jnovejšimi udobnostmi tehničnega znanja in modernih zahtev. iz TRSTA naravnost v NOVI YORK PotniDa iz TRSTA >. NOVI YORK I. razred K 300. III. razir-d K 180.— s potrežbo in rano ivaak dan svež kruh in meso) dobro vino. zdravaiik* služlje. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prod&jalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Tt0T Cene zmerne. na 4:° o amortizacijska posojila ponujamo prvih Budimpeštanskih in zunajnili denarnih zavodov do :i/4 oenilue vrednosti na I. II. stavek od 15—65 let. Duhovščini, častnik m, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in obrtnikom s poroki ali brez porokov na 1—15 letno odplačevanje hitro, kil lantno in diskret. Osebni krediti! Konvercija bančnih in zasebnih dolgov Meller Lajos es Tarsai bančni komisijon Budapest. VI., David-utcza 15. (Trgovsko sodno vpisana tvrd k a.) — (Znamka za odgovor.) i C3 tO 0, III. razr. K 7.80 I I. razr. K 4.20, II. razr. K 3.—, III. razr. K 1.60 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja Iv 2 — brez pijače. Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še posebni popust. Za prevozni listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20'/0 popusta. Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vincenzo Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. l.Jl'1. V novi prodaj aliiici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu Froda se se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ^ndrej Wouk. M. SALA RINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al i platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po 1 meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je! vedno obložena z izdelki najboljših tovaren (Jelke j Kormina in ć'ervinjana. PODRUŽNICA; ;„AI.I.A CITTA Dl LONĐEA' ul. Poste nnore št. 5. (vogal ul. Torre bianca) zaloga vina, ena hiša s krčmo v Vipavi, ena liisa s krčmo pri Buzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. A 11 t o 11 a S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trstu. 1 Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. UI. Torre bianca 4"» (vogal Torrente). ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. ■v. T»l > • Jt v Grand Restaurant Hacker > Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za eas, ko ko 11 rajo gledališke predstave. r*oTio vmornu ' Itf" Naivečii konforf ! "Si PnofrPTha tnrno I TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstavi pohištva in tapeiarij -== TKST =1=- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovca. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja «• vrne rent, zastavnih pisem, pnjoriuet. komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. fromeie izdaja k viakema žrebanju. Zamenjava in eakemptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. ---. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi -— Vtnkuiuje in ciivinkuiujo vojaško žen'.tnlnske kavcije. BoMompt ia iakjusso zzvaiie, gf Borf-rat naročila. i •* agfiii LJUBLJANI Podružnica v Spletu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodni. 1 obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet a deki in nakasnioamž. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalap-atelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. plavne:: a earin-skegii urada in skladišč, o. kr. pri t. Ilovd. or«»ž, e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in PnJju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča stojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Tvnftin voščilo (biks) = Cene nizke. Postrežba točna.