PoStnina plačan« ▼ gotovini. Leto XXn., št. 247 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749. ZK-UJ UCJNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ld inozemstva trna Dnione Pubblleftš Italiana S.A., Milano Ljubljana, torek 21. oktobra 1941-XIX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, sa uiozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica M. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubbliritš Italiana S. A., Milano Vittoriosa azone del caposaldo d i Cuiquabert I/avversario volto in fuga ha lasciato sni terreno oltre 200 morti — I successi delle formazioni da caccia nell'Africa settentrionale e al largo delle coste Siciliane — Bombarda-mento di impianti e postaziani contraeree di Tobruk II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 20 ottobre 1941-XIX il •eguente bollettino di guerra N.o 505: Durante la giornata di ieri aerei nemi« hanno sorvolato le locallta di Pomino e di Licata (Sicilia) lanciando bombe esploslve in gran pa rte nel mare: nč vittime ač danni. In combattimeiiti aerei ingaggiati dai nostri cacciatori aJ largo delle coste Siciliane, due vellvoli britannici sono stati abbattuti ed aitri quattro efficacemento colpiti; nessuna perdita dS nostri appa-recchi. Nell'Africa settentrionale, conslstenti formazioni da caccia della R. aeronautica hanno attaccato elementi nemici in movl-mento sulla strada di Bug Bug, nonchr attendamenti e mezzi meccanizzati di Sidi Barrani: diversi autocarri sono stati in-cendiati ed altri danneggiati. Apparecchi germanici hanno bombarda-to impianti e postazioni contraeree di Tobruk. L'awersario ha compiuto una in- cursione su Bengasi: qualche danno nella zona adiacente alla citta. In Africa orientale, tre colonne di truppe nazionali e colonlali, agli ordini del colonnelio Augusto Ugolini comandanie del caposaldo di Culquabert, hanno effet-tuato nella giornata del 18 una sorti ta e sono penetrate profondamente nel territo-rlo teniito dal nemico; dopo violento eum-battimento, durante il quale veniva espu-gnato e messo a fuoco il caposaldo forte-mente presidiato, l'awersarlo era vo!to in fuga e lasciava sul terreno oltre 200 ucci-si. Le nostre colonne hanno catturatc armi, materiale bellico e viveri. Nella vittoriosa azione si sono distinti per resi-stenza fistca e slancio aggressivo il grttppn CC. RR., i battaglioni CC. NN. 14» e 240» ed il 67° battaglione coloniale. Nel Mediterraneo orientale nostri veli-voli in ricognizione offensiva hanno attaccato ed affondato una nave mercantilo nemica. Zma< ovita akcua bosi v Ca auabertu dke Sovražnik, pognan v beg, je pustil na terenu nad 200 mrtvih — UsrehI lovskih brmaslj v severni Afrlfei in ob sici-lijanski obali — Bombardiranje naprav in protiletalskih utrdb v Tobruku Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 20. oktobra naslednjo 505. vojno poročilo: Včeraj so sovražna letala preletela kraje Pomšso in Ideata (na Siciliji) ter metala eksplozivne bombe, po večini v morje: niti žrtev niti škode. V letalskih borbah, v katere so se spustili naši lovci vstran cd sicilijanske cbale, sta bili dve ang?eški letali sestreljeni, štirj pa učinkovito zadeta; mi nismo izgubili nobenega letala. V severni Afriki so močni oddelki lovcev Kr. letalstva napadli sovražne sile v premikanju na poti proti Bug Bugu ter taborišča in mehanizirana sredstva pri Sidi Baraniju: več prevoznih avtomobilov je bilo zažganih, nekaj pa poškodovanih. Nemška letala so bembardirala naprave in protiletalske utrdbe v Tobruku. Sov- ražnik je izvršil napad na Bengazi: nekaj škode v bližini mesta. V vzhodni Afriki so tri kolone nacionalnih in kolonialnih čet pod poveljstvom polkovnika Augusta Ugolinija, poveljnika posadke v Kulquabertu, izvršile dne 18. t. m. izpad in predrle gSoboko na sovražno ozemlje; po ostri borbi, v kateri je bila zavzeta in zažgana krepko utrjena sovražna točka, je bil sovražnik pognan v beg in je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Naše kolone so zajele orožje, vojni material in živež. V zmagoviti akciji so se odlikovali po fizični odpornosti in napadalni borbenosti oddelek Kr. Karabinerjev, 14. in 240. bataljon Črnih srajc ter 67. kolonialni bataljon. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala na ofenzivnem izvidniškem poletu napadla in potopila sovražno trgovsko ladjo. da bi enko v vomo Odkritja o zaupnem razgovem mornariškega ministra Kisoma s šef um angleške vojaške m sije o „t©rpediranju" ameriškega rušiSca New York, 20. okt. s. Šele sedaj se je zvedelo o razgovoru, ki ga je imel 4. t. m. mornariški minister Knox z vodjo angleškega odposlanstva za nakupe v Ameriki Campbellom. Poslednji je vprašal, ali naj se ugotove podrobnosti o incidentu, ki bi mogel v ameriški javnosti povzročiti nezadovoljstvo v pogledu ameriškega približevanja vo;ni. Mornariški minister Knox je potrepljal Angleža po rami in odgovoril: Dragi Campbell, prepustite meni to zadevo. Vem. kaj sem dolžan predsedniku. Tedaj je Campbell vprašal: Ali mislite, da bo Hitler šel na to? Knox je odgovoril: Ako ne bo nemškega torpeda, bo pa ameriška mina. Na Campbellovo vprašainje, kdaj naj bi se incident pripetil, je Knox odgovoril: Točno osem dni prej, preden bo predsednik poslal svojo poslanico Kongresu. Zaupajte mi. Zares se je incident pripetil, čim se je sestala poslanska zbornica. Mornariški minister Knox je namreč sporočil, da je bil 350 km od Islandije torpediram ameriški rušilec »Kearny«. Pripomniti je treba, da je ladja navzlic vsemu mogla še nadaljevati plovbo Agencija Reuter je kmalu nato sporočila, da je Roosevelt sprejel vest brez vznemirjenja. Očitno se Roosevelt ni vznemiril ker je n;egov minister izvršil dobro delo. Pač pa se je razburila poslanska zbornica, ki je bila pozvana, da glasuje o spremembah nevtralnostnega zakona. Vse se je torej zgodilo po željah Roosevei-ta, velikega krivca te vojne. Samo nekaj ni bilo v redu, namreč doznanje podrobnosti o Knoxovem razgovoru, ki so sedaj javna tajnost. Berlin, 20. okt. s. Diplomatsko-politična korespondenca razpravlja o komunikeju, ki ga je objavilo ameriško mornariško ministrstvo, da je bil namreč ameriški rušilec 3>Kearny«, ki je patroliral južnozapadno od Islandije, torpediran ln poškodovan Korespondenca opozarja na podobne primere Rooseveltove vojne propagande in naglaša, da je značilno za Rooseveltovo politiko, da Američani sami torpedirajo svoje ladje v trenutku, ko se jim zdi to potrebno, da bi lahko čimbolj vplivali na svoje javno mnenje. V tem primeru je šlo za spremembo nevtralnostnega zakona. Laž in prevare se nikoli niso uredile v tak sistem, da bi se čim lažje vplivalo na politične odločitve, kakor se to sedaj dogaja pod Rooseveltovlm režimom Berlin, 20. okt. u. Roosevelt je imel srečo. V trenutku ko se je posvetoval z glavnimi zastopniki vojnih sil o ukrepih, ki naj bi jih bilo treba izdati zaradi japonske vladne krize, in ko je reprezentančna zbornica pričeta razpravljati o spremembi nevitralnostnega zakona, je mornariško ministrstvo objavilo senzacionalno vest, da je neka podmornica 350 milj južnozapadno od Islandije torpedi-rala neki ameriški rušilec. Vest so v Ameriki takoj odjpremili s primernim propagandnim komentarjem, v katerem so posebej naglasili, da je imela vsa stvar namen: 1. pripraviti Japonsko, da bi se pognala proti ameriškemu nasprotniku, ker so podmomiške sile Osi sposobne angažirati ameriške pomorske vojne sile na Atlantskem oceanu tako, da bi se njihov pritisk na Japonsko znatno zmanjšal; 2. kongresu podati dokaz o »pravih« namerah in načrtih Berlina in Rima za primer, da bi se ameriške trgovinske ladje upale v morsko vojno področje. Dejansko je nastala, kakor je ugotovil neki zastopnik Bele hiše, atmosfera, spričo katere so se lahko načrti predsednika Roosevelta v naglici izvedli. Rezprezen-tančna zbornica je sprejela načrt zakona o oborožitvi trgovinskih ladij, ameriški tisk pa se je zagnal proti Japoncem, češ da je treba »čim prej in čim bolj radikalno likvidirati japonski problem«. Ameriški tisk pa v tej zvezi razpravlja tudi o fantastičnih načrtih Bele hiše, ki je, kakor znano pred dnevi sprožila misel, da bi bilo treba po 50 milijard dolarjev na leto investirati za oboroževanje. Kako fantastični so ti načrti, priča okoliščina, da znašajo sedaj ameriške davščine in takse letno skupno 15 milijard dolarjev tako, da bi se morale Zedinjene države strašno zadolžiti, če bi hotele izvesti ta program. Listi objavljajo k temu še nekaj astronomskih podatkov, po katerih bi si morale Zedinjene države organizirati letalske sile, ki bi štele 125.000 letal. Vojna mornarica bi morala razpolagati med drugim z 200 podmornicami za dolge vožnje, vojska s 50.000 tanki itd. Rušilec „Keamy" prispel v luko New Vork, 20. okt. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je ameriško mornariško ministrstvo v nedeljo zvečer objavilo komunike, da je ameriški rušilec »Kearny«, ki naj bi ga bila po ameriških trditvah Boji pred Moskvo na višku Nemški pritisk je vedno bolj silen - Prodiranje v Doneski kotlini - Obsedno stanje v Moskvi — Bombe na Anglijo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na južnem delu vzhodne fronte napredujejo nemške, italjanske, madžarske in slovaške divizije nezadržno proti industrijskemu ozemlju v doneski kotlini. Tudi na ostalih odsekih fronte potekajo operacije uspešno. Letalstvo je usmerilo na vsej vzhodni fronti uspešne napade proti važnim železniškim progam in prometnim zvezam. Na jugovzhodu, jugu in jugozapadu angleškega otoka so bile bombardirane luke in vojno važne naprave. Na morju ob kanalu Sv Jurija so zažgala bojna letala večji sovražni trgovski parnik. V severni Afriki so nemška bojna letala 19. oktobra in v noč? na 20. oktober z debrim uspehom napadla luške naprave v Tobruku. Sovražna letala niso priletela na nemško ozemlje. * Obsedno stanje v sovjetski prestolnici Stockholm, 20. okt. d. Kakor je bilo v noči na ponedeljek javljeno iz Moskve, je sovjetski obrambni odbor proglasil nad Moskvo in okolico obsedno stanje. To je bilo objavljeno v Moskvi s posebno prokla-macijo, ki jo je podpisal Stalin v Imenu sovjetsko-ruske vlade. Hkrati je bil Imenovan general žukov za poveljnika tako zvane zunanje moskovske fronte. Obramba same Moskve je bila po teh informacijah poverjena komandantu moskovske garnizije generalu Artemijevu. Proglas določa najstrožje kazni za prekrške odlokov obrambnega sveta. Osebe, ki bodo zakrivile kaka nedovoljena dejanja, bodo na mestu ustreljene. Od polnoči pa do 5. zjutraj je civilnemu prebivalstvu prepovedano kretanje po ulicah Položaj pred Moskvo Stockholm, 20. okt. d. Vse vesti, ki prihajajo s sovjetske meje o gigantski borbi za Moskvo, opravičujejo domnevo, da se borbe bližajo svojemu odločilnemu višku. V silovitosti nemške ofenzive ni bilo ugotovljeno nikako popuščanje, marveč se je nasprotno nemški pritisk še povečal in še zmerom raste. V nemške bojne črte prihajajo še neprestano nova ojačenja, ki so bila sproščena po likvidaciji sovjetskih obrambnih gnezd pri Vjazmi in Brjansku. Vojaški opazovalci cenijo, da obsegajo ta nova nemška ojačenja več tucatov divizij. Da se obrambno poveljništvo Moskve zaveda skrajne nevarnosti, dokazuje tudi proglas obsednega stanja nad Moskvo tn okolico. V Moskvi se z vso naglico mobilizira tudi civilno prebivalstvo. Vse, kar more nositi orožje, bo poslano na fronto. Medtem si Timošenkove divizije prizadevajo z neprestanimi protinapadi ne glede na velikanske žrtve utrditi svoje položaje na obrambnih črtah okrog Moskve, ki potekajo na zapadni strani mesta v obliki polkroga. Utrdbe v tem moskovskem obrambnem pasu so bile večinoma zgrajene šele v najnovejšem času in po mnenju vojaških strokovnjakov niso tako močne kakor utrdbe v petrograjskem obrambnem sistemu. Nemškim četam se je že na več točkah, zlasti vzhodno od Tallnlna in Možajska, posrečilo zabiti ofenzivne kline v ta moskovski utrdbeni sistem. Vsa poročila se strinjajo v tem, da nastajajo v sovjetskem obrambnem pasu pred Moskvo zmerom novi žepi, ki jih Timošenko poizkuša z obupnimi protinapadi likvidirati, preden bi dosegli nevarno velik obseg. V notranjosti tega zunanjega moskovskega obrambnega pasu se z vso naglico gradi nekakšen notranji obrambni pas, ki pa poteka že v predmestjih Moskve in ld obstoja le Iz slabših poljskih utrdb. Med četami, ki so bile zadnji čas poslane v obrambo Moskve, je bilo opaženih veliko število mladih gojencev moskovske vojaške akademije, po čemer se lahko sklepa, torpedirala neka nemška podmornica, dospel v neko ameriško luko. Komunike ameriškega mornariškega ministra pravi, da sta na krovu dva mornarja težko ranjena in da 11 drugih mornarjev pogrešajo. Ta objava ameriškega mornariškega ministrstva je povzročila v ameriški javnosti precejšnje iznenadenje, ker v prvem, v petek objavljenem komunikeju ni bilo govora o kakih žrtvah na krovu ameriškega rušilca. Pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da ameriško mornariško ministrstvo v včerajšnjem komunikeju direktno obtožuje neko nemško podmornico napada, dočim v primeru napada na rušilec »Greer« ameriško mornariško ministrstvo ni direktno dolžilo nemških podmornic. Zelo značilno je tudi, da ameriško mornariško ministrstvo v svojem sno-čnjem komunikeju prvikrat od početka vojne v Evropi uporablja frazo, da so bili »bližnji sorodniki pogrešenih mornarjev in ranjencev obveščeni«. Ameriška mornariška oblast pa v svojem poročilu ne omenja, v katero luko je poškodovani »Kearny« prispel, niti ne, kakšnega značaja so njegove poškodbe, ki jih je dobil pri napadu v petek. Na sploSno se sodi, da poškodbe ne morejo biti posebno hude, saj je rušilcu uspelo brez pomoči doseči luko. Niti toliko ni znano, ali je ta luka v Ameriki ali pa na Islandiji da Timošenko ne razpolaga več niti z zanos tnim častniškim štabom. Drugo glavno prizorišče vojnih operacij je trenotno pred važnim industrijskim mestom Rostovom ob Donu. Nemške čete so prodrle že v neposredno bližino mesta in je bilo prebivalstvo slično kakor v Moskvi pozvano k obupni obrambi. Pred Rostovom se vrše ogorčene borbe ln prehajajo posamezne vasi pred mestom večkrat iz rok v roke. Tudi na tem mestu poizkušajo Budjo-nljevi oddelki z močnimi protinapadi zadržati nemško prodiranje. Madžarska odlikovanja za nemške oficirje Budimpešta, 20. okt. d. Kakor je bilo v nedeljo sporočeno z madžarskega uradnega mesta je doslej že 26 nemških častnikov prejelo madžarska vojna odlikovanja. Najvišje madžarsko odlikovanje, veliki križ madžarskega reda za zasluge na vojaški lenti z meči, sta prejela maršal v. Rundstedt in infanterijski general Hein- rich v. Stiilpnagel. Omenjeno madžarsko uradno poročilo navaja nato imena 26 madžarskih častnikov in vojakov, ki so bili odlikovani z nemškim redom Železnega križca I., odnosno II. reda. Med njimi je tudi načelnik generalnega štaba madžarskega honveda maršal SzombathelyL Vedno večje ladijske težkoče Lizbona, 20. okt. s. Vesti, ki prihajajo iz Angole pravijo, da so se v lukah te kolonije nabrale ogromne količine raznega blaga, ki je namenjeno v Anglijo, ki ga pa spričo težav v prevozu ne morejo prepeljati na Angleško. Podobno sliko nudijo tudi luke drugih angleških kolonij. Tako ee je pretekli mesec nabralo v luki Luando nič manj kot 35.000 ton živeža, kk ni bil prepeljan, kamor je bil namenjen. K temu se je pridružil še ves pridelek kave in bombaža, ki je tudi ostal v koloniji. L'Ecc. VAlto Commissario in visita nella Bela Krajina Eksc. Visoki Komisar na obisku v Beli krajini (Vedi articoio sulla seconda pagina. — Glej poročilo na 2. strani.) L'accoglienza a Metlika con Ia rituale offerta di pane e di sale — Sprejem v Metliki z obredno ponudbo kruha in soli L'Ecc. Emilio Grazioli fra le soolaresehe a Grada«. — Eksc. Emilio Grazioli med šolsko mladino v Gradca Japonska vlada na delu Prva seja nove vlade — Poglobitev vezi z zavezniki in izpopolnitev priprav za narodno obrambo Tokio, 20. okt. d. Nova japonska vlada generala Toja je Imela včeraj svojo prvo sejo. Po končanem zasedanju je bil za tisk objavljen kratek komunike o programu novega kabineta, ki navaja, da bodo poglavitne smernice v zunanji politiki nove vlade: utrditi prijateljske vezi z zavezniškimi silami, v notranji politiki pa izpopolniti priprave za narodno obrambo. Tokio, 20. okt. s. Vsi japonski listi obširno pišejo o novi vladi pod vodstvom generala Toja, ter izražajo pri tem nado, da bo ta vlada izvršila popolno zedinjene japonskega naroda v tem izredno težkem trenutku. List »Ašahlc poudarja, da se je sprememba izvršila v trenutku, ko je mednarodni položaj Izredno napet. Zato je razumljivo, ako vsi z napetostjo pričakujejo, kakSna bo politika nove japonske vlade. 2e sedaj je izven dvoma, da bo nova vlada postopala strogo v skladu s pogledi vojaškega poveljstva. DrugI listi izražajo zadovoljstvo naroda zaradi posrečene izbire novega predsednika vlade ln so polni zaupanja glede nove politike. Sanghaj, 20. okt. d. Kakor poročajo iz Nankinga se je kitajska vlada pod predsedstvom Vančingveja sestala p posebni seji, na kateri je proučila novi položaj, ki je nastal s preosnovanjem japonske vlade. Vlada je poslala brzojavne čestitke novemu predsedniku japonske vlade generalu Toju. Posveti v Avstraliji Sanghaj, 20. okt. d. Kakor je bilo včeraj javljeno iz Melbournea v Avstraliji, je vrhovni poveljnik britanskih sil na Daljnem vzhodu sir Robert Brooke Popham po inšpekciji avstralskih municijskih tovarn z letalom na nagloma odpotoval v Canberro, kjer je imel razgovore z avstralskim ministrskim predsednikom Curtinom. Verjetno bo britanski vrhovni poveljnik prisostvoval tudi seji avstralskega vojnega kabineta, na kateri se bo proučeval novi položaj na Daljnem vzhodu, kakor se je izoblikoval po izpremenrbah v japonski vladi. Skrbi v Šanghaju Sanghaj, 20. okt. d. Poziv ameriškega mornariškega ministrstva, naj se vse ameriške ladje s Tihega oceana zatečejo v luke prijateljskih držav, je vzbudil v šangha-ju dokajšnje vznemirjenje. Dasi so v nekaterih krogih mnen;'a, da utegne ta ameriški odlok zmanjšati nevarnost incidentov na Tihem oceanu ta s tem zmanjšati splošno napetost, vendar bo Sanghaj od tega ukrepa zelo hudo prizadet. Treba je pričakovati, da v Sanghaj namenjene ameriške ladje vobče ne bodo dospele. Zaradi tega Sanghaja ne bo mogoče o pravem času preskrbeti s potrebnim živežem in drugim blagom, katerega v mestu že občutno primanjkuje. Dva svečana dneva v Beti Krajini Visoki Komisar, Eksc. Emilio Grazioli, je v soboto ln nedeljo že tretjič obiskal ta najbolj zapadni del Ljubljanske pokrajine, se pomudil tudi v najmanjših krajih in bil od prebivalstva povsod svečano pozdravljen Visoki Komisar Eks. Emilio Grazioli na povratku s svojega službenega obiska v Zagrebu ni hotel zamuditi prilike, da ponovno obišče Belo Krajino. Ta najzapad-nejši del naše pokrajine mu je v kratkem času njegovega bivanja me i nami očitno še posebno prirasel k srcu, morda zato, ker je med vsemi slovenskimi predeli eden najbolj revnih in zato najbolj potreben njegove očetovske skrbi. Sobota in nedelja sta bila dva dneva, ki bosta z zlatimi črkami zapisana v kroniki bel okrajinskih naselij. Visoki Komisar ne dela razlike med velikimi in malimi kraji. To je poudarjal v svojih izjavah in to je dokazoval tudi s svojimi dejanji. Stopil je v stik z ljudstvom samim, se zanimal za njegove želje in težave ter jim, kjer je šio za stvari, ki se dado takoj rešiti, rešil na licu mesta. Stvan pa, ki so večjega značaja, bodo šle po njegovi izjavi po najhitrejši službeni poti, kajti jasno je, da se večji problemi, ki se niso reš-li v desetletjih, ne dado opraviti čez noč. Tu je bilo treba pomagati revni ženici, ki ji je koča zgorela in je ostala brez vsega, olajšati položaj ubogega poljedelskega delavca s kopico otrok, tam poskrbeti, da bodo prebivalci majhnega kraja lahko izpolnili svojo željo, da si očistijo občinski vodnjak, uredijo občinsko hišo, popravijo domačo kapelo ali most ali klopi v domači šoli, za kar vse iim je bilo premalo denarja na razpolago — to se je uresničilo po naklonjenosti Eksc. Visokega Komisarja z občudovanja vredno naglico. Drugje je treba dograditi volovod, ki bo napajal cele predele izsušene, že stoletja po vodi koprneče krajine, urediti moderne cestne zveze, uvesti elektrifikacijo, graditi nove šole itd. — to je vzel Visoki Komisar na znanje in je obljubil najhitrejšo odpomoč. Svečan pozdrav ob prihodu v Metliko Sobotni dan je bil določen prav za prav v prvi vrsti za obiske obmejnim vojaškim in miličnim oddelkom na teh najzapadnej-šiii postojankah Ljubljanske pokrajine ln Italije. Bil je delovni dan, marsikateri opravek je še na polju in doma. Vendar si ljudstvo ni dalo vzeti, da bi visokega obiskovalca ne pričakalo povsod s polnoštevilno navzočnostjo, vihrajočimi zastavami, okrašenimi slavoloki in navdušenim vzklikanjem. Točno ob 10.40 se je Eksc. Visoki Komisar s svojo gospo in spremstvom pripeljal v Metliko, kjer so ga na griču Vejarju s krasnim razgledom na vso okolico pričakovali Eksc. Romero, poveljnik Soške divizije, s svojim adjutantom majorjem Gutierrezom in ordonančnim oficirjem stotnikom Pani-jem, vicekomandant Pomožnih centrov Stranke Gatti, okrajni komisar dr. inž. Cas-sanego, metliški župan Malešič in mnogoštevilna skupina drugih predstavnikov. Na griču, pod visokim zastavnim drogom s podstavkom v obliki liktorskega snopa, ga je pozdravil s počastitvijo z orožjem bataljon »moirih ovratnic«, medtem ko sta mu ljulstvo in šolska mladina prirejala ova-cije. Blagoslovitev zastavnega droga Eksc. Grazioli je stopil na okrašeno tribuno ob vznožju zastavnega droga, od koder je videl naravnost pred seboj skupino lesenjač, ki so jih zgradili v rekordnem času 20 dni in ki bodo rabile v zimskem času za nastanitev omenjenega bataljona. Bataljonski poveljnik, major Bruni, je nato spregovoril »modrim ovratnicam« in jih opozoril, kakšno čast jim je izkazala domovina s tem, da jim je izročila v varstvo ta skrajni predel svojih meja, Visokemu Komisarju pa se je zahvalil, da je blagovolil kot najvišji preJstavnik fašistične oblasti v pokrajini prisostvovati blagoslovitvi zastavnega droga. Spregovoril je nato Eksc. general Romero s spodbujajočim nagovorom vojakom, ki morajo biti posebno sedaj pripravljeni izvršiti vso svojo dolžnost do Domovine, Kralja in Cesarja ter Duceja. Eksc. Visoki Komisar je v svojem nagovoru sporočil vojakom majorja Brunija pozdrav Kot predstavnik Vlade on hierarh Fa-šisina. Poudaril je, da fašistična Domovina ve, da se lahko zanese nanje v času, ko so italijanski vojaki prispevali velik delež k zmagam Osi nad onim komunizmom, ki ga je Duce pobijal že od 1919. leta in ki se sedaj ruši pod uiarci zavezniških vojsk. Izvršil se je nato obred dviganja zastave ob zvokih tromb in vojaški počastitvi, metliški prošt g. Klemenčič je blagoslovil drog, Eksc. Grazioli pa si je nato ogledal lične lesene hišice, ki nosijo imena padlih junakov. Ko se je pomudil še malo med vzklikaj očim ljudstvom, se je odpeljal v spremstvu kolone avtomobilov z drugimi odličnimi osebnostmi proti Radovici. V Radovici in Ostrižu V tem malem kraju so ga pod zelenim slavolkom, kjer se je zbralo ljudstvo, gasilci in šolska mladina, pozdravili župan metliške okoliške občine g. Nemanič, župnik g. Jerman in šolska upraviteljica ga. čurda. Eksc. Grazioli se je zahvalil za prisrčne pozdrave ter dejal, da je njegova navzočnost dokaz, kako se Vlada zanima ne samo za velike, temveč tudi male kraje. Pozval je ljudstvo, naj mirno nadaljuje svoje delo, kajti maloštevilni elementi, ki skušajo sejati nemir, bodo uničeni prej, nego si mislijo. Ob vzklikih in ovacijah ljudstva je kolona zapustila kraj, da obišče skrajno točko na meji s Hrvatsko, Ostriž. Tu si je Visoki Komisar ogledal vojašnice obmejnega oddelka in finančnih stražnikov, v improviziranem govoru pa ga je pozlravil posestnik in gostilničar g. Badovinec in se mu zahvalil za vse dobrote, ki jih je izkazal tem krajem. V svojem odgovoru je Eksc. Grazioli navedel, da bo ljudstvo, če bo lojalno, lahko samo videlo, kaj more Država zanj storiti. »Koliko banov je bilo v dvajsetih letih že tu?« je vprašal g. Badovinca, ki je odgovoril »Nobeden!« Vas za vasjo Visoki Komisar se je odpeljal nato proti Drašicam, ki so ga sprejele tudi vse okra- šene. Po pozdravu, ki mu ga je izrekel župan, je Eksc. Grazioli v svojem nagovoru dejal, da fašistična Italija ne zahteva od prebivalstva nič Jrugega nego lojalnost v zameno za vse, kar bo zanj storila. V medsebojnem sodelovanju bosta ljudstvu zagotovljena delo in mirna bodočnost. Visoki obiskovalec si je ogledal nato šolo, kjer je odločil, da mora biti polno zasedena z učiteljskimi močmi, obiskal je cerkev in pred odhodom še oddelek »modrih ovratnic«. Enako toplega sprejema je bil deležen v krajih Krmačini, Rakovcu in Božakovu, kjer se je živo zanimal za krajevne zadeve, o 'dil pomoč pod;-ore potrebnim ter zagotovil izvršitev raznih javnih del. Po odmoru v Metliki od 14. do 16. se je nadaljeval obisk z Gribljami, kjer so Eksce-lenco in njegovo spremstvo sprejeli z mnogimi zastavami, narodnimi nošami, strumno postrojenimi gasilci in šolsko mladino z zastavicami v rokah. Deklice so Visokemu komisarju z lepimi besedami izročile šopek, nakar so ubrano zapele »Venček na glavi«, župan pa je z navdušenimi besedami pozdravil odličnega obiskovalca. V pokrajinski trsnici Po obisku krajevnemu oddelku fašistične milice se je Visoki Komisar sredi vzklika-nja ljudstva odpeljal v stari grad Pobrežje, kjer je nastanjen drug obmejni oddelek. Tu se je zanimal za vsakega miličnika posebej, od kod je doma in kako se počuti, v eni izmed grajskih sob pa je položil cvetlice pred lep spomenik, ki so ga miličniki sami postavili tovarišem, ki so padli v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Zadnja postaja uspešnega dneva je bila pokrajinska trsnica in drevesnica v Vino-meru, kjer je upravitelj pozdravil Eksc. Visokega Komisarja in mu dal podrobne podatke o delovanju te ustanove, o njenih proizvodih in rejah, kar je vse živo zanimajo Eksc. Graziolija, ki se je pomudil v prijaznem razgovoru tudi z delavci. Po ogledu hlevov in majhne razstave pridelkov pokrajinske trsnice in drevesnice se je prisrčno poslovil in se ob 19. vrnil v Metliko. Iz Metlike do Gradca Naslednji dan, v nedeljo, je bil zopet dan mnogoštevilnih obiskov. Glavna postaja dopoldanskega posveta je bila Gradac, kjer naj bi se izvršila svečana inavguracija novega trga, toda že malih, vmesnih kmečkih krajih Primostku in Grmu ljudje niso hoteli opustiti prilike, da na čim bolj svečan način pozdravijo najvišjega predstavnika oblasti v pokrajini ter mu zaupajo svoje želje. Zvest svojemu načelu, da je najmanjši kraj enako vreden pozornosti kakor največji, je Eksc. Visoki Komisar sprejel te želje, na znanje ter jih, kolikor je bilo to mogoče, tudi na licu mesta izpolnil. Ni čudno da so ga ob odhodu spremljali izrazi hvaležnosti in vdanosti. Pozdrav na gradaškem trgu Posebno krasen pa je bil sprejem v Gradcu, kjer so bili na novem mičnem trgu, okrog okrašene tribune in pod visokim zastavnim drogom postrojeni vojaški oddelki in gasilci z godbami, celokupni občinski svet, šolslka mladina z zastavicami in množica ljudstva, ki je visoki obisk sprejela z viharnim vzklikanjem. V imenu občine je pozdravil Eksc. Visokega Komisarja, potem ko je temu majhna deklica z lepim nagovorom izročila šopek, g. Peter Pezdirc ter mu zagotovil, da hočejo občani Gradca vestno izpolnjevati odredbe oblasti, v sve&ti si, da bodo tako deležni vse poonoči. Župnik g. Andrej lic je izrazil Ekscelenci hvaležnost svojih župljanov za njegovo prizadevanje, ki zagotavlja ljudstvu mirno versko življenje enako, kakor mu zagotavlja lastno kulturo in narodno življenje. Gr&ščak g. Andrej Šutej je pa v svojem nagovoru isto tako zagotovil Eksc. Visokemu komisarju vdanost našega ljudstva. Posvetitev novega trga v Gradcu Nato se je izvršila inavguracija novega trga ter obred dviganja zastave. Eksc. Grazioli je po teh svečanih aktih imeli govor, v katerem se je zahvalil majprvo za izraze vdanosti, nato je poudaril, da je fašistična Italija prišla v te kraje s spoštovanjem za skupno vero, njihov jezik, šege in navade, zavzemajoč se za njihove gospodarske potrebe, za njihovo mirno življenje in delo. Zato ne zahteva od ljudstva ničesar drugega nego lojalnost, a tistim, ki bi hoteli sejati nemiT v imenu komunistične zastave, ki ni bila nikdar njihova zasitava, tistim bo velika Italija ustavila vsako delo. Delovno ljudstvo sme imeti zaupanje v svojo bodočnost, ki bo lepa, kajti fašistični režim hoče temu ljudstvu dokaziatti z dejanji, kaj hoče storiti zanj. Z vzklikanjem so ljudje sprejeli besede Eksc. Visokega Komisarja, nakar je sledila položitev in posvetitev temeljnega kamna za kapelo, ki bo stala na novem trgu. Vzidavo tem d; nega kamna je izvršil Eksc. Visoki Komisar sam Obiskal ie nato prenovljeni občinski dom, zanimal se je med kmetskimi ljudmi, kako so kaj zadovoljni z letošnjim pridelkom, med šolsko mladino pa. ki ga je obkolila, ali rada hodi v šolo in aili ima možnost, da prebije počitnice v poletnih kolonijah. V Adlešičih Med velikimi ovacijami in igranjem godbe je Visoki Komisar zapustil Gradac, da se odpelje proti Adlešičem. Preden je prispel tja, se je ustavil v Podzemlju, kjer se je udeležil v cerkvi kratkega blagoslovitve-nega o-breda, ki ga je izvršil župnik g. Me. Tudi tu ga je sprejelo ljudstvo in šolska mladina z vzklikanjem, majhna deklica ga je pozdravila z deklamacijo in šopkom. Na nadaljnji poti se je kratko ustavil v Krasincu in Fučkovcih. kjer je bil povsod deležen prisrčnega siprejema. V Adlešičih so ga pričakale skupine v narodnih nošah, gasile' v krojih in množica ljudstva. Ponudili so mu po starodavnem običaju kruha in soli, tri deklice v narodnih nošah so mu izrekle pozdrav v verzih, župan g. Cvetkovič pa mu je v svojem na- govoru izrazil srečo ljudstva, da je to ozemilje dobilo takšnega upravitelja, kakršen je Eksc. Grazioli ki se zanima za vse naše težnje in potrebe in bo gotovo upošteval tudi potrebe Adlešičanov. Župnik g. Štrus je Ekscelenci v svojem nagovoru izvajal, da Adlešičani obsojaio vsak zločin proti oblasti in da hočejo zvesto izpolnjevati njene odredbe. Eksc. Visoki Komisar je odgovoril na te nagovore in pozdrave, potem ko je na okrašeni tribuni prisostvoval svečanemu obredu dviganja zastave, z besedami, da je hotel obiskati Adlešiče baš zato, ker je zadnja občina naše pokrajine in najbolj oddaljena. Skrbel bo zanjo kakor za vse druge. Upošteval bo njene želje, kajti to so želje delovnega ljudstva m oblasti so najbližji tisti, ki so delovni in revni. Govor je končal z vzkliki Kralju in Cesarju ter Duceju. Vzklikom se je odzvalo ve»e zbrano ljudstvo. Obiskal je nato cerkev in pokopališče, kjer je položil na grob staršev ljubljanskega župana dr. Adlešiča šopek cvetlic. Ko se je vrnil po kratki pobožno&ti iz cerkve, so mu domači fantje in dekleta v narodnih nošah zaplesali narodna plesa »Lepa Anka« ter »Hruške, jabuke«, ki sta mu izredno ugajala. Z visokim darom je omogočil nato, da se bo občinska hiša obnovila, nakar se je poslovil od ganjenih in navdušenih Adlešičanov. Svečanost v Metliki Na poti nazaj v Metliko se je ustavil za kratek čas v gradu graščaka Antona Šuteja, ob 13. se je pripeljal v mesto, ki je bilo do zadnje hiše v zastavah in kjer ga je na Lektorskem trgu pričakovala ogromna množica ljudi. Tudii tu so njemu in njegovi gospe narodne noše po starem običaju ponudile kruha, soli in vina, na častni tribuni pa ga je pozdravil župan g. Malešič. Po svečani ceremoniji dviganja zastave je izrekel prest Klemenčič Eksc Visokemu Komisarju v imenu faranov vdanost obla-stvom, ki z modrimi zakoni zagotavljajo ljudstvu nemoteno kulturno in versko izživljanje. Major Bruni, povel;nik metliške garnizi-je je zagotovil Visokemu Komisarju, da se je metliško prebivalstvo v resnici podredilo z vso vdanostjo novemu režimu, o katerem je spoznalo, da je režim reda in lojalnega izpolnjevanja obljub. V znak tega so njegovi vojaki postavili na sredini trga zastavni drog, ki ga izroča županu v varstvo. Eksc. Visoki Komisar ;e v kratkem govoru poudaril, da je prišel z veseljem v starodavno metliško mesto, ki je pripravilo ta drog s simbolom zastave Imperija in simbolom kulture Riima in sveta. Prepričan je o lojalnosti Metličanov ter se jim zahvaljuje za navdušeni sprejem, dvigajoč svojo misel h Kralju iin Cesarju, Duceju in Italiji. Vsa. množica se je priključila njegovim vzklikom Za zaključek svečanosti je znana metliška skupina zaplesala visokemu gostu oba plesa »Metliško kolo« in »Rešetca«. V Suhorju Po kratkem odmoru se je Eksc. Grazioli s svojim spremstvom odpravil, da obišče zadnje kraje, ki so bili na programu. V Lokvicah so mu priredili prisrčen sprejem in ga prosili za ustanovitev dvorazredne šole, ki se zanjo bori že 36 let Eksc. Visoki Komisar je obljubil, da sd bo dal prošnjo takoj predložiti. Veličastno ga je sprejeli Suhor, kraj v krasnem položaju, ki se pa ne more prav razviti, ker mu primanjkuje vode. Ko je deklica s šopkom in verzi izrekla odličnemu gostu pozdrav in so mu šolarke zares lepo zapele dve pesmici, sta ga pozdravila župan g. Nemanič in župnik g. Raztresen. Visoki Komisar je v svojem odgovoru obljubil, da bo dobrohotno proučil iznešene prošnje, zlasti oine glede vodovoda in elektrifikacije. Ko je še obiskal šolo, kjer se je vpd&al v šolsko knjigo, in cerkev, kjer je prisostvoval kratki poboe-nosti, ;e Eksc. Visoki Komisar med gromo-viitimi pozdravi prebivalstva zapustil Suhor. Zaključek v Radatovičih Nadaljnja pot je šla s kratkimi postanka skozi Bušinjo vas, Brezovico in Pilatovce, same revne gorjanske kraje, ki so pa storili vse, kar jim je bilo mogoče, da bi visokega gosta sprejeli čim bolj svečano ln so bili deležni iste njegove pozornosti kakor ostali kraji, proti zadnji postaji, visokim Radatovičem, kjer živi ponosno in temperamentno ljudstvo. Ob vhodu v vas sta fant in dekle v narodni noši pričakala visokega obiskovalca, da mu ponudita kruha in soli, punčka ga je pozdravila s šopkom cvetlic v hrvaščini, mladi župan Rajatovič pa mu je izrekel prisrčno zahvalo za njegov prvi prihod v ta kraj. župnik g. Krajačič je nato zagotovil, da ostane ta dan trajno zapisan v analih radatoviške župnije. Eksc. Visoki Komisar je odgovoril, da je rad prišel v ta kraj, ki je postal dokončno del Italije. Duce mu je dal nalog, naj obišče vse kraje samo zavoljo potreb, ki jih ti kraji imajo, pa naj bodo še tako daleč in ceste še tako slabe. Ljudstvo naj zaupa v Italijo, ki ga bo ščitila, da bo moglo mirno delati za svojo bodočnost in bodočnost svojih otrok. Lahko ji zaupa, kajti na čelu ji je Duce. ki sam izvira iz delovnega ljudstva in ve, kaj je delo. Tisti, ki sejejo nemir, pa bodo zadeti od sekire fašistične pravice. Ljudstvo je sprejelo besede Visokega Komisarja z odobravanjem in ga je navdušeno pozdravljalo, ko se je po obisku v zanimivi cerkvi ter v občinski hiši ločil od tega kraja. Velika naloga, ki si jo je zadal Eksc. Emilio Grazioli s tem obiskom belokranjskih krajev, je hila s tem končana, proti 17. se je vrnil v Metliko, kjer ga je že čakal vlak, da ga odpelje v njegovo belo prestolnico. Nova bolgarska železnica Sofija, 20. okt. s. Minister za javna dela Vasilov, Je včeraj izročil prometu novo železniško zvezo, ki spaja severno ta. južno Bolgarijo. I registri e le schede per la subaffitanza Con ordinanza n. 115 del 27 settembre u. s. deirAlto Commissario per la Provincia dl Lubiana, pubbllcata sui Bollettino ufficiale n. 80 del 4 corr., 6 stata disci-plinata la subaffitanza delle camere e appartementi ammobiliati in questa Provincia. Tale ordinanza- fa obbligo. fra 1'altro, a chi intende esercitare tale lndustrla di munirsi della licenza del Questore, per Ia citta di Lubiana, e del capitanato distret-tuale, per gli altri comuni della provincia; di tenere uno speciale registro delle persone alloggiate, e di notificarle rispettiva-mente alla Questura o al Capitanato di-strettuale. I registri e le schede di notifica, com-pilate secondo preserizioni, nonchfe 1 moduli per le domande, si trovano in vendita in Lubiana presso la časa Editrice Libre-ria popolare ln vla Pred škofijo n. 5. Avvertenza H 6 agosto u. s. nel tratto di linea tra la stazione ferroviaria di S Vito e Medno, una donna č stata travolta da un treno in corsa ed č rimasta uccisa. Sui cadavere non č stato trovato alcun documento dl riconoscimento. Chiunque pud dare indlcazioni sull'iden-tita di detta donna. k invitato a presen-tarsi alla R. Questura di Lubiana, stanza N.o 15, n» P«. Connotati della defunta: Etž. 25 annl I circa, altezza m. 150, corporatura snella, capelli neri, ricci, molto foltl, dentatura guasta con due capsule d'oro nella ma- Nadzornica Nac. Faš. Ljubljana, 20. oktobra Pretekle dni je izvršila nadzorstvo pri ženskem Fašiju v Ljubljani nadzornica Nacionalne Fašistične Stranke za delavke in gospodinje tov. Licla Abruzzese. Najprej je šla pozdravit Eksc. Visokega Komisarja, nakar je začela s svojimi uradnimi obiski, zanimajoč se zlasti za izvršeno delo prt odsekih delavk in gospodinj, v katerih so zbrane predvsem žene iz ljudstva. — V spremstvu zaupnice ženskega Fašija ter vodilnih osebnosti je nato izvršila skrbne preglede v tovarnah, šolah ln mestnih ustanovah, koder se je povsod prisrčno razgovarjala z delavkami in se zanimala za njih družinsko stanje ter za vse, kar se stori za njih blagostanje v tovarnah. Tako je obiskala Tobačno tovar- scella lnferlore. Portava scarpe di camo* scio nero ed un fazzoletto con le InizisJt D. L • Seznami in prijavne listine za podnajeme Z naredbo štev. 115 dne 27. septembra t L Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, objavljeno v »Službenem listu« št 80 z dne 4. t. m., je bilo urejeno oddajanje v podnajem sob in opremljenih stanovanj v tej pokrajini. Ta" naredba med drugim zahteva od onega, ki hoče izvrševati to pravico, da si preskrbi posebno dovoljenje Kvestorja za mesto Ljubljano, odnosno okrožnega glavarstva za ostale občine pokrajine; nadalje da vodi poseben seznam oseb, sprejetih v podnajem, in da jih prijavlja Kve-sturi, odnosno okrožnemu glavarstvu. Ti seznami in prijavne listine, oboji izpolnjeni v skladu s predpisi, ter vzorci prošenj so naprodaj v Ljubljani pri Ljudski knjigarni, Pred škofijo 5. Opozorilo Dne 6. avgusta t. L je vlak med postajama Št. Vid in Medno povozil neko žensko, ki je bila na mestu mrtva. Pri njej niso našli nobenega osebnega dokumenta. Kdorkoli lahko da podatke o istovetnosti te ženske, je naprošen, da se zglasi na Kr. Kvesturi v Ljubljani, soba 15, II. nad. Opis pokojne: starost okoli 25 let. visokost 1.50 m, vitka postava, črni, kodrasti zelo gosti lasje, zobovje pokvarjeno, z dvema zlatima vložkoma v zgornjem zobovju. Nosila je čevlje iz črnega semiša ter žepno ruto z začetnicama D. I. Stranke v Ljubljani no, papirnico Vevče, tovarno Saturnus, nadalje kuhinjo, refektorij in spalnice v Delavskem domu, potem Dižawii zavod za žensko domačo obrt, šolo za vzgojo kmečkih gospodfrr' ter pomembno Kmetijsko šolo v Mali Loki. — V Tobačni tovarni so se delavke zbrale okoli voditeljic, od katerih so z navdušenimi priznanji in živahnim končnim ploskanjem izvedele, kakšne so smernice sekcije za delavke in gospodinje, ki jo je Duce ustanovil, da bi z vnetim delom fašističnih žena bilo izpolnjeno navodilo: iti med narod. — Nadzornica je obiskala tud'i velesejem in je med enim izmed svo;ih obiskov pri ženskem Fašiju sprejela številne delavke, se zelo zanimala za njihove želje ter jim obljubila vso solidarnost ljubljanskih tovariši« aa dosego upravičenih teženj. Gospodarstvo Gospodarske vesti = Ustavljeni prevoz krompirja. V zvezi z razglasom Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata glede prijave in izročitve krompirja, smo že v nedeljski številki omenili, da je od 14. t. m. prepovedan prevoz krompirja tudi izpod 50 kg. K temu pripominjamo, da je ustavljeno vsako izdajanje dovolilnic, ki jih je doslej izdajal Prevod. = Zamrznjena vplačila za uvoz blaga iz Nemčije. Na podlagi poziva Visokega komisariata vabi Zveza trgovskih združenj v Ljubljani vse tvrdke, ki so plačale med 10. In 31. marcem tega leta Po naših denarnih zavodih denarne zneske za uvoz blaga iz Nemčije, da sporoče Zvezi trgovskih združenj višino zneska nakazila, denarni zavod, pri katerem so bili zneski plačani in nemško tvrdko, za katero so bili plačani. Ta nakazila so bila zaradi vojne zustavljena pri bivši Narodni banki v Beogradu. Skupna vsota vplačil v tem času je bila precej visoka zaradi ugodnega tečaja marke (14.80 din). — Nemško-hrvatska trgovinska pogajanja. Preteklo soboto so se v Zagrebu pričela med Nemčijo in Hrvatsko pogajanja zaradi sklenitve redne trgovinske pogodbe, in sicer za eno leto, t. j. do konca leta 1942. Nemško delegacijo vodi ministrski svet dr. Bergemann, na čelu hrvatske delegacije pa je ravnatelj za zunanjo trgovino dr. Kabas. = Oskrba Hrvatske z žitom. Iz Zagreba poročajo, da se je po gospodarski priključitvi Vzhodnega Srema (z Zemunom) znatno poboljšal položaj Hrvatske v pogledu oskrbe s pšenico in koruzo. Vzhodni Srem, ki je bil že prej pod hrvatsko upravo in je sedaj tudi gospodarsko priključen Hrvatski s premaknitvijo carinske meje na Dunav to Savo, ima znatne presežke živil zlasti pšenice in koruze, pa tudi presežke v svinjereji. Prav zaradi tega si je Hrvatska vlada prizadevala, da čim prej doseže gospodarsko priključitev tega področja, ki bo sicer nadalje oskrbovalo Beograd z živili, razen z žitom in živino. S prestavitvijo meje na državno mejo ob Savi ta Dunavu bo tudi lažje preprečiti tihotapstvo. — Hrvatska vlada je izdala razne ukrepe za boljšo kontrolo prometa z živili. Državno ravnateljstvo za prehrano je odredilo, da smejo železnice in ostala prevozma podjetja pre emati za prevoz fižol, lečo. zelje, krompir, jajca, maslo, sir ta prekaje-no meso samo na podlagi prevoznih dovoljenj, ki jih izdaja to ravnateljstvo. — Na Hrvatskem je določena maksimalna od-kupca cena za krompir na 160 kun za 100 kg pri proizvajalcu, veletrgovci pa sme^o krompir prodajati po največ 180 kun fran-ko nakladalna postaja. — Gradnja železnic na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je za železniška gradbena dela določen zaenkrat kredit 300 milijonov kun, ta sicer tako za gradnjo novih železnic, kakor tudi za rekonstrukcijo obstoječih prog. Od tega kredita odpade 76 milijonov kun na gradnjo drugega tira na progi od Zagreba proti Zidanemu mostu, ta sicer do meje ob Sotli. Zemeljska dela so že v teku, naročene pa so tudi potrebne konstrukcije za mostove ta propuste. Celotna dolžina proge, ki odpade na Hrvatsko, znaSa 30 km. Nadalje so določeni krediti za gradnjo unske proge BihaČ—Knin, za gradnjo nove proge Ba-njaluka—Doboj—Tuzla, za koransko progo. Karlovac—BihaČ ter za progo Metko-vič—Ploče. Poseben kredit 100 milijonov kun je določen za popravilo ta zopetno vzpostavitev porušenih železniških mostov. Vsega je bilo na Hrvatskem porušenih 23 železniških mostov. Prihodnji mesec bo popravljen železniški most preko Save pri Brčkem ta preko Drave pri Gyekenesu. Gradijo se tudi oporniki za novi most pre ko Drave pri Varaždinu. Za popravilo že- lezniškega mostu pri Brčkem je določen kredit 10 milijonov kun. — Bolgarija ukinila premije za svobodno devize, v zadnjih mesecih je Nemčija dosegla, da je bil docela odstranjen disažijo nemške marke v državah Vzhodne Evrope in da je vzpostavljeno paritetno razmerje tudi z ostalimi devizami. Povišan je bil tečaj nemške marke v Srbiji, Hrvatski, Grčiji in Rumuniji. Madžarska je zaradi vzpostavitve paritete med marko in drugimi devizami nedavno znižala premije za dolarje in ostale devize od 47 na 21<>/o. Sedaj poročajo iz Sofije, da je tudi Bolgarija prilagodila devizne tečaje pariteti nemške marke, in sicer z ukinienjem posebnih premij (25 do 33%), ki so bile doslej priznane v trgovini s svobodnimi devizami. Premije sedaj niso več potrebne, ker ni potrebe pospeševati izvoz v tako zvane devizne države s priznanjem višjega deviznega tečaja za dotične devize. = Vprašanje obnove osebne lastnine v v Galiciji. Kakor je znano, je bila prejšnji mesec Galicija, ki obsega vojvodstva Lvov, Tarnopol in Stanislavov, priključena k Poljski generalni guberniji. Takoj po priključitvi so bile na področju Galicije izvršene nekatere važne gospodarske reforme. V ospredju zanimanja pa je vprašanje obnovitve osebne lastnine. Pod sovjetsko vla^ do je bila osebna lastnina pri nepremičninah v Galiciji odpravljena in se sedaj prebivalstvo zelo prizadeva, da bi prišlo zopet v posest nepremičnin, Id so jim bile odvzete pod sovjetsko oblastjo. V tej zvezi poročajo sedaj nemški listi, da obnovitve osebne lastnine ne bo mogoče takoj izvesti, ker je treba šele ugotoviti prave lastnike, kar pa je težka naloga. Tudi gospodarsko življenje ne sme priti zaradi tega v zastoj. Zaenkrat je vse državno premoženje, kamor spadajo tudi razlaščene nepremičnine, prevzela vlada generalne gubernije, ki sicer sprejema predloge za povrnitev razlaščene imovine, ki pa teh predlogov zaenkrat še ne obravnava, ker morajo biti za rešitev tega vprašanja izvršene še številne priprave. Peljski generalni guverner je zaenkrat odredil, da ostanejo posestna in izkoriščevalna razmerja zaenkrat nespremenjena. Vsi oni, ki so doslej upravljali kmetijska posestva in druge obrate, so dolžni te obrate nadalje voditi. = Spremembe pri hrvatski petrolejski družbi Shell. Iz Zagreba poročajo, da je ukinjena komisarična uprava pri hrvatski družbi Shell, ki predeluje mineralna olja. Dosedanji upravni svet je odstopil in so bili na občnem zboru izvoljeni E. von Klass za predsednika, I. Mosinsky, za podpredsednika, v odbor pa dr. Matthias in dr. Pli-verič. Za ravnatelja je bil postavljen dr. Rudhard Duisberg. = Siemensovo podjetje v Srbiji. Siemen-sova podružnica v Beogradu se je spremenila v delniško družbo z glavnico 3 milijonov din in se odslej imenuje Siemens, srbska električna d. d. = Pridobivanje pogonskega olja iz škri-Ijevca na Švedskem. V Švedski bodo pri Kvarntorpu v kratkem dogradili veliko tvornico za pridobivanje pogonskega goriva iz bituminoznega škriljevca z letno kapaciteto 30.000 ton olja. V bližini tvornice je veliko ležišče tega škriljevca, ki se ceni na 420 milijonov ton. S predelavo tega škriljevca bodo lahko pridobili 24 milijonov bon olja. Škriljevec vsebuje namreč 5.7% olja. Kot postranski proizvod bodo iz tega škriljevca pridobili še 50 ton žvepla dnevno. Aretacije v Parizu Pariz, 20. okt d. V zvezi z odkritjem večjega števila tajnih tiskarn v raznih pariških okrajih so oblastva aretirala nadaljnjih 12 oseb. Med Krasom in Vipavsko dolino S. Daniele del Carso — Štanjel na Krasu Zgodovinski Štanjel ima krasno lego; hiše so slikovito nametane na kupu. Ze od daleč vzbuja pceornost zvonik z značilno konico. Na štanjelskih tleh so našli izkopanine iz predzgodovinske dobe. V rimski dobi je stal tulca j velik stolp. V srednjem veku je zgradil grof Kobenceflj nov grad, ki je izredno dobro ohranjen in ki vinska starinskemu obeležju lepega Štanjela posebno zanimiv pečat Grad je že tri leta sem last štanjelske občine. V bližini so podzemske jame. Posebno lepa sitavba v Štanjelu je nedavno oitvorjeni dom fašija. Priroda razodeva na vsak korak kraške in vipavske prehodne oblike; poleg vipavca zori tukaj tudi teran. Paint prsti grafskesnis oskrbniku Svari je še danes v posebno živem spominu vse it anjelske okolice. Častitljiv starček mi je pripovedoval o tem puntu: Bo že več ko stoletje, kar je grajski oskrbnik Švara v Štanjelu predpisal kmetom izredno visoke dajatve. Kmetje jih niso zmogli. Švara ni odjenjal. kmetje so kazali ne razpoloženje, ki se je nazadnje razvilo v pravi punt štanjelskih ter okoliških kmetov O tem puntu se je ohranila še naslednja kitica: V starem mestu Štanjelu Švaro so' preganjali. Pre; ko prinese Švara ključ, Bil je že zunaj buč (sod). In res so kmetje vdrli v grajsko klet in si privoščili najboljše pijače Tudi krače in klobase iz grajske shrambe so jim šle v slast. Toda grof je skrivaj poslal s!a v Gorico', od koder so prišli vojaki ki so uporne kmete neusmiljeno pretepli in potem glavne voditelje upora pczaprli. Strah — r>Krvav® stegsso" V bližnjem Štjaku, od koder je prelep razgled po Krasu tja do Juilijsikih Alp, je znana zgodba o svojevrstnem strahu, ki ne straši le Krašovcev, ampak tudi Vipavce. Ta strah ima čisto posebne muhe. da lahko poje kar celega človeka. »Krvavo stegno« mu pravijo. Če je zločinec ki ga preganja ta kraški strah, večji, potem je tudi »krvavo stegno« večje; če je pa manjši, potem je tudi ljudoerski strah manjši in skromnejši. Ima pa ta strah tudi svoj o dobro lastnost, da namreč čuva grozdje pred raznimi uzmoviči. Posebno nad se klati po njivah, ki so posejane s turščico. Čez zimo pa »Krvavo stegno« kar zaspi v kakšni podzemski jami v gozdu. V Mahnicevi rodni hiši Kakšnih 15 minut iz Štanjela imaš do sosednega Kobdilja, ki leži deloma v dolini, deloma pa na hribčku. Spodnji Kob-dilj je značilna kmečka naselbina s hišami, ki kažejo vipavske in kraške prvine. Zelo je razvita tukaj živinoreja. V Zgornjem Kobdilju, kjer je rodom znana rodbina Fa-bianijev, vzbuja občudovanje okoli 300 let stara murva, v kateri je, kakor zatrjujejo Kobdiljci, krogla še iz Napoleonove dobe. V Zgornjem Kobdilju izdelujejo znani pi-kolit. V bližini je cerkev sv. Gregorja. V Kobdilju pravijo, kako se je na kraju, kjer je danes cerkev, ovila spečemu pastirju kača okefti vratu. Ko se je zbudil, se je v smrtni grozi zatekel v prošnjii molitvi k sv. Gregorju. Kača se je zares odvila in pustila pastirčka, ki je potem pripovedoval o tem dogodku. Na tem kraju so postavili cerkev. Kobdilj pa je znan tudi po tem, ker se je tukaj rodil poznejši škof dr. Anton Mahnič. Ravno tam, kjer je poslednji izvirek na pričetku kraških tal, je v bližini že deloma razpadla hiša. Na kameniiti plošči nad vhodom domačije, ki ;e zadnja v Sp. Kobilju, bereš še danes razločen napis: Anton Mahenč 1862. Tukaj je imel Mah-ničev oče gostilno in dom, tukaj je bil rojen njegov sin Anton Mahnič, ki je postal krški škof. Notranji dvoriščni objekti so danes drugače preurejeni, kakor so bili takrat, ko je Mahnič prihajal kot študent domov. Pred leti ;e Mahničeva rodna domačija pogorela, brat pokojnega škofa se je odselil. Nekoč cvetoča Mahničevina je prešla v druge roke.. Najstarejše ljudske utrdbe na Krasu V drugi, južni smeri pa prehaja duto-veljski okoliš k mejnemu pasu, ki loči Ko-menski Kras cd Tržačkega. Tukaj je re-pentaboTski hrbet, ki je ločnica med obema, tukaj se vzdiguje slavni Repen ta bor, ki je bržčas najstarejša ljudska utrdba na Krasu; tukai je pričetek pokrajine kamnolomov, ki zajema še ves nabrežinski in de-vinski okoliš. Nad vhodom repen taborskega tabora je letnica 911. Po tem so domnevali, da sega postanek te ljudske utrdbe v dobo, ko so hrumeli proti Krasu Ogri, pred katerimi so se zavarovali na R e p en ta-ooru in domnevno tudi na hribih Medvedek in Šanca. kjer so vidni trdnjavski sledovi. Ime Repentabor izvajajo nekateri od Rupni tabor (rupa - skalna votlina). Od daleč je vidna na vrhu temna cerkev, ki je bila zgrajena že l. 1316 in ki spomin;a ob prvem pogledu iz daljave na črno ptujsk«-gorsko romarsko ceTkev. Tudi rep en taborska cerkev je romarska, Repentabor fMonrupino) je poleg Na-brežine in devinskega de^a eno izmed najpomembnejših središč kraškega kamnar-stva. V vsej okolici vidiš že deloma opu- ščene, dedoma še zmeraj intenzivno obratujoče kamnolome, kjer so kamnoseške delavnice in drugi obrati, kjer meljejo kamen. V šestih jamah je zaposlenih več ko 200 delavcev, ki lomijo ter obdelujejo sloviti repenski sivkasti marmor. Občina Veliki Repen z naselbinami Repentabor, Veliki Repen, CoU, Vrhovlje in Voglje pa živi tudi od mlekarstva in mleka, ki ga kmetice donašajo vsak dan v Trst. Prijazne Voglje so nedavno izgubile vrlega gospodarja, uglednega posestnika An tona Ravbarja, ki j« bil znam daleč naokoii po Krasu. Po dolgi bolezni in Hrvatskega, ker »e je dognalo, da so kobilice zanesle to kugo okrog Zagreba tn po drugih hrvatskih krajih. Čujmo, na kako naravnost čudovit, za današnji prosvitijeni čas pač neverjeten način so si naši predniki prizadevali, da bi odstranili pretečo kugo pri goveji živini! Na Kranjskem so — poroča isti zgodovinar — uporabljali posebno obra obno sredstvo: napravljali so ogenj, kakor je to običaj pri divjakih, da so drgnili m> dve suhi kladi drugo ob drugo, potem v*ga'i na nekem ozkem prostoru, ki nI dopuščal ni-kakega izhodišča, ogromen kup sla ne in nato večkrat ske-zi ta ogenj porivali ŽM-no, ki se je seveda brezuspešno upirala in se v gostem dimu neznansko mučila. Drugi so drgnili ob podbradek goveda črni koren. helleborus neger imenovan tako dolgo, da je koža močno otekla in je ponekod kar odprto ob visela. K razširjenju živinske kuge je precej pripomoglo tudi slabo vreme leta 1712.: letina se je obnesla prav pičlo, oves je bil pokvarjen od bolezenskih klic, trava na paznikih in Ustje na drevju sta bila smedena od rjč in oo tem takem brez slehernega soka. Leta 1714. so v mnogih krajih na Kranjskem razsajale huda mrzlica, ošpice in koze, zlasti na Gorenjskem. V Ljubljani je imela vsaka hiša svojega bolnika, čeprav jih ni pomrlo toliko, kakor prejšnje leto. Liudie in živina so trpeli strašno pomanjkanje. Množica lačnega ljudstva »e je naselila v Ljubljani in jih je mnogo romrlo kar na cestah, kakor hitro so dobili kaj jesti. Taki primeri so se dogajali tudi po deželi; za kozami ie umrlo veliko ljudi v Stčni. v župniji Št. Vid. v okolici Novega mesta hi v Št. Ru-pertu. Če ni bila pravcata kuga. ie bila pa le njej podobna in lažjega izvora. Kazen za odpravljanje Zločini zoper klijoče življenje se v Nemčiji posebno strogo kaznujejo. Te dni so se morale v Gradcu zagovarjati zaradi zločina po S 144 (odpravljanje plodu) 33-letna Gabrijela Harlngova. 26-letna Avgusta Maler-jeva in 62-letna bivša babica Jera Hahn iz Gradca, ki Je pri prvih dveh odpravljala za plačilo 300 mark. Obsojene so bde vse tri in sicer Harlngova na 3 mesec«, Maler-jeva na 8 mesecev. Hahnova pa na 5 let ječe. ker je bila že nekajkrat kaznovana zaradi podobnih zločinov. Obnovite naroetino! Jiiimriiiiiiiimiiim ng- Ob 80 letnici Uršule Mužinove Ko jo srečujemo čvrsto in veselo, bi težko verjeli, da je pred dnevi praznovala svoj osemdeseti rojstni dan! Pa smo iztaknili, da je zagledala luč sveta dne 17. oktobra 1861. leta, in čeprav bi morda ga. Uršula sama rada šla tiho mimo te častitljive in visoke obletnice, čutimo njeni številni prijatelji dolžnost, da se je na ton mestu spomnimo in jI želimo še mnogo zdravih In zadovoljnih let. Rojena v Gorici, prava kraška korenina in ena redkih slovenskih mater, je vzorno vzgojila svoja dva sinova in hčerko, njen dom pa je bil vselej in ob vsaki uri odprt vsakomur. Pretekla svetovna vihra je težko prizadela go. Mužinovo: pobrala ji je soproga Jožeta, dolgoletnega nadzornika kaznilnice v Gradiški, ter oba sinova, Hugona, asistenta na češki univerzi, in trgovsko izobraženega Stanka. Ostala ji je le še hčerka Adela, vodja manipulacije požarnega oddelka, ki skrbi, da preživlja ga. Uršula lepo ln prijetno jesen svojega življenja. Morda leži v srcu gospe Uršule kakšna posebno velika želja — ob tem visokem jubileju ji želijo izpolnitve vsi prijatelji in znanci! Rdeči križ peroča Ljubljana, 20. oktobra Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11: Brus Rudolf, šmartinska 15, Cizelj Marija, Povšetova 76, Čeme Dušan, Slomškova 6, Ercigoj Oto, Tyrševa 17, Gspan Erika, Ciril Metodova 19, Maslo Marija, Mclihen Valdemar, Miklošičeva 11, Močnik Marica, Okrožni urad, Pavletič Vilma, Tyrševa 51, Popov Boris, operno gledališče, Remec De-mi, Tyr£eva 82, Romih Robert, Tavčar jeva ul., Rujavec Angela, Dvorakova 3, Sax Slava, Kolodvorska 34, šolar Rudi, Povšc- -a 1, Terpin Anton, Volovodna 4, Zlokanik Marija, Cesta ob dol. žel. 5, Župančič Tonue, Poljanska cesta. Paket naj dvigne gdč. Cesenj Lucija, palača Viktorija, dokumente pa naj dv-gne g. Mikuš Vladimir, žolgarjeva 6. V tajništvu naj se zglasi g. Maček, strojni tehnik, v svrho vrnitve dokumentov. G. Sušnik Fanika, kavarna Emona, naj dvigne pismo, ki je bilo vrnjeno iz Srbije. Ga. Lukanc Evgenija, vdova polkovnika, je darovala Rdečemu križu namesto venca na grob pokojnega dr. Polca Julija L. 100, ga. Marjetič Mira iz Novega mesta pa je darovala L. 50. Plemenitima darovaikama iskrena hvala. Naše gledališče DRAMA. Torek, 21. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Premiera. Red Premierski Začetek ob 18.15. Konee ob 20.45. Sreda, 22. oktobra: Dva bregova. Red Sreda. Začetek ob 18.15. Konec ob 2U.30. Prva režija mg. arh. Bojana Stupice po triletni odsotnosti bo predstava »Ncccj bomo improvizirali«. Eno izmed glavnih ženskih vlog bo igrala Sava Severjeva, ki se bo predstavila občinstvu v zanjo novi stroki. Glavne vloge bodo kreirali: Levar, Ga-brijelčičeva in Jan. Pri predstavi bo zaposlen nadalje velik del dramskega ansambla ter nekaj opernih članic in članov. Predstava bo nenavadno zanimiva. Anton Leskovčeva drama »Dva bregova« je delo, ki predstavlja snovno svet zase, s pristno dramatskim ln življenjsko poudarjenim dialogom in močnimi odrskimi poudarki. Zgolba iz beraškega sveta zajame gledalca zaradi živo orlsanega okolja. OPERA Torek 21. oktobra: La Boheme. Rel B. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Sreda, 22. oktobra: Aida. Red A. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. viri. Giacoma Puccinija melodiozna opera iz življenja pariških umetnikov »La Boheme« je prišla na oder letos v deloma novi zasedbi z nekaterimi mlajšimi močmi naše Opere. Tako bomo slišali Vidalijevo kot Mirni, Betetta kot Collina in Zupana-Benoita, še Dolničarja kot Schaunarda od stare zasedbe. Novi pa bodo: Polajnar jeva v partiji Musette, Manoševski kot Rudolf, Janko kot Marcel, Anžlovar-Alcindor ter Kristan-čič kot Parpignol. Opero dirigira Niko 6tri-tof, zrežiral jo je Ciril Debevec. Mogočno Verdijevo delo »Aida«, ki predstavlja v operni literaturi primer izredno zahtevne in težke opere, je našlo v letošnji uprizoritvi pod taktirko dirigenta Neffata in v novi režiji Cirila Debevca, v odlični zasedbi s Heybalovo kot Aido na čelu, ter Radev-Kogejevo, Franclom, Betettom, Primožičem in Lup*o pri publiki in kritiki kar najlepši odziv. Pri tej tehtni uprizoritvi prihaja najbolje umetniška zmogljivost celotnega opernega ansambla do najlepše veljave. Kultur nI pregled 9,Nocoj bomo improvizirali" Naslov predstave vzbuja pri občinstvu radovednost. Preprosto, ki mu je pojem »improvizacija« tuj, razmišlja, kaj bi to utegnilo biti, tisto občinstvo pa, ki je v gledališču bolj doma, ve, da pomeni »improvizirati« tako rekoč brez posebne priprave nekaj »stresti iz rokava«. Nehote se pri besedi »improvizacija« naveže misel na drugo polovico XVI. stoletja, iz katere imamo prve podatke o commedii delTarte. Prvo tako zanesljivo poročilo izvira iz leta 1568. in govori o neki miin-chenski uprizoritvi. Bistvo commedie delTarte je bila improvizacija. Takrat so igralci v tradicionalnih maskah Pantalona, Dottora, Capitana, Ar-lecchina, Colombine in drugih, z raznimi znanimi, preizkušenimi gledališkimi prijemi na znan repertoar vaiirali situacije in besedilo ter po lastnem navdihu duhovičili, kajti vsak je bil sam svoj dramatik. Občinstvo se sprašuje: V kakšni zvezi more biti z najavljeno predstavo umetnost, ki je dve stoletji gospodovala križem Evrope? Ali poskuša današnje gledališče oživiti in uporabljati zopet staro obliko commedie dell'arte ? Morda. Kajti zadnja doba je prinesla gledališču po dvajsetih letih iskanja nekako umirjenost. Poskusi različnih eks — in im-presinonizmov, futurizmov in konstrukti-vizmov, izrodkov povojne dobe so pokazali, da je umetnost Ie ena, pa naj nosi krinko in hodi po bergljah kakršnega koli »-izma«. Dobi pomiritve je morala nujno slediti reakcija. Improvizacija, o kateri govorimo, je tak poskus, vprašanje, stavljeno režiserju, igralcem, občinstvu in kritiki: »Ali bi bilo mogče postaviti sodobno gledališče zopet na osnovo improvizacije — in s kakšnim uspehom?« • Če hočemo presoditi, kaj nam more nuditi povratek h comedii deirarte, moramo poznati njene bistvene dobre in slabe strani in spoznati razmerje današnjega gledališča do njih. Nekdanji gledališki tmprovizatorji so bili igralci, obdarjeni z nenavadnim darom dialektike, duhovitosti in duhaprisotnosti. Razumljivo je, da so zahtevane možnosti igralcev v dobi razcvita commedie deirarte v stalni vaji rasle, se podedovale in razvijale do popolnosti. V tem pogledu je pomenil nekdanji igralec večjega ustvarjajočega umetnika kakor današnji, kajti moral je doživeti svojo vlogo z vizijo dramatika, da jo je potem lahko podal tudi kot igralec; skratka, moral je biti močna kreativna osebnost. Ce se je zbrala skupina takih, res nadarjenih ljudi, ki je znala prilagoditi posamezne like splošnim zahtevam in tako ustvariti harmonično celoto, je to pomenilo resnično umetniško dejanje. Ce pa je po navadi nekaterih »zvezdnikov« skušal posameznik blesteti le na svoj račun, je morala biti posledica neumetniška predstava; kajti brez dvoma so se odigravali med igro tihi, za- grizeni boji med posameznimi igralci, kdo bo prekosil drugega. Gotovo jih ni vodil vedno le plemeniti umetnostni nagib, temveč pogosto navadno slavohlepje. S tem se je seveda znižala raven umetnosti na stopnjo cirkuškega tekmovanja. Zahteva sodobne gledališke umetnosti je predstava s čim bolj izenačenimi igralskimi močmi in čim večjo skupno ubranostjo, ki jo je mogoče doseči le z najzahtevnejšim skupnim pripravljalnim delom. — Bistvo umetnosti improvizacije pa je prepuščeno slučajnostnim navdihom. Kaj pomeni poskus improvizacije v sodobnem gledališču? Zanimivost, ki naj pokaže, v koliko so sodobni, tega nevajeni igralci kos taki nalogi. Pri tem pa nastanejo še druga vprašanja: Kdo je pri improvizaciji odgovoren za predstavo ? Današnja gledališka odgovornost za predstavo kot celoto, sloni na režiserju, za posamezne vloge pa na igralcih. Vendar pa je to često zelo sporna točka, kajti prepričanje mnogih igralcev je, da morejo izhajati tuli brez režiserja, nasprotno pa režiser brez igralcev ne more. Tudi na to sporno vprašanje bi mogla dati improvizirana igra odgovor. * Kakšno je stališče igralca in režiserja do improvizacije? Režiser je prepričan, da more imeti taka improvizirana predstava uspeh samo, če sledijo igralci njegovi zamisli in odgovarjajo zaupanju, ki ga je stavil vanje. Igralec* pa je mnenja, da je bistvenega pomena samo vživetje v lik zahtevane osebe, ki se jo je zavezal improvizirati. Lik se mora poroditi v neprisiljenem dejanju in naravni kretnji in govoriti besede doživetja, v katerem ga pa režiserjeve zahteve včasih samo ovirajo. Naravno je, da pri tako deljenih mnenjih pride često do nesporazumov in težav in da je treba v ugodno rešitev obojestranskih kompromisov. Predstava »Nocoj bomo improvizirali« bo dala sliko teh različnih prizadevanj in pokazala njihov uspeh. Obenem bo odgovorila na vprašanje, če odgovarja improvizirana igra današnjim težnjam gledališča. Vodstvo predstave bo imel režiser ing. Bojan Stupica, ki bo po triletni odsotnosti zopet nastopil svoj angažman v naši Drami. Maše SL Največji sodobni finski pisatelj Ime in delo največjega sodobnega finskega pisatelja F. E. S i 11 a n p a a je malo znano izven skandinavskih dežel. Podelitev Nobelove nagrade temu predstavit e-lju finskega slovstva pada v dneve, ko so Evropo zaerinjali oblaki nove velike vojne in bobnenje topov je kmalu prcvpilo literarno senzacijo z imenom, ki je v vrsti Nobelovih lavreatov povzdignilo sloves fmske kr "" "nosti. F. E. Sillanpaa se je rodil 16. septembra 1888 v občini Hanenkyro, ležeči ob meji dveh pokraiin na zapadnem Finskem. Njegovi predniki so bili svobodni kmetje, toda njegov oče ni več imel niti hiše. v kateri je bivali in se preživljal tako, da je delaj na kmetijah drugih. Vzlic tem razmeram je bila mladost bodočega finskega pesnika mirna in srečna; v njegovih knjigah najdemo marsikatero iluzijo na razne otroške neumnosti in na petepuštvo bistrega dečka po rodovitnih in ljubkih podjih do- mačega kraja. Na to so ga poslali v srednjo šolo v Tampere, »finski Manchester«. Sillanpaa je bil dober učenec. Po dovršeni gimnaziji je jel študirati pri redosi! ovne vede na univerzi v Helsinkih. V teh petih letih, kar jih je preživei na univerzi, si je pridobil tudi biološki pogled na svet, ki lež; na dnu vseh njegovih spisov. Navezal je stike z umetniškimi in književnimi krogi ter postal tovariš skupine, ki se je ogrevala za življenje na kmetih. V tej skupini so bili tudi znameniti skladatelj Jan Sibe-lius, slikar Eezo Jarnefelt in pisatelj Ju-hani Aho. Ob Božiču i 1913. se je Sillanpaa nenadno vrnil domov, ne da bi bil opravil izpite na vseučilišču. Silovita duševna kriza ga je zapeljala k temu. da ;e zapustil znanost in se ves posvetil literaturi. Ko se je spet znašel na rodnih tleh, s katerimi ga jo vezalo rr nogo mladostnih spominov, je čutil v sebi vedno večjo simpatijo do »tiste oblike življenja«, kakor je pozneje sam napisal, »ki v n;i procvitajo delo, zadovoljstvo in trud«. L. 1916. se je oženil z mlado dezelanko in objavil svoj prvi roman. Še prej je izšlo nekaj njegovih povesti, ki so bile ugodno prejete; navduševal se je za pisatelje, kakor so Hamsun, Maeterlinck in Strindberg, ki so nanj močno vplivali in obudili njegov stvarjalni talent. Poslej je Sillanpaa živel v prestolnici svoje domovine, v Helsinkih, in njegova figura. ki kaže — da se poslužimo Kretsch-merja — piknično telesno konstitvcijo, sodi med najslavnejše v literarnem in umetniškem svetu finskega glavnega mesta. Njegov prvi roman »Življenje in scncec je izšel I. 1917. Po svojih kvalitetah znatno prekaša začetniško raven. Kakor kcAi je bžlo finsko slovstvo od Aha dalje zelo bfc- atrkusa, U se muli ta Cm t danski pre- etntnkdje imel srečo, da ae mu je ▼ enem samem tednu Število njegovih tigrov Teč nego podvojilo. Obe njegovi tigrici sta namreč s presledkom nekoliko dni vrgli vsaka po tri lepe mladiče. Lastnik cirkusa jih je za več tisoč riajiakifr kron takoj prodal nekemu velikemu cirkusu ▼ Nemčiji. Nov primer linčanja v Ameriki Iz Amerike že nekaj časa ni bilo poročil o primerih linčanja proti zamorcem, a sedaj opisuje vest iz Louisvillea v Mississippiju grozni konec, ki sta ga učakala dva brata zamorca od poživinjene množice. Brata so obtožili upravičeno ali neupravičeno, to še ni dognano, da sta umorila ravnatelja neke lesne tovarne. Aretirali so ju in trije policisti so ju vodili v ječo. Po poti je množica delavcev napadla policiste, jim iztrgala oba nesrečneža, ju vlekla nekaj časa z udarci po mestnih ulicah, ju končno privezala k nekemu drevesu in zakurila pod njima grmado, tako da sta živa zgorela. Oddelek policistov je prišel na kraj tega zločina, ko je bilo že vse končano. Nekatere osebe, ki sta se jim zasmilila od strahu in bolečin tuleča zamorca in so hotele pogasiti ogenj, je podivjana množica napadla in so se mogle rešiti le s hitrim begom. Policistom ni bilo mogoče aretirati nikogar iz množice, ker bi nastal iz tega še hujši spopad. Vse to je vsekako značilno za ameriške razmere. 9o let staro vino Neki posestnik v majhnem mestu južne Francije je te dni popravljal klet svoje hiše in pri tem je naletel na zaklad: sol najboljšega vina, ki ga je bil njegov praded skrbno skril v zid pred devetdesetimi leti. Srečni najditelj ne spaad med stiskače in tako je hitro sklical družbo izbranih prijateljev, da bi spili kozarec na zdravje velikodušnemu pradedu. Možje so se vrnili domov šele naslednji dan. potem ko so do dna pogledali v obilni sod. 15 let z ovratno iglo v želodcu Mlad danski delavec je že vrsto let trpel zaradi želodčnih krčev, o katerih so zdravniki menili, da jim Je vzrok samo slaba prebava. V zadnjem času so se mu pa bolečine tako povečale, da se je odločil stopiti k specialistu, ki mu je predpisal energično lokalno zdravljenje, ne da bi posegel po kirurških ukrepih. Zdravljenje je pomagalo, mladi delavec pa se je nemalo začudil, ko je ugotovil, da mu je bolečine povzročala ovratna igla, ki jo je bil pred petnajstimi leti kot otrok požrl in ki se je že davno ni več spominjal. Celih 5 cm široka igla se je bila ustavila v želodcu in je prišla na dan popolnoma odprta. Celuloza iz krompirjevih rastlin V okviru svojega štiriletnega načrta za gospodarsko osamosvojitev dežele je do-aegla Nemčija baš v vojnem času celo vrsto velikih uspehov. Zadostuje omeniti dve si-rovini, kavčuk in volno, ki ju je nadomestila z izvrstnima domačima surogatoma, bono in celulozno volno. Ta dva nadomestka Nemčija ne pridobiva moria v majhnih količinah, ki bi bile zadostne komaj za znanstvene poskuse, temveč gre za proizvodnjo, ki se je dvignila na sto tisoče ton, V pogledu celulozne volne se je okoristila z izkušnjami, ki jih je imela Italija v dobi sankcij, ko je uporabila peso in kazein kot sirovini za proizvodnjo celuloze. V vojnem času so začetna poskusna dela, fci jih je vršila Nemčija že dolgo prej, do-|!ilo mogočno pobudo. Najvažnejši dobavitelj volnene celuloze je bil doslej les, posebno smrekovina. Sedaj pa so z uspehom izkoristili tudi druge vrste lesa, zlasti bu-kovino. Celuloza iz novih lesnih vrst je celo boljša nego tista, ki so jo pridobivali prej. Ker je pa nemško gozdno imetje zaradi intenzivnega gradbenega dela, kakor tudi zavoljo mnogovrstne uporabe lesa v vojne namene .prilično omejeno, so šle raziskave za tem, da bi se našle nove lesne vlaknate tvarine, ki bi bile primerne za pridobivanje celuloze. Tako so najprvo mislili na to, da bi izkoristili rastline, ki jih nemško poljedelstvo že kultivira in ki dajejo poljedelski donos, nato pa so iskali nove rastline, ki bi dajale bodisi delno ali pa izključno dragoceno lesovino. Poleg vlaknatih rastlin spadata v prvo skupino slama in krompir. Medtem ko je poljedelstvo slamo že davno prej izkoriščalo na najrazličnejše načine, so krompirjeve rastline, ko so pobrali gomolje, doslej sežigali ali pa jih puščali gniti. Odslej pa jih bodo pozimi uporabljali za zaščitno pokrivanje pridelkov in obdelanih tal, spomladi pa jih bodo stiskali v bale ter pošiljali v nadaljnjo predelavo tovarnam celuloze in papirnicam. Ločitev zavoljo krokodilov Potem ko Je prebil na Madagaskarju s&oraj trideset let, se je mister Ernest Wajer vrnil z ženo v svojo domovino v Ameriki, da bi v miru preživel ostanek življenja z denarjem, ki si ga je nabral v tistih svojih delovnih letih. Toda s seboj je vzel tudi nič manj nego devetdeset majhnih krokodilov, ki jih je dal v kopalni bazen svojega novega stanovanja. Krokodili so bili vedno njegova posebna simpatija. Toda če mu je žena na Madagaskarju pomagala pil njegovi skrbi za te kuščarje, doma, v Chicagu, ni hotela o njih nič slišati, zlasti pa ji ni bilo do tega, da bi jih redila v kopalnem bazenu. Predvsem je gotovo zelo neudobno kopati se v družbi toliko živali, drugič utegne imeti človek neprijetnosti tudi s svojim hišnim gospodarjem. Mož pa ni hotel poslušati ženinih pritožb. Ali je zato živel trideset let na Madagaskarju, da bi se na zadnje uklonil ženskim živcem? Krokodile je torej obdržal in žena je zapustila novi dom ter se zatekla k svoji materi. Za Ameriko je samo ob sebi umevno, da je vložila tožbo za ločitev zakona. Zavoljo te njene odločitve je mister Wajer sedaj pripravljen, da žrtvuje del krokodilov. Zagovarja jih sicer s tem, da so še majhni, da merijo komaj 30 do 60 cm in da zrasejo vsako leto samo za en cetime-ter, tako da bi še ves ostanek tega stoletja ne pomenili resne nevarnosti — vendar pa hoče pokazati svojo popustljivost in bo prodal večino živali, obdržal jih bo »samo« deset. »Upam, da bo moja žena kazala še vedno isti pogum, ki ga je imela na Madagaskarju,« je dodal Wajer svoji obrambi. Toda žena ni umaknila tožbe za ločitev in tako čaka ameriška javnost, kako bo sodnik odločil o stvari. Adoptirane zverine Da bd izboljšalo precej kočljivi položaj živalskega vrta v Kodanju, enega največjih na svetu, je ravnateljstvo te ustanove dalo pobudo, ki bo po eni strani povečala dohodke, po drugi pa zmanjšala nemale stroške za prehrano živali. Z oglasi v lokalnih listih je omenjeno ravnateljstvo sporočilo občinstvu, da more vsakdo adoptirati kakšno žival in ji dati ime, ki bi mu najbolj ugajalo. Razen tega imajo vse osebe s priimkom Tiger, Lev in podobno pravico do brezplačnega vstopa v živalski vrt. Iz Kodanja poročajo tudi o redkem dogodku v svetu ujetih zveri. Lastnik nekega In volo sopra le nubi — Let nad oblaki Repart- . .i .z/.ati .taliani attraversano un ponte di barche — Mehaniziran: italijanski oddelki na pohodu čez pontonski most Življenje brez možganov Znani newyorški kirurg dr. Gulpin trdi, da je človeku mogoče živeti brez možganov in navaja v doka? številne poskuse, ki jih je sam izvršil. Na zadnji seji Znanstvene medicinske akademije je predložil fotografije in risbe, ki kažejo med drugim, ka- štafetni tek za posodo z žganjem Ena izmed prvih odredb Petainove vlade je bila tista, ki je prepovedala tako zvani »pasttls«, močno alkoholno pijačo, ki so ji naklonjeni Francozi vseh stanov. Policija pogosto obiskuje kavarne in druge javne lokale, da se prepriča, kako izvajajo ljudje to prepoved. Ob takšnih prilikah se zgodi marsikakšen prepir, ki se končuje s preiskavami in globami, zadnjič pa je prišlo v tem znamenju do pravega štafetnega teka. V nekem lokalu v Bellevilleu sta dva policijska agenta začutila v zraku duh po janežu, po katerem diši »pastis«. Izvršila sta preiskavo in kmalu nato sta odkrila posodo s to pijačo, ki sta jo položila na mizo, da bi napravila zapisnik. Med tem ko sta pisala, pa se je mizi približal neki gost, z mačjo hitrostjo se je polastil posode in stekel ž njo na cesta Agenta sta stekla za njim. Bila sta na tem, da ga do-tečeta, ko je begunec nenadno izročil posodo nekemu mimoidočemu, ki je s svoje strani stekel s svežimi močmi in je potem posodo izročil drugemu mimoidočemu, ko je začutil, da mu zmanjkuje sil. To se je zgodilo še dvakrat in agenta sta morala na zadnje opustiti zasledovanje. Posoda a »pastisam« je izginila ... Mož s šestimi ženami Bivši uradnik davčnega urada v Budimpešti Ladislav Palok je bil pred časom obsojen zavoljo bigamije na ječo. Podjetni možak je nekega dne pobegnil iz nje in pod napačnim imenom mu je uspelo dobiti namestitev kot vratar nekega hotela, pozneje kot računovodja v nekem mestu na deželi. Sedaj je policija odkrila njegovo pribežališče in ga znova prijela. Obenem je ugotovila, da se nikakor ni bil zadovoljil s preprosto bigamijo temveč da se je bil s ponarejenimi dokumenti poročil še s štirimi drugimi ženskami, ki jih je prej ali slej obral in jih pustil na cedilu. Sedaj se bo moral zagovarjati še zaradi teh štirih prevaranih žen. ko je nekemu ranjenemu vojaku moral ia-rezati dve tretjini možganov, a mož vseeno živi in je zdrav ter duševno normalen. Navzlic temu, da mu manjkajo nekatera možganska središča, misli, govori, hodi in se giblje kakor prej, preden je bil ranjen in so mu morali operirati možgane. Dr. Gulpin pa je prekucnil dosedanja fiziološka naziranja o tem organu še z drugo zanimivo operacijo, šlo je isto tako za nekega vojaka, ki je padel s konja, treščil z glavo v robat kamen in so ga umirajočega prepeljali v bolnišnico, kjer so mu operirali poškodovane možgane. Po tej operaciji se mu je stanje takoj popravilo, ozdravil je v kratkem času ter si ohranil prejšnje čutne in duševne sposobnosti, kakor da se mu ni nič zgodilo. Tudi ta primer je v opreki z dosedanjimi teorijami o nalogah in ustroj-stvu možganov, je pa na vsak način razveseljiv. ANEKDOTA V bitki pri Worthu je bil francoski polkovnik, vojvoda Gramontski, tako težko ranjen v roko, da so mu jo morali odrezati. Kirurg v ambulanci se je baš pripravljal, da vojvodo kloroformira, ko se je oglasil duhovnik, ki je stal zraven: »Božja volja ni, da bi se delali neobčutljive za bolečine, kajti Bog je poslal bolečine nalašč za kazen ljudem!« »Nasprotno!« je dejal vojvoda prisebno. »Bog sam je vendar izvršil prvo operacijo s pomočjo narkoze. Ali se ne spominjate, da piše sveto pismo, kako je Adama uspaval v globoko spanje, preden mu je odvzel tisto rebro, iz katerega je izdelal žensko?« Duhovnik ni vedel od presenečenja nobenega odgovora. VSAK.DAN ENA »Ne, Matilda, denarnice imam v drugem žepu!« Kronika * Delovni kabinet Carnllla Cavourja v muzeju. Vladna palača v Turinu je doslej premogla redko zgodovinsko dragocenost. Nasproti prefektovega stanovanja se je nahajal kabinet Camilla Cavourja, skrbno ohranjen v stanju, v kakršnem ga je veliki državnik zapustil ob svoji smrti. Zdaj so se oblastva odločila, da preselijo Cavo-urjev kabinet v muzej, tako da bo lahko dostopen občinstvu. * čiščenje tujk iz italijanščine. Objavljena so bila nova določila, po katerih se morajo iz italijanščine odstraniti vse tuje besede. To velja predvsem za tujke v napisih pri raznih trgovinah in drugih podjetjih. Z nalogo, da prestavi tuje bese le v italijanščino, je bila poverjena Kr. Italijanska Akademija. Prvi seznam prevedenih tujk je Akademija že objavila. Predpisi se ne nanašajo na besede starogrškega in latinskega izvora. * Nenavaden nebesni pojav. Italijanski listi poročajo, da je v petek zvečer prebivalstvo Bolcgne in okolice imelo priliko opazovat: izredno zanimiv nebesni pojav. Pokazal se je meteorit, velik približno kakor luna. švignil je od severovzhoda proti zapadu in je bilo nekaj trenutkov svetlo kakor podnevi. Svetloba je bila temozelene »acrve. Nad meteoritom se je potegnila dolga ognjena črta. * Poroka. V soboto popollne sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani dr. Slavko Oblak, zdravnik v Dolnjem Logatcu, in profesorica Marica Dolgan. Srečno! * Smrt ugledne rojakinje iz Kranjske gore. V nekem dunajskem zdravilišču je pred dnevi umrla ga. Zoretova, po vsej deželi znana lastnica hotela »Slavec« in soproga trgovca g. Leopolda Zoreta v Kranjski gori. Izborna kuhinja, dobra postrežba in ljubeznivost gospoda in gospe Zoretove so privabljale goste od blizu in daleč. Ge. Zoretovi bomo trajno ohranili lep spomin, hudo prizadeti družini pa izrekamo iskreno sožal je! * Z novomeške gimnazije. Letos se je na novomeško gimnazijo vpisalo 617 učencev, 104 več nego lansko leto. Od novo došlih učencev jih je 53 takih, ki so prišli z ozemlja izven Ljubljanske pokrajine. Med učenci se zelo občuti pomanjkanje učnih knjig in Podporno društvo za dijake novomeške gimnazije ima obilno prošenj za knjige iz podporne zaloge. Temu se ne moremo čuditi. Učenci, ki so prišli od drugod, so skoraj vsi brez učn:h knjig. Da bi se vsaj nekoliko odpomoglo pomanjkanju učnih knjig med učenci, je Podporno društvo te dni razposlalo dobrim srcem mnogo prošenj za prispevke. V kolikor moremo sklepati po prvih odzivih, se je novomeško občinstvo toplo zavzelo za svoje dijaštvo in je akcijo radodarno podprlo. * Zdravstvena avtokolona med našm narodom. V petek je zdravstvena avtokolona Ljubljanske pokrajine pod vodstvom direktorja dr. Duceja prispela v Kostel. Kolono so pozdravili tajnik g. Riccardo Sangiorgi v imenu krajevne organizacije Stranke, župan Leopold Majetič in šolski upravitelj Maks Ferjan. Sprejemu so prisostvovali vsi šolski otroci, pa tudi veliko število odraslega prebivalstva. Ves dopoldan so zdrav-niki-specialisti z veliko vnemo pregledovali, dajali nasvete in lečili, tako da so izvršili 890 pregledov. O zdravstvenem stanju občanov in šolske mladine so se izrazili na i vse zadovoljivo, župan je osebju kolone priredil kosilo in se mu pri tej priliki v imenu prebivalstva zahvalil za požrtvovalno delo. — Popoldne je bila kolona enako lepo sprejeta med šolsko mladino in prebivalstvom v Banji loki. Dobrodoš ico je gostom izrekel šolski upravitelj železnik. Tu so zdravniki izvršili 848 pregledov. Prebivalstvo je vladi za tako važno ustanovo in zdravnikom za njihovo delo iskreno hvaležno. * Dr. Grad, Ital. tečaj za Slovence 8. zvezek je izšel. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, selenburgova ulica 3. (—) * Nesreča v kamnolomu. V nekem kamnolomu pri Genovi je mina prezgodaj eksplodirala. Pri eksploziji sta bila nevarno ranjena delavca Datale Palli in Antonio Cinarelli. V obupnem stanju sta bila prepeljana v bolnico. * Namesto venca na grob pok. naduči-telja Ferda Wigela je učiteljstvo osnovne šole v Laškem potoku darovalo Rdečemu križu 110 lir. Iskrena hvala!« * Namesto venca na grob pok. dvornega svetnika Jurja Polca je daroval g. Anton Kosi, načelnik na Visokem Komisarijatu, Rdečemu križu 100 lir. Iskrena hvala! ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJ U B LJ AN A TAVČAR J E VA ? t z umuskm u— Krompir na mestnih stojnicah tudi v Šiški, na Viču in v Mostah. Da mestni preskrbovalni urad čim najbolj ustreže prebivalstvu ter gospodinje obvaruje pred zamudno hojo v središče mesta in pred dolgotrajnim čakanjem pred mestnimi stojnicami na Vodnikovem trgu, bo v torek 21. t. m. začel oddajati domači krompir na dobavne knjižice za meso tudi v Šiški. Mostah in na Viču. V torek bodo torej lahko gospodinje dobile na svoje nabavne knjižice za meso krompir tudi v Šiški v mesnici Franje Kačič ob gostilni pri »Raci« na Celovški cesti, na Viču v prizidku gostilne Mahnič (»Amerika«) na Tržaški cesti ter v Mostah v Jezerškovem skladišču na Zaloški cesti št 18 poleg gostilne Trdan. Te mestne razpečevalnice krompirja pa bodo odprte samo vsak torek in vsak petek od 7. ure dalje, zato pa bo te dni na Vodnikovem trgu odprta samo ena mestna stojnica za krompir. Opozarjamo gospodinje, da bodo dobile krompir na Viču, šiški in v Mostah samo na nabavne knjižice za maso iz dotičnih okolišev, gospodinje iz središča in iz drugih strani mesta pa smejo hoditi po krompir samo na stojnico na Vodnikovem trgu. u— Prihodnji koncert pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek dne 27. t. m. Na tem koncertu bo nastopil znameniti pianist Karlo Vidusso, ki uživa sloves enega najboljših pianistov sedanjega časa. Pred letom dni je nastopil v Ljubljani v Italijanskem kulturnem institutu ter imel najlepši uspeh. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Naročniki na dr. Gradov, Ital. tečaj za Slovence se opozarjajo, da je izšel osmi zvezek. Prosimo vse cenj. naročnike, da dvignejo ta, kakor tudi že preje izišle zvezke v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—) u— Veseli teater. Od torka 21. oktobra dalje nov program štev. 8. Začetek ob 19. (7.). Konec pred 21. (9.). (—) u— Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1941 v plačilo: a) dne 1. oktobra 1941 četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka, davka na neože-njene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 1. novembra 1941 drugi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljano in mestnega poglavarstva v Ljubljani. u— Klovn »Iksi« kot gost v »Veselem teatru«. Poleg ostalih novitet je na našem novem programu štev. 8. tudi gostovanje klovna Iksija, ki bo nedvomno senzacija za občinstvo. Opozarjamo, da si pravočasno oskrbite vstopnice že v predprodaji, ki posluje redno vsak dan od 10. do 12.30 in od 17. do 19. Začetek predstav ob 19. (7.) Konec že pred 21. (9.) (—) u— Tramvajska nesreča. Včeraj zjutraj, ko odhajajo iz tramvajske remize vozovi po uslužbence, se je pred železniškim prelazom na Celovški cesti zgodila nesreča. Drug za drugim sta z veliko brzino vozila dva tramvaja. Prvi je najbrže nepričakovano zmanjšal brzino, tako da se je za njim vozeči tramvaj z vso silo zaletel vanj. Razbila so se skoro vsa stekla na obeh vozovih. Pa tudi sicer sta precej poškodovana. Tramvaja so hitro spravili v popravilo v remizo. u— Nekaj nesreč. Na cesti je padel ln si zlomil desno nogo 331etni čevljarski mojster Ivan Klančar iz Zgornje šiške. 211etni ključavničarski pomočnik Stanko Janež iz Polhovega Gradca se je v soboto s kolesom peljal domov. Spotoma ga je podrl nek avtomobil, tako da je obležal z notranjimi poškodbami. 161etna posestnikova hči Anica Bolkova iz Cerkelj na Gorenjskem je tudi padla s kolesa ta si zlomila levico. Tretja žrtev kolesarske nesreče je bil 201etni tapetnik Narodnega gledališča v Ljubljani Ivan Klemenčič. Pri padcu s kolesa si je zlomil levo roko v rami. Pes je popadel na Fužinah 301etnega trošarta-skega paznika Viljema Zakotnika ta ga hudo ugriznil v levica Ponesrečenci so dobili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. u— Darovi Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. V počastitev spomina dvornega svetnika g. Julija Polca so darovale ga. Ema Pajnič ln sestri L. 100.--. Zadruga »Dom gospodinj« je darovala v počastitev spomina svoji prvi predsednici pok. ge. Josipini Čuden L 50.—. Gg. dr. Miron in Inž. Marko Bleiweis-Trsteniška sta darovala v počastitev spomina njunih staršev L 100—. V počastitev spomina pok. univ. prof. in predsedniku društva »Pravnik« dr. Dolenca Metoda so darovali njegovi ožji prijatelji po g. dr. R. Sajovcu znesek L 890. V počastitev spomina g. docenta in primartja v pok. dr.ja Ivana Robide je daroval g. ph. mr. Rihard Sušnik L 100.—. V počastitev spomina pok. ge. Marije Zoretove, roj. Slave v Kranjski gori sta darovali Franica Tičar in dr. Josip Tičar L 100.--. Vsem darovalcem iskrena hvaia! Iz Novega mesta n— Ne plačujte mleka preko maksiml-ranih cen. 2e pred nedavnim smo poročali, da je bila cena mleku uradno določena na 1,20 L za 1 liter mleka na dom postavljenega v Novem mestu. Kljub temu je mnogo prodajalcev zvišalo ceno mleku Zaradi tega poziva mestna občina vsakogar, ki mu je bilo podraženo mleko, da to nemudoma javi občinskemu preskrbovaine-mu uradu, ki uraduje vsak dan od 9. do 13. ure v' prostorih mestne občine. n— Odpiranje in zapiranje trgovin. Po novi uredbi visokega komisarijata se morajo tudi v Novem mestu odn rati trgovine ob pol 9. in 15. uri, zap;ratd pa ob pol 13. in 18 uri. Kljub tem i-n-vrn ;;redp som pa se še vedno mnogo trgovcev ne pridrža-va teh določb in zapira posebno opoldne trgovine že ob 12. uri. Zaradi tega se opozarjajo vsi trgovci, da se točno drže uradno prejetih predpisov glede odpiranja in zapiranja trgovin, ker bodo vsi prestopki najstrožje kaznovani. n— Ob belem dnevu vlamljajo. Na Dol. Težki vodi se je ustavil pred hišo posestnika Josipa Beleta neki neznanec in vprašal soseda, če je gospodar doma. Ko je izvedel, da se vsi domači nahajaio na polju in se ne bodo kmalu vrnili, je vlomil v hišo ter odnesel 230 lir Medtem se je vrnila s polja domača hči. ki je našla hišo odprto in v njej tujca. Neznanec je pobegnil proti Stopičam, kjer se je ustavil pri posestniku Francu Erlahu p. d. Kovaču. V hiši so bili doma samo otroci, ki so na vprašanje neznanca odgovorili, da so starši na polju in se ne bodo vrnili pred mrakom. Ko so tudi otroci odšli od doma, je neznanec vlomil v hišo in odnesel 60 lir in nekaj kg masti. Iz Spodnje štaferske Na Štajerskem manjka 3800 učiteljev. Kakor pišejo listi, je bil letos vpis dijakov na učiteljišča na štajerskem zelo zadovoljiv. Prijavilo se je skoraj 1000 mladih učiteljskih kandidatov, čeprav je odziv lep, pa vendar še zmerom ne krije potreb, zakaj izmed 7000 šolskih mest na štajerskem je 3800 trenutno nezasedenih, ker primanjkuje osebja. Oblastva posvečajo vprašanju učiteljskega naraščaja veliko pozornost. Zato se bodo v januarju nadaljevali tečaji za pomožne učitelje, ki so doslej že mnogo mladih izobražencev privedli v učiteljski poklic. 300 kg marmelade za otroški vrtec. Skupina nacionalsocialistične ženske organizacije v Rimskih toplicah, je, kakor poročajo nemški listi, nadvse delavna. Doslej so članice vkuhale že nad 300 kg marmelade za otroški vrtec. Ustanovitev posojilnice v Mozirju. Pred dnevi je bil v Mozirju ustanovni občni zbor nove rajfajznovke. Zborovanje je vodil ravnatelj Schachtager lz Gradca. Za predsednika je bil izvoljen posestnik Franc štrucelj, za njegovega namestnika pa gostilničar Franc Cilenšek. Pri trgatvi se je ponesrečila. V mariborsko bolnico so reševalci pripeljali 671etno posestnico Marijo Hrastnikovo lz Ternič pri Račjem. Pred hišo je trgala grozdje, a ker se trta precej visoko razrašča, je po lestvi lezla za njim. Ko je segla za nekim precej daleč visečim grozdom, pa je izgubila ravnotežje in padla, da si je zlomila levo nogo. Slavje na mariborski policiji. Pred dnevi so v poslopju mariborske policije z majhno domačo slovesnostjo izročili nove naprave za ogrevanje s toplo vodo izročili namenu. Slovesnosti sta med drugim prisostvovala policijski ravnatelj dr. Wall-Der in zastopnik državnega urada za visoke stavbe vladni svetnik inž. Mairetisch. Uvedba obveznega strokovnega pouka. Obvezni strokovni pouk je s posebno uredbo razširjen tudi na ozemlje Spodnje štajerske. Pouk se začne takoj po izstopu iz osnovne šole in traja 3 leta, za poljedelske poklice pa 2 leti. Ponovno svarilo pred naselitvijo v Mariboru. Nemški listi ponovno objavljajo svarilo, naj se pripadniki nemške narodne skupnosti ne selijo v Maribor, ne da bi si poprej pri stanovanjskem uradu zagotovili stanovanje. Mnogi prihajajo kar na lastno pest, potem pa se morajo vračati, od koder so prišli, ker vlada v mestu še izza časov jugoslovanske uprave veliko pomanjkanje stanovanj. štodnja z vodo. Politični komisar za mesto Maribor je izdal poseben poziv na vse potrošnike v mestu, naj štedijo z vodo, kar se da. Zaradi nizkega stanja v rezervoarjih in vodnjakih je v bodoče prepovedano umivanje motornih vozil z vodo. Za kopanje se voda od 21. do 6. ne sme uporabljati. za pranje perila se sme jemati samo od 6. do 9. in od 16. do 20. škropljenje vrtov, cest in trotoarjev iz vodovoda je prepovedano. Vsaka pipa na vodovodu ln vodna napeljava v stranišču, ki pušča, se mora takoj popraviti. Vsi ti ukrepi so prehodnega značaja, njih izvajanje pa se bo strogo nadziralo. Nova šola na Polzeli, šolsko poslopje na Polzeli, ki je bilo doslej precej v zanemarjenem stanju, so zdaj povsem prenovili, tako da napravlja prav prijeten vtis ln je kraju v resničen okras. Pri tej priliki so v poslopje uvedli tudi električno razsvetljavo. Rejence je treba prijaviti. Mladinski urad v Mariboru je izdal odredbo, po kateri morajo krušni starši prijaviti vse svoje rejence mladinskemu uradu. Kmetijska predavanja. Včeraj so se po celiskem okrožju začela strokovna predavanja. združena s predvajanjem poučnih filmov, za kmečko prebivalstvo. Predavanja prireja urad za prehrano. Prvo predavanje Je bilo snoči v Žalcu. Dva kovčego je izgubil. Avgust Marinko iz Hrastnika se je vozil z avtobusom lz Maribora v Ptuj. na strehi pa sta se nahajala dva njegova kovčega iz imitacije usnja. V Ptuju je opazil, da sta se kovčega med potjo izgubila, škoda znaša 50 nemških mark. Huda nesreča s kolesom. Nenavadno smolo, pa tudi nekaj sreče v nesreči je imela 511etna posestnica Antonija Potočnikova lz št. Janža na Dravskem polju. S kolesom se je peljala v Maribor, a ko ie prečkala železniški prelaz pri Ptujski cesti, se ji je sprednje kolo tako nerodno zamotalo v žlebiček ob tirnici, da je kolo s sunkom obstalo, Potočnikovo pa je v velikem loku vrglo preko njega. Prav takrat je nasproti privozil tovorni avto, da je z glavo priletela vanj in je obležala s hudimi poškodbami. Takoj za njo pa Je vozil reševalni avto, ki je ranjenko brž naložil in odpeljal v bolnico. Iz Hrvatske Nemški poslanik v Lepoglavi. Pretekli torek so obiskali obrtno šolo v Lepoglavi nemški poslanik Siegfried von Kasche v spremstvu ministra dr. Budaka, dr. Petri-ča, dr. Puka ta generala Begiča. Gostje so si z zanimanjem ogledali izdelovanje čipk, potem pa so obiskali še kaznilnico. Mesarji spet lahko kupujejo živino na sejmih. Velika stiska, ki je vladala na zagrebškem trgu za meso, je prisilila merodajne činltelje, da so se sešli na posvet. Razen zagrebškega župana ta zastopnikov posameznih uradov ta odsekov so bili na posvetovanju tudi predstavniki mesarjev. Sklenjeno je bilo, da se odslej razen trgovcem, ki so imeli edini pravico do nakupovanja živine na sejmih, dovoli nakupovanje tudi mesarskim obrtnikom Na zagrebškem živilskem trgu. Po obvestilu mestnega tržnega odseka je na tržišču veliko povpraševanje po jajcih, ponudba pa je nezadovoljujoča. Ponudba govejega mesa je bila slabša kakor pretekli teden, sveže svinjine zadnjih 7 dni niso pripeljali na trg in tudi masti nI bilo. Tudi prekajenega mesa manjka. Ponudba telettae je zelo slaba, povpraševanje pa velikansko, tako da je vse blago prodano že v prvih jutranjih urah. Dovoz mleka je zelo slab. Razen svežega kravjega sira nI drugih vrst sirov. Veliko je povpraševanje za maslom, kl zdaj nadomešča mast. Slaba je ponudba žive ta zaklane perutnine zaradi maksimiranih cen. Sneg v Bosni. V Bosni je pretekli teden padal sneg in pokril vse planine. Temperatura je občutno padla. V Hercegovini je pihala močna burja. Hrvatski pesniki v Weimarju. Tradicionalnega sestanka pesnikov, kl je vsako leto od 23. do 25. oktobra v Weimarju, se bodo letos udeležili pesniki, Italije, Madžarske, Rumunije, Finske. Slovaške, Hrvatske, Bolgarije, Španije, Danske, Nizozemske, Francije, Norveške, Švice in švedske. Bolgarski vojaftld ataše ▼ Zagreta. Ba bolgarskega vojaškega atašeja v Zagrebu je bil imenovan kapetan Avgust Petrov, ki je pred razpadom bivše Jugoslavije bil v enaki službi v Beogradu. Diplomatski obed na poslaništvu v Sofiji. Pretekli teden je hrvatski poslanik čr. Vladimir židovec priredil obed v prostorih hrvatskega poslaništva. Navzočni so bili med drugimi zunanji minister Popov, minister dvora Pomenov, nemški poslanik Beckerle, italijanski poslanik Magistrati, španski poslanik Palencija, rumunski poslanik Caramfil, odpravnik japonskega poslaništva Pisko, nemški admiral Schu-ster in njegov adjutant kapetan Haye. Nov trgovinski minister. S poglavnikovo odredbo je bil razrešen službe poslanika nezavisne države Hrvatske v Bratislavi g. dr. Dragutin Toth in imenovan za ministra obrti, industrije in trgovine. Dosedanji minister g. Marjan Simič je bil razrešen svoje službe. Prepoved točanja alkoholnih pijač. Da bi se na področju veiike župe Lašva in Glaž preprečilo prekomerno uživanje alkoholnih pijač, je veliki župan prepovedal točenje na vse praznike in sejmske dneve. Razen tega se ne smejo izdajati nova točilna dovoljenja. Oblastva strogo preganjajo pijance. Tiste, ki se ne spametujejo, pošljejo na prisilno delo. Zagrebški mestni proračun znaša 270 milijonov kun. Načrt mestnega proračuna je izgotovljen in znaša okoli 270 milijonov kun. Ta teden bo župan povabil 10 meščanov in z njimi še enkrat proučil proračun in eventuelne pripombe. Proračun mestnih podjetij bo v kratkem dovršen. Deljeno uradovanje na mestnem načelstvu. Od 15. t. m. je uvedeno na zagrebškem mestnem načelstvu v vseh oddelkih, odsekih in mestnih podjetjih deljeno uradovanje, in sicer od 7.30 do 13. in od 16. do 19. ure. Deljeno uradovanje je uvedeno radi hitrejšega reševanja poslov in zaradi zastalih "erešen''h spisov. Gledališče v Banjaluki bo kmalu otvo-rilo sezono. Državno gledališče« v Banjaluki se mrzlično pripravlja na letošnjo sezono. Preurejena bo stavba sama ta tudi oder bodo razširili. Dela so skoro zaključena. člani gledališča marljivo vežbajo. Intendant gledališča je inž. Kušan, ravnatelj Drame pa Ferdo Delak. Otvoritvena predstava bo v začetku novembra. Ravnateljstvo bo izdajalo tudi gledališki mesečnik za propagando gledališke umetnosti med meščanstvom. Gradnja trgovske akademije v Zagrebu. Odobrena je velika vsota 20 milijonov kun za gradnjo večjega števila šolskih zgradb, ki bodo imeli skupno pročelje. V novem poslopju bodo nameščene Trgovska akademija, srednja tehnična šola, obrtna šola, dvoletna trgovska šola ta še nekatere druge strokovne šole. Diplomatska zastopstva Hrvatske v Nemčiji. Razen svojega poslaništva v Berlinu ima Hrvatska v Nemčiji še na Dunaju svojega generalnega konzula. V kratkem pa bo ustanovljen generalni konzulat tudi v Pragi za področje češkega in moravskega protektorata. Vodstvo praškega konzulata bo poverjeno Marku Ečimo-viču. Pogreb žrtev za domovino. V Sarajevu so pokopali na vojaškem pokopališču osem žrtev, ki so padli pri Semizovcu ta Stam-bolčlču. Prijeti napadalci na nemške zrakoplov- ce. Ministrstvo notranjih poslov objavlja: V zvezi z napadom na nemške zrakoplov-ce v Zvonimirovi ulici je zagrebška policija aretirala 13 oseb, ki so bile udeležene pri zločinu. Razen tega je policiji uspelo, da je v noči od 8. na 9. oktobra odkrila večjo komunistično družbo, pri kateri je našla velike množine orožja in eksploziva. Razen tega so zaplenili tudi dve tiskarni. Nikola Perkovič obsojen na smrt. Pretekli torek je pred vojnim sodiščem Feid-komandanture v Zagrebu bila razprava proti Nikolu Perkoviču iz Jastrebarskega, kl je 30. septembra z dvema tovarišema v Zvonimirovi ulici v Zagrebu streljal na nemške vojake ta pri tej priliki enega usmrtil, dvojico pa težko ranil, od katerih je potem eden umrl o bolnici. Zločin, ki je med vsem prebivalstvom vzbudil veliko ogorčenje, je Perkovič storil iz zasede. Pri razpravi je priznal dejanje. Vojno sodišče je izreklo sodbo, s katero se Perkovič obsoja zaradi umora in poizkušenega umora trikrat na smrt in izgubo častnih pravic. V dveh dneh lahko vloži prošnjo za pomilostitev. Nesreča cirkusa »Olimptfe«. Pred 14 dnevi je prispel v Zagreb cirkus »OHMo(ndo d'oggi« zbornik o Hr- vatski, za knjižico »Stelle d'orsa« pa izbor hrvatskih novelistov; mimo tega namerava Izdati antologijo hrvatske lirike. Spominu lOOletnice velikega češkega mojstra Antonina Dvofška bo posvečen koncert njegovih skladb, ki jih bosta izvajala v torek ob 17. uri rektor Anton Trost in profesor Jan Slajs v ljubljanskem radiu. Spored bo obsegal »Romantične skladbe«, »Poetična, Kramljam je, Bakanal), »Sona-ška balada. Kramljanje, Bakanal), »Sona-tino za violino ta klavir«. Pred koncertom bo o osebnosti in pomenu nesmrtnega češkega muzikalnega velikana predaval dr. Dragotta Cvetko. Keramična umetnost v Italiji. Kraljevski institut za keramično umetnost v Faen-zi je nedavno objavil program tečajev v novem šolskem letu. Ta zavod vzdržuje že dolga leta živo tradicijo in umetniško raven keramične umetnosti, šolanie v tem zavodu nudi skoraj edinstveno priliko izpopolnitve ta poglobitve v umetnosti, ki ima prav na italijanskih tleh tolike korenine. Nemški koncert v katedrali Notre Dame v Parizu. V znameniti pariški katedrali Notre Dame sta priredila potsdamski glasbeni ravnatelj Fritz Werner in oratornl pevec Walther Habernicht Iz Berlina tri orgelske koncerte s programom Bacha ta H&ndla. 30.000 let stara umetnost. Inozemski listi poročajo, da so pri Montignacu, Dordo-gne, odkrili jamo, v kateri so ohranjene predzgodovinske risbe. Strokovnjaki sodijo, da so risbe stare okrog 30.000 let ta da potekajo od eromagnonskega pračloveka. živali (mamut, konji, krave, nosorog) so vzorno narisane, glava tura je celo mojstrsko delo, l.udie so narisani z nezadostnimi potezami, kakor v vseh predzgodovinskih risbah. S P O B T Po m. ftofu prvenstva Ljubljana vodi • • • Ljubljana - Svoboda 6:0, Mars - Jadran 5:1, Grafika 6 s 1, to so izidi zadnje nedelje Ljubljana, 20. oktobra. Prvenstveni ples v nogometu se razvija živahneje in tudi nekoliko zanimiveje. Saj je komaj teden dni, od kar smo skoraj godrnjali na račun naše nogometne družine, češ da živi samo od stare »slave«, pri tem pa pridno uporablja vsako sredstvo za do-rego »zmage«, toda kar je res, je res, včerajšnje kolo je prineslo tri tekme, od ka-jiirih sta bili vsaj dve vredni prvenstvenega naziva. Moštva so stvar vzela resno, igre so tekle živahno, to J a dostojno in tudi s tehnične strani se je tu in tam zabliskalo kaj pozitivnega. Slednjič so pr:šli na račun tudi oni, ki radi štejejo zgoditke; preteklo nedeljo jih je bilo v I. razredu 19, v II. pa 16, ali vsega 35. Ta nedelja je bila torej že bolj podobna pravi prvenstveni! V podrobnem so se dogodki zvrstili tako, da so Ljubljana, Hermes in Mars z izdatnimi zmagami dobili po dve točki, med nižjimi pa sta Mladika in Moste spravila ves izkupiček. Slika prvenstvene tabele — to pot se pomudimo samo pri I. razredu — je začela dobivati ostrejše obrise; Ljubljana je prevzela vodstvo, za njo sameva Hermes, potem sta na enaki višini Mars in Jadran in dalje ostali, precej tako kakor so kazali računi. V številkah je to takole: Ljubljana Hermes Mars Jadran Elan Svoboda. Grafika 3 3 2 3 1 2 2 3 2 1 1 0 0 0 10 : 2 6 10 :5 4 6 : 3 8 : 9 1 :1 1 : 7 2 2 1 1 2 : 11 0 Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo z naslednjimi srečanji: Jadran— Svoboda, Ljubljana—Elan in Mars—Grafika, medtem ko bosta para v II. razredu: Moste—Slavija in Mladika—Vič. Zdaj pa nekaj o včerajšnjih nasprotnikih I. razreda: Prehud psraz Svobode 6 : 0 ti : 0) je bil končni izid dvoboja med Ljubljano in Svobodo, toda treba je takoj ugotoviti, da je bil ta poraz za Svobodo prehud in deloma tuli nepotreben. Moštvo se je držalo nad vse pričakovanje, pokazalo v vseh vrstah — predvsem v obrambnih — mnogo volje in tudi znanja ter se še preko odmora več ko uspešno upiralo vsaki premoči nasprotnika. Ko je padel tretji gol — spet iz enajstmetrovke po prvem enakem in drugem slučajnem — v 10. min. drugega polčasa, se je polagoma le uveljavila rutinirana Ljubljana ter z lastnimi akcijami še podvojila razliko, čeprav je njena zmaga neoporečna, je izražena zelo drugače kakor bi bila lahko brez onega uvoda do 3 : 0. V ostalem pa je treba priznati, da je enajstorica v dobri kondi-ciji, ima nekatera mesta zasedena prav solidno in se ji v sedanji konkurenci skoraj ni treba tresti za ohranitev tradicije. Kolikor se ji ne primeri kaj nepreračunljivega — zaradi žoge, ki je pač okrogla! Pri neposrednem delu za dosego golov so sodelovali: Smole (3), Kroupa, šercar in Hacler (po 1). Soiil je g. Makovec. Mars udaren s„starimi" gadi Enajstorica Marsa je včeraj pokazala, da misdi imeti svoje mesto na vrhu tabdle, pri čemer je značilno, da je te »voje račune oprla na več »starih« gadov, ki se mu danes tudi priborili krepko in zasluženo zmago nad Jadranom. Imena kakor so Dober-let, Slapar, Slamič, pa tudii Zigon so že leta in leta oživljala naša zelena polja, letos pa so vsi ti zbrani okrog Marsa in reči se mora, da so kakor pomlajeni. Tudi o Jadranu kljub porazu ni treba govoriti kar tako, saj so nekateri posamezniki storili več kakor se lahko vidi iz samega rezultata. imeli t*a so v obrambnem delu Marsa težke in skoraj neprehodne ovire. V ostalem pa je igra imela svo* tempo samo do polovice, ki ie n-rav za prav tudi že prinesla odločitev; Trnovčani so se notem zelo trudili in dobilli za nagrado — častni gol — nekaj minut pred koncem ki ie dal talle izid 5:1 (4 :0) za Mars Gole so zabili: Doberlet in Slapar po 2, Sočan 1. za Jadran Mam. Sodil je g. ing. Mrdi en Dve točki za Hermes je vrgla tretja prvorazredna tekma med Heirmesom in Grafiko na sitadionu v Šiški pred dobrimi 200 gledalci. Hermežani, ki so nastopilli z nekaj rezervami so bili dva kratni favoriti: igrali so na slojem in prot' najmlajšemu udeležencu I. razrtda. Igra se je res tudi razvijala v gornjem okviru. Že do odmora so morali tiskarji štirikrat pobrati žogo iz mreže, po odmoru tudi niso mogli preprečiti končne zmage s 6 : 1 (4:0) Potek tega dvoboja, v katerem so eni napadali — bolj ali manj uspešno, drugi pa se sie branilli — tudi tako približno — seveda ni bil posebno napet. Med strelci so zabeleženi: Razbornik 3, Brodnik 2, Goršič 1, za Grafiko: Kompare. Tekmo ie vndil g. Derža;. OD ŠTIRIH TOČK V H. RAZREDU ki so bile na razpolago včeraj, sta spravilla vsak po dve. Mladika im Moste Mladika ie imela opravka s Slavijo, ki ie to pot naletela na prehudega nasprotnika. da bi si lahko pomagala do častnega rezultata samo z volijo m požrtvovalnostjo. Že do odmora s>o ji Mladikarii nasuli pet žog po odmoru pa še ostalo, tako da je billo nazadnje 8:0 (5 • 0) v korist Mla-diike. Tudi drago drugorazredno srečanje je bilo na tesnem terenu za Mladinskim domom na Kcdeljevem. Popoldne sita tarnka; merila sile Moste in Korotan dva vidnejša predstavnika tega razreda. Mošcani so v tej igri izvlekli boljši konec s 5:3 (4:2) in se z uspehom otresli srvojega nevarnega nasprotnika, ki je menda kar v naprej računal z zmago, Zabili je res tudi vodilni gol, potem so se razmahnili Moščani, izravnali in še povečali i naskok na 4 : 1. Do odmora je bil Korotan še enkrat usipešen, v drugi polovici pa ni bilo več kakor po en gol na vsaki šiframi. Vse gole za Moste je ustreilill njihov siprednji napadalec Na-gode. Turnir z malo žogico Prvi table-teniški turnir sezone, ki je pokazal dobro udeležbo in dober šport V soboto in včeraj so v dvorani Mladike na Kcdeljevem odigralli propagandni table-teniški turnir, ki so se ga udeležili številni igralci Hermesa, Korotam, Slavije in prireditelja Mladike. Številk' igralcev je v novih razmerah resda nazadovailo, vendar pa je v splošnem ta panoga v zadnjem času neikaj pridobila na popularnosti, tako da bo kader aktivnih pristašev te igre — tako upamo vsaj — kmalu spet na sitari višini. Slovenci smo imeli v table-tenisu že nekaj lepih uspehov, pa bi bilo Škoda, če bi zdaj zanemarili tradicijo tudi v tej smeri. O poteku turnirja na kratko naslednje: Med osmimi moštvi, ki so zastopala štiri klube sta se kvalificirali za finale moštvi Mladike I in Korctana I., tam pa so Ko-rotanci zmagali tesno s 3 :2. Vrstni red sodelujočih moštev je bil naslednji: 1. Korotan I, Mladika I, 3. Mladika II., 4. Korotan II. Nagrada za zmagovalca je bil prehodni pokal Med 25 igralci, ki so nastopili v singlih gospodov, so se plasirali med prvih osem: Strojnik R. in A. Lackner, Blažič. Brade-ško, Medved, Krečič in Recek. V aemifi-naiu je Strojnik R. porazil Lackner ja (2:1) Strojnik A. Blažiča (2 :0), Medved Bra-deška (2:0) ter Krečič Recka (2 :1). (Kdo sta bila finalista v tej najvažnejši disciplini in kako je nehal ta finale, bomo še objavili. Op. ur.) Za juniorje je prav za prav slabo spričevalo', da je nastopilo vsega samo šest njihovih zastopnikov. Po prav dopadljivih igrah sta prišla do finala Bogataj in Trši-nar, med njiima pa je bil dvoboj odločen v korist prvega, iz vrst Hermesa, in sdcer gladko z 2 : 0. V doublu je bilo na startu esem parov, od katerih sta se pretolkla do finala para Krečič-Belak in Recek-Tršinar, med katerima je finale prinesel zmago Mladikarjem Krečiču in Bellaku. V propagandne namene so prireditelji ' uvrstili še dve posebni točki, in sicer za neverificirana moštva in neverificirane posameznike. Med prvimi so se prijavila štiri, posameznikov pa je bile kar 25. Med moštvi so zimagalli neki šiškarji, v drugi skupini pa 'e prišel do zmage Bajec iz Mladike Turnir je pokazal r&zveeol jšvo stika, ar-gunsacija )e bUa dobra in tudi dragi znaki ao za to d* bo letne tudi ▼ tej manj ognjeviti spotim panogi videti ie kaj lepega. Med dogodki v Driavi Nogomet: V tekmah za italijanski pokal so bili v nedeljo dosežena naslednji izidi: Bologna-Livorno 4 :2, Venezia-Pisa 4 : 0, Modena-Atallanta 3 : 1, MiLano-Lazio 4 :2, Juventus-Gemvva 2 :1, Reggiana-Praito 4 :0, Padova-Brescia 3 : 2, Novara-Spezia 2 : 1, V naslednjem kodu bodo igrali še Bologna, Vemezda, Modena, Milano, Juveutus Reg-giana, Padova in Novara Kolesarstvo. Na vožnji po Lombardiji, veliki krožni dirki na 217 km, ;e zmagal po krasnem spurtu tik pred vstopom na dirkališče Vigoralli v Milanu, znan, profesionalni vozač Ricci v 6:2:41 s povprečno hitrostjo 33.670 km na uro. 20 m za njim je bil Ginelli, kolesno dolžino za tem pa Bini. S to dirko je bila oficielno zaključena letošnja kolesarska sezona. Lahka atletika Na 42.195 km dolgi progi so v nedeljo v Padovi izvedli maratonski tek za državno prvenstvo, v katerem je zmagal Costantino «z Napol i ja v času 2:32,33 skoraj minuto pred drugo plasira-nim Fanelhjem. V hoji na 50 km. ki je bila v 'zvedbi istih prirediteljev v Padovi. e bil prvi Malaspina iz Milana v času 4:30:35. Rokoborba. V Bariju je bil v nedeljo mednarodni dvoboj v rokoborbi med Italijo in Hrvatsko. Domačini so zmagali s 6 : 1. Edino točko za Hrvate :e rešil De Lucca, ki je po točkah dobil proti Rescio chiju iz Milana. Tenis. Ob zaključku drž. prvenstva za juniorje v Milanu je v singlih porazil mno go obetajoči Folij svojega nevarnega tek meča Centonzea v dveh setih 6:3 in 6:4 in postal tako juniorski prvak države. Z Blok Kazniva lesna kupčija. Nemirni časi so prinesli nekaj nerazveseljivih pojavov med našo mladino. Nismo še pozabili čudnih kupčij s konji in raznimi vozili izza pomladnih mescev, ko je marsikdo bil oškodovan za lepo vrednost, pri mladih fantičkih pa je bilo na kupe denarja. Zaradi lahkega zaslužka so se nekateri mladeniči kar odtegovali koristnemu domačemu delu in se podajali na pot lahkomiselnega pohajkovanja in zapravljanja. Ko pa je denarja začelo primanjkovati, si je nekaj fantalinov izmislilo nov način pridobivanja denarja. Kar na veliko so začeli »prodajati« les iz bloških gozdov. Zal je nekaj lesnih trgovcev nasedlo tem presnim prodajalcem namišljenih količin smrek in so nekateri ob lepe vsote denarja. Ko so osleparjeni trgovci jeli stikati za svojimi »dobavitelji« lesa, se je ugotovilo, da je bila ta sleparska kupčija precej razpredena. Sedaj je posegla vmes oblast Uspela nabiralna akcija Rdečega križa. Teden nabiralne akcije za Rdeči križ je zaključen z velikim uspehom. Izročeno je bilo g. tajniku pokrajinskega odbora Rdečega križa preko 7 tisoč kg krompirja, čez 3 tisoč lir denaria, 225 kg jabolk, zaboj obleke, nekaj žita, masti in jajc. Vse to je že odpeljano v Ljubljano. Gospod tajnik Jagodic se je osebno zahvalil vsem nabiralcem v imenu pokrajinskega odbora za požrtvovalno delo in preko le-teh tudi vsem plemenitim darovalcem. Radio Ljubljana Torek, 21. oktobra. Ob 7.30 poročilo v slovenščini, 7.45 pestra glasba, v premoru ob 8. napoved časa. 8.15 poročila. 12.15 solistovski nastop g. Vlada Goloba na harmoniko. 12.35 koncert Tria Ambrosiana. 13.00 napoved časa, poročila. 13.15 službeno poročilo Generalnega štaba Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17 simfonični koncert pod vodstvom maestra Emilia Salze (1. del). 14.00 poročila. 14.15 simfonični koncert poi vodstvom maestra Emilia Salze (2. del). 14.15 poročilo v slovenščini. 17.05 dr. Dragotin Cvetko, Anton Dvorak (predavanje v slovenščini). 17.15 skladbe Antona Dvoraka, izvajane po pianistu Antonu Trostu in violinistu Janu šlaj-su. 19.30 poročila v slovenščini. 19.45 simfonična glasba. 20.00 napoved časa, poročila. 20.20 komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 glasbena prireditev Eiar: Leoncavallo, Glumači, v premoru predavanje v slovenščini. 21.55 vesti v slovenščini. 22.05 pestra glasba. 22.20 koncert pianista L. M. škerjanca. 22.45 poročila. Obnovite naročnino! Mat! oglasi -tcacoa L -MK takaa —MO. a daianie oaslova ali «a Iifro l Kuharico vajeno menze. sprejmemo takoj. Oglasiti se: Komando Železniška Milica, Glavni kolodvor, Ljubljani. 17758-1 Krojaškega pomočnika za prvovrstno moško in damsko veliko delo sprejmem tako], šlibar, Skotja ul. 10. 17759-1 Kuharico ki bi opravliala tudi druga hišna dela, spreimem ta-koi v trgovsko hišo v mesto na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna ugodnost«. 17764-1 Služkinjo iščemo za takoj. Predstaviti se na Dalmatinovi cesti 10-11., leva vrata. 17771-1 Štiri revne ženske poštene, željne zaslužka, iz kraiev: Šiška, Vič. Rudnik, Moste, nai se zglasijo. Do-bovšek Ivan, Ježica 85. 17763-1 Zelo zmožnemu t>revozniku oddam eventuel-no «%e svoie razvoze. Po-goie in pojasnila daie ter ponudbe — samo pismene - sprejema tvrdka čebin. Wnltova 5. 17757-1 Čevljarskega pomočnika dobrega, takoj sprejmem. — Karol Zalaznik, Stari trg št. 17. 17775-1 Vajenci (ke) >eseda L —.60, taksa —.60 •>■ daianie naslov* ali '» !ifro l 2.—. Šiviljsko vajenko s primerno šolsko izobrazbi c iz mejta spreime salon Kancler, Aleksandrova 3-111. 17751-44 teseda L —.60, taksa —.60. t daianie naslova tli u «f' 2.—. Prazne steklenice od Franc-Joželove grenčict t.Dimo vsako količino. — Drogeriia Emona, Ivan Kane, Liubliana, Nebotič nik. 17530-7 2elod kupim vsako količino po 150 lir za 100 kg, franko vagon. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150 želod«. 17753-7 Zaboje od 10 do 100 kg, čiste, kupim. Ponudbe na: Zorzut Drago, Ljubljana, Bohoričeva lo. 17754-7 Beseda L —.60. taka« —.60, ta daianie oaslova ali a iifro l 2.—. ....... Pe* ** klopi, stoječo pisalno mizo, ogledalo, prodam. Aleksandrova 7-11., levo. 17765-6 Perzijsko preprogo originalno, zelo lep komad proda ABC, Ljubljana. Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 17773-6 mmm, "eseda l -.60. taksa —.60. daianie oaslova ali '» Iifro I 2.—s Motor Sachs Diamant 98, prodam za Lr 1000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobie gume« 17762-10 -veseda i —.60, taksi —.60. iaianjc na- ili '* l 2.— 2 nova triciklja najboljše izdelave, naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17770 11 Oblačila •Vrseda i .60. taksa -.60. '> 4amtnti. Najditelja se prosi, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Trtra. 17768-28 f2SS5SH55a rteseda L —.60. taksa —.60. »r ^aianif naslova tli ra fifrr t 2.— Psihografalog GLOBOČNIK FELIKS, Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema stranke dnevno od 10. do 12. in od 15. do 19- ure. 17774-31 RAPPRESENTANTE esperto, attlvo, introdotto, cercasi da lmportante Fabbrlca apparec-chi radiologici - elettromedicab - dentali. — Scrtvere a ZASTOPNIKA izkušenega, delavnega ln dobro uvedenega, išče večja tovarna radioloških aparatov, priprav za električno zdravljenje in zobo-tehniko. — Poundbe na naslov: SANITAS — Milano (Crescenzago) Via Fabbri 21 nu uu.i 11 n i rnr ZAHVALA Za premnoge dokaze Iskrenega sožalja, ld smo jih prejeli ob prerani izgubi našega ljubljenega soproga, skrbnega ateka, sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda JAGODIC JOSIPA, posestnika in mesarskega mojstra kakor za poklonjene vence ln cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom Splošne bolnice ln Sanatorija Leonlšče, ki so si prizadevali ohraniti našemu nepozabnemu pokojniku življenje, čč. sestram usmiljenkam Splošne bolnice in Leonišča za skrbno nego in trud ob bolezni, vsem stanovskim tovarišem, nosilcem vencev, pevcem za žalno petje, čč. sestram ln učenkam Llchtenthurnovega zavoda za spremstvo, sosedom Kodeljevega ter vsem prijateljem ln znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 24. oktobra 1941, ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Smarje-Sap, Kranj, Bes ni ca, 6t. Pavel pri Sv. Lenartu, dne 21. oktobra 1941. Globoko žalujoči: VIKTORIJA, roj. JAKI«, soproga; NADA, hčerkica; KATARINA, mati; bratje in sestre ter rodbine JAGODIC, JAKL — in ostalo sorodstvo J. Marquand 38 gmiA LEPA, GOSPOD NOTO! Tudi nama z Noro Joyceovo je bilo stopiti pred obličje gospoda Vu Lo Fenga. Čeprav naju niso sledili, so naju bili vendar našli, sam Bog si ga vedi, kako. Moja radovednost zastran tega je bila enako nedoločna kakor vsi drugi občutki, ki so me navdajali. Toda kmalu je nekaj razpršilo moje dvome in mi vrnilo morečo zavest resničnosti. Knez Tung je bil komaj utihnil, ko je nastalo okrog enih vrat prerivanje. Nekdo si je utiral pot skozi množico. Brezbrižno sem opazoval ta nemir, dokler nisem zagledal novega došleca. Bil je sta-rinar, gospod Pu. Priklonil se mi je brez vidne mržnje. »Kakor vidim, sem imel prav,« je dejal. »Ko ste mi rekli, da bi radi pokazali slikarijo nekemu poznavalcu, sem si takoj mislil, da pojdete semkaj. Zdaj si jo spet vzamem, ako je več ne potrebujete.« »Le vzemite jo,« sem rekel. Njegova navzočnost je zbujala v meni nejasen up. Vsekako je bilo prijetno videti znan obraz, ki je bil vsaj nekako spojen z mojim običajnim življenjem. »Vzemite jo, gospod Pu, in pomagajte nama, da prideva odtod. Znal vas bom poplačati. Midva z gospodično Joy-ceovo nimava s to zmešnjavo nič opravka. Pojasnite tem ljudem, kdor koii so, da je nevarno nadlegovati tujce.« Oči gospoda Puja so se solzile kakor zmerom, toda njihov izraz je bil zelo bister. »Na žalost,« je dejal. »Zdaj je prepozno. Nikar ne bodite tako nespametni, da bi se upirali. Ti ljudje so zelo nasilni.« Okrenil se je k poveljniku in nekaj govoril z njim. »Z žensko bodo obzirno ravnali. Zavežite ji oči z rutico in jo odvedite k avtomobilu. Vaju dva, ki sta moška, bodo zvezali in vama zamašili usta.« Nato se je v značilni angleščini Daljnega vzhoda obrnil k Nori Joyceovi. »Vse dobro, gospodična. Vi greste s temi možmi, prosim. Vse bo dobro.« Dva razbojnika sta jo bila zgrabila za komolce, tretji ji je položil belo obvezo čez oči. »Pojdite in nič se ne bojte,« sem ji rekel. »Midva bova z vami.« Ne vem, ali so bile moje besede zelo tolažilne, toda drugega ji nisem mogel reči. Molče se je dala odvesti iz dvorane. 2e v naslednjem trenutku sem zahvalil nebesa, da so jo bili spravili odtod. »Izvrstno,« je rekel gospod Pu. »Zdaj storite s tema dvema, kar je treba.« Baš je še nekaj ukazoval, ko je nekdo vprašal iz ozadja dvorane: »Kaj storimo s starim vratarjem? Ali naj ga pošljemo, kamor spada?« »Tak ne, bedak. Kje je starec?« »Evo ga,« je odgovoril neki glas. Spet je nastalo v gruči ljudi okrog naju prerivanje Na sredo dvorane so pahnili starca v beli obleki, z rokami privezanimi k telesu. Kak meter od mene se je spotaknil in padel na kolena. V množici se je nekdo zasmejal. Na Kitajskem nimajo mnogo sočutja s človeškim trpljenjem. V starcu sem spoznal tistega, ki je bil odprl Nori in meni. »Če ga ne vzamemo s seboj, utegnejo nastati nevšečnosti,« je menil gospod Pu. »Torej ga pokončamo,« je odvrnil poveljnik. »Hej, lenobe, kaj stojite in me gledate? Kdor ima meč, naj stopi naprej. Ta čas pa zvežite temu tujemu barbaru komolce.« Kar se je zgodilo nato, je šlo tako naglo, da sem se komaj zavedal. Ti ljudje so bili očitno vajeni svojega posla in zmerom pripravljeni nanj. Dva velikana, ki bi ju bil lahko imel za poklicna rokoborca, sta me zgrabila. Prekrižala sta mi roke za hrbtom in vrv se mi je zarezala v meso. Vendar sem to komaj čutil, zakaj vsa moja pozornost je bila obrnjena na prizor, ki se je vršil pred mojimi očmi. Starec, ki je imel roke privezane k bokom, je bil ostal na kolenih. Niti z besedico ni poprosil milosti. Pokoraval se je nekakšnemu pravilu jutro vske etikete in sprejemal neogibno usodo z obupnim in zakrknjenim pogumom kitajskega kmeta, kadar ve, da je njegova ura prišla. Videti je bilo, kakor bi pritrjeval rojakom, da je njegova smrt nekaj logičnega. Vsekako ni bil nihče v dvorani drugačnih misli. Močan dedec v hlačah iz sinjega platna je stopil v ospredje. V rokah je držal enega tistih velikih mečev, ki še danes mahajo kitajskim vojakom po hrbtu. »Skloni glavo,« je ukazal in starec in sklonil glavo. Zvrtilo se mi je v glavi, slabost me je obšla. Najrajši bi bil na glas zatulil. Morebiti sem res zatulil, toda ne spominjam se. Nato se je dogodek končal, kakor bi trenil. Slišal sem poveljnika, ko je rekel: »Hitro! Hitro!« V naslednjem trenutku sem imel oči zavezane in nekdo mi je porinil umazano cunjo v usta. Vedel sem le toliko, da sem bil za hipec vrgel oči v tisto Kitajsko, ki je dotlej nisem poznal, in videl trohico neizmerne okrutnosti te preobljudene dežele. 17. poglavje Povezan sem bil kakor črna kitajska praseta, kadar jih peljejo na semenj. Menda sem se nehote branil, ko so mi v višini komolcev navijali okrog telesa novo vrv, kajti nekdo me je bil tako silovito treščil s pestjo po glavi, da bi se bil skoraj onesvestil. Z zamašenimi usti in zvezan, kot sem bil, sem zaman skušal zbrati svoje misli. Podjetje so bih morali pripraviti mojstri roparske umetnosti. Vodili so nas po vrtovih in nas nato spehali v avtomobil. Tudi v običajnih časih Kitajec iz nižjih slojev ne gleda veliko na osebno udobnost, ta mah pa že celo niso mislili na to, da bi z nami obzirno ravnali. Sedel sem sključen v dve gub6. nekoliko na tleh. nekoliko na sedežu; roke in noge so mi odmirale in hrbet me je bolel. Vozili so nas nekam, a nisem se vpraševal ne kam ne zakaj. Vendar so mi možgani vso pot živahno delovali id i i a __jiP Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij > Jutra« Stanko Vi^ant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. - Vsi v Ljubi jam.