PRIMORSKI DNEVNIK
Poitoina plačana v gotovini    'j a |<
Abb. postale I eruppo - \jCI13i 'iU ilF	j
DOKONČEN SKLEP PRISTOJNIH MINISTROV
Vlada zavrača zahteve zdravnikov in vztraja na prejšnjih stališčih
Zdravniki bolnišnic ne bodo stavkali v ponedeljek - Stavka uslužbencev PTT - Ali bo sovjetski zunanji minister Gromiko obiskal tudi Vatikan?
Leto XXII. St. 88 (6375)
RIM, 13. — Pod predsedstvom Mora so se zvečer sestali v Palači Chigi ministri, ki so zainteresirani pri reševanju spo-ra med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami. Na sestanku so bili prisotni minister za zdravstvo Mariotti, za delo Bosco, 2a zaklad Colombo, za proračun Pieraccini, za finance Preti 111 za notranje zadeve Taviani.
Po sestanku je minister za Z(3ravstvo Mariotti izjavil novinarjem, da je bil sestanek dokončen in da niso predvideni “higi sestanki, razen ce to ne "l postalo potrebno zaradi nadaljnjega razvoja spora.
Minister za delo Bosco pa je Pojasnil, da so na sestanku odo-“nli staliiče, ki ga je ministrstvo 2e zastopalo med pogajanji, in da ?? na tej osnovi tudi izrazili že-b°. da bi se pogajanja obnovila.
Na izrecno vprašanje, če so upo-stevali želje zdravnikov, je mini-? e.r dejal, da so njih želje že u-P?stevali med prejšnjimi pogaja-?h- Dodal pa je, da je zdravni-. o varstvo stalo okoli 1050 mili-lard lir na leto in da je znašal deficit vseh zavarovalnih ustanov “koli 80 milijard lir. Zato je mo-Socg vzeti v poštev izboljšanje Prejemkov za zdravnike samo v “kviru prihrankov, ki jih bo mo-ustvariti z ureditvijo siste-zdravstvenega zavarovanja, in ,?rej v na osnovah, o katerih je D1Jo že govora med pogajanji.
Končno je minister na vpraša-■be> kako se namerava pomagati kvarovancem, odgovoril:
»Načini so isti, kot smo jih že “Porabili pri prejšnjih prekinit-Vah dogovorov. Hitro bo treba
reševati prošnje za povračilo, ki jih bodo predložili zavarovanci na osnovi minimalnih tarif. V največji meri bo treba tudi izkoristiti ambulante, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove.«
Na sestanku so razpravljali tudi o položaju zdravnikov bolnišnic, katerih sindikalni predstavniki - so se dopoldne sestali na ministrstvu za zdravstvo s predstavniki medministrske komisije za proučitev položaja zdravnikov bolnišnic. Na sestanku so sklenili, da se zdravniki bolnišnic ne bodo priključili stavki, ki jo je FNOOM proglasila za 18. aprila in bodo torej delali v bolnišnicah brez kakršnih koli omejitev. Po sestanku so sindikalni predstavniki zdravnikov bolnišnic ugotovili, da je spor logična posledica pomanjkljivosti zavarovalnega sitsema. Opozorili so tudi, da je celotno vprašanje tesno povezano z ureditvijo bolnišnic in da morajo oblasti pri reševanju vprašanj zdravnikov, ki imajo pogodbe z zavarovalnimi ustanovami, upoštevati, da je položaj zdravnikov v bolnišnicah še občutno slabši in da je treba najprej izravnati razlike.
V zvezi s sestankom na predsedstvu vlade so izdali glede podatkov o izdatkih nadaljnja pojasni-
o
I,I"||»........................■inliiiiiiiuiuiiiui....iiiiiniiiiiiilnllimiiiiimillmllllllll......niniiimmi
KRIZA V NATO
Odgovor Anglije in Belgije na francosko spomenico
Odgovora sta v bistvu podobna ameriškemu odgovoru - Jutri v Bonnu začetek posvetovanj med ZDA, Anglijo in Zahodno Nemčijo
. PARiz, 13. — Velika Britanija, bertsom. Govorili bodo predvsem ]e danes odgovorila na francosko o bivanju francoskih čet na nem-®Potnenico od 29. marca v zvezi z | škem ozemlju in o njihovi funkciji- za primer kriz ali vojne. Tudi
®hantskim zavezništvom. Odgovor izročil davi angleški poslanik Parizu francoskemu zunanjemu '"■nistrstvu.
®r*tanska vlada obvešča franco-,*° vlado, da ne more sprejeti rancoskega stališča, češ da ne bi !I° mogoče menjati sedanjega u-r°3a atlantskega zavezništva spo-
razumno.
Britanska vlada poudarja, da se raneoski predlogi tičejo vseh dr-av NATO in da se bo morala an-?. e®ka vlada prej pogajati s svo-lrni zavezniki o posledicah fran-c°skih sklepov. Angleška vlada bi 2ade volje vsak trenutek razpravna o vprašanjih, ki se tičejo u-t2°)a zavezništva.
Kar se tiče francoskega pred-°Ka o povezavi med francoskimi ®lami in poveljstvom NATO za orebitno francosko udeležbo pri ,uPnih vojaških operacijah, pra-J’1 britanska vlada, da se mora o prej posvetovati z zavezniški-
vladami.
°ne 15. t.m. se bodo predstavni-ki ZDA, Velike Britanije in Zahod-* Nemčije posvetovali v Bonnu, ® določijo skupno stališče do rancije. Jutri bo prišel v Bonn Posebni odposlanec ameriškega dr-avnega departmaja McCloy in se v petek sestal z bonskim zu-anjim ministrom Schroederjem er 2 britanskim poslanikom Ro-
kancler Erhard se bo sestal z Mc Cloyem. Iz Londona bodo prišli tudi nekateri izvedenci.
Kakor napovedano, bo 18. aprila prišel v Bonn francoski zunanji minister na razgovore s Schroederjem. Bonska vlada je prejšnji teden sporočila, da je pripravljena začeti pogajanja s Francijo o bivanju francoskih čet v Nemčiji s pogojem, da bo njih naloga izpolnjevati določene funkcije v o-kviru zahodne obrambe ali ob popolnem sporazumu z drugimi članicami NATO.
Tudi belgijska vlada je odgovorila na francosko spomenico. Belgijski odgovor je v bistvu enak angleškemu in ameriškemu odgovoru. Belgijska vlada poudarja, da namerava glede tega nastopati ob tesnem sodelovanju s svojimi zavezniki. V zvezi z drugo spomenico francoske vlade, ki se nanaša na izjavo štirinajstih držav članic od 18. marca 1966, ugotavlja belgijska vlada, da je bila ta izjava objavljena potem, ko je Francija sporočila svoje sklepe, in torej ne pomeni, da zavezniki odklanjajo pogajanja. Belgijska vlada je mnenja, da bi morali razpravljati o vprašanjih, ki jih je sprožila francoska spomenica, in da je to mogoče samo na večstranski podlagi.
la. Ugotavljajo namreč, da je znašal deficit zavarovalnih ustanov za zdravniško pomoč lani 80 milijard. Zvišanje prispevkov za 70 odstotkov, kot to zahtevajo zdravniške zbornice, pa bi deficit povečalo na 170 milijard lir letno, kar sedaj ne bi bilo mogoče kriti drugače, kot da bi zvišali prispevke za socialno zavarovanje uslužbencev, odnosno bi uvedli nove davke. Te rešitve pa so nespre-jemjive in je zato edina stvarna rešitev v spremembah sistema in v iskanju prihrankov, tako da se najdejo sredstva za izboljšanje položaja zdravnikov.
Iz vseh teh poročil je razvidno, da vlada ne namerava popustiti in da vztraja na stališču o uveljavljanju novega sistema plačevanja zdravnikov, kot tudi da ne sprejema zvišanja prispevkov. To pa tudi skoro gotovo pomeni, da bo v ponedeljek prišlo do prekinitve pogodbenega odnosa med zdravniki in zdravstvenimi ustanovami in do vseh s tem povezanih negativnih posledic.
Vsedržavna tajništva sindikatov pošte, telegrafa in telefona, ki so vključeni v CISL, CGIL in UIL, so proglasila za ponedeljek, 18. aprila 24-urno vsedržavno stavko. Vse osebje bo pričelo stavkati o-polnoči, z izjemo osebja, ki potuje, ki bo začelo stavkati že v nedeljo ob 20. uri in bo stavko zaključilo v ponedeljek ob isti uri. Sindikati bodo organizirali z nalašč za to določenimi uradniki posebno službo, ki naj skrbi za reševanje človeških življenj, odnosno za nujno potrebne zveze.
Zahteve poštnih uslužbencev se nanašajo na reformo podjetja in še zlasti na čimprejšnje razgovore z ministrom glede zakonskega načrta, za kar sindikalne organiza-1 cije zahtevajo, da ga čim prej 1 predložijo v razpravo ministrske-1 mu .svetu. Istočasno zahtevajo u-reditev tudi nekaterih drugih vprašanj zlasti glede zaposlitve oseb ja, normativnih in plačilnih pogojev.
Sindikalne organizacije gradbenih delavcev so potrdile enotno 24-urntr‘ stavko, ki bo na raznih področjih v različnem razdobju. Na Tržaškem bodo gradbeni delavci stavkali 19. aprila, ko bodo stavkali na celotnem področju Benečije, v Liguriji in Čampami. Tudi ta stavka je proglašena, ker ni prišlo do pagajanj za obnovitev delovne pogodbe.
Jutri se sestaneta izvršna odbora PSI in PSDI, ki bosta razpravljala o vprašanjih socialistične združitve, PSI pa tudi o kmetijski politiki. Izvršni odbor PSDI mora določiti člane svoie delegacije, ki bodo sodelovali v mešani komisiji med obema strankama. V tej zvezi se govori, da bodo socialdemokrate zastopali: tajnik stranke Tanassi, Cariglia. Orlandi, Ip-polito, Nicolazzi, Pelicanni, Viglia-nesi, Paolo Rossi, Ariosto, Righet-ti in Fabbri.
Odgovoren za organizacijska vprašanja pri vodstvu PSI posl. Aldo Venturini Je sklical vse pokrajinske tajnike na sestanek, ki bo 20. in 21. aprila in kjer bodo govorili o najbolj perečih političnih vprašanjih. O nalogah stranke v zvezi s socialistično združitvijo bo govoril Ven. turini, o bližnjih volitvah pa odgovorni za tisk in propagando Lezzi. Razpravo bo zaključil tajnik stranke De Martino.
Poročali smo že, da bo na vabilo zunanjega ministrstva uradno obiskal Italijo sovjetski zunanji minister Gromiko. V Italijo bo prispel 21. aprila in bo na uradnem obisku do 23. aprila, ko si bo zasebno najbrž ogledal Firence in Neapelj. V zvezi z obiskom Gro-mika se čujejo številne govorice, da bo sovjetski zunanji minister obiskal tudi Vatikan, kot je v Italiji že nekako ustaljena praksa pri obiskih zunanjih ministrov. To pa bo storil še po ogledu Neaplja in Firenc, tako da se tudi na zunaj ostreje ločijo obiska v dveh državah. Po teh vesteh vatikanski kro-
gi teh govoric niso zanikali, kar bi bilo že samo na sebi značilno.
Državni komisar pri deželi Siciliji dr. Vicenti je izpodbijal zakonitost deželnega proračuna, ki ga je deželni svet sprejel 4. aprila, in je celoten spor izročil ustavnemu sodišču. Prijava se nanaša predvsem na izdatek 4 milijard lir, o katerem bi lahko odločal predsednik dežele sam. Kljub temu pa je deželni svet objavil zakon o proračunu v deželnem uradnem listu, kar utemeljujejo, da bi moralo razpravljati o zakonitosti kakega zakona visoko sicilsko sodišče in ne ustavno sodišče. V vseh letih od ustanovitve dežele pa to sodišče ni nikoli poslovalo, ker niso imenovali sodnikov, in je njegove naloge prevzelo ustavno sodišče.
Načelnik generalnega ravnateljstva ministrstva za sodstvo Sicilia-ni nadaljuje preiskavo proti namestniku javnega tožilca Carcasiju v zvezi s telesnimi preiskavami dijakov v zvezi z listom vZanzara«. Danes so zaslišali odv. DairOro, tožilca Lanzija, novinarja «Unitti» Gandinija in novinarja «Giorna» Russa. Zasliševanja se bodo zaklju-čila jutri.
Rusk obišče Srednji vzhod
BEJRUT, 13. — Zvedelo se je, da bo ameriški državni tajnik Dean Rusk prišel 25. aprila v Bejrut. V libanonski prestolnici bo prisostvoval začetku konference ameriških poslanikov na Srednjem .vzhodu Obiskal bo razne prestolnice Srednjega vzhoda. Najprej bo šel v Ankaro, kjer se bo udeležil seje sveta ministrov CENTO, ki se bo začela 20. aprila. Domnevajo, da bo obiskal tudi Aman, Riad, Kairo in Tel Aviv. V Bejrutu bo med obiskom ameriškega šestega brodovja v libanonskih vodah od 21. do 29. aprila.
Brežnjev sprejel Longa
MOSKVA, 13. — Glavni tajnik KP SZ Brežnjev, Mihail Suslov in Boris Ponomarev so sprejeli danes delegacijo, ki je zastopala italijansko komunistično stranko na kongresu KP SZ. V delegaciji so Lui-gi Longo, Mario Alicata, Umberto Carcia in Sergio Segre. Uradno sporočilo pravi, da so govorili o vprašanjih, ki se tičejo obeh strank.
Brežnjev je sprejel tudi delegacijo kubanske komunistične stranke, ki se je bila udeležila kongresa.
RAVALPINDI, 13. — Fiat je sklenila z departmajem za kmetijstvo v vladi zahodnega Pakistana pogodbo za dobavo večjega števila traktorjev in nadomestnih delov. Vrednost teh dobav znaša šest milijonov dolarjev.
TRST, četrtek, 14. aprila 1966 PRID NOVIM RAZDOBJEM V A VSTRIJSKI NOTRANJI POUm
Kongres avstrijskih socialistov bo odločal o sodelovanju v vladi
V stranki so mnenja glede nadaljnjega sodelovanja z demokristjani zelo različna • Nova vlada bo predstavljena parlamentu 20. aprila
DUNAJ, 13. — Na izrednem kongresu, ki se bo začel 15. a-prila, bo avstrijska socialistična stranka morala sprejeti zelo važno odločitev. Odločala bo, ali naj socialistična stranka še dalje sodeluje v novi vladi z ljudsko (demokristjansko) stranko, ali pa naj po dvajsetih le-, pristojnost za" cene in za izvoz kmetih sodelovanja v vladni koali-	— t-»„u„ w, nvomoi«
ciji preide v opozicijo. Kakor je znano, je demokristjanska stranka na volitvah 6. marca znova dobila absolutno večino v poslanski zbornici, kakor jo je imela leta 1945. Sedaj ima 85 poslancev, medtem ko jih imajo socialisti 74, liberalci pa 6. Vsekakor bo v Avstriji prišlo do nove faze v notranji politiki.
Predsednik ljudske stranke, kancler Klaus je takoj po zmagi na volitvah povabil socialistično stranko na sodelovanje v novi vladi. Začela so se pogajanja, ne da bi se pozitivno zaključila o vseh točkah. Govorili so o porazdelitvi ministrstev in o novih oblikah sodelovanja med obema strankama. Kar se tiče ministrskih mest, so se sporazumeli, število ministrov bo enako kakor prej, toda pravosodno ministrstvo bo sedaj prevzel demokristjan. Poleg tega bo imela ljudska stranka dva nova podtajnika: enega v predsedstvu vlade za družinsko politiko, drugega pa v ministrstvu za socialno upravo, ki ga vodi socialist. Poleg tega bo ljudska stranka prevzela
SEJA FRANCOSKE VLADE
De Gaulle zavrača ameriško zahtevo o podaljšanju roka za umik oporišč
Pompidoujev govor o notranji in zunanji politiki v poslanski zbornici - Protivladna resolucija socialistov
PARIZ, 13. — General de Gaulle je na današnji seji ministrskega sveta, na kateri so na kratko proučili ameriški odgovor na francosko spomenico v zvezi z NATO, kritiziral ameriško zahtevo, naj bi podaljšali vsaj za dve leti rok za umik oporišč iz Francije.
Po seji vlade je minister za '
Bour-res iziavii da vina od česa Pričaku)e okrepitev mrormacije Bourges izjavil, aa vezi med državami udeleženkami
in hkrati splošen napredek gospo-
^ M
I
Petrolejska ladja «Manuela» Je Prispela sinoči v južnoafriško pri-enišče Durban, kjer se je vsldra-® ob nekem pomolu. Grški kon-, v Durbanu Je izjavil, da grška ada nima nič proti temu, da lad-
ja raztovori 16.000 ton surovega petroleja v tem pristanišču. Vendar pa ni še znano, kaj namerava storiti poveljnik ladje.
V New Yorku sta se predsednik varnostnega sveta in predsednik
odbora za dekolonizacjio včeraj posvetovala o stanju v Rodeziji. Pričakuje se, da bodo afriške države zahtevale prihodnji teden novo nujno sejo varnostnega sveta.
skupna korist zavezništva ni v tem, da se dolgo zavlačuje negotovost glede zapadlosti. Dodal je, da je v skupnih koristih, da se takoj začnejo pogajanja in da ta niso predolga.
Bourges je nato dejal, da je bistveno vprašanje v tem, da se ne oporeka francoski odločitvi in da se je ^;reba sedaj samo pogajati o sporazumih, kar se tiče udeležbe Francije v zavezništvu v primeru vojne, in izvedbe francoske odločitve.
Po mnenju opazovalcev se je francosko stališče zaostrilo zaradi tega, ker je de Gaulle baje prepričan, da želi Washington samo pridobiti na času, ker upa na spremembo notranjega položaja v Franciji ob. prihodnjih volitvah.
Na današnji seji je francoska vlada razpravljala tudi o zahodnoevropski gospodarski skupnosti. Zunanji minister de Murville je poročal o zadnjem sestanku šestih zunanjih ministrov v Bruslju in je dejal, da je bil sestanek pozitiven in da se sedaj začenja konstruktivno sodelovanje.
Danes popoldne se je v poslanski zbornici začela velika debata o politiki vlade. Na seji vlade je predsednik vlade Pompidou dobil pooblastilo, da po potrebi postavi tudi vprašanje zaupnice. Debata bo trajala tri dni.
Pompidou je govoril najprej o golističnem režimu in o njegovem delu na raznih sektorjih, pri čemer je zlasti poudaril gospodarski sektor. Zatem je govoril o zunanji politiki Glede NATO je izjavil, da je Francija pripravljena pogajati se z zavezniki, zlasti z ZDA in Zahodno Nemčijo glede načina izvedbe francoskih sklepov, pa naj gre za preselitev glavnih štabov, umika ameriških jpo-rišč ali pa navzočnosti francoskih čet v Nemčiji. Prav tako je Francija pripravljena pogajati se glede olajšav zaveznikov za morebitno udeležbo francoskih armad pri skupni akciji v okviru zavezništva v primeru vojne.
Pompidou je kritiziral razne formule o integraciji in je dodal: «Dobri zavezniki niso najbolj po hlevni. Samo svobodni in suvereni narodi sprejemajo borbo. Neodvisnost ne ukinja solidarnosti, temveč jo krepi. Ker nasprotujemo vsaki hegemoniji, ne nameravamo dopuščati sovjetske hegemonije. Prav tako naše stališče glede vojne v Vietnamu ne teži za tem, da bi dopuščali kitajsko hegemonijo na tem delu sveta. Prišel bo dan, ko bo Amerika razumela in bo dala prav generalu de Gaullu kot jasnovidnemu voditelju njenega starega in vztrajnega zaveznika.«
Nemčija:	((Nemškim voditeljem
smo zelo odkrito povedali: Rešitev za veliko vprašanje, tj. za združitev Nemčije, je samo v uveljavitvi odločne miroljubne politike in v izboljšanju odnosov z Rusijo. Zato potovanje de Gaulla v Moskvo služi interesom zvezne vlade in hkrati interesom miru v Evropi.«
Evropa: «V Zahodni Evropi želi Francija spopolniti skupno tržišče in ga morebitno odpreti sosednim državam, ki so pripravljene sprejeti njegove določbe, zlasti pa Veliki Britaniji, kamor bom jaz v kratkem šel na vabilo britanske vlade.«
((Pogajanja Kennedy»: Francija je pripravljena prispevati k napredovanju pogajanj in prav tako prispevati s splošnim znižanjem carin k razvoju mednarodne trgo-
darstva, zlasti pa francoskega. Toda vse to je odvisno od uvedbe kmetijskega skupnega tržišča in torej od spopolnitve finančnega pravilnika. Pompidou je izrekel zadovoljstvo, ker razgovori v Bruslju dopuščajo, da se lahko gleda v prihodnost na vseh teh sektorjih «z zmernim optimizmom«.
Pompidou je tudi poudaril, da namerava Francija biti v prvi vrsti med državami, ki_ priporočajo učinkovito podporo državam v razvoju in ki spoštujejo načela dekolonizacije.
Zatem je še ponovil znano francosko tezo o atomskem orožju in poudaril, da je treba vse spore reževati s pogajanji. Izjavil je tudi, da Francija podpira pravico narodov do samoodločanja.
Socialistična skupina v poslanski zbornici je predložila resolucijo proti vladi, v kateri obsoja sklep o umiku francoskih čet iz NATO, ne da bi se vlada prej posvetovala s parlamentom in ne da bi se pogajala s svojimi zavezniki. Resolucija graja tudi vladno gospodarsko politiko.
predložil v spodnji zbornici proračun za leto 1966-67. Parlament mora odobriti tisti del proračuna, ki se tiče davčnega sistema, do 4. maja, ker je drugače plačevanje davkov po zakonu nemogoče. Po mnenju strokovnjakov bo proračun «trd». V začetku volilne kampanje je Callaghan rekel, da ne predvideva ostrega povišanja davčnih bre. men. Proti koncu volilne kampanje pa je rekel, da ne more obljubiti, da ho šlo za lahek proračun.
Zasedanje novega parlamenta se bo začelo 21. aprila, proračun pa bo predložen drugi teden po kronskem govoru, tako da bo časa za normalnih pet dni za razpravo o kronskem govoru.
Angleški proračun
Sovjetski protest ameriški vladi
MOSKVA, 13. — Sovjetska vlada je obtožila ameriško taino službo, da je skušala ugrabiti prvega tajnika sovjetskega poslaništva v Tokiu Pokrovskega. Agencija Tass poroča, da so včeraj izročili s tem v zvezi protestno noto ameriškemu poslaništvu v Moskvi. Nota poudarja, da so ameriški tajni agenti že večkrat zagrešili taka groba izzivanja, ter zahteva, naj ameriška vlada sprejme potrebne ukre-LONDON, 13. — Finančni mini- j pe, da se taka dejanja proti sov-ster James Callaghan bo 3. maja ‘ jetskim državljanom ne ponovijo.
.    H. M»K     ............M.-.............................
Zadrega ameriške vlade
zaradi odpora proti generalu Ki ju
Bombardiranje oporišča pri Sajgonu je povzročilo ve-liko škodo - Demonstracije proti vojni v Berkeleyu
tijskih pridelkov. Dalje bo prevzela pristojnost za kulturne zavode v tujini, ki bodo prešla v pristojnost ministrstva za šolstvo. Socialistična stranka bo ohranila svoja ministrstva in podtajništva, z izjemo pravosodnega ministrstva. Obdržala bo mesto podkanclerja in s tem povezano mesto za nacionalizirane ustanove, zunanje ministrstvo (verjetno z ministrom Kreiskvm), notranje ministrstvo, ministrstvo za transporte, za socialno upravo in razna podtajništva.
Ni bil pa mogoč sporazum o načinu, trajanju in jamstvih sodelovanja med demokristjani in socialisti. Demokristjanska stranka odklanja prejšnje formule. Zatd noče nobene koalicijske pogodbe in sporazuma o delu in prav tako noče nobenega koalicijskega odbora med dvema strankama. Dalje noče prevzeti obveznosti za ves čas trajanja zakonodajne dobe (štiri leta), temveč samo za čas trajanja skupne vlade. Prav tako ni pripravljena določiti časa za tako skupno vlado. Ce bi prišlo do nesoglasij s socialistično stranko, hoče demokristjanska stranka prepustiti odločitev parlamentu. V tem primeru bi torej lahko sprejela tudi tako pobudo proti nekemu socialističnemu ministru, ki bi bil v takem primeru prisiljen odstopiti in bi utegnil potegniti s seboj tudi druge socialistične ministre.
Podkancler Pitterman, ki je predsednik socialistične stranke, je v nekem svojem govoru ugotovil, da «ne more biti sodelovanja v vladi, iz katere se šibkejša stran lahko vsak trenutek izloči na podlagi enostranske odločitve močnejše strani; to pa še posebno, ker šibkejša stran se mora vedno bati, da bo vsak trenutek ostala v manjšini v poslanski zbornioi». Pitterman je ugotovil, da v Avstriji ni še pogojev za demokratični parlamentarizem, t.j. za odnos med vladno in opozicijsko stranko. Zato je predlagal prehodno rešitev, tako da bi ((prepustili šibkejši strani avtonomno vodstvo dogovorjenega upravnega sektorja, dali bi ji na razpolago potrebna sredstva iz državnega proračuna ter ji zagotovili, da sodelovanje ne bo prenehalo kateri koli trenutek na podlagi enostranskega dejanja«. Ker niso bili ti predlogi sprejeti, ni socialistični odbor za pogajanja hotel sprejeti odgovornosti glede sodelovanja z ljudsko stranko. Zato mora o tem odločati kongres.
V socialistični stranki so mnenja zelo različna. Nekateri zagovarjajo nadaljevanje sodelovanja, drugi pa poudarjajo, da bi morala stranka preiti v opozicijo. Tudi med sindikati so mnenja različna. En del je mnenja, da je prišel trenutek, ko je treba zahtevati zvišanje mezd, drugi del (predvsem kovinarji v državni industriji) se čuti bolje zajamčen v sistemu udeležbe stranke v vladi.
Zagovorniki udeležbe stranke v vladi pravijo v glavnem: ((Vodili smo volilno kampanjo pod geslom sodelovanja. Držimo torej besedo. Ce ostanemo v vladi, bomo še dalje obdržali nekatere važne vzvode oblasti, če gremo iz vlade, tvegamo, da zgubimo številne pristaše: oportuniste, t.j. tiste, ki sledijo vedno močnejšemu, tiste, ki imajo državna mesta, ali ustanove podvlade in tiste, ki hočejo dobiti kako državno mesto. Kdo lahko računa, koliko škode lahko prinesejo naši stranki štiri leta absolutne uprave ljudske stranke?«
Toda zagovorniki prehoda v opozicijo, kakor je včeraj izjavil predsednik sindikalne zveze Benya, postavljajo naslednje argumente: «Ne verjamemo, da bi spričo tako ne-
gotovih koncesij ljudske stranke socialistična stranka, ki še vedno predstavlja dva milijona volivcev, mogla biti pripravljena prevzeti odgovornost v vladi. Socialisti se morajo namreč bati, da bodo morali najprej prispevati k rešitvi težavnih vprašanj (z izvajanjem nepriljubljenih ukrepov, pravijo drugi), nato pa bi bili prisiljeni s kako pretvezo zapustiti vlado. V takem primeru bi prehod v opozicijo po sili nastal v manj ugodnih pogojih, kakor so sedanji.»
Naj socialistična stranka glede sodelovanja odloči kar koli, bo kancler Klaus predstavil svojo novo vlado parlamentu 20. aprila.
Pred objavo sporočila o razgovorih Nikezic-Bašev
BEOGRAD, 13. — Na državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes nadaljevali razgovori med državnim tajnikom za zunanje zadeve Markom Niikezičem in bolgarskim zunanjim ministrom Ivanom Baševom, ki ie na uradnem obisku v Jugoslaviji. Glavna tema današnjih razgovorov so bili dvostranski odnosi, ki se po obojestranski - oceni pozitivno razvijajo na področjih političnih, gospodarskih in kulturnih stikov. Posebno je bil poudarjen pomen prispevka vzajemnih stikov na višji stopnji za razvoj dobrososednih odnosov. Pričakuje se, da bo jutri objavljeno skupno sporočilo. Nocoj je bolgarski veleposlanik v Beogradu Atanasov priredil v prostorih veleposlaništva sprejem v čast bolgarskega zunanjega mini. stra.
DANES
SAJGON 13. — Z letalskega oporišča Tan Son Nut blizu Saj-gona so se še davi dvigali gosti oblaki črnega dima. Vso noč je kakih sto gasilcev skušalo omejiti požar v velikem skladišču bencina. Grozila je nevarnost, da se požar razširi na druga skladišča. Osvobodilne sile so oporišče obstreljevale z moz-narji in topovi, ki so jih namestile kakih sto metrov od o-brambne črte tega oporišča. Par-tizani so se vtihotapili skozi gosto mrežo ameriških opazovalnih postaj, ki so razmeščene manj kakor tri kilometre od o-porišča Napad so začeli iz vasi Fu To H0a, ki je ((pomirjena« vas in ki so jo pokazali a-meriškemu podpreds, Humphre-yu med njegovim obiskom v Vietnamu kot «vzor pomirjenih področij«.
Danes so javili, da je bilo med napadom ubitih osem vojakov, ranjenih pa 128 (109 Američanov).
Uničena so bila tri letala, poškodovanih pa je bilo 33 letal in helikopterjev. Poškodovane so bile tudi steze na letališču. Področje civilnega letališča ni bilo prizade-to Predsednik vojaške vlade general Ki, ki stanuje na področju oporišča, je mislil, da gre za poskus državnega udara, ko so začele padati prve granate, vendar je ostal ves čas napada v svojem stanovanju.
Davi so časnikarjem dovolili o-
gled letališča. Skladišče, v katerem je dva milijona litrov bencina, je še vedno gorelo.
Partizani so izvršili danes v Sajgonu tri atentate. Napadli so dva policijska komisariata z bombami. Ranjenih je bilo devet južnih Vietnamcev, med katerimi trije policaji.
V Sajgonu se nadaljuje delo političnega kongresa, ki ga bojkotirajo budisti m nekatere katoliške skupine. Zatrjuje se, da so se začela v Sajgonu pogajanja z budističnimi voditelji, da bi dosegli kompromis. Danes so povabili budistične voditelje in katoliške skupine, naj se udeležijo jutrišnje zaključne seje kongresa. Delegacija kongresa jim je sporočila, da je resolucija večine, ki bo odobrena jutri, v skladu z glavnimi zahtevami budistov, to je izvolitev ustavodajne skupščine, ki naj ima zakonodajno oblast, ter ustanovitev civilne vlade. Zatrjuje se, da nameravajo budisti poslati jutri na kongres svoje pred stavnike, ki bodo zahtevali objavo odloka, ki naj določi volitve
najkasneje v šestih mesecih. Ce ne bo Kijeva vlada javno sprejela te zahteve, bodo budisti organizirali množično protivladno kampanjo, ki se bo začela z množično demonstracijo jutri v Sajgonu.
Novi poveljnik severnih pokrajin general Dinh je izjavil, da u-pa, da bo dosegel pomirjenje, tako da bo mogel poslati vse vojaške enote »znova v borbo proti osvobodilni vojski«. Dejal je, da ni na strani nikogar v politični borbi im je poudaril, da je njegova naloga poskrbeti za varnost področja «pred komunističnimi napadi«.
Spričo razvoja dogodkov poudarjajo v poučenih krogih, da je ameriška vlada sklenila, da ne bo več za vsako ceno podpirala generala Kija, da se ne bi s tem preveč osovražila pred južnoviet-namskim ljudstvom, ki odločno zahteva odstop vojaške vlade.
V Berkeleyu, v Kaliforniji so bile sinoči velike demonstracije proti vojni v Vietnamu, katerih se je udeležilo več tisoč ljudi. Policaji in demonstranti so se spopadli. Demonstranti so obesili dve lutki, ki sta predstavljali predsednika Johnsona in podpredsednika Humphreya. Aretirali so pet de-i monstrantov.
Na sestanku pristojnih ministrov, kateremu je predsedoval Moro, so v bistvu zavrnili vse zahteve zdravnikov, češ da za zvišanje njih prejemkov v višini 70 odstotkov ni dovolj denarja. Potrdili so prejšnje stališče, ki je prišlo do izraza med pogajanji na ministrstvu za delo, in predvsem zahtevo, da se za vse zdravnike zavarovalnih ustanov livade plačevanje na osnovi enkratne kvote za vsakega zavarovanca. Vse to pa pomeni, da je spor med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami prešel v novo še ostrejšo fazo in da skoro ni več možnosti, da bi do ponedeljka našli zadovoljivo rešitev. To pa tudi pomeni, da bodo v ponedeljek odpovedali dogovore in bodo uveljavljeni stari odnosi med zdravniki in bolniki z vsemi za zavarovance negativnimi posledicami.
Po ameriškem odgovoru francoski vladi se je atlantska kriza včeraj še bolj zaostrila. De Gaulle je namreč na seji vlade kritiziral ameriško zahtevo, naj bi podaljšali vsaj za dve leti rok za umik oporišč iz Francije. Opazovalci trdijo, da je de Gaulle zaostril svoje stališče, ker je prepričan, da želijo v Wa-shingtonu pridobiti na času spričo upanja v spremembo notranjega položaja v Franciji po prihodnjih zakonodajnih volitvah. V parlamentu pa je imel glavno besedo včeraj predsednik vlade Pompidou, ki je med drugim izjavil, da je Francija pripravljena na pogajanja z zavez-niki glede načina izvedbe francoskega umika iz NATO. Kritiziral pa je atlantsko integracijo rekoč, da «dobri zavezniki niso najbolj pohlevni*. Glede Zahodne Nemčije je dejal, da bo de Gaullovo potovanje v Moskvo bonski vladi in interesom miru v Evropi samo koristilo. Za skupno tržišče je rekel, da ga želi F'rancija spopolniti zlasti z Anglijo, o «Kennedijevi rundi* pa, da zagovarja splošno znižanje carin, kar pa je odvisno od uvedbe skupnega kmetijskega tržišča in torej od spopolnitve finančnega pravilnika.
Na francosko spomenico sta včeraj odgovorili tudi Velika Britanija in Belgija. Njuna odgovora sta »i zelo podobna. Britanska vlada izjavlja, da ne more sprejeti francoskega stališča, češ da ustroja NATO ni moč spremeniti sporazumno ter poudarja, da se mora najprej pogajati z vsemi zavezniki, kar velja tudi za morebitno francosko udeležbo pri skupnih vojaških operacijah glede povezave med francoski, mi četami in poveljstvom NATO.
Južnovietnamski partizani so včeraj dosegli novo zmago: napadli so letalsko oporišče nekaj kilometrov od Sajgona, kjer so uničili s požarom dva milijona litrov bencina, uničili tri letala, poškodovali pa 33 drugih leta! in helikopterjev, ubitih je bilo osem ameriških vojakov, ranjenih pa 128 od katerih 109 Američanov. Obenem se nadaljuje v Sajgonu »politični kongres*, ki ga še vedno bojkotirajo budisti in nekatere katoliške skupine, vendar pa bodo budisti danes poslali na kongres svoje zastopnike, ki bodo zahtevali objavo odloka, da bodo volitve najpozneje v šestih mesecih in če tega Kijeva vlada javno ne bo sprejela, bodo že danes organizirali množične demonstracije. Baje ameriška vlada ne bo več za vsako ceno podpirala generala Kija. V Kaliforniji pa so bile predsinočnjim velike demonstracije proti vojni v Vietnamu.
Jutri bo začetek kongresa avstrijske socialistične stranke, ki bo morala sprejeti zelo važen sklep, alt naj še dalje sodeluje v vladi z demokristjansko stranko, ki je po letu 1945 dobila letos ponovno absolutno večino v parlamentu. Zato odklanja prejšnjo koalicijsko formulo in ne mara podpisati nobene koalicijske pogodbe in sporazuma o delu morebitne nove koalicijske vlade ter ne pristaja niti na koalicijski odbor med obema strankama.
Homu je na Kitajskem všeč ostra politik 'IM
Velika debata o Kitajski v ameriških predstavniških organih zbuja seveda razumljivo zanimanje in pozornost v Pekingu. Z gotovostjo lahko trdimo, da sleherno resneje izrečeno besedo v Washingtonu tukaj pazljivo spremljajo, si jo zapomnijo in pretehtajo. Dokler pa še ni neposrednih odgovorov na vse zadnje ameriške izjave in stališča, je mogoče iz posrednih odzivov sklepati, da LR Kitajska zelo zadržano sprejema dozdevno pripravljenost ameriške vlade, da »popravi svojo kitajsko politiko*. Nekatera tozadevna stališča je kitajsko časopisje že priobčilo.
Na izjavo ameriškega podpredsednika Humphreya, da mora kitajsko ljudstvo še nadalje biti prijateljsko razpoloženo do ZDA, se je kitajski odgovor glasil, da mora medsebojno prijateljstvo med narodoma zares obstajati, da pa v današnji Ameriki voditelji počenjajo prav vse, da bi to pozitivno podlago docela uničili. V tej zvezi je v Pekingu zbudila zlasti slab odmev nedavna izjava državnega sekretarja Ruska, da »kitajsko ljudstvo trpi lakoto*, medtem ko kitajska vlada zapravlja veliko denarja za jedrske poskuse. Takšna izjava, pravijo v Pekingu, je ne le brez vsakršnega razumevanja in prijateljstva, temveč je tudi docela samovoljna in neresnična. Vztrajati namreč še zdaj pri «lakoti v Kitajski*, za katero je nekdaj v resnici umiralo na milijone ljudi, vendar pa so danes te težave že premagane in so le še preteklost, Je argument, kot poudarjajo tukaj, ki neogibno škoduje avtorjem, saj je pravi bumerang. LR Kitajska ne živi v obilju, vendar pa tudi ne trpi lakote — to je dejstvo, ki bi ga bili že morali poznati celo slabše obveščeni ljudje, kot pa je državni sekretar Rusk. Tako pravijo v Pekingu.
Naslednje torišče, na katerem sta Peking in Washlngton močno navzkriž in ki je prav tako pomemben predmet ameriške debate o Kitajski, je Vietnam. Poleg že znanih in docela nasprotujočih sl stališč je tudi zadnja izjava podpredsednika Humphreya, da Vietnam ne bi smel vplivati na izboljšanje kitajsko-ameriških odnosov, oziroma jih onemogočati, za Pe-k ng tako nesprejemljiva, kot bi bilo za Američane nesprejemljivo, če bi, recimo, Kitajci imeli v Do-minikani svoja oporišča in se bojevali proti najbližjemu ameriškemu zavezniku, pa naj bi vse to ne vplivalo na ameriško-kitajske odnose. če ZDA menijo, je pogostokrat slišati v Pekingu, da se lahko cona njihove »nacionalne varnosti* razteza celo do vietnamskih obal, torej kakih 10.000 milj od ameriških dejanskih nacionalnih meja, zakaj potem tudi LR Kitajska ne bi imela pravice, da ima za ogrožanje svoje varnosti tisto, kar počenja ameriški imperializem v njej najbližji sosednji državi. Prav ta celotni vietnamski kompleks, gledan iz Pekinga, Je trenutno tudi ena največjih ovir za dozdevno ameriško pripravljenost, da «odpre vrata* boljšemu razumevanju z LR Kitajsko; če takšna pripravljenost sploh obstaja.
Naslednji in nemara največji kamen spotike za konstruktivni dialog med Washingtonom in Pekingom Je še zmeraj stališče ameriške vlade do Tajvana. Nedavna izjava Deana Ruska, da ZDA nikoli ne bodo odstopile od svojih obveznosti do nacionalistične Kitajske, če mora to biti cena za normalizacijo odnosov s Pekingom, Je pravzaprav celoten problem potisnila na izhodišče. 2e šestnajst let ZDA ne priznavajo LR Kitajske, ne priznavajo
realnosti, s katero se morajo zdaj ubadati v obliki resne debate v senatu in kongresu.
Zakaj ZDA, bo dejal celo najmanj prokitajski usmerjen opazovalec v Pekingu, nimajo vsaj toliko občutka za «pravico in pravičnost*, da bi LR Kitajski priznale vsaj tolikšno zanimanje za Tajvan, kolikor so si npr. lastile pravico do največje zainteresiranosti za, denimo, rakete na Kubi. Vsemu svetu je znano, kako so ZDA reagirale na poskus, da bi bili v sosednji in neodvisni državi, ki pa je blizu njenih meja, zgradili močno vojaško oporišče. Kaj je potem mogoče pričakovati od Kitajske, če ZDA že šestnajst let ne le da ohranjajo velika vojaška oporišča, temveč tudi neposredno grozijo nacionalni neodvisnosti LR Kitajske z ozemlja, ki ga Kitajska po pravici ima za neločljivi del svoje nacionalne integritete.
To so najizrazitejša navkrižja v dialogu oziroma bolje rečeno se zmeraj tudi v monologu, ki ga iz Washingtona v zadnjem času u-smerjajo proti Pekingu. Spričo teh velikanskih in temeljnih razločkov moramo priznati, da je dokaj bleda, čeprav ji ne gre zanikati sleherne vrednosti, dozdevna pripravljenost Washingtona, da se loti «otoplitve» z docela obrobnih področij, kot so na primer izmenjave novinarjev, znanstvenikov, izmenjave vremenoslovskih informacij oziroma katerikoli javni stiki sploh. Gledano iz Pekinga, in sicer gledano v bolj celotnem pomenu, se ta znamenja washingtonske dobre volje kažejo v drugačni luči tudi zategadelj, ker cela vrsta ameriških akcij proti Kitajski govori prav o nasprotnem in ker sloni ameriška politika nasproti LR Kitajski sploh, kot ocenjujejo tukaj, na nekolikanj napačnih zamislih in računih.
če bi strnili te napačne račune in zamisli, bi jih lahko našteli po temle vrstnem redu: da LR Kitajska trpi lakoto in pomanjkanje — to naj bi bil tudi razlog za nezadovoljstvo ljudstva in nestabilnost režima; da se bo po predsedniku Mao Ce Tungu začelo obdobje «boja za oblast* in da bosta druga in tretja generacija ubirali docela drugačne poti kot sedanja; da je kitajsko-sovjetski spopad iz temeljev in za dolgo spremenil položaj LR Kitajske na svetu ter sploh splošno bilanco med socializmom in kapitalizmom; da je sedanji kitajski režim že po svoji naravi napadalen, da grozi, da je ekspanzionistižen in da je edini možni odziv na to: obkrožitev, ukro-titev, osamitev, politika »trde roke*.
Za sleherno izmed naštetih premis bi utegnil dober opazovalec resničnega stanja v LR Kitajski najti kopico prepričljivih demantijev in nasprotnih razlogov Od »lakote* pa do «trde roke* bi lahko dejali, da so razlogi za te premise toliko realni, kolikor so realne tudi kitajske ocene, da bo ameriški narod skupaj z vsemi narodi sveta v bližnji prihodnosti zrušil ameriški imperializem.
Toda v vrsti teh napačnih podmen najradikalnejši del kitajskega vodstva vseeno z veseljem sprejema in ustrezno obravnava politiko «trde roke*. Kajti tiste sile v Kitajski, ki svojo veljavo in prihodnost na notranjem in zunanjem torišču povezujejo z nadaljnjimi zaostrovanji, spopadi in z »dokonč nim obračunom* med svetovno re volucijo in svetovno contrarevolu cijo, si pravzaprav od zagovorni kov »ostre politike* v desnem kri lu ameriške vlade ne morejo žele ti prav nič boljšega.
Ali se to spodobi za kulturnika?
Kdo še ni opazil majhnega, suhljatega gospoda z aktovko pod pazduho, ki ga zanimajo ju. goslovanski avtomobili na vsem področju od hotela Pošte do ribarnice. če ga je hotel kdo le malo opazovati, je lahko videl, kako ta gospod potegne iz svoje aktovke cel zalogaj svojevrst. ne literature in jo zatakne za brisače jugoslovanskih avtomobilov. (Izbira menda samo slovenske avtomobile.) In/ tako lahko lastnik avtomobila najde neki časopis, brošuro ali pa celo knjigo, ki jo je gospod kar sam napisal in pred leti izdal.
Vse, kar je prav — toda ali se tako početje spodobi za človeka, ki se gotovo ima za kulturnika? Predvsem pa se vprašamo, ali je prav, da ima RAI (Radio Trst A) za enega glavnih sodelavcev človeka, ki mu je tako važno opravilo sovražna propaganda proti sosedni drža vi, s katero je naša država v prijateljskih odnosih in v kateri ima tudi RAI svoje poslovne prijatelje?
Pisatelj Janez Jalen je umrl
LJUBLJANA, 13, — V Ljubnem na Gorenjskem je umrl v starosti 75 let slovenski pisatelj Janez Jalen. Ustvaril je nekaj del, ki st bodo ohranila bralce. Tako bodo mladi vedno radi prebirali njegove Bobre, ki jih je založba Mladinska knjiga izdala v ponovni lepi izdaji. Prav tako bodo mnogi še radi prebirali njegovega Ovčarja Marka. Napisal je pa še Cvetkovo Cilko, Trop brez zvoncev, Previse in druge spise. Na odrih je dosegla uspeh njegova dramska trilogija Dom, Bratje, Srenja.
Janez Jalen, ki velja za ljudskega pisatelja in ki se je kar razdajal v opisih narave, je bil kot pravi Gorenjec tudi planinec in hribolazec. (Znano je, da so nekoč plezali po Severni tri-glavski steni ženin in nevesta ter Jalen; na Triglavu je potem pisatelj, ki je bil sicer duhovnik, opravil poročni obred.)
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIlllllllllliilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiBuaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
MED STRAŠNO NEVIHTO NA ATLANTIKU V TOREK POPOLDNE
Na «Michelangelu» dva mrtva in vec ranjenih Pozneje je poškodbam podlegla še tretja oseba
Z britanske trgovske ladje «Chuscal» je odneslo pet mornarjev Tudi pri trčenju dveh ladij na Daljnem vzhodu pet žrtev
GENOVA, 13. — Kljub Ajenim 46.000 tonam se je admiralski ladji italijanske trgovske mornarice «Mi. chelangelu* med strašno nevihto na Atlantskem oceanu godilo kot orehovi lupini. Divjanje viharja in morja je doseglo stopnjo devet, torej le eno stopnjo pod maksimumom 10, ki skoraj nikoli ne nastopi. V tej silni nevihti je v ladjo s prednje strani udaril val izredne velikosti, ki ga pomorščaki imenujejo anomalni val ali morski udarec. Velikanska količina vode je ladjo močno nagnila na eno stran, tako da je ne samo nastala velika škoda na napravah, temveč so močno občutili posledice tega sunka tudi potniki in člani posadke. Na desetine oseb je popadalo, žal so bile poškodbe pri padcu za dve osebi tako hude, da sta takoj umrli. To sta bila ameriški indu-strijec iz Chicaga John Steinbach ter Wemer Berndt, Nemec iz Hamburga. Berndtova žena je bila ranjena, poleg nje pa še trije potniki: Joseph Budger (ZDA), Fritz Glamer (ZDA) in Silvia Borini (Neapelj) Od sedmih članov posadke, ki so bili ranjeni, je danes dopoldne umrl natakar Desiderio Ferrari, katerega družina je v Genovi. Med ranjenimi je tudi Tržačan častnik Claudio Cosulich, ostali pa so natakarji: Domenico Scor-damaglia (Genova), Giovanni Arci-diacono (Genova), Mario Binchini (Viareggio), Luigi Favoloso (Torre Annunziata) ter Teresa Boni. Na ladji, ki lahko sprejme 1771 potnikov, je bilo 775 potnikov in 720 članov posadke.
Danes je generalni soravnatelj družbe «Italia» dr. Umberto Nor-dio ponovno govoril z višjim kapitanom »Michelangela* Solettijem, ki mu je zagotovil, da je sedaj na ladji vse v redu. Moč valovanja Je še vedno precejšnja, toda to ni nič nenormalnega. Precejšnje škode, ki jo je ladja utrpela, ne bo mogoče brez zamude popraviti. Ladja bo po sedanjih predvidevanjih prispela v New York v soboto zjutraj s 24-umo zamudo.
V primerih poškodb na ladjah ne pridejo v pristanišču na ladjo samo predstavniki plovne družbe, temveč tudi predstavniki ladijskih
.................................................1111111*11....mtllllllllllllllllllltl
V'
Tudi v Šentilju rekord
Kako je bilo za praznike na naših mejnih prehodih, več ali manj vemo že po tem, kar smo sami videli. Kako pa je bilo v St. liju na jugoslovansko-avstrijski meji, nam pove sledeči članek iz mariborskega • Večera*:
V petek, soboto in nedeljo Je doživel šentljski obmejni prehod letos največji naval potnikov. V borih treh dneh je tamkaj prišlo v Jugoslavijo kar 30.000 ljudi, večinoma Avstrijcev ali pa Jugoslovanov, ki delajo v tujin. Vsi tl so izrabili proste dni, ki Jih imajo ob velikonočnih praznikih, za obisk v Jugoslaviji. Obmejno poverjeništvo in cariniki so le s težavo dohajali, kajti v tem času se je na istem prehodu odpeljalo iz Jugoslavije več kot 7000 ljudi. (Za primerjavo: v vsem Januarju je prestopilo šentiljski obmejni cestni prehod v obe smeri 61.630 ljudi, v februarju 57.827, v marcu pa 80.000 ljudi.)
Največ potnikov je prispelo v petek (14.204), v soboto Jih je bilo za polovico manj (7030), v nedeljo pa blizu 1000 več kot prejšnji dan (8000). V Šentilju računajo, da je tudi v nedeljo prišlo precej enodnevnih Izletnikov, ki bodo letošnji rekord prehodov še povečali.
Res Je sicer, da sta carina ln obmejno poverjeništvo okrepili svoji posadki, vendar je velik naval ljudi, zlasti v petek, terjal od teh ljudi velike napore. Razumljivo je, cia dela sploh ne bi zmogli, če ne bi zmanj-
šali časa pregleda: običajno traja pregled za potniški avtomobil le nekaj sekund.
Te kratke procedure pa niso deležni Jugoslovanski državljani, ki jih predpisi diskriminirajo ir. zato morajo izpolnjevati opisne liste za avtomobile in se kaj, kar ni všeč niti njim niti carinikom, ki Jim takšni čakajoči avtomobili zasedajo dragocen tesni cestni prostor, ustavljajo kolono čakajočih in povzročajo nepotrebno delo. Pravim nepotrebno, ker so mi cariniki zagotavljali, da morebitne zamenjave na avtomobilih lahko ugotovijo tudi s pomočjo drugih dokumentov Dela pa je za carinike že brez tega preveč, saj npr. onstran meje opravlja delo 11 carinikov, medtem ko so na naši strani le 4 v eni izmeni!
Petkova gneča na meji Je znova dokazala, kako nujna bi bila razširitev cestišča na meji, ureditev oar-kirnih prostorov in nadstrešnic, ki bi nudile zavetje ljudem, ki opravljajo svojo dolžnost na meji. Preureditev bloka pripravljajo že vrsto let, vendar je doslej vse ostalo le pri načrtih.
Povečan promet na meji so čutili tudi na šentiljski postaji Petrola, ki je imela dnevno več kot za milijon prometa (Avstrijca velja bencin v Avstriji 3,7 šilinga, v Jugoslaviji pa 2,8 šilinga) v šentiljski Kompasovi menjalnici, kjer so v
rih dinarjev deviz, v soboto pa za 20 milijonov, in seveda v mariborskih gostiščih, trgovinah in drugod,
registrov in zavarovalnice, ki ugotovijo škodo ter obenem odločijo, kakšna {»pravila mora ladja opraviti, še preden odpotuje. Računajo že s tem, da se bo odhod »Michelangela* iz New Yorka zaradi tega zakasnil in 1500 oseb, ki so si že rezervirale mesto na ladji, so o zamudi že obvestili. Inženir predstavnik družbe «ltalia» Antonio Coppi-ni je že odpotoval z letalom v New York, da bo ob prihodu ladje takoj dal navodila za popravljanje.
Medtem ko se je danes stanje skoraj vseh ranjencev izboljšalo, pa za dva ta ugotovitev ne velja; gre za Fritza Glamerja in Maria Biarrchinija.
Nevihta pa je prizadela še mnoge, druge ladje, ki so plule fcroti New Yorku. Tako je ameriška obrežna služba sporočila, da je zaradi velikanskih valov pet pomorščakov z britanske trgovske ladje «Chuscal» padlo v morje. Ladja je bila tedaj 400 milj južno vzhodno od Nove Fundlandije. Se 120 milj bolj proti jugu pa je bila v težavah liberijska ladja «Rokos 5*. na kateri so se vsi inštrumenti pokvarili in je voda še zalila kabine posadke. Obe ladji ploveta proti ame. riški celini in opazujejo ju letala.
KITAKYUSHU (Japonska), 13. — Japonska ladja »N. 5 Wako Maru* (294 t) je iz LR Kitajske peljala tovor zmrznjenih rib proti Tokiu. Okrog 55 milj severno zahodno od otoka Daehuksnato pa je trčila v neko južnokorejsko ribiško ladjo, ki je pri tem takoj utonila. Štirje člani posadke ribiške ladje so se rešili toda pet jih je utonilo in enega imajo za pogrešanega. Dve japonski ladji sta pozneje našli trupla štirih Korejcev. Zdi se, da je prišlo do nesreče zaradi tega, ker je bila korejska ladja zasidrana toda brez predpisanih luči; te so ugasnile zaradi okvar baterij.
Onečaščenje židovskih grobov
DUNAJ, 13. - Neki skupen grob, v katerem leže trupla 28 2idov, ki so jih pobili nacisti, u-porabljajo sedaj v enem izmed manjših mest na Gradiščanskem za smetišče. To je sporočil ing. Simon Wiesenthal. šef »Zidovskega dokumentarnega centra« na Dunaju. VViesenthal je obenem vložil na državno tožilstvo prijavo proti neznancem zaradi oneča-ščenja grobov
Gibraltar
MADRID, 13.	— Predstavnik
španskega zunanjega ministrstva je sporočil, da se bodo 18. maja začela v Londonu pogajanja med Veliko Britanijo in Španijo o Gibraltarju. V.elika Britanija zavrača španske zahteve po Gibraltarju, toda angleški zunanji minister
«Euroflora» cvetlična razstava v Genovi
GENOVA, 13. — V Genovi se vneto pripravljajo na mednarodno cvetlično razstavo z naslovom «Euro-flora*, na kateri bodo nastopili cvetličarji iz vseh dežel v Evropi in izven nje. Med italijanskimi cvetličarji bodo letos izstopali predvsem predstavniki Združenja cvetličarjev z Riviere, to je iz pokrajin Imperia, Sanremo in Bordighera. Te province oskrbujejo vsako leto približno 80 odst. vsega cvetja v prodaji na Italijanskem trgu. Na razstavišču so pripravili vse mogoče grede in gredice, za kar so potrebovali nič manj kakor 6 — 7.000 kubičnih metrov zemlje, ki so jo s tovornjaki pripeljali iz bližnje okolice. Posebna privlačnost «Euroflore» bo 14 metrov visok razstavni stolp, ki bo ena sama živa gredica. Med najbolj značilnimi eksponati se navajajo posebna vrsta trobentic in Japonskih petimi j, ki so jih nalašč za to prireditev z letalom pripeljali iz Jokohame.
menjave trgovinska bilanca zaključila s prebitkom za Italijo. Otvoritvene slovesnosti se bodo udeležili med drugimi tudi zahodnonem-ški ambasador v Rimu Hans Hein-rich von Hervvarth, glavni ravnatelj za gospodarska vprašanja pri bonskem zunanjem ministrstvu dr. Guenther Harkort in druge osebnosti. Prav tako je najavljen prihod številnih poslovnih ljudi iz nemške zvezne republike na idan Zahodne Nemčije*, ki bo 15. aprila. Italijan-sko-zahodnonemška trgovinska zbornica iz Milana je v sodelovanju z zveznim ministrstvom za gospodarstvo odprlo v mednarodnem centru za trgovinsko izmenjavo posebno informacijsko pisarno, v kateri bodo interesenti lahko prejemali pojasnila v zvezi z gospodarskimi in trgovinskimi stiki z Zahodno Nemčijo. Kar se tiče nemškega nastopa v okviru splošne milanske razstave, pa so za letos najavili predvsem bogat prikaz zahodnonemške drob-no-jeklarske industrije. Nemci bodo poleg tega odprli na sejmu tudi turistično pisarno. Na «dan Zahodne Nemčije* bo tudi običajni letni občni zbor mešane italijansko-zahodno-nemške trgovinske zbornice.
Po nesreči v smodnišnici
ORBETELLO (Grosseto), 13. — Uvedene so tri preiskave v smodnišnici družbe Montecatini v Orbe-tellu, kjer se je včeraj vnela večja količina smodnika, kar je povzro-1 last.
čilo smrt štirih mladih delavcev. Eden je takoj umrl, trije pa ponoči v bolnišnici v Rimu. Dva sta ranjena in njih stanje — sicer zelo hudo — se je danes nekoliko izboljšalo.
KUALA LUMPUR, 13. — Predsednik malajske vlade Rahman Je odbil ponudbo filipinskega predsednika Marcosa za posredovanje v sporu med Indonezijo in Malezijo. Filipinski predlog je sporočil včeraj Marcosov svetovalec. Rahman je izjavil, da ni prepričan, da predsednik Sukamo res hoče mir, in je dodal: «Zaman je sestati se s predsednikom Sukamom, ker ne bo nikoli držal obljube.* Nato je izjavil, da mora Indonezija opustiti svojo politiko nasprotovanja Maleziji, preden se začnejo pogajanja.
/iri/ff/fl ^ (jlvrlnlibče
BERLIN, 13. — Britanski funkcio-1 narji so danes izročili sovjetskim predstavnikom razbitine sovjetskega lovskega letala, ki je prejšnji teden padlo v neko Jezero blizu Berlina. Ostanke letala so prepeljali po reki Havel iz britanskega sektorja v Vzhodno Nemčijo. Na meji so Jih natovorili z angleškega čolna na sovjetskega. Izročili so trup letala in druge dele, ki so jih zahodni funkcionarji najprej skrbno pregledali ln fotografirali. Angleži nadaljujejo Iskanje v jezeru, da bi našli še druge dele letala.
BONN, 13. — Z jutrišnjim dnem bo letalska družba »Lufthansa« prešla zopet večinoma v zasebno
Pesnik Georges Duhamel je včeraj preminul
Močna udeležba Zahodne Nemčije na razstavi v Milanu
MILAN, 13. — Med tujimi državami, ki se bodo udeležile letošnje 44. mednarodne razstave v Milanu, bo posebno številčno zastopana Zahodna Nemčija, ki bo prisotna z več kot 1.000 razstavljavci. V prizadetih krogih ugotavljajo, da je
petek zamenjali za 30 milijonov sta-1 janja.
Stevvart je nedavno izjavil v par-'Zahodna Nemčija najvažnejši doba-lamentu. da bo Velika Britanija vitelj italijanskega trga in da se je upoštevala resolucijo OZN, ki po- italijanski Izvoz v to državo lani živa obe strani, naj začneta pugu povečal za 40. odst., tako da se je
• prvič v zgodovini medsebojne iz-
PARIZ, 13. — Francoski pesnik, pisatelj in esejist Georpes Duhamel je umrl po dolgi bolezni v svojem podeželskem bivališču v Valmondoisu, kamor se je umaknil pred nekaj meseci, Imel je 82 let. Po rojstvu Parižan je opravil medicinske študije ter postal član raznih znanstvenih akademij. Leta 1935 pa je postal še član Francoske akademije. Dolgo časa je opravljal zdravniški poklic (kot njegov oče) m med prvo svetovno vojno je bil vojaški kirurg. Istočasno pa je gojil nagnjenje do literature, ki mu je pozneje prineslo slavo ter mu že leta 1918 pridobilo najuišjo francosko literarno nagrado »Goncourt« za knjigo esejev •Civilisation*. Njegova prva literarna dela pa so bile pesmi (zbirke Des Legen-des, Des Batailles 1907; Compa-gnons 1912; Elegies 1920) »n dramska dela (La Lumierel9U; Dans les ombres des statues 1912 i, dr.). Uveljavil pa se je s knjigo vojnih spominov »Vie des martgrs 1911-1916» (1917). Za tem se je posvetil romanu. Navedli bi lahko serijo romanov o Salaminu (vsega pet knjig) in seri-jo «Chronique des Pasquier» (vseka deset knjig). Pisal je še druga pripovedna dela, eseje, potopise. Leta 1948 je napisal avtobiografijo v več zvezkih ter še knjige o potovanjih na Japonsko, v Turčijo, Izrael in Peru. Bil je med pobudniki ustanove «Albance Francaise*, katere namen je širiti francoski jezik in kulturo med tujci.
(Kornate crltico
della ftlosofia Italiana
Prvi zvezek (januar-marec 1966) revije Giornale kritiko della filo-sofia italiana, ki ga izdaja založba G. C. Šansoni v Firencah, je izšel s sledečo vsebino: Ugo Spi-rito: Vlpotetismo o la metafisica
come scienza; Tullio Gregorij: Studi sulVatomismo del Seicento. II. David van Goorle e Daniel Sen-nert; Segio Moravia: Ftlosofia e «sciences de la vie» nel secolo XVIII; Giuseppe Bedeschi: Uno studio di A. Del Noče sulVateismo moderno; Felice Alderisio: A pro-posito di una nuova monografia su Bertrando Spaventa; Andrea Galimberti: Responsabilitd e co-noscema. N. M. de Feo, G. Ca-labro, A. Negri, G. Semerari so prispevali ocene o delih, ki so jih napisali Karl Jaspers, Franco Fer-rarotti, Pietro Prini, Domenico Antonio Cardone in Raffaele Spon-gano. Sledi še nekaj strani krajših prispevokv.
Za dostojanstvo
glasbene vzgoje
PARIZ, 13.	— Popustljivost
javnih oblasti na področju glasbene vzgoje so ostro kritizirali Luigi Dallapiccola, Zoltan Koda-ly in Andre Jolivet na •forumu*, ki so ga včeraj zvečer v Parizu organizirale »Jeunesses musicales de France* in ki so se ga udeležili predstavniki 25 držav. Vsi trije skladatelji so podčrtali, da je glasbeni pouk prepogosto priklenjen na stopnjo »družbeno nekoristne dejavnosti* in zahtevali so, naj se poklicu glasbenega učitelja vrne njegovo dostojanstvo.
Bulajičev film
za festival v Cannesu
BEOGRAD, 13. — Komisija za izbiro jugoslovanskih filmov za udeležbo na mednarodnih festivalih je ostala pri svojem prvem sklepu, da Bulajičev film • Pogled v zenico sonca« zastopa jugoslovansko kinematografijo na feitivalu v Cannesu. Film bo na prvo pripombo francoske komisije malo skrajšan. To krajšo verzijo trenutno pripravlja režiser Bulajič,
*
*
tflahbu ^ .ulilint.th t* ^
Slikar Carlo Carra je umrl v Milanu
MILAN, 13. — V neki mestni kliniki je danes ob 11.30 umrl slikar Carlo Carra. Znameniti slikar, ki je imel 85 let, je včeraj začutil nenadno slabost. Pretekli teden je dobil Carra influenco, ki je zapustila bronhialne in pljučne posledice. Na velikonočno nedeljo so ga prepeljal i v neko mestno kliniko in v zadnjih dveh dneh je bilo videti, da se je njegovo stanje znatno izboljšalo, tako da se je zdelo, da bo kmalu ozdravel. Nenadoma Pa so danes zjutraj nastopile komplikacije s srcem, ki so bile spričo bolnikove starosti usodne. Pozno dopoldne je nastopila kap in Carra. je umrl
Carlo Carra se je rodil 11. fe bruarja 1881 v Quargnetu (Aleš sandria) ter je zaradi ekonom skih težav, v katerih je bila dru žina zaradi prezgodnje smrti matere, že z dvanajstim letom začel delati. S štirinajstimi leti se je preselil v Milan, kjer je delal kot zidarski pomočnik. Ze tedaj pa je čutil silno ljubezen do slikarstva. Kljub težkemu delu čez dan je obiskoval večerno šolo na akademiji Brera in ob nedeljah in praznikih je zvesto hodil v muzeje in galerije. Tedaj je najbolj občudoval slikarja Segantinija. Ko se je izpopolnjeval v slikarstvu, so mu ponudili začasno zaposlitev pomočnika dekoraterja pri hiši počitka za glasbenike, ki se je tedaj gradila v Milanu, Nato je delal kot dekorater v nekaterih cerkvah v Lombardiji. V času svetovne razstave leta 1900 je prvič prišel v Pariz, kjer je o-biskal Louvre in največje muzeje. Se istega leta je odpotoval tudi v London; poleg tega, da seje ukvarjal s slikarstvom, je obiskoval tudi skupine anarhistov. Potem se je vrnil v Milan ter tu in tudi v Švici še naprej delal kot dekorater, Leta 1904 se je udeležil pogreba anarhista Gollija, pri katerem so nastali nemiri, pri katerih je tudi °n sodeloval. Iz te njegove izkušnje je pozneje nastala slavna futuristična slika •Pogreb anarhista Gollija*. Leta 1905 je prejel dve nagradi na višji šoli za uporabno umetnost in naslednjega leta je postal učenec Ce-Sara Tallona na akademiji Brera. Svojo prvo razstavo je imel leta 1908 in ta razstava je imela lep uspeh. Prav v tem času je dozoreval čas futurizma. Leta 1909 Se je Carra pričel družiti z Marinettijem ter slikarjema Boccionijem in Russolom, s katerimi je potem postal eden izmed glavnih eksponentov futurizma. Russolo, Boccioni in Car-ra so podpisali prvi • manifest futurističnega slikarstva* 11. februarja 1910 in pridružila sta se jim še Balla in Severini. Sledila je doba navdušenja in revolucionarne vneme s hrupom na slavnih •futurističnih večerih*, ki so jih pripadniki nove struje prirejali v raznih gledališčih po Italiji. Leta 1911 je odšel Car rd znova v Pariz, kjer se je seznanil s kubističnim slikarstvom Ko se je potem vrnil v Italijo, je navezal odnose s florentinsko skupino •Voce*, ki ji je načeloval Ardengo Soffici. Polagoma pa se je odcepil od futurizma, kateremu je dal nekaj najbolj reprezentativnih del. Pozneje se je Carra v Ferrari leta 1916 srečal z Giorgiom de Chiricom, ki ga je pritegnil s svojim •metafizičnim slikarstvom*. Tega leta je v Pieve di Cento Carra naslikal svoja pr va metafizična dela, ki so jim v naslednjih letih sledila še dru ga. Leta 1919 se je Carra vrnil v Milan, kjer se je mnogo dru žil s pesniki in drugimi umet niki; med temi so bili Bontem pelli, Ungaretti, Medardo Rosso Istega leta se je tudi poročil Daljše vztrajno iskanje novega izraza je njegovo slikarstvo pri peljalo v strujo, ki se je im eno vala •italijanski novecento», ka tere glavni predstavnik je postal in kateri je ostal zvest do konca svojega življenja. Od leta 1922 je bil približno 20 let tudi umetnostni kritik pri dnevniku »L'Ambrosiano*. Leta 1941 je bil imenovan za rednega profesorja slikarstva na akademiji Brera. Za svojo slikarsko dejavnost je še naprej prejemal priznanja in nagrade toda zlasti je bila ta njegova dejavnost počaščena ob dveh velikih razstavah, ki mu jih je milanska občina priredila leta 1942 v Brert in leta 1962 v Palazzo Reale. Se v teh zadnjih letih je Carlo Car-rd kljub visokim letom še vedno slikal ter razstavljal svoja dela t> javnih in zasebnih galerijah.
Festival dveh svetov
RIM, 13. — Vodstvo •Festivala dveh svetov* je sporočilo, da bo letošnji IX. festival v Spo-letu od 24. junija do 11. julija. Na sporedu festivala, ki so ga sestavili Giancarlo Menotti, pred sednik festivala, ter Raf Rava-ioli in VViliiam Craivford, so o-pere, balet, dramska dela in koncerti.' Tudi letos bodo imel* mlajši umetniki možnost, da poleg snanih umetnikov prevzame, jo važne vloge. Festival se 'o pričel z Debusspjeoo opero •Pel-leas et Melisande«, ki jo bodo pod vodstvom VVernerja Torka-
noivskega izvajali v francoščini. Režiral bo Menotti sam. Predstav omenjene opere bo sedem Od 28. junija do 10. julij® bo vsak dan nastopal •Nacionalni balet iz Sierra Leone*. Ta a-meriški balet bo prvič nastopal na evropskem kontinentu. Nekaj koncertov bo dirigiral Thomas Schippers, Verdijev H®' quiem pa bo 10. julija dirigiral še mlad indijski dirigent Zubtn Mehta. Na tem koncertu bo nastopil zbor akademije Santa Ce-cilia iz Rima, ki ga bo vodil tržaški zborovodja Giorgio Kir-schner. V zadnjem tednu festivala bo petkrat nastopil »Neder-lands Dans Theater* iz Amsterdama; na dveh različnih programih bo prikazal osem baletov. Poleg še nekaterih prireditev velja omeniti dva izredna recitala slavnega pianista Svja-toslava Richterja ter Borodino-vega kvarteta. Na •Festivala dveh svetov* bo sodeloval tudi orkester gledališča «Verdi* & Trsta.
Prireditve v Opatiji
V	Opatiji bo od 11.7 do 15. t. festival opere. Na sporedu so o-pere Ero z onega sveta, Aida, Tosca, Turandot, Knez Igor Trubadur. Solisti, ki bodo nastopili v teh operah, so: Tugo-mir Alaupovič, Cesare Bordelih Radmila Bakočevič, Umberto Borsd, Mary Curtis-Verna, Biserka Cvejič, Miroslav Cangalo-vič, Virginia Gordoni, flajko Koritnik, Tomislav Neralič, Juan Oncina, Luigi Ottolini, Marcel-la Pobbe, Ruža Pospiš, Gino Bo-nelli, Franjo Godec, Ivan Stefanov, Ljubo Strgačič, Zorka Wolf in Blanca Zec. Dirigirali bodo Jerzy Katlewitz, Boris Papando-pulo, Nino Verchi, Vladimir Be-nič in Davorin Hauptfeld. V času od maja do oktobra bo še nastopila madžarska opereta iz Budimpešte, nato holandski balet iz Amsterdama, balet gledališča Stanislavski iz SZ, nadalje so na sporedu simfonični koncerti, komorni koncerti ter razne umetnostne razstave. Kakor vsako leto bodo nastopili vsi jugoslovanski profesionalni ansambli narodnih plesov in Pe' smi ter boljši amaterski ansambli.
V	Piranu tekmovanja
violinskih virtuozov
«Primorske novice» poročajo: 1 zvezi s spominom na znamenitega piranskega rojaka Giuseppe Tartinija (1692-1770), slavnega violinista in skladatelja, je vznikla zamisel, da bi začeli v Piranu prirejati tekmovanja violinskih virtuozov za «Violinsko nagrado Tartinija«. Kaže, da bo že dolgo živa zamisel uresničena v aprilu prihodnje leto, ko bomo z njo dobili ob naši obali glasbeno prireditev na svetovni ravni in svetovnega slovesa.
Na nedavni seji sklada za pospeševanje turizma v piranski občini so namenili prva dva milijona za «Violinsko nagrado Tartini« Zagotovljenih pa je tudi že nadaljnjih 5 milijonov, kar bi nekako zadostovalo za organizacij0 (prvega tekmovanja in za nagrade, ki bi po predvidenih propozicija-h znašale: 2 milijona, 800.000, 400.000 in 200.000 starih dinarjev.
Predsednik obč. sodišča v Piranu Mirko Lokovšek, ki vodi organizacijo te prireditve, jrravi, d° bodo na tekmovanju sodelovali violinski virtuozi iz raznih držav, ki pa ne bodo starejši kot 30 let. Prijave za tekmovanje bo sprejemala posebna komisija. V določenem terminu bo v Piranu v obnovljenem Tartinijevem gledališča tekmovanje. V skladu s podobni-ml natečaji naj bi bilo najprcj izločilno tekmovanje, nato seml’ finale, končno pa zaključno tekmovanje izbrancev. Med drugih* je pogoj 'za tekmovanje, da v vsakem tekmovanju vsak tekmovalec izvaja najmanj eno skladbo Giu-seppa Tartinija. Po vsej verjetnosti pa bo za oceno odločilno Tartinijevo najboljše delo. znamenita sonata «Hudičev trilček», ki jo lahko zares dobro izvajajo le najboljši violinisti. Ko bo napravljen načrt tekmovanja, bodo poslali programe z vabili vsem glasbenim akademijam v Evropi Ameriki. Pričakujemo, pravi to V-Lokovšek, udeležbo mnogih violinskih virtuozov. Na tekmovanja bo izvajanje ocenjevala posebna žirija. Za udeležbo p žiriji se J® načelno že izrekel svetovno znani violinist David Ojstrah. Svojo pripravljenost je izrazila tudi Italijanka Pia Carminelli. Izmed naših virtuozov pa bo sodeloval v žiriji Igor Ozim. Organizatorji tega znamenitega tekmovanja pa so jim dali možnost, da po svoji sodbi in izbiri pritegnejo v žirijo še druga dva violinska virtuoza oz. strokovnjaka.
NEAPELJ, 13.	— Pomorski
krožek Victonu iz Neaplja )e razpisal natečaj za pesmi ua temo «Neapelj: zgodovina in legenda*. Določena je prva nagrada 100.000 Ur ter nekaj nagrad po 50.000 lir.
RIM, 13. — Okrog 40 milijard ali okrog 25 odst. vstopnin v ► talijanskih kinematografih je v letu 1965 bilo pobranih samo n* račun duvkov.

g
'v5
...zdaj ni več vesiu moj dragi dom
P° ^ošinji gori je rumenelo ovo listje. Gozdovi so šume-
li in
temnozeleni vrhovi stolet-
smrek so se majali pod silo ^ensfcih vetrov. Ob vznožju hri-’ ob robu gozda, je same-0 kmptijo_ Zelen mah na slam-_ strehah, mogočna lipa na oriščui vse to je pričalo o vi-so' ,ftarost> domačije. Poslopja oua obkrožena z gozdičem >o ^reves. Nekoliko pod hira *leT se zočenjalo polje, na ^Potju, pa je stalo zidano zna-io'l]e' ne5cdaJ posvečeno Materi 11 in svetemu Florijanu.
#(j arn’ v tisti samoti, daleč stran ceste, tam sem bil do-• Moj oče je bil najemnik le-^sestva, ki je bilo, kakor vsa last'”10 Bora’ 9raiska lastnina, bil /Ule sosPotie- Vsekakor pa je tam ° m°^ ^om! Tam sem rastet, y so mi potekala mlada leta. 2iia'tar'^ rnaPalt le ta kraj še o-tioften 2 lePim• slovenskim ime-^‘^nšinčen. Danes je to ime P°2a^no, potujčeno. prc' ° 16 lela 1^0- Dve leti po je 1 svetovni vojni so bili časi »‘"‘im, in negotovi. O pnpad-n 1 slovenskega dela Koroške nje odl°čal« ljudsko glasova-
zažetku oktobra, nekaj dni
* et*	i___Sl.i_	_I*u;__
tam,
n°iice
nsodnim koroškim plebisci-»eni šel v Grebinj. Dnevne tel0 1 -S0 Prlllajale v uaš kot dru ^0cai' in so čestokrat druga lVeH' nasprotovale. Rad pa bi bil So 6 ’ kakšne so v resnici mož-1 20 našo slovensko stvar. t,	Je majhen trg, ki leži
Sortni dolini, ob vznožju navJe. Planine, Hiše se stiskajo k t .n’> apnenčasti skali, vrh ka-daf	v nebo razvaline nek-
gr . tnagočnega, nepremagljivega Bieb“ Bamberških škofov. Meje Vet nisl(e občine segajo na seka nVrh Plan,ne> na vzhodu lin Pote*ca3° vzdolž Granične do-tn sovpadajo s slovensko-je-0Bn° mejo.
in . reoinjčanih se govori, da se stiokr K sušmh letih za Nemce. V deževnih letih, kadar ne PaPtavi hudournik iz plam-t r® 'n se spremenijo travniki uen *er°. takrat pa znajo tudi slo-
k° IT
ca
zemijasu’ ie b‘l° slovensko o-
«...
radi pripovedujejo:
v^a voda so prišli!»
'‘nnsko
na Koroškem pod jugoslo-
7iQj • npravo, je bil Grebinj za ti0 kraJ nekako narodno-politič-hoitii ^llurno središče, Tja smo
°b nedeljah k zborovanjem,
s,no s*l‘sam in igram. V Grebinj slie	k vajam za naše odr-
da(;enastoPe, čeprav smo bili od-2*?' skoraj uro hoda. drj. a°ma me je pot vodila okoli kn:d‘ s^°zi mračen, smrekov seril d° Komarjevasi. Od tam tra„ ?° mahnil Po stezi, preko skor 'kov> mimo malega, s trsjem !u ,BJ zaraščenega jezera in kma-1 eigf”1 ttgledal Zalarjev križ. To m Ce° znamenje, ki stoji ob glav-
«o / ne,£o!iko pred Grebinjem, ci, 'to Prej hoteli «V olksvuehrov-S:im°^Tetl’ a so pr* tem P°sku8U Hi “Polomili svoje puške. Odne-Hga a *° razpelo in v pijani noči bUr)cJa^ z njim svoje neslane K0 .
hij en tako stopal mimo prvih tien!n rtzmišljal, kam naj se obr-dr,f ’ Jne je zagledal učitelj Sar-lj0{‘ Ze čez cesto me je pozdrav-Kaj *Zdr°oo, Simejl Kaj delaš?
sti,-ni?oveB°?'
njim i ,/<*ned
z n;'"" mi 3e roko in stopil sem -llrn tja pred šolo.
»,enaT vseh ljudi, ki jih je ma-kraj država takrat poslala v naš praJ’ da so prevzemali šole, u-je h’!0 In varnostno službo, mi fiil . Najbolj všeč učitelj Sardoč. i>Hi ^ p0 Todu Primorec. S *t>o-srt„:.lube*nivim nastopom in prt-
Bar v tQnom, si je osvojil vsako-l:riprV°d’l je naše odrske vaje, najt au*j°l in organiziral je javne lic« ®*'	--------.............
lec
!iCe °^e* iore, zborovanja in vese-'	' je tudi sam dober igra-
'n 'eurjten pevec.
Kljub temu, da je bil plebiscit še pred nami in da je bil izid glasovanja zelo negotov, je bil Sardoč veder m poln upanja v zmago Slovencev.
«Simejr, mi je rekel, in mi položil desnico na ramo: «po zmagi bomo igrali sFinigarjevo dramo sNuša kri» in ti si boš lahko izbral vlogo, katera ti bo najbolj ugajala! Po mojem bi ti pristajala vloga starega Borštnika.!»
Vprašal sem ga: «Kaj se bo pa zgodilo, če mi ne zmagamo?* Tu se je njegov obraz zresnil in spet mi je položil roko na ramo: «Si-mej, zakaj dvomiš? Poglej, cel Rož je naš, občine Tinje in Va-ženberk so naše. Pliberk in Podjuna sta slovenska! Pozabljaš na fante iz Doba, iz Blata? Zmagali bomo!*
A v meni je bil dvom! Predobro sem poznal svoje rojake, to revno, nevedno, bajtarsko ljudstvo, kateremu je stoletno hlapčevanje že prešlo v kri. Germanizacija slovenske zemlje je trajala že predolgo. Poznal sem tudi podtalno strupeno in sovražno delovanje sHeimatdiensta», kateremu naši pošteni, slovenski narodnjaki še od daleč niso bili kos.
Značilen za naivnost naših ljudi je bil ta primer: Stara ženica je prejela od nemške agitacije poldrugo kilo sladkorja. Obljubila je, da bo glasovala za nemško Avstrijo. Slovenci so ji dali košček blaga za predpasnik in tudi njim je rekla, da bo dala glas za Jugoslavijo. Ob priložnosti sem jo vjirašal. eMamca, ali se nič ne bojite greha? Obeh ne morete voliti. Enemu ste se zlagali/» Odgovorila mi je z najbolj resnim obrazom: nNiemce bom voluva, za Slovence bom pa žebravah
Končno, preden sva se ločila, se je Sardoč nagnil k meni in mi zašepetal na uho:
«Ce pri glasovanju propademo, zasedemo Koroško z vojaštvom!» Objela sva se z pogledom in si stisnila roke. Nisva vedela, da je to zadnjikrat. Oba sva imela isto bolečino v srcu, on kot primorski, jaz kot koroški Slovenec.
Po Vašinji gori Je odmevalo večerno zvonjenje, ko sem se vračal domov. Skozi mirni, večerni zrak je priplavala ubrana melodija, pesem primorskih fantov, katerih četa je bila nastanjena v Grebinju. Obstal sem in poslušal. Iz jezera je kipela bela meglica in se širila naglo preko travnikov.
* * *
Odločilna bitka za slovenski del Koroške je bila končana! Zvijačnost nemških, ekspanzivnih sil, volja zahodnih držav in končno tudi pomanjkanje narodne zavesti pri znatnem delu koroškega ljudstva, so odločili to borbo v korist nemške Avstrije
Za ta naš poraz smo zvedeli dva dni po glasovanju. V torek popoldne je nenadoma bruhnilo v svet: nNemška Avstrija je zmagalah
Po vsem glasovalnem ozemlju se je začel tedaj razlegati krik in «He ih nemških in nemčurskih zmagovalcev. Iz doline i> hrib, iz hriba v dolino se je slišalo vpitje. Prepevali so sramotilne, izzivalne pesmi in grozili zavednim Slovencem. Ko se je stemnilo, so zagoreli kresovi in streli topičev so udarjali še pozno v noč... v to usodno koroško noči
Za nas Slovence so bili ti streli, kakor da padajo grude trde zemlje na krsto ljubljene, rodne matere. Stiskali smo se po naših domovih, razočarani, žalostni, ogoljufani. Prišlo je grenko spoznanje, da je bila pripadnost naše zemlje k Avstriji od velesil že vnaprej določena, da je bilo ljudsko glasovanje le farsa, pesek v oči in da se je takratna beograjska vlada premalo zavzela za koroško vprašanje.
AIMEN GROSS

—	Znaš, Jakec, vselih se me zdi, de so Amerikan ci zabiti.
—	Pej zakej ne be bli?
Kej so uani? Ce lahko drugi delajo oslarije, zakej jeh
ne be tudi uani? Zatu ke «bratje vsi jednaki smo«, koker prave pesem.
— Ja, ma uani delajo ane prou velike neumnosti.
— Se zna, de velike. Zatu ke tudi uani so velek narod jn delajo vse na veliko. Videš, delajo šperimente sez luniki, veneriki jn vse sorte sondami jn so u gari sez Rušami, kadu bo prej pršu na Luno. Jn jemajo velike barke, velike bombe, velike plače — vse veliko, Jn taku tud; naumnosti, če jeh delajo, morejo bet velike. Zatu ke če je aden telegenten, so tudi naumnosti dobro preštedirane jn zatu bol velike. Sj vidu kadaj, kašnega pjanga telektualca? Si vidu! Ben, alora znaš, de je med pjanem deiaucem jn pjanem telektualcem velika di-farenca. Pe pjanga delauca lahko še prenašaš, ma pjanga telektualca pej ne. Videš, jn taku je povsod.
— Ja, ma tista njeh trma tam v Vietnami, tisto pej mi prou ne gre dol. Po vsej sili čejo rešet nekšne cepce, ke so še lumpi po vrhi jn ke čejo ostat na komandi u tistem južnem Vietnami Jn pošiljalo če kar naprej soudate jn aro-plane jn bombe jn delajo vojsko. Jest ne znam, de ne zastopejo, de tiste vlade, ke be jo uani radi rešli, de ne more nobeden videt jn de ne. zaslužc druzga, ku de gre h streli.
— Sej, sej! Zdej so začeli demonstrirat pruti vladi prfina tisti, ke so do zde] držali ž njo. Zdej je pruti vladi prfina policija jn soudatje j,n prfina kašni generali. Jn delajo demoštracje jn proteste jn čejo jemet volitve jn civilno vlado. Ma tisti kapo od vlade, tisti Kaj, tisti je pej tolko šempjast, de je reku Amerikancam,
de be blo narbulše, če be Amerikanci napadli še Kitajsko, Se misleš? f —- Jn zdej se je Za bat, de ne be bli Amerikanci taku naumni, de be ga res
poslušali.
— E, ni za reč dvakrat, de ne. Zatu ke vlade nimajo buhvejkašne tradicje od telegence. Koker je ledi več naumneh, ku pametneh, taku je tudi sez vladami. Ce je ki kašna pametna, je čudno. Zatu se je res za bat, de bo amerikanska vlada poslušala tistga norca, tistga Kaja.
— Ja, prou nam ne ostane druzga, ku de upamo, de je morbet pr amerikanski vladi zraven tudi kašen, ke kej zastope. Zatu ke tudi tašni ledje se najdejo.
— Se najdejo, se. Samo jemajo, ku se reče, težko stališče. Zatu ke, koker si narbrž vre zamerkou, ledje rajše poslušajo naumnosti. Ce aden govori šempjasto, pole ga vsi poslušajo ku razodetje jn rečejo, de je forte brihten jn de jema vse ražone. Ce pej pride aden, ke govori pametno jn po pravici jn magar; kašno reč, ke ni prou prijetno slišat — pole rečejo, de je šempjo jn de ne zastope neč. Sej so se zmiram res r.ajdli ledje, ke so pametno govorili, ma nobeden jeh ni poslušau. So rajše vervali u impero, u višjo raso, u žiulenski prostor, u dvatisočletno kulturo, u obrambo civilizacije jn druge tesne ostarite. Kej češ, taku je ta svet!
— Ma jest rečem, de zdej, ke so se spet nekšni budistični dehovni jn monige odločle, de se bojo spet živi zažgali, de morbet bojo Amerikanci zastopli, de je vse zastojn jn de je vse njeh napenjanje u tistem Vietnami prou brez potrebe je de so spet poslali na tmi svet tolko ledi prou brez potrebe jn za ano naumnost.
— E, sej ne bo ta zadna.
Pred 150 leti je bil vrnjen bronasti lev
Danes mineva 150 let, odkar je bil Benetkam vrnjen njen sloviti lev, simbol njene nekdanje moči pomorske republike, to je tisti veliki bronasti lev, ki ga danes vidimo na visokem stebru na Trgu sv. Marka v Benetkah. Kakor je znano, je dal tega leva odstraniti Napoleon, ki ga je dal prepeljati v Pariz. Po zlomu Nar poleonove oblasti v Evropi, se je za zahtevo Benečanov potegnil sam tedanji avstrijski cesar Franc I., ki je ukazal, da naj se bronasti lev vrne na svoje mesto.
Beneški bronasti lev pa ni delo kakega beneškega umetnika ali livarja, pač pa je nekoč krasil kako palačo v Carigradu, od koder so ga pripeljali v Benetke v letih med 1125 in 1171. Ko so ga pripeljali iz Carigrada, ga niso ločili od kamnitega podstavka ali stebra, na katerem je danes, pač pa so ga naložili na ladjo z vsem podstavkom, kar pomeni, da ga je le Napoleon «ločil» od podstavka, ko ga je dal prepeljati v Pariz. Ce ni znano točno, kdaj je bil lev s podstavkom pripeljan v Benetke, se ve, da so ga na mesto, kjer je danes, postavili leta 1172.
Ko so Benečani v 12. stoletju iz Carigrada pripeljali bronasti simbol Benetk, so skupno z njim pripeljali tudi nekaj drugih umetnin, kot n.pr. kip. sv. Teodorja, neka druga umetnina iz marmorja pa jim je med prevozom padla v morje in nihče je ni skušal dvigniti iz globin.
Za poletje volnene tkanine
Velika novost za moške: zelo široke kravate
Stari pregovor, da nas volna brani ne samo pred mrazom, temveč tudi pred vročino, bo v veljavi letošnje poletje. Aktualnega so ga napravili modni ustvarjalci, ki so sklenili, da bodo letošnje poletne obleke, plašči in kostumi iz različnih tkanin, ki pa bodo vedno le volnene. Visoka pariška in italijanska moda sta s tem v zvezi prikazali že vrsto tkanin, ki bodo letos v modi, med katerimi bodo na prvem mestu številni gabardini, crepi, piguett, jaguardi itd. Vse omenjene tkanine imajo nekaj skupnega: so namreč zelo gladko tkane ter so zato izredno primerne za moderne kroje, ki zahtevajo čistočo in geometričnost linij.
Nove zbirke, ki so jih prikazali lastniki priznanih italijanskih in francoskih modnih hiš, so bile že v teh tkaninah. Med temi naj omenimo zelo bogato zbirko znanega krojača Forgueta, ki je v modi volnenih tkanin prikazal vrsto tako imenovanih duble — face v raznih barvnih kombinacijah, ki jih je uporabil za plašče, kostume, pa tudi za bolj elegantne obleke. Modna hiša Ga-litzine je prikazala vrsto oblek iz vzorčastih volnenih tkanin, medtem ko je Balestra izdelal vrsto modelov iz črtastega volnenega
litiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiii
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiii
ZASLUZENO PRIZNANJE NAJBOLJŠIM
Letošnji Kidričevi nagrajenci s področja znanosti in tehnike
Poročali smo že, da so pred dnevi v Sloveniji, t.j. v Ljubljani podelili Kidričeve nagrade najbolj uspešnim in zaslužnim delavcem na področju znanstvenega in raziskovalnega dela. Nagrade so prejeli: prof. dr. Robert Neubauer In dr. Marjan Ribarič, kot Kidričeva nagrajenca.
Akademik prof. dr. Robert Neubauer za štiridesetletno znanstveno in strokovno delo. Utemeljitev:	na področju proučevanja,
preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze je izdelal, povsem nov koncept in uveljavil vrsto ukrepov, ki jim gre zasluga, da morejo danes to bolezen v Jugosla-vili šteti med obvladane socialne bolezni Bil je tudi med prvimi, ki je v Jugoslaviji uvedel sodobne operativne metode. Bistveno je obogatil fiziologijo kot stroko in znanost, tako da ga Je moč prištevati med pionirje sodobne fiziologije.
Dr. Marjan Ribarič za delo »Zveza med refleksijskimi lastnostmi telesa in refleksijskimi lastnostmi njegovih delov«. Utemeljitev: avtor obravnava v svojem delu vedenje sestavljenih sistemov, katerih deli kažejo posamič drugačne lastnosi kakor celota. Tak pojav študira na primeru jedrskega reaktorja. Pri obravnavanju fizikalnih problemov je avtor uporabil metode funkcionalne analize. U-strezni matematični aparat je moral v precejšnji meri zgraditi sam. Zato pomeni njegovo delo važen prispevek za matematično znanost.
Kot nagrajenci sklada Borisa Kidriča pa naslednji:
Docent dr. Janez Banič za delo »Poskusi s transplantacijo kosti na psu». Utemeljitev: delo je eksperimentalna študija s področja veterinarske kirurgije. Kot osnovni problem postavlja avtor premostitev diafaznlh defektov dolgih kosti pri psih, dodatno pa obravnava še vprašanje asteosinteze
Radio Trst A
ba7'0?, Koledar; 7.30 Jutranja glas-j.’ U.30 Šopek slovenskih; 11.45 2?u “nsambli; 12.15 Znanost; 12.25 Do,v?akogar nekaj; 13.30 Glasba I7an 1Jah: 17.00 Duo Russo-Safred; Itaf® ItaUjanščina; 17.30 Glasbeni Cjj^idoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 «t h son: Le poeme de 1’amour vi,a*la mer; 19.00 Pisani balonč-6(irti9'30 Parada orkestrov; 20.00 P“rt; 20.35 Z italijanskih festi-aiov; 21.00 «Saboterjl», drama; lanU Sopranistka I. Bratuž-Kac-22c'. Prt klavirju Silva Hrašovec; 55 Nežno in tiho.
i,nc Trst
13,,'® Plošče; 12.25 Tretja stran; koi, 0rKester Safrcd; 13.45 Simf. U 14 :50 Kvintet G. Hampel; 'v Napoleon v Trstu.
Koper
Skl c pranja glasba; 11.00 Otro-U J^JKiek; 11.30 Današnji pevci; Gl??v Nove plošče; 12.00 in 12.55 H^ea po željah; 13.40 Orkester Seulu Ljubljana; 14.00 Glasba IS« 1500 Operne meloi “Loc ?lov- narodne; 16.20 Bn,„v Machucambos#; 16.40 PlniA 111 Pranz Schubert;
1800 Prenos RL; ke»tit; 1930 Prenos RL; 2215 ter: 22.35 Nočni motivi
Nacionalni program
Hi 'j9 Jutranji pozdrav; 9 1U Stra-Ro* , albuma; 9.45 Popevke; 10.05 ^ »sini in Borodin; 10.30 Otvorl-milanskega velesejma; 11.15
ČETRTEK, 14. APRILA 1966
Skladatelj Malipiero; 13.30 Clau-dlo Vlila; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 18.30 V diskoteki; 18.10 Lisztova komorna glasba; 18.50 Montale o Mon-taleju; 20.30 E. Valme: »Buccia di limone«; 21.00 L. Fischer: «Cosl me ne andai«; 21.50 Orkester; 22.15 »Zagrebški solisti«.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Sopranistka M. Tassi; 16.30 Rapsodija; 16.35 Panorama; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 G. Elio: «Adam Bede«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Z mikrofonom v Fog-gi; 21.40 Nepozabne pesmi; 22.10 Jazz.
III. program
po melodije;
Pojo
Max
17.00
19.00 Or-
18.30 Ruska kultura; 18.45 Tri Bachove poloneze; 19.00 Znanstvena oddaja: Zemeljska skorja; 19.30 Koncert; 20.40 Franckove skladbe; 21.20 Busonl; 22.15 Radijska črtica.
Slovenija
8.05 Glasbena mauneja; 8.55 Ra dijska šola: Pospeševalniki; 9.25 Avellne-Savicki: O slonu, ki se je izdajal za komarja; 9.40 Lahka glasba; 10.15 Naši pevci v Verdijevih operah; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti;! 12.05
»Ko se ptički ženijo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib !n dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kodaly: Simfonične variacije; 14.35 Glasbeni vedež; 15.30 V ritmu valčka; 15.40 Miškime: Zapiski izgubljenca; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Odskočna deska;
18.45	Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače jpesmi; 21.00 Literarni večer — Črna dama poje blues; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 V svetu klavirskih etud; 23.05 Orkestri.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 10.25 Otvoritev milanskega velesejma; 11.50 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Dnevnik;
17.45	Spored za najmlajše; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena komedija; 22.00 Rim — mesto in prestolnica; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 »Pot poguma«.
Jug. televizija
10.00	TV v Soh; 11.00 Angleščina, 16.10 TV v šoli: Preanova; 17.05 Poročila. 17.10 Rdeči signal — oddaja o prometu; 17.40 Združenje radovednežev; 18.25 Obzornik; 18.45 Na plečih Janja — Sarajevo; 19.10 Marginalije o glasbenikih; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Aktualni pogovori; 21.10 G. Puccini; La Boheme; 23.05 Poročila
pri kominutivnih frakturah in deloma tudi vprašanje zdravljenja prelomov. Delo je vestno dokumentirana študija, ki avtorju omogoča kritično presojo njegovih dosedanjih rezultatov.
Dr. Jože Bole za delo «Rodova Ancylus O. F. Muell in Acroluius Beck (Gastropoda, Basommato-phora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije«. Utemeljitev: avtor je doslej objavil že 14 del s področja malakologije, predvsem o gastro-podih naših podzemeljskih voda. Vsa njegova dela se odlikujejo po kritičnosti vsebine in po dovršeni obliki ter opremi, že omenjeno delo pa opisuje celo vrsto novih oblik (taksonov), že znanim pa določa njihovo pravo mesto v sistemu.
Ing. Miran Brinar za delo »Bukove rase in diferenciacija različ-kov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti«. Utemeljitev: avtorjeva razprava sloni na kritični oceni stališč vseh pomembnejših evropskih strokovnjakov o nastanku in diferenciaciji bukovih ras. Nesporna njegova zasluga Je v tem, da je na podlagi fiziološke in tehnološke diferenciacije bukovih rasnih različkov pravilno ovrednotil svoje in tuje izsledke ter jih ustrezno interpretiral.
Dr. Branka Brzin za vrsto člankov, v katerih obravnava vplive fizikalnih in kemičnih faktorjev na morfologijo bakterij. Utemeljitev: izsledki dr. Bržinove predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju nastajanja nenavadnih oblik pri bakterijah in njihovega odnosa do tako imenovanih oblik L. Poleg teoretičnega pomena so ti izsledki važni za praktično biologijo.
Docent dr. ing. Dušan Mlinšek za delo «Rdeči bor v vzhodni Sloveniji«. Utemeljitev: v tem delu si je pisec zastavil nalogo, da reši vprašanje strukture in kakovosti borovih gozdov v vzhodni Sloveniji. Pri reševanju tega problema obravnava nastanek in razvoj borovega gozda, proučuje morfološke značilnosti razvojnih stadijev, upoštevajoč pri tem rasne odtenke In ekotipe ter njihove postopne prehode. Na svoje ugotovitve navezuje študij odvisnosti med mladostnim razvojem in značilnostmi odraslih borovih sestojev.
Prof. dr. Anton Ramovš in prof. dr. Vanda Kochanskp - Devide za delo «Razvoj mlajšega paleozolka v okolici Ortneka na Dolenjskem«. Utemeljitev: z ugotovitvijo geološke starosti v okolici Ortneka je bila ustvarjena zanesljiva osnova za primerjavo s skladi mlajšega paleozolka v posavskih gubah. Favnistična in stratlgrafska obdelava mlajšega paleozolka pri Ortneku bo razen tega olajšala raziskovalna dela za osnovno geološko karto Jugoslavije na tamkajšnjem področju.
Prof. dr. Lavo Čermelj za delo «Slovencl in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama«. Utemelji-
tev: knjiga je dokončno In obenem prvo slovensko besedilo dela, ki je izšlo prvič leta 1936 v angleškem jeziku, nato leta 1938 v dopolnjeni francoski izdaji, po vojni pa sta znova izšli angleška in francoska izdaja ter obširnejši izvleček v ruskem jeziku. Knjiga, kakršna je danes, je pregleden in zanesljivo dokumentiran prikaz politike nacionalnega zatiranja slovenskega življa v Italiji v času od leta 1918 do leta 1943.
Profesor dr. Ferdo Gestrin za delo «Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja«. Utemeljitev: knjiga opisuje in razčlenja naravne pogoje trgovine slovenskega zaledja s primorskimi mesti, se ukvarja s pravnimi oblikami te trgovine in skuša čimbolj natančno ugotoviti tudi njen dejanski obseg, kolikor pač to razpoložljivi viri dopuščajo. Poleg tega ta knjiga bistveno bogati naše poznavanje gospodarskega u-stroja v 16. stoletju in vnaša več jasnosti v eno izmed prelomnih obdobij našega zgodovinskega razvoja, namreč v dobo velikih kmečkih puntov in reformacij.
Dr. Janko Pleterski za delo »Narodna in politična zavest ’na Koroškem«. Utemeljitev: knjiga je napisana na podlagi nove delovne metode, ki si jo je pisec sam izoblikoval v neposrednem stiku z obravnavano zgodovinsko snovjo in njenimi problemi. S konfronti-ranjem več pojavnih prerezov družbene strukture slovenskega življa na Koroškem In njegove idejno-politične usmerjenosti, kot tudi z njihovo sociološko in statistično analizo, je pisec kot prvi razrešil zgodovinsko vprašanje, kako je v pokrajini, ki je sredi 19. stoletja bila še docela slovanska, čez sedemdeset let moglo priti do stanja, v katerem je dobila plebiscit nemška stran.
Zvonimir Tanko za delo »Pomen temeljnih pojmov o produkcijskih odnosih«. Utemeljitev: Knjiga je prvo v slovenskem jeziku napisano obširnejše mono-graflčno delo o produkcijskih odnosih, ki so osrednje vprašanje družbenih znanosti sploh. Dosežki avtorjeve analize imajo poleg teoretičnega tudi praktičen pomen. Tako lahko prispevajo tudi k toč-nejšemu spoznavanju obstoječe družbene stvarnosti in njenega nadaljnjega socialističnega oblikovanja.
Nagrajenci za iznajdbe m tehnične izboljšave:
Prva nagrada je bila podeljena profesorju ing. Albertu Čebulju za iznajdbo «Zaščitne vezave za transformatorje«, druga ing. Marjanu Hribarju, dr. Stojanu Jeretini in ing. Zdenku Milavcu za tehnično izboljšavo «Aparature za merjenje pretoka plinov po metodi itonl-zaclje«, tretja pa ing Jožetu Pirihu In ing. Francu Spilerju za tehnično izboljšavo »Montažnih nosilcev za električne vodnike in priključenega pribora«.
Mlada jugoslovanska umetnica Olga Palinkas, ki jo vidimo v družbi z Belmondom, bo igrala najprej v Parizu, nato pa bo prišla v Rim, kjer jo čaka vloga v filmu, ki ga bo režiral Marco Ferrero.
blaga, nekaj modelov pa tudi iz karirastega blaga.
Modni eksperti so se odločili za volnene tkanine, ker trdijo, da so barve pri teh mnogo lepše in bolj žive. In barve igrajo v letošnji modi zelo važno vlogo — morda celo najvažnejšo. Pa čeprav bomo naše čitateljice morda razočarale (saj vidijo v izložbah le kombinacije bele in črne barve), moramo vendarle resnici na ljubo pristaviti, da je prav črno bela kombinacija v raznih op-art vzorcih na zadnjem mestu lestvice v letošnji modi predvidenih barvnih kombinacij. Vse bolj so moderne kombinacije na primer vijoličaste in rumene barve, živo zelene in živo rdeče, svetlo modre in rožnate barve, rumene in črne barve itd.
Med vzorci, ki bodo v modi, bodo na prvem mestu kocke in sicer na primer bele kocke na plavi podlagi, ali plane kocke na rdeči podlagi, kot tudi črte. Iz črtastega blaga bodo predvsem poletni kostumi in plašči (in tu naj poudarimo, da bodo bolj moderni, čim bolj bodo črte poudarjene).
Pa še ena modna novost, ki zadeva moške. Gre za novo modo kravat, ki odo, v nasprotju z dosedanjimi izredno ozkimi kravatami, izredno široke. Novost prihaja iz Amerike, kjer so številne modne hiše pripravile že vrsto kolekcij kravat širokih od 8 do 10 centimetrov. Gre torej za takšno revolucijo v moški modi, kot jo predstavljajo v ženski modi krila 10 pa tudi 20 centimetrov nad koleni. Ameriški modni eksperti so sicer mnenja, da se nova moda moških kravat ne bo tako hitro obnesla, ker so moški glede mode nekoliko bolj konservativni od žensk. So pa prepričani, da jim bodo postale nove kravate (sedanja širina kravat je znašala največ S centimetrov) sčasoma všeč ter da bodo postale zaradi svoje izredne širine glavni okrasek vseh moških oblačil.
O novi modi moških kravat je objavil zelo obširen članek pomembni ameriški časopis «Watl Street Journal», v katerem sa zbrani podatki obširne ankete med trgovci, industrijci in potrošniki. Najbolj skeptični glede u-speha nove mode so, po mnenju omenjenega časopisa, trgovci, ki se bojijo nakupiti nečje količine novih kravat, medtem ko so industrijci glede tega veliki optimisti, potrošniki se pa niso hoteli še dokončno izjasniti. Da bi uskladili optimistična in pesimistična predvidevanja, so industrijci za poskušrtjp izdelali vrsto kravat, ki so široke šest centimetrov in so te že dali v prodajo. Časopis zaključuje svojo anketo z iz-javo, ki jo je dal neki ugledni a-meriški modni ekspert:
«Gre za pretiravanje, kot so pač pretirana tudi kratka ženska krila. Vendar pa je tudi ta nooost v moški modi znak, da se tudi moškim obetajo v prihodnosti velike spremembe v oblačilih.*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiifiiiiititiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
MARIO ZOl V OBČINSKI
Take vrste razstava, kakršna je sedanja druga razstava tako nenavadnih kipov v Občinski galeriji, ki jih je ustvaril tržaški kipar Mario Zol, bi v primerno važnem umetniškem središču gotovo vzbudila veliko zanimanja. Po zasnovi namreč, obliki in uporabljenem gradivu, izbranem med zavrženimi deli obrabljenih motorjev, so pač Zolove plastike neoporečno pristni odraz naše zmehanizirane dobe. Čeprav je Zol na raznih važnih razstavah po Italiji, kot n.pr. na mednarodnih razstavah v Campione d’I-talia in tistih v Padovi, imenovanih «del Bronzetto» ter še na bienalu treh Benečif, žel zasluženo priznanje, pa se zdi, da se tujina bolj zanima za tovrstna dela, kot pričajo celostranska ilustrirana poročila švicarskih, ameriških, angleških in danskih listov.
Ugotavljamo, da delom prejšnjih razstav sličijo tu le plastike iz obdelanih prerezov glav štlricilindr-skih motorjev. To predvsem po statičnem videzu, ki pri nekaterih ustvarja dojem glav živih bitij. Nove in izrazito dinamične učinke pa je to pot dosegel Zol s slikovitimi mnogodelnimi sestavami iz karter-jev skuterjev. Uporabil je tudi v zvezdnati povezavi več cilindrov motornih koles za model kipa, s katerim je tekmoval na nagradnem natečaju za olepšavo letališča v Ronkah.
V pojasnilo svojega razvoja v programatičnost pa tu izjemno razstavlja prvi primer, ki ga je postopoma dovedel do prve nagrade za kiparstvo na letošnji sindikalni
HiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiininiiiilliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiittiiininiliiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiut
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste interesantno poslovno ponudbo. Spričo svoje družabnosti sl boste pridobili še nove simpatije.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo se vam bo povečal ugled v zvezi z neko odlično izpolnjeno nalogo. Bodite bolj previdni v svojih stikih s sorodniki.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pazite, da bi zelo resno ne ogrozili Izvedbe nekega svojega načrta. Precejšnje skrbi z najmlajšimi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste presenetljivo srečo v vseh finančnih zadevah. V stikih z nežnim spolom bodite bolj zadržani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Napeto vzdušje za vse, ki imajo opravka z občinstvom. Bodite bolj iskreni s
HOROSKOP
svojimi najbližjimi.
DEVICA (od 22.8. do 22.9.) Naloženo vam bo precejšnje breme odgovornosti, vendar se bo vse srečno izteklo. Na čustvenem področju ne bo nobenih novosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ponovno sl boste pridobili podporo, ki ste jo pred kratkim izgubili. Vsi družinski člani vas bodo podprli v nekem tveganem podvigu.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ni potrebno, da bi že zdaj uporabili svoje najboljše karte, prihra-
nite jih za kasneje. Nikar še bolj ne zapletajte čustvenih vprašanj.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Že navsezgodaj se resno lotite nekega precej zahtevnega dela. Skušajte ustrezneje krotiti svoje strasti KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsekakor pospešite izvedbo nekega skupnega načrta. Gmotno izboljšanje bo ugodno vplivalo tudi na vaše duhovno razpoloženje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prehodne težkoče za tiste, ki se ukvarjajo z literaturo in teatrom. Ne dovolite, da bi vam navidezni prijatelji metali polena pod noge.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri reševanju nekega delikatnega vprašanja, bodite kar se da stvarni. Preživeli boste večer v zelo razgibani družbi.
razstavi. Je to kip metulja iz delov avtomobilskega hladilnika. Zol, ki se je izučil pri oblikovno usmerjenem Spagnoliju, podaja s tem mostišče do uporabe osnovnih delov motorjev, ki se pač ne da /o z rezanjem kot hladilnikovo satovje oblikovati v fantastično lepotne like. So pa taki deli utemeljeno gradivo za kiparja take vrste, kot je Zol, ki je po poklicu avtomehanik.
V teh stvaritvah združuje povsem naravno simbolično vsebino in izrazne vrednote lastnega okolja v dela, v katerih utripa spomin na ogromni napor, ki ga motor opravlja v spreminjanju lika sveta. Z usmerjevanjem kiparstva v območje tehnike je Zol nedvomno pogodil bistvo naše dobe. Nakazal je nove razvojne možnosti lepote izven območja narave, ki je bila do danes nje glavni vir. Novost te razstave pa je kinetični kip, jaošast-no učinkujoč po komaj zaznavnem gibanju.
MILKO BAMBIČ
S strupenimi plini nad
lesnega črva
BENETKE, 13. - Ob občasnih pregledih umotvorov so tehniki beneškega skrbništva za umetnine ugotovili pospešeno dejavnost lesnega črva v sloviti Tizianovi sliki «Vnebovzetje» na glavnem oltarju beneške bazilike. Pojav sicer še ni tako hud, da bi spravljal v nevarnost umotvor, vendar je bilo jasno, da bodo sliko rešili le s tem, da jo bodo razkužili, da bi pomorih leglo lesnih črvov. Strokovnjaki rimskega osrednjega zavoda za restavriranje umotvorov so zato svetovali, naj bi se v ta namen uporabili posebni plini. V ta namen je bilo treba napraviti večji zrakotesni ovoj iz polietilena, v katerega so ovili sliko in nato vanjo spustili plin. Razkuži-tev pa je bilo treba napraviti čim-prej, ker bo v tem primeru j plin zadušil ne le črve, pač pa tudi ličinke, s čimer bi se umotvor zavaroval za daljšo dobo. V ta namen je bilo zaprto tudi svetišče. Celo patri, v katerih oskrbi je ta cerkev, niso imeli dostopa vanjo.
igir^iaira!i»ifBiigifg!iaiTBii»ii»irBTigff»irBirBiiBjiBiiBiii"
Premiera filma
cKonjuh pianinom»
SARAJEVO, 13. — V okviru proslav ob 25. obletnici vstaje proti nacifašizmu so predvčerajšnjim predvajali tu novi jugoslovanski film, ki nosi naslov «Konjuh plev-ninom*. Film je za filmsko podjetje «Bosna fiim» režiral Fadil Hadžič. Kakor že sam naslov pove, gre za jilm iz narodnoosvobodilne borbe. Naslov filma je, kot vidimo, prvi verz znane revolucionarne pesmi.
Ka tvaleroivicevo «Polovunje»
BEOGRAD, 13. - Poljski režiser Jerzp Kawalerowic, ki je na obisku v Jugoslaviji, je v Beogradu prikazal scenarij za film ((Potovanje*. Gre za filmsko koprodukcijo, pri kateri bo sodelovalo kar pet držav: Poljska, Združene države, Francija, Italija in Jugoslavija. Prvo zunanje snemanje bodo začeli 15. maja na Caprtju, nato v Neaplju in v Pompejih. Vse notranje prizore pa bodo snemali v Jugoslaviji.
Glavna ženska lika bosta igrali Elsa Martinelli in Lucina Vinicka, ki se je zelo uveljavila v filmih «Vlak» in «Sestra Ivana«. Kakor je znano, je Lucina Vinicka žena poljskega režiserja Kawalerowica.
Glavno moško vlogo pa bo igral Gustav Holubek, ki ga smatrajo za najboljšega poljskega filmskega u-metnika.
Vernuvuil bo snemal v Beogradu
BEOGRAD, 13. — Francoski režiser Henry Vemeuil je prišel te dni v Beograd, da bi sodeloval pri pripravah za začetek snemanja filma, ki nosi naslov «25. ura» in ki bo posnet po romanu V. Gheor-ghiuja. Film bo izdelal Carlo Ponti, toda tehnično opremo daje beograjsko podjetje «Avala». V glavni vlogi bo igral ameriški filmski umetnik Anthony Quinn. S snemanjem bodo začeli v Beogradu 16. maja. Nato bodo film snemali še drugod v Jugoslaviji, na Madžarskem in v Monacu.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17. najnižja 11.6, ob 19. uri 15.2; vlaga. 74 odst., zračni tlak 1021.2 stalen, veter 8 km severozahodnik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razg bano, temperatura morja 13.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 14. aprila
Valerija
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.49. Dolžina dneva 13.27. Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 12.08 Jutri, PETEK. 15. aprila Helena
0 «natohevanju»
Beremo v «Kat. glasuv od 7. t.: ((Slovenska katoliška skupnost.. . spričo razmer, ki so nastale zadnje mesece in ki nujno terjajo, da nastopi kot katalizator v Slovenski skupnosti.. . mora seči tudi v ligenj za nekatere zveste prijatelje Slovenske skupnosti in Odbora za pomoč razlaščencem ter z narodnostnega in moralnega stališča odkloniti natolcevanja zavistnežev. Blateni prijatelji so veliko žrtvovali za razlaščence v Dolini in na Krasu. Nihče drugi ni bil voljan in morda sposoben prevzeti to delo. Preveč lahko in premalo pošteno je tudi nič delati ali iti celo k nasprotnikom, nato pa se postaviti v vlogo sodnika.«
Tako je zapisal neki (S+k), ki očitno ni omenil nekaterih dejstev. Zato je prav, da našo javnost nanje spomnimo.
Pa pojdimo po vrsti. Kat. glas govori predvsem o «natolcevanjih zavistnežev» v zvezi z «nekaterimi zvestimi prijatelji SK in Odbora za pomoč razlaščencem«, ki jih mora Slovenska kat. skupnost «odkloniti z narodnostnega in moralnega stališča)). Če se ne motimo, se beseda «natolcevanje» nanaša na vprašanje, ki sta ga sen. Vidali in poslanka M. Bernetičeva naslovila na ministrstvo za industrijo in trgovino in ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku že 16. januarja 1966. V tem vprašanju, ki govori o preklicu prizivov, ki so jih vložili nekateri odvetniki pri sodišču proti razlastitvam zaradi naftovoda, «ker je prišlo do dogovorov, katerih vsebina ni bila objavljena)) in zato spraševalca naprošata ministra, naj zbere potrebne informacije in pove, «če se lahko izključi možnost, da so tretje osebe imele na kakšen način korist od tega«. — (V P. d. smo 24. marca t.l. sporočili, da je minister odgovoril, da ne ve, kako so se stranke pogovorile.)
Po objavi vsebine tega vprašanja se je v P. d. od 19. januarja 1966 oglasil odvetnik dr. Egon Flori-dan z izjavo, v kateri med drugim trdi, da «ni imel nikakega opravka s kakršnimi koli denarnimi zneski v zvezi z odškodninami za razlastitev v dolinski občini», ter da spričo njegove podpore ((prizadevanjem Odbora za zaščito razlaščencev padejo sumničenja«, ki izhajajo iz vprašanja sen. Vidalija in posl. Bernetičeve, etudi na njegovo osebo«.
Po objavi vprašanja ministru in izjave dr. Floridana je bilo popolnoma naravno, da so se zlasti razlaščenci začeli zanimati, ali taka pogodba res obstaja in kakšna je njena vsebina.
Čez dva dni, 21. januarja 1966, pa se je v Primorskem dnevniku oglasil z izjavo sam Odbor za pomoč razlaščencev, v kateri se omenjajo imena odvetnikov Sfiligoja, Skerka in Berdona, hkrati pa Odbor obvešča, da bo izvedel zakonite akcije »tudi v zvezi s kršitvijo pismene pogodbe z dne 6. decembra 1965 z družbo SIOT-Bech-tel, s katero se je ta obvezala pogajati se neposredno z lastniki zemljišč«. Istega dne je tudi odv. Berdon v svojem dolgem članku v P. d. omenil obstoj pogodbe od 16. 12. 1965 in iz nje celo citiral stavek, ki vsebuje kršeno določbo pogodbe — toda samo en stavek.
Po tem javnem priznanju obstoja pogodbe med Odborom in SIOT je bilo logično, da so se razlaščenci začeli še bolj zanimati za popolno besedilo te pogodbe. Radovednost je dosegla vrhunec, ko se je spričo sumničenj oglasilo tudi društvo slovenskih pravnikov «Pravnik» s posebno izjavo v našem dnevniku 4. februarja 1966. «Pravnik» poudarja, da mu «ni znano ne besedilo dogovora«. «ne kdo, če in kako je razdelil ustrezno dogovorjeno odškodnino, ker nihče izmed članov društva ((Pravnik« ni sodeloval pri sklenitvi o-menjenega dogovora, ne pri omenjeni razdelitvi odškodnine« ter ((zavrača govorice« iz vprašanja objavljenega 16■ januarja 1966, «v kolikor bi se nanašale na odvetnike, ki so člani društva »Pravnik”.«
No, tako se je zgodilo, da so že istega dne, tj. 4. februarja t.l. v Dolini na posebnem sestanku Odbora za pomoč razlaščencem predsednik Odbora dr. Tul in člana dr. Skerk in dr. Berdon prebrali besedilo omenjene pogodbe med Odborom in SIOT ter podali poročilo o finančnem poslovanju Odbora. O tem smo mogli poročati v Primorskem dnevniku šele v nedeljo 6. t.m. zelo na kratko v pričakovanju, da nam bo Odbor izročil prepis pogodbe ne samo v italijanskem izvirniku, temveč tudi v slovenskem prevodu, saj je vzbudila toliko prahu in sumničenj. Toda Odbor nam besedila ni izročil, in ga zato tudi nismo mogli objaviti. ker smo imeli na razpolago zgolj bežne zapiske, ki si jih je na sestanku naš dopisnik mogel samo delno zabeležiti o vsem, kar se je na sestanku bralo in govorilo. Tudi na večkratne poznejše ustmene prošnje, naj Odbor našemu dnevniku izroči besedilo pogodbe za objavo, niso bile uspešne. Zato vsebina pogodbe javnosti doslej še ni znana. To pa je verjetno vzrok «natolcevanj», o katerih
POMEMBEN KORAK NAPREJ K REALIZACIJI TE NUJNE NAPRAVE V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Zakonski osnutek za gradnjo zidanega doka je bil že izročen zakladnemu ministrstvu
Predloženi načrt predvideva investicijo 10 milijard lir, od katerih naj bi jih država prispevala 8, poseben konzorcij pa 2 ■ Dok bi moral sprejemati petrolejske ladje do 200.000 ton
piše «Katoliški glasi), ki prav tako besedila pogodbe ni objavil. Če bi to storil, bi morda vsa sumničenj a in «natolcevanja» odpadla. Zakaj torej besedilo pogodbe Odbor ni objavil ne v Primorskem dnevniku ne v Katoliškem glasu? Mislimo, da bi moral to storiti predvsem zaradi tega, ker se omenja v pogodbi — če je naš dopisnik med njenim branjem v Dolini dobro slišal — vsota 35 milijonov lir; a ta vsota je sestavljena iz precej zapletenih formulacij določb, za kakšne namene so posamezni deli te vsote določeni.
Zato ponavljamo: Ce Katoliški glas in Slovenska katoliška skupnost želita, da bodo sumničenja in «natolcevanja» odpadla, naj svoje ((prijatelje Slovenske skupnosti m Odbora za pomoč razlaščencev» prepričata, da besedilo dogovora objavijo. Prav članek v Katoliškem glasu namreč najbolje dokazuje, da neobjavljanje vsebine pogodbe povzroča naraščanje sumničenj in «natolcevanj».
To je eno. Druga stvar pa je trditev Katoliškega glasa, da «nihče drugi« razen »blatenih prijateljev« «ni bil voljan in morda sposoben prevzeti to delo«, in »veliko žrtvovati za razlaščence v Dolini in na Krasu«. Nihče, ki je v tisku spremljal potek razlaščanja za naftovod ni mogel namreč prezreti, da je bil poseben konzorcij za razlaščence ustanovljen že v ne-
Ministrstvo za javna dela je te dni izročilo zakladnemu ministrstvu zakonski osnutek za gradnjo zidanega doka v tržaškem pristanišču. Osnutek predvideva državni prispevek za gradnjo omenjenega objekta, .ter se sklicuje na podelitev prispevkov za gradnjo drugih dokov v državi, tako v Neaplju (leta 1954), v Palermu (leta 1952), ter.v Livornu, La Speziji in Tarantu (leta 1963). Za dok v Livornu je država prispevala 8 milijard iir, za dok v La Speziji 2 milijardi in za dok v Tarantu 1 milijardo lir.
Novica o tem je bila sporočena tržaškemu poslancu KD Belci ju po zaključku stikov v zadnjem času z ministrom za javna dela Mancinijem in podtajnikom De Coccijem.
Tržaški zidani dok bo zahteval po predloženem načrtu investicijo 10 milijard lir. Od tega naj bi država prispevala 8 milijard, za nabavo preostalih dveh milijard pa bo moral poskrbeti za to postavljeni konzorcij, v katerem so včlanjene trgovinska zbornica, tržaška občina, pokrajina, Tržaška hranilnica in zavod za industrijsko obnovo IRI. S tem, da je ministrstvo za javna dela izročilo zakonski osnutek ministrstvu za zaklad, se je vprašanje zidanega doka v tržaškem pristanišču pomaknilo za pomemben korak naprej na poti skorajšnje realizacije. Zakladno ministrstvo bo zdaj izreklo svoje mnenje glede finančnega kritja načrta, to je glede prispevka 8 milijard lir in ustreznega kritja v prihodnjih poslovnih letih. Tržaški poslovni krogi upajo, da se bo ministrstvo izreklo v najkrajšem času, kajti zidani dok bo v prvi vrsti namenjen petrolejskim ladjam, ki bodo dovažale surov petrolej za naftovod Trst-Ingolstadt. Ta bo začel obratovati že prihodnje leto, v najboljšem primeru pa bo zahtevala gradnja zidanega doka polna štiri leta dela. To se pravi, da se z uresničenjem tega načrta praktično zelo mudi. Ako bi se namreč petrolejske ladje, ki bodo dobavljale surovo nafto čezalpskemu naftovodu utegnile preusmeriti v prvih letih na druge doke vzdolž svojih zvez, potem bi jih le s skrajno velikimi težavami lahko pozneje preusmerili v tržaško napravo.
Z juridičnega vidika je tržaški konzorcij za gradnjo zidanega doka že skoraj popolnoma urejena zadeva, tehnični načrt pa ni še točno določen, kajti po prvotni zamisli, bi morala zmogljivost doka dopuščati popravljanje ladij do največ 175 tisoč ton nosilnosti; najnovejši razvoj v svetovnem petrolejskem ladjedelništvu pa narekuje, naj bi sodobne naprave lahko sprejemale ladje do 200.000 ton nosilnosti. Vse največje ladjedelnice se namreč da-skih ladij navedenih dimenzij, kakor je poudaril tržaški izvedenec inž. Stuparich na sestanku, kateremu je prisostvoval novi minister za trgovinsko mornarico Natal! med svojim nedavnim bivanjem v Trstu.
Zidani dok nameravajo zgraditi v okviru Tržaškega arzenala, kjer obratujejo že trije manjši obrati te vrste. Dva doka delujeta že dalj časa, in sicer je večji med njima deloval posebno intenzivno v povojnem času, ko je po naših morjih plulo mnogo ladij vrste Liberty, za katere je kakor nalašč zgrajen. Tik pred vojno pa so v arzenalu zgradili še tretji dok, ki meri 208 metrov v dolžino, 30 v širino in 9 v višino in ki lahko sprejema petrolejske ladje do 38.500 ton nosilnosti in potniške ladje vrste ((Cristoforo Co-lombo« (29.450 ton). Po najnovejšem razvoju v dimenzijah sodobnega ladjevja pa je postal tudi ta dok, ki je še pred nekaj desetletji mnogo pomenil, nezadosten, saj se danes v petrolejskem ladjevju ne gradijo več enote, ki bi imele manj kakor 45.000 ton nosilnosti. V Trstu pa je treba čim prej zgraditi sodoben dok tudi zaradi tega, ker se mora naše pristanišče braniti pred vzporednimi iniciativami v drugih bliž-
njih pristaniščih, in sicer predvsem na Reki, v Scaramangaju in na Malti.
Danes je na svetu 45 dokov, ki lahko sprejemajo ladje čez 90.000 ton nosilnosti; med temi sta samo dva premična doka, preostalih 43 pa je zidanih. Na Sredozemlju obratuje le pet večjih zidanih dokov in sicer v Tolonu, v Neaplju, v Marseillu, v Genovi ter na Malti. Dok v Scaramangaju pravkar gradijo, medtem ko se za napravo na Reki pripravljajo ustrezni načrti. Poleg teh dveh dokov je ob Sredozemskem morju še 28 manjših naprav, ki lahko sprejemajo ladje do 36.000 ton nosilnosti. Med temi je dvanajst premičnih; povečini gre za sodobne konstrukcije, kajti 18 med njimi še ni doseglo «starosti» 15 let.
Pri gradnji tržaškega zidanega doka bo treba upoštevati predvsem
promet petrolejskih ladij v žavelj-skem zalivu, kjer bo izhodiščni pomol naftovoda Trst-Bavarska. Z ba-gerjem «Yolanda» so zdaj speljali do kopnega podvodno stezo, ki bo dopuščala plovbo ladjam do 100.000 ton nosilnosti. Strokovnjaki pa so pripravili za to podvodno stezo elastičen načrt, ki omogoča z razmeroma majhnim naporom adaptacijo steze tudi za ladje do 180.000 ton nosilnosti. Kakor omenjeno pa lahko že danes pričakujemo, da bo do te razširitve in poglobitve podvodne steze v žaveljskem zalivu prišlo v najkrajšem času. Ekonomično dovažanje surovega petroleja se namreč čedalje bolj oslanja na velike cisternske ladje vrste «Esso» in «Shell», ki imajo po 174.000 ton nosilnosti. Prve take petrolejske velikanke so že v gradnji, za več nadaljnjih pa so bila že izdana ustrez-
na naročila. Prej ali slej bodo te ladje priplule tudi v Trst in takrat bo morala biti podvodna steza do mostičnega pomola v žavljah nared. Sčasoma pa bo začela tudi sama Italija graditi velike petrolejske ladje. Kakor znano nameravajo v prihodnjih letih zgraditi v Tržiču poseben dok za gradnjo ladij do 200 tisoč ton. To bo največji objekt te vrste v Italiji, ki pa bo moral zaradi svoje komplementarnosti tesno sodelovati z napravo, kakršen bo zidani dok v tržaškem arzenalu. Tr-žiški dok bo služil za gradnjo ladij, ki bodo lahko dosegle naslednje dimenzije: 328 m dolžine, 32 m širine, 26 m višine ter 16,7 m ugreza. Načrt doka pa je izdelan tako, da omogoča občutno povečanje tonaže naročenih ladij s primernim povečanjem njihovega ugreznega količnika.
..........................................................m,iiiii,n,mim,i„nii,,ii,im
NA POBUDO ZDRUŽENJA STANOVANJSKIH UPRAVIČENCEV
V soboto javno zborovanje proti sprostitvi blokiranih najemnin
VČERAJ POPOLDNE V VIDMU
Predstavniki SKGZ sprejeti pri deželnem tajniku PSI
Poslanec Fortuna je zagotovil podporo PSI za pozitivno rešitev vprašanj, ki se nanašajo na slovensko etnično manjšino
Zborovanje, na katerem bosta govorila poslanca De Pas-quale in Cucchi, bo ob 17. uri na Trgu sv. Antona
Združenje stanovanjskih upravičencev priredi v soboto ob 17. uri na Trgu sv. Antona javno zborovanje o vprašanju najemnini in stanovanjskih izgonov pod ' geslom »Borba za pravične najemnine in za upravičene stanovanjske izgone«. Na zborovanju bosta govorila predsednik vsedržavnega združenja stanovalcev poslanec Pancrazio De Pa-squale in podpredsednik združenja poslanec Angelo Cucchi. V soboto ob 11. uri pa bosta imela oba poslanca tiskovno konferenco o tem važnem vprašanju na sedežu Združenja stanovanjskih upravičencev v Ul. S. Lazzaro 16.
Zborovanje, ki ga je napovedalo Združenje stanovanjskih upravičencev, sovpada z napovedano zapadlostjo zakona o blokiranih najemninah, ki zapade točno 30. junija. V vsej državi se združenja stanovalcev, sindikalne organizacije in razne stranke odločno potegujejo, naj vlada prepreči popolno sprostitev najemnin s 1. julijem letošnjega leta. Po neuradnih podatkih je v Italiji 42,6 stanovanja na sto stanovanj z blokirano najemnino.
V Trstu pa je več kot polovica stanovanj z blokirano najemnino. Zato bi popolna sprostitev najemnin prizadela nad 40.000 družin, katerih večina ne more plačevati visokih najemnin.
Hišni lastniki pa so že v preteklih mesecih pošiljali najemnikom pisma, s katerimi jim odpovedujejo stanovanje s 30. julijem. Samo en upravnik hiš je poslal približno 5000 odpovedi. Razumljivo je, da hočejo hišni lastniki s 1. julijem obnoviti najemninske pogodbe z znatnim povišanjem najemnin, že danes so najemnine v Trstu sorazmerno visoke, če pomislimo, da plačujejo družine za stanovanje s prosto najemnino s kuhinjo in dvema sobama ter pritiklinami od 30.000 do 35.000 lir mesečno. Poleg tega pa so vsi stroški za popravilo stanovanja, vratarja in drugo v breme stanovalca. Dejansko dobi hišni lastnik za stanovanje, ki je vredno okrog 5 milijonov lir, približno 400 tisoč lir čistega dohodka letno.
Tudi stanovanja z blokiranimi najemninami stanejo stanovalca v starih hišah za najemnino in razne druge stroške povprečno 22.000 lir mesečno za kuhinjo in dve sobi. če pomislimo, da so ta stanovanja
............iiiiiiiiiiiim,iiniii,mn,■■iiiiiiiiiim,mn,mi,n,iiiiiii,lunini,um,mn..
POMEMBNA PRIDOBITEV TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
Priprave za montiranje naprav za izkrcavanje banan iz ladij
S premičnim trakom bodlo lahko izkrcali 1200 grozdov banan na uro
V Starem pristanišču so začeli s Pripravami za postavitev dveh iz-crcevalnih naprav za raztovarjanje banan neposredno iz ladij, v zato pripravljeno skladišče. Napravi, ki ju je lansko leto naročilo vodstvo Javnih skladišč, so izdelali v obratih Officine Reggiane, v Trstu pa ju bodo lahko v kratkem montirali. Gre za napravi s premičnim trakom, z zmogljivostjo 1200 grozdov banan na uro. Tržaški poslovni krogi si mnogo obetajo od te naprave, ki bo poleg zadevne trgovine tudi glavni argument razprav na mednarodnem srečanju o bananah v okviru skorajšnjega XVIII. velesejma. Javna skladišča bodo namreč z novimi napravami lahko pričela izvajati določeno konkurenco Hamburgu,
deljo 3. januarja 1965, tj. takrat, ko se ne Katoliškemu glasu ne Slovenski katoliški skupnosti ne njenim »blatenim prijateljem Slovenske skupnosti« verjetno še sanjalo ni, da je treba ustanoviti kak Odbor za pomoč razlaščencem. Prav tako je vsej slovenski javnosti, zlasti iz poročil našega dnevnika, zelo dobro znano uspešno in požrtvovalno delo Konzorcija v petnajstih mesecih njegovega obstoja, medtem ko je življenjska doba Odbora najmanj za polovico krajša a je kljub temu Odboru uspelo povzročiti toliko sumničenj in «natolcevanj», da mora o njih pisati po dolgih štirih mesecih od podpisa znamenite pogodbe s SIOT sam Katoliški glas.
Zato še enkrat: Zakaj njenega besedila noče objaviti?
skozi katerega se oskrbujejo z ba nanami številne države v Srednji Evropi, tako Švica, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska in druge. Po pisanju nekaterih listov v Avstriji, se tudi dunajski poslovni ljudje zanimajo za to novo možnost tržaškega pristanišča. Združenje Friichte und Gemuse Import Ve-rein utegne v tej zvezi nekoliko spremeniti svojo uvozno odnosno dobavno politiko, kar se tiče banan in drugega eksotičnega sadja, ako bo lahko računalo na Trst kot uvozno pristanišče za blago, s katerim krije potrebe domačega tržišča. Med tujimi državami dobaviteljicami pa je Ekvador še pred časom stopil v stik z nekaterimi velikimi uvoznimi podjetji iz Srednje Evrope, da bi vzpostavili z njimi redne dobavne stike skozi najbolj primerno luko, in sicer s posebnimi ladjami, opremljenimi za prevažanje banan in drugega južnega sadja. Po novem se bo torej tudi Trst lahko zavzel za to, da se ta trgovina usmeri čezenj namesto skozi konkurenčna pristanišča.
Predavanje v krožku cltinaldo Rinaldi*
Jutri ob 20. uri priredi kulturni krožek »Rihaldo Rinaldi* v U-lici Madonnina 19 predavanje z debato o temi: »Hudo je biti bolan. Kriza zdravstvene oskrbe ter bolniške blagajne v Italiji*. U-vodne besede bo spregovoril Ar-turo Calabria, nakar bo sledila razprava. Občinstvo je vljudno vabljeno.
vredna od 2 do 3 milijone lir, potem vidimo, da so najemnine in razni stroški za upravnika, za popravilo hiše itd. za stanovanja z blokiranimi najemninami, sorazmerno na vrednost stanovanja, že na isti ravni kot v hišah s prosto najemnino. Poleg tega pa je treba še povedati, da so se v zadnjih desetih letih blokirane najemnine za poslovne prostore dvignile na raven najemnin za poslovne prostore v hišah s prostimi najemninami.
Kljub temu pa hišni lastniki hočejo, da bi jim stanovalci v stanovanjih z blokiranimi najemninami s 1. julijem plačevali višje najemnine. Iz gornjih ugotovitev sledi, da imajo hišni lastniki v Trstu že itak visoke dohodke z najemninami in da je vsako njihovo povišanje v našem mestu neutemeljeno. Do tega zaključka je prišel lani oktobra tudi tržaški občinski svet, ki je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se ugotavlja, da je v Trstu polovica stanovanj z blokirano najemnino in da v večini od teh stanovanj stanujejo družine s skromnimi dohodki. Resolucija izraža za skrbljenost nad tedanjimi zahtevami hišnih lastnikov, da bi sprostili vse najemnine, ker bi to vplivalo na podražitev življenjskih stroškov. U-poštevajoč dejstvo, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih nezadostno število ljudskih stanovanj, je občinski svet izrazil željo, naj parlament in vlada z pravično ureditvijo tega vprašanja preprečita hude posledice, ki bi nastale s sprostitvijo vseh najemnin. Pred koncem leta je sicer vlada sprejela ukrep, s katerim je bilo vprašanje ukinitve blokiranih najemnin odloženo do 30. junija letos.
nje nedaleč od Tovarne strojev v Ul. Locchi pri športnem igrišču. O istem vprašanju bo govoril dr. Paolo Šema.
Obisk z Bavarskega trgovinski zbornici
Na tržaški trgovinski zbornici pričakujejo danes obisk predsednika in ravnatelja bavarske zbornice iz Karlsruha dr. Gherharda in dr. Winterja. Zahodnonemška gosta se bosta med svojim bivanjem v Trstu sestala s predsednikom tržaške zbornice dr. Caidas-sijem. Na dnevnem redu je predvsem razgovor o vprašanju naftovoda Trst - Ingolstadt.
Deželni tajnik PSI poslanec Loris Fortuna je včeraj dopoldne sprejel v Vidmu predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Ra-ceta, katerega sta spremljala tajnik zveze Bogo Samsa in član predsedstva Marko Waltritsch. V daljšem, odkritem in stvarnem razgovoru so predstavniki slovenskih organizacij obrazložili nekatera konkretna vprašanja, ki se nanašajo na zakonito urejevanje uporabe slovenskega jezika, na šolstvo in na vprašanja, ki zadevajo slovenske kulturne organizacije. Posl. Fortuna je podčrtal, da je treba obravnavati vprašanja slovenske manjšine na deželni ravni in da je za socialistično stranko reševanje teh vprašanj načelna zadeva, kar je v skladu s sklepi kongresa.
Tiskovni urad PSI pa je izdal o tem razgovoru naslednje sporočilo:
»Deželni tajnik italijanske socialistične stranke posl. Loris Fortuna je dopoldne sprejel delegacijo Slovensko kulturno gospodarske zveze, ki so jo sestavljali predsednik zveze Boris Race ter vodilna predstavnika Bogo Samsa in Marko Wal-tritsch. Med razgovorom so deželnemu tajniku PSI obrazložili več vprašanj, ki se nanašajo na slovensko etnično manjšino. Posl. Fortuna je zagotovil podporo PSI tako v lokalnem kot vsedržavnem okviru za njih pozitivno rešitev.
Dve štipendiji za tržaške visokošolce
Tržaška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za dve študijski štipendiji v višini 100.000 lir za akademsko leto 1965/66 za dva slušatelja Sole za moderne jezike in konferenčne prevajalce na tržaški univerzi, ki bi želela na prakso v tujino. Natečaja se lahko udeležijo slušatelji italijanski državljani pod 26 let starosti. Interesenti morajo dokazati, da izhajajo iz revnih družin in da imajo uspeh na univerzi.
Prizadeti slušatelji naj vložijo ustrezno prošnjo na predsednika tržaške trgovinske zbornice najkasneje do 20. maja t.l. K prošnji je treba priložiti potrdilo o vpisu na šolo in potrdilo o opravljenih izpitih z ustreznimi ocenami, družinski list in potrdilo davčnega urada, po obrazcu, ki je na razpolago na univerzi; podroben program o potovanju in o študiju, Kateremu se nameravajo posvetiti v
Deželni prispevki za popravilo javnih del
Deželni odbor je sprejel tri nove sklepe v zvezi z zakonom, ki predvideva podelitev prispevkov v kapitalu do 90 odstotkov izdatka krajevnim upravam za obnovitev ali popravilo javnih naprav ali poslopij, ki so bila uničena ob lanskoletnih naravnih nesrečah in ujmah. Na podlagi predloga odbornika za javna dela Masutta je odbor podelil 14 milijonov lir prispevka občini Forni di Sopra za popravilo občinskih cest in za obnovo mostov čez potoka Tolina in Dria, 5 milijonov prispevka občini Bordano in 4 milijone občini Majano
Dejavnost dežele
Odbornik za krajevne uprave prof. Vicario bo imel danes v Rimu razgovore s funkcionarji notranjega ministrstva, da se domeni o delovanju novih odborov za nadzorstvo nad sklepi krajevnih uprav.
Odbornik za šolstvo in mladinska vprašanja Giust se je sestal danes v občini Tramonti z županom Bidolijem in drugimi občinskimi možmi, s katerimi je razpravljal o šolskih vprašanjih
Deželno zasedanje KP1
V nedeljo 17. aprila ob 9. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Capitolina 3 deželno zasedanje KPI o temi »Široko enotno gibanje za mir, delo ter gospodarski in socialni razvoj v Furla-niji-Julijski krajini*.
Uvodno poročilo bo podal deželni tajnik Silvano Bacicchi. Sledila bo razprava, ki jo bo zaključil član vsedržavnega vodstva KPI Armando Cossutta, ki bo govoril popoldne. Zasedanja se bodo udeležili člani deželnega odbora, člani vodstvenih odborov federacij in mladinske federacije, parlamentarci, deželni svetovalci, župani, pokrajinski in občinski svetovalci, sindikalni voditelji in člani notranjih komisij.
Zborovanji KPI
Danes ob 12 uri bo pred delavsko menzo ladjedelnice Sv. Marka javno zborovanje KPI. Govoril bo tajniK tržaške federacije dr. Paolo Šema o upravičenem razlogu pri odpustih in sedanjih delavskih borbah.
Jutri ob 12 uri pa bo zborova-
1111111111 IIIII lllllllil IIIII II tl lil ll lil lil illlll lil ll iriiiiiliimilllll lllll lili llllll lllll llill llllllllllllllllIMliiimiiillliiil
PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
Nagrade za počastitev odporniškega gibanja
Tri nagrade za spis o odporniškem gibanju in 22 nagrad študentom
Deželni odbor je dal vrsto pobud, da se primerno proslavi 20. obletnica odporniškega gibanja ter da se dostojno počastijo žrtve in junaštvo njegovih udeležencev. Fredvsem je odbor razpisal deželni natečaj za zgodovinski spis, ki bo prispeval k dopolnitvi študijev o odporniškem gibanju v Furlani-ji-Julijski krajini. Poleg tega je odbor ustanovil 22 nagrad za študente, ki bodo nosile naslov »Zlatih kolajn odporniškega gibanja*
Pobuda teži k temu, da bi in telektualci poglobili študij o dogodkih narodnoosvobodilne borbe z objavo del, ki bi orisala zgodovinsko važnost te borbe in njene značilnosti, ter da bi vzbudili v študentih zanimanje za dogodke, ki so prinesli naši državi svobodo in demokracijo.
Natečaj za delo zgodovinske vsebine se tiče treh nagrad, ki znašajo en milijon, 500 tisoč in 300 tisoč lir. Od nagrad »Zlatih kolajn odporniškega gibanja* se jih 12 tiče univerzitetnih študentov, ki so opravili vse izpite, kateri so predpisani za razne tečaje, medtem ko se deset nagrad tiče dija' kov višjih srednjih šol v deželi, ki bodo dosegli najviijo oceno pri letošnji poletni maturi. Nagrade po 500 tisoč lir bodo podelili osmim študentom, ki obiskujejo u-niverzo v naši deželi, in sicer po dvema študentoma iz vsake po krajine in iz pordenonskega o-krožja, enemu, ki študira na filozofski fakulteti in enemu, ki študira na znanstveni fakulteti. Štiri nagrade po 500 tisoč lir bodo podelili študentom, ki obiskujejo univerze ali višje šole v drugih kraiih države, katerih družine pa živijo v deželi.
Nagrade za diiake višjih srednjih šol znašajo po 159 tisoč lir. Kdor se hoče udeležiti natečaja, mora poslati predpisane dokumente deželnemu odborništvu za prosveto do 15. septembra opoldne. Tudi udeleženci natečaja za zgodovinski spis bodo morali poslati rokopis v petih izvodih na to od-borništvo do istega datuma.
Požar v stanovanju pri topitvi loščila
Gasilci so predvčerajšnjim odhiteli v Ul. Ghega 15, kjer so morali v stanovanju v tretjem nadstropju gasiti požar. Bilo je okrog 11. ure, ko je stanovalka Zipponijeva postavila na gorilnik posodo s strjenim loščilom. Hotela je raztopiti loščilo, ker je nameravala polo-ščiti pode v stanovanju. Toda Zipponijeva ni pazila na posodo in loščilo je začelo vreti in je potem prekipelo čez rob posode. Ob dotiku z ognjem se je loščilo vnelo in na gorilniku je nastal velik plamen.
Da bj pogasila nastali požar, je Zipponijeva hitro pobrala odejo in jo vrgla na posodo, toda s tem je povzročila pravo katastrofo, ker se je posoda prevrnila, tekoče io-ščilo pa je napojilo odejo in vse skupaj je začelo goreti. Nemočna je Zipponijeva začela klicati na pomoč, Prihitel je sosed in ob po-
gledu na požar, se je najprej podvizal k telefonu in poklical gasilce, nato pa je Zipponijevi prihitel na pomoč.
Ob prihodu gasilcev je bila največja nevarnost mimo in so samo dokončali z gašenjem. Potem pa so morali v Ul. Ghega prihiteti še bolničarji, ki so Zipponijevo odpeljali v bolnišnico. Pri gašenju se je namreč opekla po rokah in v ambulanti so ji nato dali prvo pomoč.
CENE NA ZELENJAVNEM TRGU NA DEBELO 13.4. t. 1.
pomaranče	71	247	123
limone	71	129	112
banane	150	260	220
jabolka	47	212	83
hruške	94	188	118
beluši beli	180	700	400
beluši zeleni	200	400	300
pesa domača	60	150	80
pesa uvožena	63	88	63
karčofi iz Puglie	15	20	18
karčofl iz Romagne	30	50	35
zelje	129	141	141
cvetača	59	165	129
cikorja iz Puglie	47	59	53
cikorja od drugod	70	94	71
čebula	36	88	55
koromač	59	88	71
solata razna	38	313	138
solata berivka	150	450	250
krompir novi krompir	45	118	70
	129	171	147
grah	235	294	247
paradižnik	235	330	282
zeleni radič domači	100	800	300
zeleni radič uvoženi	50	125	100
špinača domača	80	160	90
špinača uvožena	65	88	75
V prvem stolpcu so najnižje, v srednjem najvišje in v tretjem povprečne, cene.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. aprila 1966 se Je v Trstu redilo 11 otrok, umrlo pa Je 8 oseb, UMRLI SO: 73-letni Giuseppe Steno, 65-letni Salvatore Rubino, 82-let-na Clara Botteri roj. Taverna, 84-letna Emma Robba vd. Gorghl, 43-letni Luciano Angelini, 55Jetnl Antonio Mari, 774etna Giustlna Cok vd. Porini, 78-letni Bruno Rudesch
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlFAlabarda, Ul. deliTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Ciiino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.38 do I 30)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G, Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). ’
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Berllnglerl, L. Lauro. Ravello, Carso, A. Volta, Chloggia, Salpa H, Isarco, P. Carmelina, Pantera (It.), Orjula, Bohinj, Zlarin, Beograd, Pri-mosten (Jug.), Korbach (Nem ), S Cloud (Liban.), Florlta, Thalis (Lib ), Mykinal, Callpso, S. Marls II (Gr!), Vostok (SZ), Skenderbeg (Al,). Hanina Maru n, 3 (Jap ), Sighaug (Nor.), ElTl.nl (Vel. B.), Fina Angte-terre (Fr.).
tujini; druge morebitne dokumente. Štipendijo bosta koristnika prejela v dveh obrokih: 75.000 lir takoj, ostanek pa po povratku iz tujine. Po povratku bosta oba štipendista podala poročilo o svojem potovanju in delu v tujini.
* Danes ob 20. uri bo v Verdijevi dvorani v Miljah govoril tajnik tržaške federacije KPI Paolo Sema_ o temi; »Socialdemokratska združitev*. Sledila bo razprava.
SLA VNOSTNA AKADEMIJA
ob 20-letnici Dijaškega doma
BO V PETEK, 15. APRILA OB 20.30 URI V KULTURNEM DOMU
V TRSTU
Spored:
Nagovor.
J. S. Bach: KONCERT ZA 2 KLAVIRJA IN GODALNI ORKESTER v C-duru. (Izvaja orkester Glasbene matice, vodi gojenec dirigentskega tečaja Janko Ban. Solista; Mojca šiškovič in Ravel Kodrič.)
ZBOROVSKA RECITACIJA KAJUHOVIH PESMI. (Recitirajo gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu.)
Balet: SLOVANSKI PLES (Izvajajo gojenke Slovenskega dijaškega doma v Trstu.) Filibert Benedetič, bivši gojenec bere svoje pesmi.
Balet: MY FAIR LADY — ritem. (Izvaja gojenka baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.)
Odmor
B. Smetana: PESEM ČEŠKIH KMETOVA (Izvaja bivši gojenec Erminij Ambrozet na klavirju.)
Balet: PIZZICATO. (Izvaja gojenka baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.) Marko Kravos, bivši gojenec bere svoje pesmi.
L. M. Škerjanc: INTERMEZ-ZO ROMANTIQUE za violino in klavir. (Izvaja bivši gojenec Silvan Križmančič, pri klavirju Erminij Ambrozet.) Balet: Valček »MED ZVEZDAMI«. (Izvajajo gojenke baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.)
O. Zupančič: DUMA. (Zborovsko recitacijo izvajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma.)
Vstopnina 500 lir, za dijake 200 lir. Predprodaja vstopnic v četrtek 14. in petek 15. t. m. v Tržaški knjigami Ul. sv. Frančiška 20 in v petek eno uro pred pričetkom akademije v Kulturnem domu.
Gledališča
VERDI
Jutri, 15. aprila bo v gledali®1 Verdi tretji koncert spomladansK' simfonične sezone. Orkester gleda1' šča Verdi bo vodil Arturo Basile deloval pa bo violinist Cristiane R®5, si. Program bo obsegal: Weber-«Oberon» (uvertura); Me0' delssohn — Koncert za violino ® orkester op. 64; Chailly — Fanta®' ja za orkester; Chavez — Simfon-J* »Indija«.
Nazionale 16.00 »Django« Eastman0® lor. Franco Nero, Loredana t" sciak. Prepovedano mladini pod letom.
Arcobaleno 16.00 ((Agente spazia« K-l» Technicolor
Excelstor 16.00 «Matt Helm 11 Sile"' ziatore« Technicolor. Dean Marti1 Prepovedano mladini pod 14. let0®'
Fenlce 15.00 «L’armata Brancale°otl Technicolor. Vittorio Gassman, t1, therine Spaak, Gian Maria Volonl1-
Eden 16.00 «Per un pugno di don°e' Technicolor. Elvis Presley, JuI!* Adams.
Grattacielo 15.30 »A caccia di Spj°J Metrocolor. David Niven, Franc®1' se Dorleac.
Alabarda 16.30 «7 pištole per 1 ^ Gregor« Colorscope. Robert Wo°“'
Filodrammatico 15.30 ((Operazi®®1 Crosbow» Colorscope. Sophia ^ ren, Georges Peppard.	,
Aurora 16.30 «Notti e donne prol®' te« Prepovedano mladini pod J* letom.
Cnstallo 16.45 «Agente 007 operazi0' ne Thunderball« Technicolor, S«*® Connery.
Garibaldi 16.30 «Capitan Furia« V10, tor Mac Lagen.
Capitol 16.00 «Dio come ti amo» gliola . Cinquetti.
Impero 16.00 ((Signore e signori« povedano mladini pod 18 letom-
Vittorio Veneto 15.30 «Lady L» Te0® nicolor. Sophia Loren.
Moderno 16.00 «La grande corsa» " Technicolor. Nathalie Wood, T0"’ Curtis. Zadnje predstave.
Astra 16.30 »Gli indomabili de H'-V' zona« Prepovedano mladini pod letom.
Ideale 16.00 »Maciste nell’inferno J Gengis Kan«. Technicolor. R. Clark-
Abbazta 16.00 «1 maezi-a-ni hanno i. mani« Franchi, Ingrassia, Maš®11 Noel.
Skedenj 16.00 «PeIle d’oca» RoD"* Hosseyn, Jean Sorel
ZKMI priredi v nedeljo izlet * jezeru Barcis. Vpisnina je 15001^-Vpisuje se v krožkih v Mili3?’ Križu, Trebčah, Ricmanjih, 1'-' lo-njerju ali pa na sedežu feder»' cije (tel. 44C46).
Prosvetno društvo
«Ivan Cankar« priredi v soboto,
16. t. m. ob 21. uri predavanje v društveni dvorani v Ul Montecchi 6. Predaval bo fotoreporter Mario Magajna o SEVERNOAFRIŠKI DRŽAVI MAROKO.
Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi.
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
uprizori v nedeljo, 17. aprila ob 17.30 v prosvetni dvorani na Opčinah ljudsko igro Cvetka Golarja
DEKLE Z ROŽMARINOM
Režija: Stane Raztresen.
Maturanti slovenske gimnazije in učiteljišča v Kopru prirejajo v soboto, 16. t. m., s pričetkom ob 20. uri v vseh prostorih hotela Adrija v Ankaranu
MATURANTSKI PLES
Pokrovitelj prireditve j« predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič.
Igra priznan orkester Cho-rus iz Ljubljane.
Vljudno vabljeni!
Mali oglasi
TAFETNIKE strokovnjake, kvalil'0'1 rane — stalna služba — išče Periz®' Viale D'Annunzio 27.
ISCEM hišno pomočnico za dopold0*' Naslov na upravi dsta. Ul. S. Fran' cesco 20.
MIZARSKO delovno mizo ln Kornh* r.irko na pet različnih operacij, le drugo mizarsko orodje prodamo P, izredno nizki ceni. Via della Tesa PRODAM malo poslopje z dvema Pr®“ dajalnama in kontortno stanovanj* (samoupravno ogrevanje) z vrtom * Ulici P. Revoltella nasproti Sc*' Bonghl, privatniku brez posredni^ Ogled v nedeljo 17. trn. in v sre«® 20. trn. v popoldanskih urah.
« MODELI,INA CAI.ZATURE »
klasični in najnovejši model) čevljev naiboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul F Hlzl 3, TRST, tel. 37 797 (vogal Ul Machiavelli)
ŠPORTNO DRUŠTVO »UNION«
Lonjer Podlonjer Katinara
priredi v prostorih PD ((Zvezda« v Podlonjerju s privoljenjem lastnika plesni večer z naslovom »PRAZNIK ŠPORTA«. Večer bo 17. aprila od 16.30 do 24. ure. Igrali bodo »The rangers«.
IR LASKA KNJIGARNA
Tr«l - Ul. «v. »rnnčMkn lililim tl-7l)Z
Novo:
Kavčič Vladimir:
UPANJE	L 2.000.-'
SOŽALJE
Zveza vojnih invalidov NOV žaškega ozemlja izreka ob strt* Andreja Čoka, invalida NOV, g1®’ boko sožalje njegovi družini.
dragi0	bolezni nas je za vedno zapustil naš
ANDREJ ČOK
Žalujoči žena, hčerke, zeta, vnuki, brat, sestra ter drugo sorodstvo
Bazoviška cesta, 14. aprila 1966.
ZAHVAL A
ob T$!b,	“ ■> ■	■"(-(»ovu,
MARIJE GABRIJELČIČ por. NIBRANT
agtfsr SBSrsssu-spjui ™
Barkovlje, 14. aprila 1966.
ŽALUJOČI OSTALI
kulteti gotovo zmanjšalo. V tej perspektivi bi bila zaman vsaka razkosanost ali pa ustanovitev vzporednih tečajev. Toda že okrog 1000 vpisanih študentov na pedagoški fakulteti ter približno 2000 dijakov vpisanih v učiteljiščih (ne da bi upoštevali 595 študentov filozofske fakultete) nakazuje prevelik razvoj na tem šolskem področju v deželi, ki šteje 1,226.000 prebivalcev.
Pedagoška fakulteta v Vidmu bi še bolj odločilno kot doslej vplivala, da bi se iz psiholoških in gospodarskih razlogov še večje število furlanskih dijakov odločilo za šolanje na učiteljiščih, ter bi v njihovo škodo pozabili na možnosti šolanja na drugih šolah.
Nato univerzitetni študenti in asistenti ugotavljajo, da bi morale pristojne oblasti dati predvsem prednost vprašanju pravice do učenja. V tem pogledu je po njihovem mnenju univerza zelo malo napravila. Resnost tega položaja dokazujejo predvsem sledeče številke: v akademskem letu 1964-65 sta od 487 furlanskih študentov vpisanih na pedagoški fakulteti, samo dva dobila štipendijo; v letošnjem akademskem letu pa samo
dentov uživa študentovsko predpla-čo. V študentovski dom tržaške univerze pa so letos sprejeli brezplačno, na pol brezplačno in za plačilo, samo 11 furlanskih študentov pedagoške fakultete, ali 1,9 odstotka vseh vpisanih.
Zato univerzitetni študenti in a-sistenti poudarjajo, da ne bi smelo sploh obstajati vprašanje ustanovitve nove fakultete v Vidmu, ki bi bila brez konkretnih perspek. tiv in ločena od kulturnega zaledja tržaške univerze, ampak se je treba odločno zavzeti za dodatne ukrepe za rešitev vprašanja pravice do študija furlanskih študentov.
Univerzitetni študenti in asistenti menijo, da bi lahko deželna uprava in druge pristojne ustanove sprejele sledeče ukrepe: ustanovitev v Vidmu tako imenovanih ločenih izpitnih oddelkov; okrepitev raznih univerzitetnih krožkov z ustanovitvijo dobro založenih čital. nic; povečanje števila podpor za nakup knjig dijakom obrobnih področij ; omogočiti furlanskim študentom brezplačne vožnje v Trst; povečati število brezplačnih mest v študentovskem domu in v študentovski menzi za furlanske študente ; nuditi zdravniško pomoč študentom, ki študirajo izven svo-
z RAZPRAVE V KULTURNO ■ UMETNIŠKEM KROŽKU
Razlogi proti ustanovitvi vzporednih tečajev pedagoške fakultete v Vidmu
Tržaški študenti in univerzitetni asistenti s te univerze menijo,
da je mogoče furlanskim študentom ustreči na primernejši način
Pretekli teden smo pisali o seji j sanih študentov na pedagoški fa-
tržaškega občinskega sveta, na ka-	—*■—--------” J’~'
f*ri so razpravljali izključno o zahtevi furlanskih krogov, da se pre-seli pedagoška fakulteta tržaške univerze v Videm, ali pa v skrajnem primeru, da se v Vidmu u-stanovijo vzporedni tečaji te fakultet za furlanske študente. Po šti-hurni razpravi je bila s pičlo ve-erno glasov sprejeta resolucija KD,
PSI in PSDI, ki dopušča možnost ustanovitve vzporednih tečajev v Vidmu.
. Seje občinskega sveta se je ude-iezila tudi skupina študentov in nekaterih univerzitetnih profesor-Jev, ki so po izglasovanju resolu-clJe dali duška svojemu nasproto-Vanju tej možni rešitvi. Sicer pa *o predstavništva univerzitetnih študentov in skupina univerzitetnih ssjstentov pedagoške in filozofske fakultete v Trstu predložili na razpravi o tem vprašanju, ki je bila ?• t. m. v Kultumo-umetniškem krožku, obširno poročilo, v katerem so prikazali negativne posle-JUee morebitne premestitve ali pa Ustanovitve vzporednih tečajev pedagoške fakultete tržaške univerze * Vidmu. Potem ko v poročilu obarilo nakazujejo vse težave, ki jih sedaj preživljajo pedagoške fakul-•®te v Italiji, univerzitetni študen-", in asistenti tržaške pedagoške fakultete pravijo med drugim:
Y bistvu, tudi v okviru sedanjega univerzitetnega ustroja, ni priporočljivo premestiti pedagoško fakulteto v Videm iz dveh sledečih vzrokov: 1. ni jasno, kdo si je Prevzel točne obveznosti za potrebne izdatke; kdo za te izdatke jam-kje naj bi imela pedagoška fakulteta svoj sedež v Vidmu in ka-1 ‘ere docente bi poslali tja poučevati ter pod kakšnimi pogoji. 2.
\ zvezi z napovedano reformo pedagoških fakultet, kakšno možnost življenja ima lahko fakulteta, k1 je ločena od osrednjih univerzitetnih ustanov in predvsem od fi-1Qzofske fakultete?
Zahteva po ustanovitvi pedagoške fakultete v Vidmu, je rečeno v. Poročilu, ni upravičena iz nobe-nia od navedenih razlogov. Stevi-•? vpisanih študentov na tržaški Pedagoški fakulteti (v letošnjem leju jih je vpisanih skupno 986)
Postavlja vprašanje njenega rednega delovanja izključno zaradi Premajhnega posega javnih ustanov na tem področju. Upoštevajoč dejstvo, da bi 118 študentov z Gorkega nadaljevalo študije v Tr-?JU in da je vpisanih na pedagoški fakulteti 290 tržaških študentov S študentov, ki prebivajo v Trstu,
“baja, da bi nad 40 odstotkov pedagoške fakultete še vedno zemlje-Pisno težilo na tržaški sedež.
Zato se dijaki in asistenti špranjo, kako more deželna uprava Vdgovorno spodbujati vpisovanje di-Jkkov v učiteljišča in nato na pe-r*goško fakulteto, ki za sedaj pri-Pfavlja vzgojitelje le za poučeva-predmetov o književnosti na JdSjih srednjih šolah, ko se sploh n* Poznajo meje nasičenja za na-"iBStitev tega učnega osebja v de-"dnem okviru.
Ce pa p,, reforma učiteljišč o-
JPugočila dijakom vstop tudi na .............—-j, — —	----
druge fakultete, se bo število vpi-1 22.30 vrnil domov. Nemudoma se
40 od 578 vpisanih furlanskih štu- ! jega rodnega kraja.
liiikiiiiiiiiitiiiiiiii m milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitivi
ŠE EN USPEŠEN PODVIG TATOV - AKROBATOV
Po odtočni cevi na streho in nato v spalnico po denar
Pustili so vse v najlepšem redu, le denar in zlatnino so pobrali in se spet čez streho in po cevi vrnili
Zadnje čase se je pri nas pojavila akrobatska tolpa tatov. V včerajšnji številki smo poročali o drzni tatvini v samotni hišici v Vi-žovljah, ki so jo tatovi opravili na veliko noč, naslednjega dne pa so neznanci kradli v samotni hiši v Ul. Benussi 4, katere lastnik je 46-letni kmet Rudolf Harej. Tudi tokrat so neznanci izkoristili odsotnost lastnika, ki je v ponedeljek odšel z doma. Tatovi so se približali stavbi in se povzpeli na streho. Da so to opravili so se verjetno oprijemali cevi strešnega žleba in tako dosegli streho. Tam so s silo odprli strešno okno in se spustili v spalnico. Bili so tako «prijazni», da so pustili vse v najlepšem redu, odšli naravnost k omari, jo odprli in pobrali 70.000 lir v raznih bankovcih ter nekaj zlatih predmetov v skupni vrednosti 80.000 lir. Vse torej kaže, da so tatovi poznali kraj. kjer je Harej shranjeval svoje dragocenosti m denar.
Po opravljeni tatvini so neznanci ponovno splezali na streho, odkoder so se spustili na dvorišče in nato nemotena zapustili prizorišče tatinskega podviga. Da so njegov dom obiskali tatovi, Se je zavedel sam Harej, ko se je okrog
PRIPRAVE ZA POLETNO SEZONO
Danes sestanek in posvetovanje gostincev o turističnem kosilu
Natečaja za izboljšavo gostinskih obratov naj se udeležijo tudi kraški gostilničarji
Pri pokrajinski turistični usta- rističnem kosilu po stalni ceni, ki
URPIFINIE
tDCT Viale XX Settembre 16 ,no1	tel. 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
<UNIVERSALTECNICA»
Radio — televizorji — avtomatični in superav-
TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI — ELEK-TRO GOSPODINJSKI PREDMETI: C AND V — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
ON1VERSALTECN1CA Trieste - Trst Corso Garibaldi *t 4 teL 41-243 ln Trg Goldoni št. 1
novi vlada že nekaj mesecev zatišje. Upravni svet je imel svojo zadnjo sejo v preteklem decembru. Pozneje je pokrajinski svet določil dva nova svoja zastopnika v tem svetu in tudi drugi organi, ki po vsakih volitvah menjajo svoje zastopnike pri PTU, so storili isto. Sedaj pričakujejo, da bo deželna uprava imenovala novega predsednika ali potrdila starega in šele potem lahko računamo na sejo upravnega sveta in to ne pred majem.
V tem smislu so nam pojasnili sedanji položaj te ustanove na njenem sedežu v Ul. Diaz v Gorici. Med tem pripravljajo načrt za razpis natečaja za izboljšavo sanitarij in gostinskih naprav v javnih lokalih, o katerem je bilo govora že lansko leto, kmalu po zaključku prvega takega natečaja, ki je bil namenjen gostinskim lokalom v Brdih ter je prav dobro uspel. Lani je bilo določenih v ta namen poldrug milijon lir, letos pa nameravajo postaviti v sklad za take nagrade prispevke tri milijone lir. Za enkrat pa se s pokrajinsko upravo, ki sodeluje pri tej pobudi, še niso sporazumeli o podrobnostih razpisa.
Vsekakor bi bilo v tem okviru dobro, da bi se tudi gostilničarji na Vrhu, ki imajo sedaj mnogo boljše cestne zveze tako proti So-vodnjam, kakor tudi proti Zdrav-ščini, zganili in uredili bolj sodobno svoja gostišča in pritikline. Le s tako izboljšavo, pri kateri bodo lahko deležni prispevka PTU iz navedenega natečaja kadar bo razpisan, lahko računajo na večji o-bisk domačih in tujih turistov. Okolica Vrha je zelo prikladna za izlete v naravo, potem pa so tu še v bližini vojni muzej in druge zanimivosti, poleg lepega razgleda na Gorico in furlansko ravnino. Isto velja seveda tudi za druge gostilne na našem Krasu.
Med pripravami za nastopno poletno turistično sezono naj omenimo še sestanek, ki je sklican za danes na sedežu PTU in na katerem naj bi se predstavniki kate-
je zglasil na komisariatu pri Sv.
Soboti, kier je tatvino prijavil.
Ko je hitel v šolo ga je podrl avto
Ko je včeraj zjutraj okrog 8. ure 18-letni dijak Emilio Ressani iz Ul.
Galilei 9 blizu stavbe št. 74 v teku prečkal Ul. Rossetti, da bi pravočasno prišel v šolo «Petrarca», ga je z avtom podrl Lucio Štolfa iz Ul. Revoltella 131/3. Zaradi sunka je Ressani padel in se pobil po zatilju in spodnji strani hrbta ter se opraskal po desnem komolcu.
Štolfa je ponesrečencu priskočil na pomoč in mu dal svoje osebne podatke, dijak pa se je dvignil in odšel v šolo. Šele dve uri kasneje je zaprosil za zdravniško pomoč.
V zasebnem avtu so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na nevrokirurški oddelek. Preiskavo o zadevi vodijo agenti prometne policije.
• JiiM	-	.	__
..................mu..............................umi...im...............................................
naj bi bilo določeno tudi po svojem sestavu ter porazdeljeno na več kategorij, ki bi se razlikovale v ceni, količini in kvaliteti. Taki menuji naj bi bili sestavljeni predvsem iz domačih specialitet, saj je znano, da zlasti tuji turisti iščejo specialitete, ki so tipične za posamezne kraje.
O teh in drugih problemih so se že razgovarjali tudi ravnatelji PTU treh pokrajin naše dežele, ter se načelno v marsičem tudi sporazumeli. Zato bi bilo potrebno, da se čimprej sestanejo novi
pokrajinah, ki naj se dopolnjuje v splošno korist vse dežele in posameznih pokrajin v njej.
70 milijonov za cesto Ponteba-Na močilih
Deželni odbor je dal pontebski občini 70 milijonov lir za prenovitev ceste iz Pontebe na prelaz Na močilih (Passo di Pramollo). Skupno bo stalo popravilo ceste 87 milijonov. Cesto bodo nekoliko popravili in asfaltirali, in sicer v dolžim “3 km. S tem bodo nekoliko razbremenili cesto čez Kokovo ter pripomogli k še večjemu turističnemu prometu v Kanalski dolini in skozi Železni kanal.
FINANSIRANJE MELIORACIJE V GORAH IN RAVNINI
Dežela in država namenili 1.800 milijonov za razna dela
Za dela na gorskih področjih je namenila država 632 milijonov,dežela pa 575 milijonov, za ravninska področja pa dežela 600 milijonov
ali na novo potrjeni predsedniki teh ustanov in se sporazumejo o koordiniranem delu v vseh treh
wmniiiimiiiHim»miimii»iiHHiiiiiiiiti»nmiintiiiiiuniiiiiiwiiuiiiiiimiiwimiiiumiiHMiiiiiw—iumfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dežela in država sta lani namenili nad eno milijardo 800 milijonov lir za izvršitev, vzdrževanje, obnovitev in ureditev izboljševalnih del. Eno milijardo 200 milijonov so namenili za izboljševalna dela na gorskih področjih. Ta vsota pojde v prid tako imenovanim «kompren-zorjev za bonifikacijo«, ter «gor-skim povodjem«, ki so klasificirana na podlagi državnih zakonov. Ugodnosti teh ukrepov bodo uživala področja Cellina-Meduna, Gornji Til-ment-Bela ter Julijske Predalpe. Prvi dve področji sta v celoti v videmski pokrajini in v pordenonskem okrožju, zadnje pa je le delno v go-rlškl pokrajini.
»Gorskih povodij« pa je osem v videmski pokrajini, štiri so v tržaški pokrajini (Glinščica, Oreh, Mar-kezin in Ključ), dve pa v goriški (Vipava in Versa).
INTERPELACIJA DEŽELNIH SVETOVALCEV JARCA IN BERCOMASA
Asfaltirati bivšo Napoleonovo cesto ter za Krmin odpreti mednarodni prehod
Pobuda teži k okrepitvi gospodarskih zvez med Krminom m njegovim naravnim zaledjem
Deželna svetovalca Jože Jarc ln Fulvio Bergomas (KPI) sta poslala predsedniku deželnega odbora naslednjo Interpelacijo:
Pred meseci ste prišli v Krmin na povabilo občinske uprave in u-gotovili ste gospodarsko slab položaj v tem važnem delu goriške pokrajine. Krminsko območje je namreč tisti del ozemlja pokrajine Gorica, ki je — takoj za pokrajinskim središčem — najbolj občutilo slabe gospodarsko-socialne posledice zadnje vojne.
Poleg tega, da je Krmin znano središče pohištvene obrti, je tudi naravni trg obsežnega brdnatega zaledja, ki je na jugoslovanskem o-zemlju.
Skozi stoletja je za naravno zvezo med krminskim tržiščem in kmečkimi brdnatlmi središči služila bivša Napoleonova cesta, sedanja dr-gorije gostincev naše pokrajine po-1 žavna cesta, ki od Drevoreda Roma govorili s predstavniki PTU o tu- * vodi čez.Subidski prelaz na jugoma-
■ l»r* 1'	'
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA S0DISCA
Prodajal je pralne stroje in televizorje denarja pa ni nikoli izročal gospodarju
Izgovarjal se je, da je šel izkupiček po dogovoru na račun plače in nagrad - Ponaredil je menico
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
trst z ulica cellini št. 2 z telefon st. 24-125
(nekaj korakov od glavne postaje)
Konfekcija in perilo za moške, zenske in otroke
Največja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, Itd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
HiIV4» «1 KIS« PKOSEH
Predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 url Cinemascope barvni avan-"»rističnl film:
SFIDA AL RF Dl CASTIGUA
.	(Izziv kastilskemu kralju)
.igrajo: MARK DAMON — RADA RASSIMOV
Khw na
MMMk
Predvaja danes. 14. t. m. ob 18. uri Technicolor — Vistavtslon 'dramatični avanturistični film:
LA BATTAGLIA Dl RIO DELLA PLATA
(BITKA ZA RIO DE PLATA)
Igrajo: JOHN GREGSON ln PETER FINCH
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) se je moral ponovno zagovarjati 32-letni MarceHo Mosca s Korza Italia v Gorici, ki je bil obtožen tatvine ln prisvajanja tuje lastnine.
Prva obravnava je bila lani pred goriškim okrožnim sodiščem, ki je tedaj spoznalo obtoženca za krivega nekaterih prekrškov ter ga obsodilo na 2 meseca zapora ter 60.000 lir globe.
Mosca je bil dve leti (1963 in 1964) zastopnik goriškega trgovca Salva-tora Balentinuja. Po prijavi, ki jo je Balentinu vložil na pristojne organe, naj bi Mosca v tistem razdobju ukradel 4 transistorje, dva gramofona, štedilnik, televizijski sprejemnik ter gramofon z radijskim sprejemnikom. V drugem delu obtožbe pa se je Moscl očitalo, da je prodal pralni stroj ter sedem transistorjev s podstavki za 375.000 lir, ki jih ni nikoli izročil svojemu gospodarju.
Mosca je že na obravnavi prve stopnje izjavil, da je imel za vsako dejanje privoljenje svojega gospodarja. Z njim se je sporazumel, da bo sprejeto blago nadomestilo plačo in pa nagrade, ki mu jih Balentinu ni nikoli izplačal.
Okrožno sodišče v Gorici se Je moralo dvakrat sestati preden je do kraja proučilo zapleteno zgodbo o električnih strojih. Zaradi tega je Javni tožilec že tedaj ugotovil, da je v podjetju vladala strahovita zmešnjava ter da zato ni bilo nič čudnega, če je moralo podjetje v konkurz. Njegove zahteve glede kazni, ki bi jo morali sodniki naložiti Moscl, so'bile zelo stroge: več kot eno leto zapora. Sodniki pa so, kot smo videli, precej znižali zaporno kazen, ker so menili, da je obtoženec zagrešil le nekaj prekrškov.
Obravnavi pred tržaškim prizivnim sodiščem Mosca ni prisostvoval. čeprav je prav on vložil priziv, trdeč, da dejanj za katera so ga obtožili, ni zagrešil.
Sodniki pa niso ugodili njegovi zahtevi, temveč so potrdili prvotno razsodbo.
• * •
Pred Istim sodiščem se Je moral zagovarjati tudi 31-letnl trgovec Ni-cola Pontlciello iz Tržiča Ul. Leopardi 10, ki je bil obtožen, da je 28. novembra 1964. leta ponaredil menico za 10.000 lir ter jo podpisal z imenom Gino Ugo Casadei, Ta bi moral poravnati znesek 10.000 lir do oktobra istega leta.
Dogodek, ki Je pripeljal Pontlclel-la pred sodnike, je v bistvu zelo preprost. Obtoženec, ki je, kot smo dejali, trgovec po poklicu, Je prodal podbrigadirju flnancarjev Ugu Ginu Casadeiu, ki sedaj živi v Bologni, oblačila v vrednosti 40.000 lir. Finančni podčastnik Je potem redno plačeval vsak mesec dogovorjeno vsoto (po 10.000 Ur). Ko Je odplačal 30.000 Ur pa Je moral nenadoma zapustiti Tržič, ker so ga premestili.
Kaj Je napotilo Pon tlele! la, da
ponaredi menico za 10.000 Ur, se ni moglo zvedeti. Morda se je trgovec bal, da bo ob denar, morda je mislil, da bo zadevo na tak način najhitreje uredil. Gotovo je le, da je sedel za mizo, izpolnil menico ter jo podpisal z Imenom dolžnika. Nato jo je žiriral v svojo korist banki «Friuli» v Tržiču.
Kljub temu, da le bilo precej očitno, da je Pontlciello ravnal v dobri veri, ga je goriško kazensko sodišče spoznalo za krivega ter ga oBSSdilo na 5 mesecev in 10 dni zapora.
Pontlciello se je pritožil proti tej razsodbi, poudarjajoč svojo dobro vero In da ni poznal predpisov, ki urejajo te zadeve. Prizivni sodniki pa so bili istega mnenja kot prvostopni ter so razsodbo potrdili.
V Gradežu zaključek deželnega pevskega festivala
Finalno deželno tekmovanje «Can-zoni d’estate» bo 27. avgusta v Gradežu. «Zlati otok« Je za zaključno tekmovanje izbrala pokrajinska turistična ustanova, ki je pokrovitelj celotne prireditve. Izbirni tekmovanji bosta po vsej verjetnosti v Marina Julla 20. in 21. avgusta. Na njih bodo izbirali med 20 pesmi. Izmed katerih jih bo občinstvo in razsodišče Izbralo deset za zaključno tekmovanje v Gradežu. Prireditelji sestavljajo častni in delovni odbor, v katerem bodo predstavniki raznih mest in območij.
V	Vidmu umestitev deželnega odbora za lov
Danes bodo umestili v Vidmu deželni odbor za lov. Ceremonija bo ob 16- uri v prostorih deželnega odborništva za kmetijstvo. Deželni odbor bo zastopal odbornik odv. Comelli. Naloga odbora za lov bo izražati mnenja glede raznih lovskih vprašanj deželnega pomena Odboru bo predsedoval odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo in bo sestavljen iz ravnateljev oddelkov za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo ter predstavnikov lovcev, ptičarjev in kmetov iz Furlanije-Julijske krajine.
Gostovanje «Briškega griča» v nedeljo na Huntu
V	nedeljo 17. aprila ob 17.30 priredi prosvetno društvo «Br iški prič« iz Steverjana koncert v Za-
družnem domu na Humu v jugoslovanskih Brdih. Nastopili bodo moški pevski zbor pod vodstvom prof. Križmančiča, godalni kvintet aBriški slavček», vokalni kvartet ter dekliški in mladinski duet; na sporedu so tudi recitacije. Zabavni ansambel eBriški slavček* bo ipral tudi na plesu, ki bo trajal od 20. do 24. ure.
Iz tržiške bolnišnice
S kolesa je padel 21-ietni Dario Bortolan iz Ronk: potolkel se Je po levem kolenu; rane so mu obvezali v tržiški bolnišnici.
Na čelu se Je ranil financar 22-letni Giuseppe Zaniello, ki službuje v Zgoniku. Pomoč so mu nudili v bolnišnici v Tržiču; okreval bo v enem tednu.
V papirnici v Stivanu se je poškodoval 35-letni MarceHo Deiroiivo, ki stanuje v Ul. Giulia 100 v Tržiču; z obrazom je butnil ob les ter sl zlomil nosno kost. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za osem dni.
vansko ozemlje. Poleg gospodarske je ta cesta — seve, primerno urejena — pomembna tudi v turističnem pogledu.
V okviru programacije in Izdelave urbanističnih načrtov ter v soglasju s krminsko občinsko upravo, ki se je že zavzela za vprašanje, bi mogla dežela posredovati pri osrednji vladi, da se cesta čimprej uredi in odpre (v okviru okrepitve prometa z Jugoslavijo) mednarodni prehod prve kategorije, ki bi dvignil krminsko gospodarstvo. To zahtevo opravičuje dejstvo, da imamo v goriški pokrajini samo en prehod prve kategorije, se pravi prehod Rdeča hiša v Gorici, medtem ko so na Tržaškem kar trije.
21. t. m. seja občinskega sveta
Goriški občinski odbor je na svoji seji sklenil, da se bo goriški občinski svet sestal 21. t.m. Na, dnevnem redu tega zasedanja bo predvsem občinski proračun za leto 1966.
Odbor je tudi izrekel ugodno mnenje glede izdanja pravilnika o ribolovu s svetlobnimi sredstvi, na katerega sta že pristala pristaniško poveljstvo v Tržiču in pa Trgovinska zbornica. Skozi vse leto bo prepovedan lov z vlečnimi mrežami in z uporabo svetlobnih sredstev v pokrajinskem pasu 3 milje od obale, izven tega pasu pa bo lov prepovedan v času polne lune v mesecih od 4. aprila dc 3. oktobra.
Velikonočni obiski nadškofa Pangrazia v Tržiču
Goriški nadškof Pangrazio bo na svojem velikonočnem obiskovanju industrijskih obratov prišel danes ob 7.45 v CRDA, kjer bo maševal. Potem ga bodo sprejeli predstavniki ravnateljstva. Popoldne ob 16. uri bo maševal v TImavski papirnici, jutri ob 7.40 pa v OET v Tržiču. V soboto ob 8.15 bo v SOLVAY, 00 11. uri pa v Sem-Detroit.
Občina Turjak bo četrti član medobčinskega vodovodnega konzorcija s sedežem v Ronkah; poleg Ronk, ki so pobudnik, so h
Pjerš. Sklep o pristopu bo odobril občinski svet Turjaka na prihodnji seji. Ta občina je doslej bila edina, ki ni pripadala niti Calo niti ronskemu konzorciju.
Zadnja pot Gizele Zavadlav
Vsa vas, pa še sorodniki in znanci iz Gorice ter onkraj meie, je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti Gizelo Zavadlav, ki je prejšnji dan v 40. letu izgubila življenje v prometni nesreči pri Nabrežini. Pred hišo žalosti na trgu pri cerkvi se je zbrala velika množica pogrebcev, ki so se hotel: pokloniti od vseh spoštovani, priljubljeni ter pridni materi, ki jo je tragično naključje v najlepših letih iztrgalp iz družinske srede.
Preden je žalni sprevod krenil izpred hiše, je domači pevski zbor pod vodstvom Franca Lupina zapel žalostmko, ki’ je vsem segla do srca. Nato so krsto ponesli v cerkev, kjer je domači župnik o-pravil cerkvene svečanosti. Iz cerkve se je razvil dolg sprevod proti pokopališču. Pred krsto so nosili številne vence domačih, sorodnikov in znancev, za njo pa so globoko potrti stopali njen mož Rudi s sinčkom Borisom ter številni sorodniki. Pred odprtim grobom je spet zadonela žalostinka. Bilo je sončno popoldne, ki je samo še povečavalo žalost za odhajajočo drago ženo, ki bi jo lahko imeli za vzor pridnosti. Prav gotovo se bo v Zavadlavovi družini poznalo, da je tragično naključje iztrgalo iz njenega kroga tako nenadomestljivo ženo in mater.
Pokojnica je bila Rudiju Zavadlavu, železostrugarju v peliko oporo. Vodila mu je gospodinjstvo, pomagala pa tudi v obrtniški delavnici, kjer je zaposlenih pet delavcev. Bila je dobra mati ter je 16-letnega sina Borisa lepo vzgajala Rodila se je v Biljah ter se je po poroki preselila v Standrež. Naj ji bo lahka zemljica, v katero je prehitro legla.
Za dela za Izboljšanje «gorskih področij«, tako da se prepreči nazadovanje gorskega gospodarstva, ter za dela za ureditev vodnih tokov in gozdov izvajajo 12 tehnično-finančnih načrtov. Osem jih finansira država za 632 milijonov, štiri pa dežela za 575 milijonov. V okviru teh načrtov bodo zgradili 26 bo-nifikacijskih cest, 21 vodovodov, en električni daljnovod, kar bo vse služilo povezavi raznih naselij ali raztresenih hiš. Zato se te ceste, vodovod in električni vod izključno kmetijskega značaja, saj bodo pomagali k povečanju proizvodnosti v poljedelstvu. Med drugimi bodo izboljšali poljske ceste v občinah Mu-žac, Brdo, Sovodnje, Dolenje itd. Vodovode bodo zgradili tudi v Pod-bonescu in v Pušji vasi; električni vod pa bodo zgradili v občini Ver-zegnls.
V okviru del za gorsko bonifikacijo bodo važna zlasti tista dela, ki se bodo tikala ureditve voda in gozdov, tako da se preprečijo razni podori in usadi.
Dežela je znatno prispevala tudi za izboljševalna dela v ravnini. V ta namen je določila v lanskem proračunu 600 milijonov lir. Ta denar bo služil za izboljšanje zemljišč v spodnji Furlaniji, na področju Ledra-Tilment, na Tržlškem polju, v Ceilini-Meduni itd.
Dežela je določila 338 milijonov za razna vzdrževalna dela, ki se tičejo med drugim polj pri Tržiču, krminsko-grad'ščanskega polja ter močvirja v Prevalu.
Dežela se je že obvezala, da bo izplačala ta denar in odbornik Comelli bo izdal primerne odloke, da se začno razna dela izvajati. K omenjeni vsoti ene milijarde 800 milijonov lir bo treba še prišteti izboljševalna dela iz »sklada za deželno solidarnost«, katerega so ustanovili po lanski povodnji in ujmah.
Slovensko gledališče v Trstu
V	soboto, 16. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m. ob 16. uri
v KATOLIŠKEM DOMU v GORICI
Dva pasijona
«VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO«
»ŠKOFJELOŠKI PASIJON« Napisal priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v Katoliškem domu.
V	nedeljo od 9. do 13. ure v kavami Bratuž.
S cirkularko se je ranil
Ko je v svoji delavnici v Ulici Scuola agraria žagal kos deske, se je porezal na mezincu leve roke 27-letni Gianfranco Dal Rio iz Ul. Lunga 58. Zatekel se je ob 9.30 v civilno bolnišnico, kjer so mu nu-konzorciju pristopile še sledeče I dili prvo pomoč; okreval bo v 7 občine:	Starancan, Skocijan m dneh.
111111111111111111111111111111111 umi m um nuni n n iiiii iiiiijiniiiii n 1111111 iiiuiiiiiiiii 1111 it m 11111111111111111111 n iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHtttimiiiirMi 11 iiiii iiiiiiiiiiiu
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Landarska jama je privabila v ponedeljek domačine in izseljence
Živinorejci 11 videva jo potrebo po združitvi malih mlekarskih obratov
(iorica
VERDI. 17.15: «Detective storjr«, P. Newmann, L. Bacall. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00:	«Controspionaggio
chiama Scotland Yard» (Kriminalna raziskovanja Edgarda Lust-gartna). Cmo-beli francoski film.
MODERNISS1MO. 16.45: «Adulterio airitaliana«, Catherine Spaak in Nino Manfredi; italijanski barvni kinemaskopski tilm.
VITTORIA. 17.00: «Amare», Harriet Andersson m Zeigniew Cibulski, mladini pod 18. letom vstop prepovedan ; koprodukcijski poljski črno-beli film.
CENTRALE. 17.15:	«New York
Press, operazione dollari«, Ste-wart Granger in Nadja Gray. Cmo-beli ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 16.00-22.00: «DesideriO sotto gli olmi«, Sofia Loren in Antony Parkins.
EXCELSIOR. 16.-22.: «Africa addio«, Dokumentarni film Jacopettija -Prosperija. Kinemaskope v nar-vab.
NAZIONALE. 17.30—22.00:	«L’eroe
di Babilonia«, Gordon Scott in Moira Orfei; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 17.30—22.00: »Nick Carter non perdona«, Eddie Costan-tine.
S. MICHELE. 18.30—22.00: «Proibl-to ai milltari«, Jack Lemmon.
Ronk e
RIO. 18.30—21.30: «La donna scim-mia«, U. Tognazzi in A. Girardot.
EXCELSIOR: Zaprto
Landarska jama v Beneški Sloveniji postaja iz leta v leto privlačnejša izletniška točka, tako zaradi svojih podzemeljskih zanimivosti, zgodovinski cerkvici v njenem prednjem delu in krasnem razgledu s police blizu cerkvice v Landarju. Se posebno je živahno tam na velikonočni ponedeljek, ko je že stara navada, da pridejo izletniki od blizu in daleč na ogled jame, kjer imajo ob tej priliki domačo šagro, na katero prihajajo tudi izselienci, ki so prišli domov za praznike.
Tako je bilo tudi pretekli ponedeljek, ko so bile cerkvene slovesnosti tudi v jami. Se več izletnikov sl je ogledalo kraj popoldne. V zadnjih mesecih so jamarji večkrat obiskali Landarsko jamo ter skušali odkriti vse njene tajne. Prodrli so precej globoko v notranjost in odkrili marsikaj zanimivega. Vendar bo treba še precej raziskav, da bodo prišli na kraj in
prav gotovo bodo odkrili še kakš-1 nima svoje mlekarne in so doma-no presenečenje.	čini oddajali mleko zbiralcem, ki
Kar se Landarja samega tiče, so ga vozili v dolino.
vedo povedati domačini, da so na pokopališču okrog tamkajšnje cerkvice ki je stara že okrog 900 let, nekdaj pokopavali tudi mrliče iz soške doline. Celo iz Bovca da so nosili odnosno vozili v rjuhe zavita trupla, da so jih tukaj pokopali.
V Špetru že nek_j časa sem razpravljajo o potrebi, da bi zaprli nekatere manjše krajevne mlekarne ter koncentrirali zbiranje mleka in njegovo predelavo v mlekarni v Ažli, ki je dostopna za številne okoliške vasi. Tudi razne politične stranke sodelujejo preko svojih krajevnih sekcij pri izvajanju te zamisli, ki naj omogoči znižanje proizvodnih stroškov in modernizacijo predelave mleka. Vendar pa je za sedaj pristala na to poleg bližnjih vasi samo še vas Brezje lz tripanske občine, ki sploh
Po drugih krajih so načeloma tudi za združitev takih obratov in njihovo modernizacijo, vendar naj bi v nadiški dolini obstajali poleg že omenjene vsaj še dve drugi taki mlekarni. Ena od teh naj bi zbirala mleko iz Cepletišča, Mašerov, Lozic, Trčmuna in Brezij. Druga pa naj bi bila v Cedronu, kjer že deluje. Ta naj bi zbirala mleko iz preostalih krajev sovodenjske občine ter iz nekaterih drugih vasi kot so zgornji in spodnji Brnas, Kočevarji itd.
Vsekakor spada t* pobuda v vrsto drugih, ki težijo za ponovnim razvojem živinoreje v teh krajih; med takimi pobudami so osnovne važnosti tudi zadružni hlevi, ki naj omogočijo pocenitev in racionalizacijo živinoreje in kakršnega so pred kratkim začeli zidati v Ronacu,
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 17 stopinj ob 15.30 in najnižja 10 stopinj nad ničlo ob 4. uri. Povprečna vlaga 81 od sto; dežja je padlo ponoči 4,8 mm.
Razna obvestila
Kmečka zveza iz Gorice vabi štan-dreške kmetovalce na sestanek, ki bo danes ob 20.30 v Lutmanovi gostilni. Pogovorili se bodo o občinski tehtnici v Standrežu, ki je že delj časa zaprta. Vabljeni so val kmetje.
Darovi in prispevki
Ob 8. obletnici smrti pok. soproga Milana daruje Marija Bogatajeva 10.000 lir za Podporno društvo.
Brisi 1 '“	'“ “
pa
lil
i;?.v..V.:-?rxl-^j^:.^-^^^ '	........ l&M&Zmmk............................. ..	............."-
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Z zmago s 3:1 nad West Ham United Borussia v finalu
DORTMUND, 13. — V današnji povratni tekmi polfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov je dort-mundska Borussia premagala angleško enajsterico West Ham Uni-teda, ki brani lanski naslov, s 3:1. Prvi polčas se je končal 2:1.
Tudi v prvi tekmi, ki so jo igrali na igrišču West Hama, je zmaga pripadla nemškemu moštvu in sicer z 2:1.
V današnji tekmi sta bila za dortmundsko enajsterico uspešna Emmerich, ki je dosegel dva gola, in Cyliak, za West Ham United pa Byme. Borussia se je tako uvrstila v finale turnirja.
MEDKAPODNI NOGOMET za evropski pokal
.   in iiiiipiiiinni^.iniiffinniiniii-inmTiTiTiiinniinnfiffiTnnnniniiniihiBiiBniini-iiioiiiniirnnfinoflPfiinnniiirtfiinnnmnnnrinfirmTmTmiTfiPrr-rrTirn-i-nTTn—irflnrrr-	1
V prvi polfinalni tekmi zmagi Partizana in Reala
2:0 (0:0) MANCHESTRU
(Od našega dopisnika)
PARTIZAN: šoškič; Jusufi, Mihajlovič; Bečejac, Rašovid, Vasovič; Bajič, Kovačevič, Hasanagid, Miladinovič, Pirmajer.
MANCHESTER UNITED: Gregg; Brennan, Bunne; Stiles, Foul-kes, Grerand; Best, Law, Charlton, Herd, Conelly.
BEOGRAD, 13. — Pred polnim stadionom Jugoslovanske ljudske
armade je beograjski Partizan da-
•iiiiiiiiiiimniiimiimiiiiiiminimiiiiiimiiimiiiiiuinHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
PRED 100.000 GLEDALCI
Inter poražen z golom Pirrija
Izredna vztrajnost mladih igralcev Real Madrida
STRELEC — v 11’ p p. Pirri
REAL MADRID: Betancort, Pachin, Sanchis; Pirri, De Felipe, Zo-co; Serena, Amancio, Grosso, Velasquez, Gento.
INTER: Sarti, Bumich, Facchetti, Landini, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Peirč, Suarez, Bedin.
SODNIK:	Wlachojanis (Avstrija)
MADRID, 13. — Inter je mo-ral poražen s stadiona Bernabeu,
kjer se je spoprijel v prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov z Real Madridom. Sicer samo z 1:0 (1:0), kar pomeni, da njegove možnosti za uvrstitev v finale niso nemogoče. V domačem okolju ni izključeno, da se bo posrečilo bolj tehničnemu Interju spraviti na kolena sicer zelo hitre in uporne Spance.
V današnji tekmi je Real Madrid takoj prevzel vajeti v svoje roke in ni dovolil Milančanom, da bi uredili vrste. Po 11 minutah igre je Real prešel v vodstvo. Zmedena milanska obramba ni mogla odbiti žoge, ki je postala plen krilca Pirrija. Ta ni okleval in žoga je zatresla Sartijevo mrežo. Inter je skušal odgovoriti, vendar so najbolj nevarni prodori prihajali s strani španskega moštva. Sicer so Italijani dosegli gol z Bedinom, vendar sodnik tega, zaradi Jairje-vega off-sida, ni priznal. V 22’ je Mazzola skušal od daleč presenetiti vratarja Špancev, a brez uspeha. Odgovor Amancia ni izostal, vendar je tudi tokrat žoga šla mimo vrat.
Interju ni uspelo izenačiti niti v drugem polčasu, ko si je madridski vratar resno poškodoval nogo in se je le s težavo premikal. Do- \ mačini so imeli vedno pobudo v i svojih rokah in so večkrat ogro-1 žali sicer budnega Sartija. Ta je: ustavil siloviti žogi Amancia in j kasneje tudi Pirrija. Ker so bili vsi Milančani stisnjeni v obrambo, se niso mogli nikoli spustiti v protinapad. Le tu pa tam so izvedli kak prodor, katerega je načel vedno zelo živahni Suarez. V 35’ so Italijani zamudili lepo priložnost, da bi uspešno zaključili Suarezov prodor. Suarez je žogo podal Maz-zoli, ki jo je predložil Bedinu. Ta se je izognil tekmecu in je usnje poslal Suarezu, ki je z ugodnega položaja zgrešil cilj. Po izrednem posegu Sartija, so imeli Milančani brez dvoma v 43’ najboljšo priložnost za izenačenje. Peir6 je spretno ušel Felipeju in se sam približal vratarju. V kazenskem prostoru pa je preveč okleval in njegov strel, sicer zelo šibek, je postal
plen Betancorta. S tem se je prak. tično končala tekma, ki je Spancem prinesla zasluženo zmago.
nes pred 55.000 gledalci zasluženo premagal v prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov znano moštvo Manchester United 2:0 (0:0). Prvi polčas je potekel ob medli in večji del nezanimivi igri. Obe moštvi sta igrali zelo oprezno, domači celo zelo nervozno in so pogostoma grešili posebno pri podajanju žoge. Kljub obrambni taktiki so bili gostje v prvih 20 minutah v premoči. Ostali del prvega polčasa pa je potekel v enakopravni igri. V tem delu so gostje zamudili tri zrele priložnosti, od katerih je bila zadnja v 39’ stoodstotno sigurna. Izvrstni Best je ukanil najprej obrambo, zatem pa je še izvabil iz gola šoškiča, podal pred prazen gol, kjer je Law z neposredne bližine streljal v vratnico.
V drugem polčasu je Partizan zaigral kot prerojeno. Od samega začetka so Beograjčani ostro pritisnili. 2e v drugi minuti, t. j. v 47’, je Hasanagič z glavo prestregel Jusufijev predložek in prisilil, sicer izvrstnega vratarja gostov Gregga, na kolena, šele po tem go.
—
Vratar Partizana šoškič
DANES ZA MITROPA CUP
Povratna Napoli - C.
tekma
zvezda
NEAPELJ, 13. — Jutri bo na stadionu Ban Paolo v Fuorigrotti povratna tekma za Mitropa Cup z beograjsko Crveno zvezdo. Neapeljski trener Peasoia se hoče oddolžiti za poraz v prvi tekmi z 2:0. Jasno je, da bo zaradi tega poslal na igrišče najboljšo postavo in sicer Bandoni, Girardo, Nardin, Sten-ti, Panzanato, Montefusco, Cane, Juliano, Altafini in Sivori.
Beograjski trener Mitič pa bo skušal doseči neodločen izid ali pa vsaj minimalni poraz, ki bi mu vseeno zadostoval za nastop v nadaljnjem kolu turnirja. Crvena zvezda bo nastopila v postavi Kri-vokuča, Markovič, Durkovič, Klen-kovski, Cop, Bekič, Aleksič, Ostojič, Miloševič, šekularac in Kostič.
Tekmo, ki se bo začela ob 21. uri, bo sodil Avstrijec Babauczek.
ATLETIKA
NEW YORK, 13. — Vodstvo A-mateur Athletic Union je javilo, da bo svetovni rekorder v tekih na 3000 in 5000 m Kipchoge Keino nastopil na mitingu na odprtem, ki bo 13. maja v New Yorku.
PLAVANJE
RIM, 13. — Zaradi šolskih obveznosti italijanska plavalka No-venta ni odpotovala z reprezentanco na miting, ki bo v Strassbour-gu. Na njeno mesto je italijanska plavalna zveza povabila članico tržaške Edere Anno Mario Cecchl.
lu je igra postala bolj živahna in zanimiva. Gostje so se izkazali z boljšo tehniko, domači pa s požrtvovalnostjo. Pritisk Partizana se je stopnjeval vse do 59’, ko je Vasovič izvrstno predložil Bečejcu, ki je z ostrim strelom iz bližine povečal rezultat na 2:0. V 74’ je So-škič uspešno posegel v akcijo in v zadnjem trenutku preprečil dosežek izvrstnemu Bestu, ki se je pri trčenju z njim poškodoval koleno in je v nadaljevanju igre samo statiral.
Do konca tekme so si Bečejac, Hasanagič in Bajič zapravili še tri zrele priložnosti. Tri minute pred koncem igre pa je malo manjkalo, da ni Conellyju uspelo zmanjšati rezultat. Ostro je prodrl v kazenski prostor, tik pred golom pa se je spotaknil in je poslal žogo mimo vratnice.
Za zmago Partizana imajo največ zaslug šoškič, Bečejac, Kovačevič, Vasovič in Hasanagič, v moštvu Manchestra pa so se najbolj izkazali Foulkes, Best in Law. Sodil je zahodnonemški sodnik Tschen-scher.
B. B.
lepega števila navijačev, se je zaključila s 3:1 (2:1). Strelca za So-vodnje: Boris Petejan v 8’ in 35’ prvega polčasa in Černe v 10’ drugega polčasa.
Petejan je povedel svojo ekipo v vodstvo po uspešnem preigravanju obrambe in samega vratarja. Nekaj minut kasneje so nasprotniki izenačili, vendar je bil Petejan zopet u-spešen in je izkoristil lep strel iz kota. Z glavo je žogo neubranljivo usmeril v mrežo.
Medtem ko so bili Sovodenjci v prvem polčasu precej živahni, so v drugem nekoliko popustili. Pri ieznačenih močeh pa so bili spet uspešnejši s Cernetom, ki je postavil končni rezultat.-Morda še besedo o letošnjem prvenstvu. Sovodnje so bile v prvem delu prvenstva uspešnejše: pristale so na drugem mestu na lestvici. Ker pa so nekateri igralci odpovedali svoje sodelovanje na tekmah, je ekipa v drugem delu prvenstva izgubila več tekem, kar ji je pokvarilo uvrstitev. Vsekakor je 4. mesto na lestvici za amaterske igralce iz Sovodenj lep uspeh.
...............................................................
ZAKLJUČEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Z zmago nad Medejo Sovodnje na 4. mestu
Ekipa je bila v prvem delu prvenstva veliko boljša
S tekmo Sovodnje — Medeja v ponedeljek popoldne, ki se je zaključila z zmago domače enajsterice, so tudi Sovodnje zaključile letošnje pokrajinsko nogometno prvenstvo za amaterje. Plasirale so se na četrto mesto na lestvici. Za eno tek mo so bile v zaostanku zato, ker je v začetku prvenstva niso odigrale zaradi megle.	|
Tekma, ki je bila v prisotnosti
V TRETJI
AMATERSKI
KATEGORIJI
Vesna se je ________oddolžila
Virtus je moral tokrat kloniti boljšim Križanom
V nedeljo so se Križani pošteno oddolžili Virtusu, ki je prišel v goste k Vesni, za poraz v prvem delu prvenstva. Kljub dežju se je ob robu igrišča zbralo še kar veliko število navijačev, ki niso hoteli zamuditi priložnosti, da prisostvujejo zmagi Vesne. Ni jim bilo žal, ker so Križani odpravili Virtus s
3:1 (1:0).
že takoj po začetnem sodnikovem žvižgu je Vesna pokazala, da tokrat misli resno. V 4’ je Košuta E. prisilil vratarja gostov k paradi, eno minuto kasneje je Vesna izvedla množičen napad, a Husu je žal preveč okleval, s čimer je dal možnost obrambi nasprotnikov, da je rešila položaj. Napadi Križanov so se vrstili drug za drugim. Germani je netočno streljal mimo, v 11’ je Košuta R. zamudil zaradi blata, izredno priložnost. V 14’ na je bila premoč domačinov končno nagrajena: po hitrem prodoru je žoga prišla do Husuja, ki je brez oklevanja, pa čeprav je bil še izven kazenskega prostora, silovito streljal in prevalil vratarja gostov.
Vesna ni popustila. Germani je za las zgrešil cilj. Pičulinov strel, čeprav zelo močan, pa je postal plen vratarja gostov. Kasneje sta poskusila srečo še Germani in Košuta E. žal brez uspeha. V 35’ so gostje izvedli prvi nevarni protinapad, ki jim je prinesel kazenski strel. Cah pa je odbil žogo v kot, ki je ostal neizkoriščen. Domaničl so vztrajali v napadu, vendar ne Košuta R., ne kasneje Germani nista mogla povečati rezultata.
Tega pa so dosegli v 4’ drugega polčasa, že prej je Rener zadel prečko, obramba pa je rešila. Ni pa se mogla izogniti enajstmetrovke, katero Je Husu realiziral. Dve minuti kasneje pa hladna prha za Križane. Gostje so izvedli protinapad in žoga je prišla do igralca v očitnem off-sidu. Cah mu je sicer stekel nasproti, vendar zaman.
Križani so besno odgovorili in v 7’ je Rener usmeril z glavo žogo za las mimo. Čeprav so Križani ves čas napadali, niso mogli priti do dosežka. Priložnosti je bilo sicer precej, vendar Košuta E., Germani,
Husu in Michelini jih niso znali izrabiti. Povedati pa je tudi treba, da se je v tem delu igre vratar gostov izredno izkazal in rešil večkrat že obupen položaj. V 44’ pa so si Križani izsilili kot, ki ga je streljal Michelini. Košuta R. je prvi prišel do žoge in jo usmeril mimo presenečenega vratarja Virtusa v mrežo.
Vesna je nastopila v postavi Cah. Sulčič D„ Hrvatič. Pičulin. Sulčič S„ Rener, Košuta E„ Michelini, Košuta R., Husu in Germani.
K. K.
iliiiliimiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii>"li«1iiiiiiiiii"iimiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiii||i
PRVENSTVO MOŠKE ODBOJKARSKE C LIGE
Razpored tekem povratnega dela
17.	4.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — KRAS
17.	4.	ob	10.30	Gorica	VV.F. GORIZIA — LIBERTAS TS
17.	4.	ob	10.30	Trst	ACEGAT TS — PAV UD
17.	4.	ob	10.30	Trst	C.G. ŠTUDENTI — VV.F. TRIESTE
17.	4.	OD	10.30	Turjak	L. TURRIACO — AUDAX 11. KOLO
24.	4.	ob	10.30	Trst	VV.F. TRIESTE — ACEGAT
24.	4.	ob	10.30	Turjak	L. TURRIACO — VV.F. GORIZIA
24.	4.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — PAV UD
24.	4.	ob	10.30	Trst	LIBERTAS TS — KRAS
24.	4.	ob	10.30	Gorica	AUDAX — C.G. ŠTUDENTI 12. KOLO
1.	5.	ob	10.30	Trst	LIBERTAS TS — ACEGAT
I.	5.	ob	10.30	Videm	PAV UD — VV. F. TRIESTE
1.	5.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — AUDAX
1.	5.	ob	10.30	Trst	C.G. ŠTUDENTI — TURRIACO
1.	5.	ob	10.30	Gorica	VV.F. GORIZIA — KRAS 13. KOLO
8.	5.	ob	10.30	Gorica	AUDAX — PAV UD
8.	5.	ob	10.30	Turjak	L. TURRIACO — LIBERTAS TS
8.	5.	ob	10.30	Trst	ACEGAT — VV.F. GORIZIA
8.	5.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — C.G. ŠTUDENTI
8.	5.	ob	10.30	Trst	KRAS — VV.F. TRIESTE 14. KOLO
15.	5.	ob	10.30	Trst	KRAS — ACEGAT
15.	5.	ob	10.30	Trst	LIBERTAS TS — TORRIANA
15.	5.	ob	10.30	Videm	PAV UD — L. TURRIACO
15.	5.	ob	10.30	Trst	C.G. ŠTUDENTI — VV.F. GORIZIA
15.	5.	ob	10.30	Trst	VV.F. TRIESTE — AUDAX 15. KOLO
22.	5.	ob	10.30	Gorica	AUDAX — LIBERTAS TS
22.	5.	ob	10.30	Gorica	VV.F. GORIZIA — PAV UD
22.	5.	ob	10.30	Trst	C.G. ŠTUDENTI — KRAS
22.	5.	ob	10.30	Trst	VV.F. TRIESTE — TORRIANA
22.	5.	ob	10.30	Trst	ACEGAT — L. TURRIACO 16. KOLO
29.	5.	ob	10.30	Trst	ACEGAT — AUDAX
29.	5.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — VV.F. GORIZIA
29.	5.	ob	10.30	Videm	PAV UD — C.G. ŠTUDENTI
29.	5.	ob	10.30	Trst	VV.F. TRIESTE — LIBERTAS TS
29.	5.	ob	10.30	Turjak	L TURRIACO — KRAS 17. KOLO
2.	6.	ob	10.30	Trst	LIBERTAS TS — C.G. ŠTUDENTI
2.	6.	ob	10.30	Gradiška	TORRIANA — ACEGAT
2.	6.	ob	10.30	Trst	VV.F. TRIESTE — L. TURRIACO
2.	6.	ob	10.30	Trst	KRAS — PAV UD
2.	6.	ob	10.30	Gorica	AUDAX — VV.F. GORIZIA is. kolo
5.	6.	ob	10.30	Videm	PAV UD — LIBERTAS TS
5.	6.	ob	10.30	Gorica	VV.F. GORIZIA — VV.F. TRIESTE
5.	6.	ob	10.30	Trst	ACEGAT — C.G. ŠTUDENTI
5.	6.	ob	10.30	Gorica	AUDAX — KRAS
5.	6.	ob	10.30	Turjak	L. TURRTACO — TORRIANA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii,lf
TU
H
KOLESARSTVO
Van Schil v vodstvu
OSTENDA, 13. — Današnja tretja etapa dirke po Belgiji, ki je bila na 256 km dolgi progi od Welli-na do Ostende, se je končala z zmago Belgijca Walterja Goode-froota. V splošni lestvici še vedno vodi Belgijec Van Schil pred Italijanom Adomijem.
Vrstni red na cilju današnje etape je naslednji:
1.	WALTER GODEFROOT (Belg.) 6.45’00” (z odbitkom 6.44’30”)
2.	W. Bocklant (Belg.) z odbitkom 6.44’45”
3.	B. Van De Kerckhove (Belg.)
4.	N. Fore (Belg.) 6.45’02”
5.	W. Planckaert (Belg.) 6.45’42”
6.	J. Lauwers (Belg.)
7.	Gustave Desmet (Belg.)
8.	H. Oldenburg (Nem.)
9.	A. De Cabooter (Belg.)
10. A. Durante (It.) itd.
TAM
CIUDAD MEXICO, 13. — Enajsterica Nexaca je premagala v finalu Leon 1:0 in s tem osvojila mehiški nogometni pokal. Obe e-najsterici sta se spoprijeli že prejšnjo nedeljo, a ker se je tekma zaključila neodločeno 3:3, je bil potreben odločilni dvoboj. Moštvo Nexaca bo v nedeljo nastopilo pro. ti enajsterici America za naslov mehiškega «prvaka prvakov«.
BOKS
MIAMI, 13. — Trener in mena-ger svetovnega prvaka težke kategorije Cassiusa Claya Angelo Dun-dee je izjavil, da ima temnopolti prvak v načrtu tudi nastop proti evropskemu prvaku iste kategorije Nemcu Karlu Mildenbergerju. Ta načrt pa bodo proučili šele, ko bo jasen položaj Claya glede odslužitve vojaškega roka.
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
Kras prepustil zmago Audaxu
Zadnja tekema prvega dela prvenstva C lige Je ekipa Krasa igrala na domačih tleh. V gosteh je imela gorlškl Audax, ki sodi med najboljše ekipe tega prvenstva. Slovenski odbojkarji so bili poraženi in so razočarali na celi črti. Zaigrali so zelo slabo in nepovezano ter banalno grešili. Večkrat sta se kar dva igralca zagnala na žogo, včasih pa je žoga končala na tleh, ne da bi jo kdo skušal prestreči.
Le v prvem setu so belordečl nudili odpor nasprotniku in igra je bila precej uravnovešena do stanja 11:11. Nato se je Krašovcem nekaj zataknilo in niso več rešiii enega servisa. Mnogi so upali, da se bodo predstavniki Krasa potrudili, da osvojijo drugi niz, toda bili so
V II. AMATERSKI KATEGORIJI
Proseško Primorje na poti rešitve
V nedeljo (proti Itali) bo padla odločitev
Primorje je nedeljsko tekmo hotelo zmagati in to se je tudi zgodilo. CRDA je morala poražena z 2:1 (1:1) domov. Tokrat so -se Prosečani izkazali ne samo z lepo igro, temveč tudi z vztrajnostjo
in borbenostjo. Moštvo je slonelo na solidni obrambi in na dobro urejeni krilski vrsti, medtem ko je napad izvedel več izrednih prodo; rov. Tudi CRDA je pokazala nekaj vrlin: povezana igra in predvsem odličnega vratarja. Zmaga je torej pripadla enajsterici, ki je manj zgrešila. Sicer je tudi res, da je prav tržaški vratar rešil moštvo hujšega poraza. Od domačinov mo-ramo predvsem pohvaliti Verginel-lo, ne samo, ker je dosegel oba gola, temveč zaradi truda, ki g* je vložil v tekmo.
Prvi napad je izvedla CRDA in je prisilila obrambo Primorja v kot. Kmalu zatem so domačini odgovorili s Frassinellijem in Unudu-. jem. Slednji je imel v nadaljevanju več priložnosti, vendar je odlični vratar tržaškega moštva vedno prestregel njegove nevarne žoge.
V	15’ prvi gol: Bartole je izvedel prosti strel in podal visoko žogo Verginelli. Ta jo je brez oklevanja usmeril z glavo v mrežo in zadel cilj. Minuto kasneje je sodnik popolnoma neutemeljeno prisodil Tržačanom enajstmetrovko. Izenačenje je bilo neizbežno. Prosečani so se nemudoma odpravili v napad in Verginella je podal žogo popolnoma prostemu Uneduju. ki jo je, čeprav sam pred vratarjem, neverjetno visoko zastreljal-Kasneje je tudi Milič poskusil 1 močnim strelom. Vratar silovite žoge ni mogel zadržati, a branile« jo je na sami beli črti prestregel in rešil položaj. V zadnjih minutah je CRDA ostreje pritisnila in Furlan je moral napeti vse sile, da je rešil mrežo.
V	nadaljevanju je Primorje stisnilo CRDA na njeno polovico. * 19’ so si Prosečani izsilili kot, katerega je izvedel Unedu. Žogo 'J prestregel Bartole, ki jo je 'predložil Miliču. Ta jo je z glavo usmeril do Verginelle, ki jo je z lahkoto spravil v mrežo. Go! je Pro-sečane še bolj spodbudil k napadu. Tržačani so se morali na vse načine braniti in tokrat se je pokazala vrednost tržaškega vratarja, ki je prestregel Verginellijeve ih Frassinellijeve zelo močne strele-Prav zaradi tega se rezultat ni vec spremenil.
S to zmago si je Primorje nekoliko popravilo položaj v lestvici-Sedaj gfe za rešitev. Potrebna P8 bo zmaga vsaj v nedeljo, ko 5° Primorje sprejelo v goste Itaio. Tekma bo ob 15.30 v Nabrežini-Jasno je, da bo tokrat Primorje rabilo moralno podporo navijačev, zaradi česar smo prepričani, da nihče ne bo te odrekel.
B. R.
razočarani, kajti slovenska sester--ta je zaigrala tako slabo, da ni iztrgala nasprotniku niti točk?. Poleg tega moramo omeniti še neduclph-n.rano vedenje nekaterih krasovcc-v co svojih soigralcev, kar pa J? še stopnjevalo nervoznost na igrišču. V zadnjem setu, ki je bi! oodoben drugemu, pa sl je Kras nabral le šest točk.
Izid:
Audax (Gorica) — 'Kras 3:0
(15:11, 15:0, 15:6)	—z—
Iz dežele
RORIS VIŠNOVEC
polnočnega sonca
Iz daljave so videti Lofotski otoki kot neprekinjena gorska veriga, ki takrat, ko se jim ladja približa, razpade v vrsto otokov. Vrhovi teh otokov so mnogo bolj razgibani od onih na kopnem, temni so in goli. Po dolinah se plazijo manjši ledeniki, po kotlinah se sneg nikoli ne stopi. V nižjih legah je vegetacija poleti precej bujna, kar je posledica ugodnega vpliva zalivskega toka, tako da so povprečne temperature za te severne širine zelo visoke. Nevami pa so vetrovi, jugozahodnik se mnogokrat razvije do orkana in to ravno sredi največje ribolovne sezone, ko love na podmorski plitvini pred otoki ladje iz vse Norveške.
V manjši vasici se ladja ustavi za nekaj trenutkov. Na palubo pride skupina šolark z zelenimi pokrivali. Torej so tudi otoki v znamenju šolarjev. Medtem ko prevladujejo v večjih krajih rdeča pokrivala dijakov in bela pokrivala študentov, vidiš v vasicah samo zelena pokrivala. Zelenci so končali obvezno šolanje in bodo šli dalje v gimnazijo. Dekleta oblečena v narodne noše prodajajo šolski časopis, tiskan na zelenem papirju, časopis, v katerem je predstavljen ves razred, obsega poleg slik šolarjev, zanimivosti iz njihovega kraja, pesmi ter črtice. Mlajši in tudi starejši turisti prično navdušeno kupovati časopis, ko pregovore najlepša dekleta za skupno slikanje. Verjetno se podoben prizor ponovi ob vsakokratnem pristanku ladje, dokler se v šolski blagajni ne nabere
dovolj denarja za skupni poslovni izlet na jug — v Oslo.
Skupina švedskih študentov si je izbrala za prvo postajo na izletu po otokih, središče lofotskih ribičev, mesto Svolver. Tudi tu je praznik, še preden smo ob vrsti lesenih naprav za sušenje polenovk zapluli v pristanišče, je do nas priplavala pesem. Gore, ki obdajajo mesto, so delovale kot stene velike dvorane, zvok je postal plemenit in norveški narodni napev je napolnjeval zaliv. Množica ljudi je v pristanišču čakala na prihod ladje in si ogledala vsakogar, ki je stopil na pomol. Vsaka ladja prinese s seboj nekaj življenja, v kraj, katerega ulice so običajno prazne. Mornarji z vojne ladje so se sprehajali po mestu in ogovarjali dekleta Manjša skupina deklet in mornarjev je na pomolu zaplesala.
Vsekakor je Solver eden izmed najbolj čarobnih krajev kar sem jih videl in verjetno je malo mest na svetu, ki bi jih priroda obdarila s tako divjo lepoto. Zaliv, mesto, gore in nešteti majhni otočki v polnočnem soncu in jezera v notranjosti. Skoro da človek za hip pozabi, da je na zemlji, vse kar ga obdaja spominja na neki planet, ki ga človek šele išče. In da bi bila iluzija popolna, odgovarjajo dekleta s prijaznimi nasmehi na poglede. Ko pa zopet plujemo iz pristanišča, sem za ribiškimi mrežami in napravami za sušenje polenovk opazil odprtine betonskih bunkerjev. Topovska gnezda obdana z oklepom so me spomnila, da se še vedno nahajam na zemlji in da verjetno ni dežele na svetu, kjer bi mir brez topov ne bil mogoč.
Edina bitja, ki jih topovi ne motijo, seveda dokler molče, so galebi. V Svolverju se je močno povečalo število teh živahnih sopotnikov. V pristaniščih, v katerih se ladja ustavlja po vsakih petih ali šestih urah vožnje, v vasicah, ob osamljenih ribiških hišicah na otokih, v lepotici med severnimi mesti — v severnem Parizu — Tromsoju, povsod se ogromni jati pridružujejo nove stotine ptic. Dan in noč jadrajo ob ladji, mnogo bolj drzno kot megle, ki jih žene vedno bolj
nemirni veter.
Da. Zanje je življenje le prijetna igra. čim hujši je veter, tem višje lahko jadrajo, tem bolj prijeten je počitek na nemirnem morju, tem hitreje dosežejo skale ob obali. A vendar so najraje v bližini človeka.
Kaže, da so pozabili, kdaj je dan in kdaj je noč. Ko je igre dovolj, posedejo na strme skale ob morju. Kasneje se bodo pridružili naslednji ladji in ples se bo ponovil.
Tudi jaz sem pozabil, kdaj je dan in kdaj je noč. Noč poznam sedaj le po tem, da sem rahlo utrujen. Svetloba pa je enaka kot pred dvanajstimi urami. Toda svetla noč se mi ne zdi več zanimiva, ker se je veter spremenil v vihar, svetloba pa v sivino.
Siv je dan v viharju na severu. Siva je noč. Sive so skale, morje in nebo. Vsa ta sivina zapleše v krogu okoli ladje divji ples. Morje se spremeni v reko, ob kateri tečejo skalne stene, o katerih ne veš, ali so visoke dvajset ali pa tisoč metrov. Slap, ki plava v globino, je spremenjen v ledeno zrcalo. Fjord se izpremeni v žrelo, ki bruha meglo.
Podobe, ki prično polagoma kopičiti strah, se ne izpre-mene vse do jutra, dokler ne zaplovemo na odprto morje. Venec otokov se je izneveril obali. Nihče več ne zadržuje »•etrov. Ladjo poizkušajo ponesti s seboj med oblake. Iz vetrov žele ustvariti gore.
In vendar je v tem besnenju mnogo lepote in moči. človek mora biti končno hvaležen viharju, da ga ne zdrobi prvi trenutek, ko se pojavi, ampak mu le razkazuje svojo moč. Toda ne sme mu biti samo hvaležen Človek je edino takrat lahko ponosen na samega sebe, dokler lahko viharju kljubuje.
n. Mesto na otoku Kvaloy
Potniška ladja Tranoy je obkrožila zaliv, v katerem leži Hammertest — najsevernejše mesto na svetu. Rahlo se je
dotaknila pomola, a se tudi potem, ko je bil ladijski mostiček že spuščen, ni popolnoma umirila. Majhne, dvajset, morda tridesettonske ribiške ladje so bile zasidrane vzdolž obale. Prav taka majhna ribiška ladja je kot ptica hitela proti izhodu i* zaliva; beli kodri na vrhu valov so jo rahlo oblizovali, nato se je vedno globlje potapljala med valove. In vrh jambora je kot nihalo potoval levo in desno. Krožil je vedno bolj nemirno, se poganjal kot mušica naprej in nazaj in se končno zlil z nizkimi oblaki. Zaliv je postal tesnobno samoten.
Tudi v pristanišču ni bilo nikogar. Potniki, ki so se pred nekaj minutami izkrcali, so se že odpravili v mesto. Široka glavna ulica, ki je vodila v središče mesta, je bila popolnoma prazna in kazalo je, da v mestu sploh ni živega človeka. Sivo jutro je odsevalo iz velikih izložb, živobarvne eno in dvo nadstropne hišice so bile skoro preveč zlikane, kot da bi bil® zapuščina neke davne civilizacije, ki je dosegla svoj vrhune® in nato obstala, razdalje m sivo nebo pa sta jo nedotaknjeno izročila sedanjosti in izpila iz nje vso človeško toplino. Morda me je motil neki red, ki je dihal iz teh ličnih hišic, morda sem nekje v podzavesti čutil, da Je ta urejenost preveč enakomerno razporejena, saj je vodila utrip celega mesta. Izstopala Je tesnobno močna, ovita z vonjem po ribah in morski soli, ki jo je raznašal veter. Odseve jamborov so ujela velika steklena okna, ki obdajajo mestni park. Sence so poplesavale med ozkimi betonskimi stebri kot bi hotele oživiti otožno pobočje nam mestom. Veter je za trenutek potihnil in sence so obstale. Zdelo se je, da se bo tisti trenutek nebo zrušilo in da so te begajoče sence obok, ki zadržuje svod oblakov in neba. A nato so se na aluminijastih stebrih pripete neonske svetilke zopet upognile. Bile so tam, čeprav je noč izginila za več mesecev. Morda pa so le spomenik soncu, ki se J® odtegnilo mestu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8,11., TELEFON 93-898 tn 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z» SFRJ: ADIT D2S, Ljubljana, Star) trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3 86 - OGLASI: Cen« oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške U*
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcltli ItaUana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.